6. številka. Ljubljana, petek 9. januarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 golil., za četrt leta 3 gold. 30 kr , za en mesee I gold. 10 kr. Za posijan jo na dom se računa 10 kraje, za mesce, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer i Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiri-stopno petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štetnpelj za 30 kr. Dopisi naj ae izvole trunki rat i. — Rokopisi s« ne vračajo. — Uredništvo jo v Ijubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v »Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Mlado- in Staro-Cehi. idzviren dopis iz Češkega.) Nij še tega davno, kar ste v svojem listo, govoreči o domačem razporu, opominjali so edinosti med Cehi m konservativno strauko, med njimi stavili našim klerikalcem glede povoljnosti za izgled , enako so Vam pa t u < i i naši klerikalci po vseh tvojih peterih organih očitali, da nijatc takovi trezni in premišljeni politiki , ko Vaši zavezniki na Češkem; češ, da se ti vedo v principijelnih vprašanjih podvreči večini poslanskega kluba, katera obstoji iz Staroćehov. In res su bili Cehi vseh barv do poslednjega časa proti zunanjemu svetu navidezno složni; kdor pa je razmere na Češkem natančneje poznal, moral je tudi vedeti, koliko zatajevanje samega sebe jo ta aložnost bila za vse stranke, katerih češki narod od 1848« leta šteje tri: liberalno, čisto konservativno, in fevdalno-kle-rikaluo, h katerim ho je v poslednjem Času pridružila še poslednja: pravna, ali bolje rečeno rimska stranka. Dosedaj ste se na površji obdržavali sanuo prvi dve stranki ter •te služnost kljubu zakotnemu rovanju lev-dalklerikalcev kolikor toliko v narodnem ta boru še ohranili; le včasih se je fevdalcem posrečilo vneti razpor, kateri je pa iz prin cipijeluega takoj predel na osobnosti. Da se je po vsakej takovej praksi vrnil zopet mir in sloga v vrste političnih bojevalcev, za hvaliti se je samo njihovoj zavesti; kajti podlaga vsega njihovega delovanja bilo je domoljubje in smoter narodovo blagostanje ; vsa druga vprašanja so kolikor toliko puščali na strani, ako so se jih pa vendar dotekniti morali, rekali so, da so za Češki narod premalo važnosti, ko da bi jih bilo potreba v javno diskusijo spraviti. Za bistvene važnoti v Češkej politiki proglašali ho samo zgodo- vinsko pravo. — Da to tako naprej dolgo iti ne more; da se vprašanja, katerih važnost je od vsega izobraženega sveta uže davno pripoznana bila, ne bodo mogla tudi na Češkem dolgo negirati — moral je vsak trezno misleči opazovalec spoznati — toda, kako bo to prišlo in kakove nasledke bo ova revolucija v mišljenji sabo prinesla, to ste bili dve imenitni vprašanji, na kateri odgovoriti si vendar nij bilo mogoče. Češkim konservativcem uže od nekdaj nij bilo ljubo, da je liberalna stranka čedalje več tal v narodu dobivala; ne sicer KfttOj ker je bila liberalna, ampak zato, ker jej ua čelu stoje možje slavnih imen, kakor dr Sladkovsky, dr. Cižek, dr. Gregr i. dr., kajti mislili so si, kakor hitro bo ta stranka d bila večino naroda ua svojo stran, odvzeto bo tudi nam voditeljstvo ter izročeno možem, kakoršni so prej imenovani; da bi bili pa sami pristopili k njihovim nazorom, tega nijso hoteli. Ne sicer, da bi ne bili dovolj liberalni; zgodovinarju (toda le zgodo vinarju) Palackemu se to očitati ne more in tudi drugi češki konservativci so v Kritičnih Časih odločno odbijali izjave fevdalnokleri kalnega „ Vatcrlauda", kateri jih je s sitno vsiljenostjo s svojo stranko identificiral, — edino, kar je zvezo konservativcev z liberalci preprečevalo, bilo je samoljubje, ono samoljubje, katero je posebno posameznikom tako vlastno, i rekel bi, prirojeno. Vslec. tega samoljubja se stranka, katerej na čelu je stal Palaekv s svojim zetom, nij mogla podvreči stranki nasprotnej, ker bi se jej morebiti bilo moglo očitati, da se je od družili voditi dala; da so drugi še le vpeljali njene voditelje v krog novoveČnih nazorov. — Kljubu temu, pa bi se bila stvar, kakor je predvlanskem vse kazalo, dala poravnati; kajti učeni Palackv in bistrogledi Kieger morala sta vendar spoznati, da bi svojcglavna ločitev od novo nastale, a na celi svet prevladajoče ideje se opirajoče stranke bila le narodu na škodo i npati je bilo, da zrela zavest i pravo domoljubje prevlada ono pogubno samoljubje — tu pak je prišel skušeni intrigant — „pravna" stranka! Nemška „pravna" stranka, katera je v začetku zadovoljevala ne z nabiranjem de naija zi* papeževo vojsko in za „v devet verig nklenjenega" papeža samega, začela je pozneje, ko se jo papežu odvzela svetna obluHt, obračati svojo pozornost ua vse ne zadovoljne življe po Evropi, ker so se jej zdeli hiti, ako se dobro obdelajo in nevede v nastavljeno jim pasti vjamejo, najboljše sredstvo za zopetao pridobljenje papeževe oblasti. Posebno v Avstriji, kjer živi takova muožica nezadovoljnih narodov, zdelo se jej je biti za svoje načrte pripravno polje. Nij tedaj v očigled državnih homatij držala rok križem, teniuč je z ustanovljanjem svojih katoliško-političnih drnštev začela postavljati prve gradbe proti naskokom novoveČnih idej in trdnjave, iz katerih bi se dale operacije proti obstoječim liberalnim nared-bam voditi. Začela je tudi s pravo jezuvi-tovsko hinavsčino in zvitostjo sejati razpor v narodne opozicije same in da je tu sa moljubju nekaterih narodovih voditeljev vedela prikupiti se, pokazalo se je posebno pri Vas Slovencih, kjer so se nekateri za narod sicer zaslužni možje popolnem njej v naročje vrgli in vpili : rajši nemškutarja, nego liberalnega Slovenca. Na Češkem si je ta stranka sicer uže pred leti osnovala svoj organ „Cedja", ka teremu naloga je bila skrbeti, da se v vrste narodnih bojevalcev zaseje razpor in nje na tak način postane mogoče, v kalnej vodi ribji Bolgarski car Simeon. Po A. Ililferdingu priredil prof. J. Steklasa. (Konec.) Meseca junija izide proti njim zopet neki del vojske, ali tudi ta. čisto propade. Nazaduje se Simeon približa, utabori se pri vlahern-skih vratih, ter začne obsedati mesto, ali čez nekoliko časa odloči prenehati z obsedanjem. Je li ga je na to nagnil slab uspeh arapske zveze, o katerem jo bil zvedel, ali pa srbske razmere, ki so so zopot začelo zapletati V I Silo kakor mu drago, on poroči v mesto, da izidejo patrijarh in visoki dostojanstvenci k njemu zavoljo dogovora. Oni bo prišli. Potem je zahteval Simeon sestanek s samim carjem. Roman bo vsled tega razveseli, ker je iz vsega Brca želel mir, ter jo dal pripraviti za sestanek mesto na obali pri Kosmidiji blizu morja, in Simeon zapove, da se zapali cerkev blažene Device pri „studencih", kakor za znamenje, da ne misli on resno o miru. Car pride s patrijarhom Nikolom v cerkev vla hernsko, poklekne na blagoslovljeno zemljo, porosi jo s solzami, ter prosi preČiato devico Marijo, da ublaži neusmiljeno srce oholega Simeona. Ko Be je bil z vero kot z oklepom oborožal, Btopil je iz cerkve. Potem pride, obdan od telesne straže, na odločeno mesto. Cez pet dni, 9. novembra okolo četrto ure, pride Simeon spremljan od mnogobrojne čete vojakov. Mnogi so imeli kopje iz zlata, srebra ali bakra, in vsi so bili obdani z medenimi oklepi. Prišlega Simeona pozdravijo njegovi vojaci po grški kot cara. Svetovalstvo in državni dostojnici so gledali z zidov ta prizor. Car Roman se je pokazal nenavadno jakega duha, kajti nij se niti bal množice sovražnikov niti je odstopil, nego je šel pogumno med nje, kakor med prijatelje. Prišedši prvina odločno mesto, ostane čekajoč Simeona. Izmenivši poroke, preiščejo Bolgari na tanko mesto, ni li kje kaka zaseda, potem zjaše Simeon konja in pristopi k caru. Pozdravivši se medsobno, govorila sta o miru, a car reče Simeonu : „Slišal sem, da ni pobožen človek in pravi kristjan: pokaži to z delom, obustavi klanje in prelivanje krvi, učvrsti mir z nami kristjani in ne pu>iti, da si brat skrnni roke z bratovo krvjo. Tudi ti si človek, in tudi tebe čaka smrt, vstajenje in poslednja sodba. Denes živiš, in jutri moreš biti prah in pepel. S čim se bodeš opravičil pred nepristranim sodnikom za ubojstva nedolžnih V Želiš li bogastva V Obogatel te bodem, samo utakni meč v nožnice in nagni se miru in slogi, da tudi ti mirno preživiš in kristjani malo od težav odpočinejo." Tako je govoril devi železnic iz Ljubljane v Karlovce in iz Loke v Trst, kateri se izroči gospodarskemu odseku! Dr. ("usta poroča v imenu deželnega odbora zaradi oddaje deželne posilne delavnice v roke cesarske vlade in naaretnje: 1. Vprašanje slavne vlade zarad tega, Iz deželnih zborov. in da sklene ž njo dotično pogodbo, o katerej pa mora potem poročati deželnemu zboru. Dr. Suppan nasvotuje, da so dotična z vlado storjena pogodba predloži deželnemu zboru v končno potrjenje, kar zbornica odobri. V imenu deželnega odbora poslanec ic: >bčinam Staravas, IV ljica in Blečjivrh zarad šolske stavbe dovoli lov začeti. „ČedjaM je sicer začel svojo na-lljivost. Izid je seveda sedaj Se negotov; logo prav izvrstno spolnovati; ker pa stran-I trditi pa se sme, da bo stranka, katera za-ka, katera ga je za svoj organ proglasila, I stopa one nazore, ki so ves izobraženi svet nij bila iz naroda, imele bo tudi njegove za-1 prevladali, tudi na Češkem z razširjevanjem bavljice jako malo npljiva na ostale politične I prosvete v narod zasejala svobodne misli kot stranke na Češkem. Z dunajsko konferencijo Irodnice svobodnih dejanj; da bodo potomci pa so si pravnarji umeli pridobiti fevdalce Unsovi in Žižkini, ki so prvi vztiČili prapor in ž njimi tudi nekatere iz čeških konserva svobode in bratstva, tudi sedaj vstopili v I ali bi se državi izročila deželna posilna de-tivcev. kateri so uže od Hoheuwarta sem — vrsto onih narodov, ki pod onim praporom lalnica v Ljubljani, se reši s tem, da de-kar jo češko historično plemstvo svoj glas dalje bojujejo; da bo stranka, pravim, ka- želni zastop kranjski pritrdi navedeni izro-za samnstalnrst češkega kraljestva povzdig- tera res dela iz zgolj domoljubja, katera v čitvi, toda s tem pogojem, če država pri-nilo -- nekoliko z njimi simpatizirali. vrstah svojih vojščakov ima mlada može ne- me.no povrne vrednost poslopij in inven- Od tega trenotka se jo stvar zasukala, popačenih značajev, končno vendar dospela tari al u ega orodja. Staro Čehi so sicer bili prisiljeni svojo barvo do zmage in v to ime kličemo jej iz globine 2. Deželni odbor je pooblaščen, da se pred narodom zatajevati, ker bi se bil narod svojega Brca: Na zdar! I slavno vlado obravnava zarad dotične cene vsakakor od njih obrnil, kakor hitro bi bili politiko pravne stranke za bvojo proglasili. Da, takova je bila njihova bojazen pred obsodbo vrhovnega narodnega sodišča, da sol nasproti trditvi „Vaterlandovi", da sokpro-l Kranjski deželni ZDOT. gramu avstrijske pravne stranke pristopili, j (Konec.) prisiljeni bili v svojih organih, naime v „Po-1 Vitez Gariboldi poroča v imenu zdrav-kroku" in „Politiki", proti temu protestovati. I gtVCnega odseka o predlogu dr. Bleivveisa o — Gledali bo pa seveda, najti priložnosti, Lpcljavi pofltave od 29. junija 1. 1868 zoper Murulk Pteala6a> da 86 kjer bi jim bilo lehko brez poBebne kompro-1 g0Vejo kng0 p0 deželah ogerske krone in* Davkarskim mitacije od liberalne stranke se ločiti ter jo I na8vctuje: , pred narodom denuncirati. - Kako prav jim c kr> dcželna vlada 80 napr08i> pri .i. 122% priklad na zemljiški in hišno-razredni je tedaj prišla diskusija o vstopu v deželni ,nini8ter8tvu notranjih oprav delati na to, da d*vek, za 1. 1874, deželnemu odboru pa se zbor! določbe postave od 29. junija 18G8. leta, veleva> naJ Pridobi za ta skleP p0' Diskusijo o tem so zavedli „Narodni katere uže večidel v državah evropskih trdltev-Liaty", organ Mladočehov, ne da bi bili prej vcljavo im8JO> v var8tvo živinoreje takraj | ^L^!?^!?8^ 86 P°¥°' za dovoljenje vprašali Riegra, kot predsed- ihtave tudi v deželah Ogerske krone, brž ko nika poverjeniškega poslanskega kluba; tedaj je m0goče postavno moč zadobijo in potem seje to moglo proglasiti za prestopek, na- L dejanje stopijo. rodnej složnej politiki naravnost škodljiv. Poslanec Kramarič stavi predlog, naj se Češkemu narodu pa, kateri je za svoja hi- stroški za vojaška ukvatiranja povrnejo do. »podarskega odseka o načrtu cestnega po-storična prava navdušen in na nje ponosen, tiCnlm gospodarjem, ki imajo zarad živinske llc»J«kcga reda, ki ga zbornica po predloga moglo se je denuncirati, da Mladočehi botćLugo vojake, iz deželnega zaklada. |dr' (,08tc 8PreJme en bloc- z vstopom v deželni zbor naravnost zavreči Zagorec pravi, da ker se živinske kuge llaron APf»ltrern in veliko druzib P°" zgodovinsko pravo češkega kraljestva, za varuje cela Av8trija, bi bilo stroške povrniti slancev^terpelujejo vlado, ah ne bi hotela katero so ves narod uže tako dolgo in tako iz državnega zaklada popraviti uradnih zapisnikov razdaljave milj neustrašeno bori. - To so storili oni isti Predlog g. Kramariča se izroči financ- na KrauJ8keiu' ki IežiJ° Pri okraJnih Bj* Staročehi, ki bo pod IIohenwartom kljubuLemn odaeku. varstvih in bo nekoliko prekratko, nekoliko deklaraciji in zgodovinskemu pravu v deželni r>r. vitez Zavinšek priporoča, da bi Predol6° zaznamovane. zb r vstopili, toda njim nij bilo za doaled-1 vlada bolj pazila pri živinski kogi, na ži-| Vladni zastopnik obljubi odgovor v eni noat, njim je bilo za neobmejeno vlado nadlvjno m Btvari, ki bc uvažajo s ITrvatakega. prihodnjih Bej. narodom. Za to ao hoteli razpor in zato I Potem ae predlog zdravstvenega odsekaj Prihodnja seja bode v petek 9. t. m. ga — hvala intrigantu pravnej stranki — I gprejme. Na dnevnem rodu je med drugim poročilo imajo, in Vi no morete več pisati o češkej I Poslanec dr. vitez Zavinšek utemeljuje finančnega odseka, naj se dovoli iz deželnega edinosti, niti ne povoljnost Staročehov svojim I predlog: naj se deželni zbor obrne do vlade I zaklada 10.000 gl. za napravo zaloge slo-intrasigentom staviti v izgled. |g prošujo, naj državnemu zboru predloži po-1 venskih šolskih knjig. Čehi bodo tedaj z novim letom začeli I stavo, po kateri ae zniža cena 8oli. Predlogi bojevati boj, kateri se utegne dolgo vleči, I ta se izroči gospodarskemu odseku. f kajti Uicger je izrekel besedo: nepomir-l Dr. Poklukar utemeljuje predlog o za-' se zarad občinskih prikladov v prihodnje strogo morajo držati občinske postave, kar zbornica potrdi. Poslanec Dežman poroča v imenu go- grški car. Od njegove ponižnosti osramoten, in od njegovih besedij ganjen, privoli Simeon na mir. Nazadnje se razidejo, a Simeon prime od cara silo blaga. To je bil velik dan za Sinieoua, morda največi v bolgarskej povesti! Vso to se je laskalo samoljubju Simeona in Bolgarov, ali začeto delo ostalo je nedokončano: Carigrada se nijso polastili, in Bul-garska stala je kakor poprej brez podpore in središča v sred divjih step in Bizanca. Mogel bi bil sicer Simeon, oavojivši si Srbijo, zopet dospeti z novo vojsko pod Carigrad, ali niti Simeonu nit Bolgarom nij bilo sojeno, vladati ni obalah Bosfora. Uže poprej smo omenili, da je bil uredil Simeon nu. brzo roko Srbijo, postavivši jej za kneza slepega Pavla, ki je bil tako velik prijatelj Bolgarov, da jim je izdal celo svojega sorodnika Zaharijo. Ali kmalu opazi Simeon, da Pavel neče biti Ramo carski na mestnik v Srbiji, ter v ardu spusti Zaharijo na slobodo, kajti bil je zopet prisegel caru vernost. Z ah arij a vrže Pavla s prestol ja, ter se zopet izneveri Bolgarom in preide pod obrambo Grkov. Simeon zapove svojemu vojvodu, da pokori Zaharijo, a med tem pade sam pred Carigrad, da ga oblega. Ali Srbi so potolkli Bolgare, in Zaharija je poslal glave njihovih vojvodov v Carigrad. Simeon se vrne v Bolgarsko in precej pošlje v Srbijo vojsko z novim naslednikom, po imenu Ceslavom, v Bolgarskej rojenim in odrejenim praunukom Vlastimirovim. Ali Simeon ga ne postavi za vladarja Srbske, neg« je njega samo upotrebil, da so krvavo osveti Srbom. Pred približavajoČimi se Bolgari jo pobetrnil Zaharija k Hrvatom. Na grani C Srbije poroče Holgari srbskim županom , da pridejo sprejeti novega srbskega vladarja Ceslava, zaklinjaje se, da jim no bode nič zla storil. Zupani pridejo, ali je Bolgari polove in zakujejo. Bolgari navalijo na Srbijo, zarobijo vse, kar jim pade v roke ter odpeljejo vse v Bolgarsko; nekaj se jih pa vendar reši na begu ter pridejo v Hrvatsko: srbska zemlja pa se spremeni v puščavo. Simeon začne sedaj boj s Hrvati. Ilolgarski vojvoda Alogo - Botnr navali na Hrvatsko, ali Hrvati ga v svojih gorah čisto potolčcjo ter mu vso vojsko pokončajo. Kako velika različnost je med tem brezdušnim bojem proti Srbiji, katerega je vodil Simeon od slepe pohlepnosti za vladarjem in med bojem proti Carigradu, kateri, akopram nij bil brez okrutnosti , meril jo vendar na povzdigo Bolgarske. Šo ho čez devet stoletij veselimo nad Simeonom, hrepenečim za Bos-forom , ali se tudi žalostimo, da je hotel druge Jugoslovane podjarmiti in neslogo med nje sejati. Bolgarskej se preča obrne. Dne 27. maja 1, 927 umre Simeon. — Štajerski deželni zbor. [Izv. doprj 15. seja 5. januarja. Zbornica je slabo obiskana, tudi poslušalcev je malo. Deželni glavar bere dopis cesarskega namestnika, da se ima deželni zbor IG. januarja skleniti. Oddale so se razne prošnje od okrajnih za-stopov za spremembo okrajnih v deželne ceste, od delavskih društev za denarno podporo iz deželnega fonda. Šoštanjski okrajni odbor prosi podpore za zidanje novega mosta črez Pako pri Soštanji. Finančni odbor poroča o proračunu za I. 1874. Sekundarski zdravniki na deželni bolnišnici dobivajo odslej letne plače od 400 in 000 gl. Službe na norišnici se ustanovljajo. Prvi zdravnik dobi 1300 gl. plače. Začelo norišnico znašajo stroški 98.084 gl., dohodki 87.870 gl.; za porodnišnico in najdeniščni fond v Gradci znašajo stroški 58.185 gl., dohodki 11,888 gl., tedaj doplača dežela 4(1.847 gl. Graškemu mestu so privoli, da smo prodati neko posestvo, katero je njegova lastnina, za 47.100 gl. Za zidanjo nove ceste StainzWaldrog se privoli podpora 15.000 gl. iz deželnega fonda. Dosti govorjenja je bilo potem o pred logih cestnega odbora, da naj dežela prevzame imenitnejše cesto v svojo skrb. Dozdaj imamo okrajne cesto I. in II. reda. Za okrajne ceste I. reda plača deželni fond tretjino do polovice stroškov, katere imajo okraji za vzdrževanje teh cest. Ko bi dežela te ceste vzela v svojo oskrbovanje, bi so gotovo stroški dosti povijali in tedaj tudi deželna priklada hudo na rastla. Tudi iz predloženih nasvetov nij bilo razvidno, koliko bi stroški znašali, tedaj se večina poslancev nij npala, precej za to iz reči, da bi dežela prevzela ceste. Predlog je bil ovržen in ostane pri cestah, kakor dozdaj. Proti predlogu je glasovala levica, potem slovenski in konservativni poslanci, izvzemši g. Hermana. Zarad mitnic se je sklenilo, da sme do 1. januarja 1877 cesarski namestnik s privoljenjem deželnega odbora podaljšati pravico za pobiranje mitnine. Do onega časa pa se mora izdelati postava, po kateri imajo mitnice ponehati. Prihodnja seja bode 7. januarja. V ii 11 u i<* državo. fV.«'i«' V Ljubljani 8. januarja. W)e4telnt mhwrt» t. j. večina njih, ki nijso še razpuščeni, so se te dni zopet zbrali in bodo imeli do 10. t. m. seje. NnuČMivi/tt tnitti.rlttt bodo, ko se državni zbor zopet snide, neki naprednjaški poslanci energično iuterpelirali zaradi šolstva na Tirolskem. V. jan. [Izv. dop.| Nevarno je poročati o rečeh, o katerih gotovosti nij popolnem dopisnik dobro podučen. Tako ae je pripetilo, menda slučajno, tudi dopi sovalcu iz Idrije v 1. št. „Slov. Naroda", ki vpleta med novosti in krivice, ki se gode v resnici pri nas, tudi nekaj, kar je neresnično ; namreč, kar se tiče naše pošte. Dopisnik pravi da so obče pritožuje proti neredu na uašej pošti. Na to moram jaz odgovoriti, da kaj tacega je mogel pisati le slučajno napačno podučen moj sodopianik, ali pa tak, ki se (morda ne vedo) da zapeljati za orožje nekaterim tukajšnjim fanatikom, kajti tako red nega poštnega osobja, kakor je naše, nij kmalu. Da se namreč ona dva pisma nij-sta oddala v pravem času, nij zakrivila po Šta; pač ne bo nihče zahteval, da bi gosp ekspeditor sam letal s pismi v vasi 2—8 ure oddaljene, posebno Če dotične osobe vedo, da pismo dobodo. Naj si vasi skrbe za pote, ki dohajajo vsak teden vsaj po enkrat v mesto, pa se bodo prišlo v okom tacim neugodnostim, in napisi naj se ravnajo določno ter natančno. Omeniti hočem še sklepa občnega zbora čitalniškega, da si čitalnica v tekočem letu ne naroČi sledečih listov: „Zgodnjo Dauico", „Slovcn. Gospodar", „Učit. Tovariš" in „Slov. Tednik1', katerega poslednjega bo pa „Narodna bukvarnica" naročila in posojevala. Čeravno v nekaterih zadevah prav dajemo tacemu postopanju, ven dar menimo, da je ta določba pi edemoustra-tivna in želimo, da bi ostala brez kaeih nasledkov. Veselilo nas je pak prcdlagaujo taj-nikovo, naj se naročiti dve številki najbolj branega li ta „Slov. Naroda", kar bi se bilo tudi brez ugovora sprejelo, da ne bi bili stroški preveliki. — Iz vsega zborovanja bilo razvidno, da klerikalno reakcij« nanIvo nema pri nas nikakoršuih tal, in da bi bilo vse drugače politično vedenje, ku ne bi visel nad Lrrijčani Damoklcv meč nemških uradnikov, ki ucmajo Brca za našo mater domovino. Iz ^orcii.j<«ke|;a 4. jan. [Izvirni d..p. (Nekaj zarad orglanjana deželi.) Kaj je temu poglavitni uzrok, da se mnogo učiteljev orglarstvu odpoveduje, in kakor „farovški list" v eni svojih zadnjih štev. v dopisu iz Gorenjskega pristavlja, ondi mnogo orgelj, kakor n. pr. v S t. Jurju počiva? Cital sem nedavno v nekem nemškem muzikaličnein listu razpis službe ali mesto basista, z letno plačo od 860 gold., kateri Bi more (bilo je zraven rečeno) v svojih prostih urah s pisanjem, ali katerim drugim delom, naj manj šo toliko povrh zaslužiti. Pa tudi orglarske službe se razpisujejo po Nemškem, Avstrijskem, nekoliko celo na Štajerskem po 300 do 50O gold. na leto. Kdor je bil kdaj orglavec, ali je še, ta tudi ve, da orglanje, posebno pa podučevanje v petji veliko časa, truda in neznansko sitnosti stane. Komaj si je Človek kake kmetij-»ke „buše" ali „frajlce" po velikem trudu nekoliko v petji izuril, užo začne posameznim ali vsem greben oholosti rasti, ter ae jamejo , ako so jim z veliko kadilnico ne kadi in zmironi globoko uklanja, kujati ali pa celo izostanejo, tedaj orglavcu ne ostaje druzega, ako neče sam peti, nego drugih poiskati in jih zopet izučiti ne glede na to, Če si tudi pljuča izpojo in svoje zdravje ugonobi. Pa tudi orglanje samo na sebi nij tako malenkostno delo, kakor si ga neki ljudje mislijo, ki se pa za svoje tudi majhna dela in opravila znajo dobro plačati. Vzemimo le, da ima orglavec vsako nedeljo in zapo-vcdaui prr.znik najmanj po trikrat orglati; računimo te dni po 4 ure, znaša te uže 272 ur na leto, brez Smarnic, adventa in mnogo druzih dnij, ki zopet enako ali že večje število ur od zgoraj omenjenih dajo. In vse to je do aedaj moral ubogi učitelj, bivši pod duhovensko komando za 10, ali 20 gold., v Št. .1 ... u na Gorenjskem celo zastonj, opravljati. — I u ker pe zdaj za ta kup neče orglati, so ti ljudje tako predrzni, da po časopisih — glej „Tovariša", in „farovški list- — od „težkega sporazumenja, molčanja hočem reči počivanja orgel, nagajivosti učiteljev" itd. bledejo! — Čudni ljudje so res ti klerikalci! Po eni strani učitelje na vso moč od sebe pehajo, na drugi strani se pa zopet hudujejo da učitelji uečejo za par grošev, ali kar bi še rajše videli, zastonj orglati. — Dajte in privoščite učiteljem 100, po razni ci i in obilosti dela tudi 150 gold. za orglanje, posebno tam, kjer se to brez vbb-kih novih nakladov zgoditi more. Ne bodite sebični, bodite v svojem obnašanji tolerantni in dostojni, kakor se od omikanih ljudi j terjati more in sme, ne kričite: kdo bo pa plačal, v tem, ko dohodke užc v rokah imate, potem bo poraznim oje povsod lahko in stavim kar kdo hoče, ako bosti tako »turili, iu kar je večina cerkvenih predstojništev uže storila, ne bodo vam orgle počivalo in mesto hripa-vih, zamolklo razlegaj oči h so glasov, ki so gotova muka za zdrava uSosa, doueli bodo zopet veličastni, mogočni glasi iu akordi orgel v poveličanjc božjo službe. Cc pa tega nečetc storiti, potem slobodni Vam pot: poiščite si drugih orglavcev, ali dajte si jih izutiti po svojem okuau, da Vam orglajo in pojejo. Ako utegne to Vas in farmaue zadovoljiti, dobro! nam učiteljem bodo to tudi prav in bodemo veseli, da bode stvari uže enkrat — ljubi mir. zarad te Telegram „Slovenskomu Narodu". Postojna 8. januarja. Pri dcnašnji volitvi deželnega poslanca je izvoljen kandidat slovenske narodno-! i b cr a 1 ne stranke, g. Adolf Obreza, s 43 glasovi. Kandidat klerikalne stranko g. Ivan Vilhar dobil le 36 glasov. Costa je bil sam agitirat za Vilharja, agitacija klerikalcev je bila silna proti Obrezi. Predsednik volilne komisije je bil g. Franjo H r c n. je Domače - (Iz Gradca) stvari. bo nam poroča, da bode mestni zbor vse svoje Bilo napol, da bi bc fiklcnena šolska postava o odpravi šolnino od cesarja, oziroma ministerstva no potrdila. (Iraški davkoplačevalci se nam res smilijo, ko bodo za otroke uradnikov k šol skim stroškom pripomagati morali. A na drugi strani se bode marsikateri revež iu mali posestnik vesel jI, ko ga njegovi obilni otroci toliko stali ne bodo. — (Deželna učiteljska konferencija) za štajersko učitelje bode v prihodnjih šolskih počitnicah v Gradci. Razgovor bode tudi o najvažnejši točki za narodne šole na slovenskem Stajerju, pa tudi za vso slovenske šole, namreč o slovenskih učnih knjigah. Želimo, da bi dotični odposlanci učiteljev iz predinih slovenskih okrajev to vprašanje dobro pretresovali, ter se uže pred v tej točki zedinili in soglasno dobre nasvete vladi stavili. Pri priliki spregovorimo kaj več o tem. — (S Koroškega) se nam piše: Da je naš deželni zbor 10000 gld. za učiteljstvo privolil, s tem bode vsaj nekoliko učitelje pridrževal, da se ne bodo v preveliki meri od nas preseljevali. Ali vendar to učiteljem ne ugaja , da . bode deželni šolski svet ta denar med učitelje razdeljeval, in sicer kot nagrado ali draginsko doklado od 50—100 gld. Govori se, da po „v rednost i* učiteljevi se bode več ali manj podelilo. Bojimo se, da se bode ta vrednost zelo pristransko določevala. — (Deželni šolski svet) v Celovci hoče zabraniti učiteljem preseljevanje v druge dežele s tem, da jim dopušča samo na konci vsakega semestra iz ene v drugo službo stopiti. Ta prepoved pa v svoji ostrosti celo presega ukaz ministerstva od 20. avg. 1870, ki učiteljem izstop iz službe vsakrat dovoljuje, da je le odpustna prošnja l/« leta pred vložena. (Na Štajerskem se zahteva samo 6 tednov.) Vsled te naredbe jo učiteljstvo na Koroškem jako razkačeno. Deželni šolski svet. ki tudi v tej zadevi, kakor zastran narodnosti, tako slabo spoštuje svobodo učiteljev, ee je s tem jako zameril pri učitelj stvu. To no bode šoli koristilo. Za nekaj časa bo ta pa oni učitelj primoran tu ostati, a z veseljem gotovo ne bode na korist šole deloval. — (Iz Kranja) se nam poroča: Naša čitalnica je izvolila dr. Mencingerja za prvosednika, za njegovega namestnika dr. Kocuvana, za blagajnika Hajko Krišperja, za tajnika prof. Karlina, za knjižničarja kaplana Spendala, za odbornike gg.: Pirca, Sajovca, Pnčnika in Peca. Veselica bode 18. jan., 2. febr. (Vodnikov dan) 15. febr. — (Ljubljanska Čitalnica) napravi ta predpust. Plese na sledečih večerih : V soboto 10. jauuarja t. 1. plesovna vaja. V nedeljo 1H. januarja t. 1. ples. V nedeljo 2. februarja t. 1. Vodnikova svečanost. V soboto 14. februarja t. 1. ples. Vsem bolnim uioe iu zdravje brez loka in brez stroškov. Revalescifcre du Barry ■7 §J<*ttf1<*MU. Vsem trpečim po izvrstni Kevalesciere du liarrv, kateni Drsi porabe feka in brez stroSkov sledeče bolezni odstrani: bolesni v želodci, v živcih, v prsih, na pljneah, jetralt, žlezah, na sli/.nici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tiihcrkole, sušicu, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, seulno silo, otožnost, suši nje , revniatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 »pričeval O ozdravljenjih, ki so vsem lekoin kljubovala: Spričeval« št. 74.670. Na Dunaj! 18. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-hupnejšem položaji. Dil sem bolan na prsih iu živcih, tako da sem od dnevu do dneva vidno ^iin'val in vsled tega dalj časa nijsem mogel se učiti. Slišal sem o Vašcj čudovitej Kevalesciere , rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da so čutim po enomesečnem vži-vauji Vaše tečne in žlalitno Kevalesciere popolnem zdravega In okrepčanegu, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to namerno jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš mlani (Jabriel T e s c h n e r, slušatelj javnega višjega trgovinskega uči lisca. Spričevalo It, 73.668. Mitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi 3 funtov na potu k boljšanju. Ob enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (i. Kostic. Spričevalo Nt. 73.704. Pfilep, pošta IToleftan na Moravskem 7. maja 1873. Ker mi je od Vas že davno prejeta Revalc-scierc du Uarry pošla in je za mojo želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od prave Ke\alesiiere J fanta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. spoštljivo a dani Jožef Kohacžek, gozdar. Tečnejii kot meso, prihrani Keval^dciere pri odra&cenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., fnnt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-ov 10 gold., 12 funtov 90 gokL, 24 funtov 36 gold., - Revalesciere-Biscuiten v pu5icK.1i A 2 gold. 50 kr. a 4 gold. 50 kr. — Revaleseiere-Chocolateo v prahu iu v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. M kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. Prodaje: Barry du Barry A C o m p. na Do* iinjl, WullllMcliKnsHe št. 8, v LJublJttnl Ed. M a lir, v tiradol brstje O h e r a n z m o y r, v Ina-bruku Diechtl 4 Frank, v Olovel P. Birn-hacher, v i omi Ludvig Miiller, v Mariboru F. Kol etnik & M. Mor i čl, v Mernuu J. B. S i i» c U ti a u s e n. kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska bila na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. TiiMI. 6. j a n ti a r j a : Pri r.lelitnfu: \Velzid h Dunaja. — (Irof Paco iz Ponoviča. — Grof Lichtenberg iz Praprcč. — Tavčar iz Vač. — Koseh iz Hrastnika. Pri lvfnliču s Milch. Froi iz Dunaja. — Novak iz Kočevja. — Weinliinder iz Maribora. Pri Zuuiorvu» Gross li Ljubna. — Stare iz Loko. — Lonschar iz Pliberka. Dunajska borza s. januarja. (Izvirno telegrarično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 50 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 40 18150 dri. posojilo.....104 „ 76 Akcije mirodne banke . 1022 „ — Kreditne akcije ... . 2311 „ 25 London........113 „ 10 Napol...... ... 9 , I«/, i), k. cekini.......— „ — Srebro.........106 „25 kr. Zima priđe, zima pride, zima je že tU! Dobra, grejoča zimska obleka Komašnje za gospode 1 varuje pred prehlujonjem, ki jo zučotokiiz najtanjšega suknu, pudloieiio, z topimi vsuke liolozui. Zdravilna podtelesca. Ta ao iz nnjllnojše M>riltO-volll<*, izvrstno grojo telo iu jo varujo pred pro-mrazonjoin. 1 lini' vrtite, l>olo 1 gl. 1 n ■ • piauno 1 nI 1 nujllnejo volno 2 gl. 1 ., piHUliO 2 k'I 1 zgorna srajca i/, uujiluojoga barvanoga tlanolu n svilenimi uli utlasuimi prsi iu lepimi načrti prosita 5 gl. Šali za gospode vseh barv i/, najtluojo volno ulit. 1.60. Potni šali voliki, kot rriiijuln 2 gl. in 6 gl. gumbami prešito li «1 K (»ma.šn je i/, pravica ruskoga usnja / varnostnimi s]>onaini, vuruje hluče popolnem pri alu-bem vremenu. 1 par najtanjših 6 gl. Dolge in kratke nogovice najbolje vrste, par dolgih za deklico 60 kr. « „ n k'"*!"', najtanjšo r.o kr.,i 1 gl- ., ttuiiolnlh kratkih 50 kr. „ iz najtanjšo volno plutenlh 1 gl. ., lovskih najtanjših 'J gl. 1 par za gospodo 1 in 2 gl. I „ a kožo podloženih, za kočiranjo I gl. Vloge za v čevlje bo najbulj priporočovulne, varujejo nogo pred mrazom in potom rs i j treba teških zimskih covljov uoalti. 1 par za gospodo, gospo ali otroke 60 kr. Bodi luč! Posebno lepo Slips za gospodu i/ najtanjšo 111 gospe lno s svilo protkano 60 kr. in t gl. jo nositi zelo tunika prava turška svilona Cucliciiez-ogrinjnla za gospodo po 1 gl.,2, in 6 gl. ill otroke. Muli za gospe 11 za deklico ali otroko 1 gl. I ovratnik za to 60 kr., t gl. I zu deklico 2 iu 6 gl. 1 popolni kinu, ovratnik in muf dolgodla- Ogriiijaln za gospe iu deklice! »» «"0umiti » k>- Novo popravljenu petrolejsku avo-1111111 ■ ■ .' varnostno napravo, popolnom j brez duha, po najlepših izgledih dunajsko : razstavo narejeno, so najboljšo vrsto le pri ' poilpisanej fubrlškoj zalogi dohiti. Hvotil-nice za iti itku, d. Iu. /a družino so tako ' narejene, ita jo v '24. urah le za 3 iu pol kr. tvurino truba. ' 1 kuhinjska svotilnica r>0 kr. 1 stousku ali viseča 1 in 2 gl. ! 1 sobna popolna bo kr. najlepša 1 iu 2 gl. 1 1 za uk ali delo 1 in 2 gl. 1 salouaka posebno lepa 6 gl. 1 viaeea za predsobo ali delavnico Ml kr., 1 do 2 gl. , 1 salunaku viseča s škripci 6 gl. taisto I m, u njo,-m u- za 1, '1, h dražjo. 1 svetlluičuu podloga iz Angoru-volno r.o kr. a la .M .n i Autolnetto, mileča, modru, bala, vijolusta. Ko iz n i t ,ni-.,- berlinsko volne tkanu, pletena, izvrstno grojo hi so najlepša in najnovejša v tem času. t zu otroko 6u kr. 1 .. doklico, najtanjšo 1 iu 2 gl. 1 ., gospo, /i-lii tunjku 2—5 gl. Komašnje iz najtanjšo barvano berlinske volno pletene. 1 zu otroke 60 kr. 1 „ deklice 1 gl. 1 gospu, ii.iii.uij-..- 2 g|. Rokovice iz najtanjšo niehkoobeutlio volno, pur zu gospodu 60 kr. iu 1 gl. „ „ „ piiilložeuo 1 in 3 gl. . . gospe iu deklico 60 kr. in 1 gl. n n n n n podloženo 1 gl. Rokovice iz jelenjega usnja. t pur zu otroko 60 kr. 1 „ ., gospe ali doklico 1 - > > i" 1 (d- Z m m-..-t.um a gt. \ai;lo Kot l»lisk : Nujprijetnojša zubuva po zimi je I ilraanjo, toda k temu ju noogibno treba dobrin, varnih drkulic. Vmo «1 ilvjili<-<< bo previđeno z novo patentirano aineril, ,: : % iiiiiosI - IIO napra\ o. i 1 par za otroku 1 gl. I l n .. gospo ali doklico 2 gl. 1 . j uit o lepih, i-i.ii angleških 6 gl. 1 n iu gospodu 2 gl. ' n n n najlepših 6 gl. Gulden-Bazar, na Dunaj i, Praterstrasse 66. (312—11) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan H emen. Lautmna in tiuk nMarudne tiukarueu.