LETO XLV, ŠT. 27
PTUJ, 9. JULIJA 1992 CENA 45 TOLARJEV
V juliju in av^istu imajo naročniki s i)lačano
clriij^o akontacijo za Tednik pri malih oglasih
50% popusta. S seboj naj prinesejo potrdilo o
vplačani drugi akontaciji.
Ptujski otroci
v Portorožu
Zveza društev prijateljev mladine Ptuj je pri
pravila letos letovanje za otroke od niale šole do
osmega razreda v Portorožu, Sedemdnevne
počitnice stanejo 9.900 tolarjev. V torek je odf)o
tovalo 150 otrok, največ iz okolice Ptiija, s štiri
najstimi vzgojitelji. Nastanili so se v dijaškem
domu v Portorožu. Za 88 otrok iz socialno ogo-
roženih družin je Sekretariat za družbene dejav-
nosti občine Ptuj prispeval 750.000 tolarjev.
N.V.
Ptujska tckmovalca maratonec Mirko Vindiš in ju-
doist Filip Leščak gresta na olimpijske igre, smo izve-
deli po petkovi seji izvršnega odbora Olimpijskega
komiteja Slovenije. Med 30 slovenskimi udeleženci
bosta torej v Barceloni kar dva ptujska športnika.
McZ
Mirko Vindiš, član Atletskega kluba Ptuj, je dolgoprogaš z boga-
timi mednarodnimi izkušnjami. Večkratni državni prvak v malem
maratonu in maratonu, nosilec prvih desetih rezultatov maratona
v Sloveniji. Na prejšnjih Olimpijskih igrah v Seulu se je uvrstil
na 25. mesto, na isti progi je bil 10. v teku za svetovni pokal, sicer
pa so njegove boljše uvrstitve še: 14. mesto na svetovnem prven-
stvu v Rimu, 12. na evropskem v Splitu, 5. na Univerziadi, zmaga
dunajskega maratona, obetajoči pa so tudi letošnji rezultati,
predvsem zmaga na italijanskem maratonu in četrto mesto v Tori-
nu, kjer je dosegel tudi tako dolgo sporen rezultat za olimpijsko
normo. Mirko se sedaj pripravlja na Rogli. V Španiji bo nastopil
predzadnji olimpijski dan, to je 9. avgusta.
1'ilip Leščak je član Judo kluba Drava od leta 1989. Na olimpij-
skih igrah bo nastopal že tretjič. V Los Angelesu se je pred osmi-
ni leti uvrstil na odlično 5. mesto, pred štirimi leti je v Seulu žal
Ze v začetku izpadel. Po tem je bil deveti na evropskem prvenstvu
Pragi, tretji na svetovnem pokalu (ravno tako v Pragi), deveti
"a svetovnem pokalu v Parizu, prav tako je v svoji kategoriji že
nekaj let državni prvak. Filip je med 62 judoisti, ki so osvajali
fočke za svetovni pokal, petnajsti, vendar je premagal prvega, pe-
^^ga, osmegu in enajstega. Sedaj se pripravlja v slovenskem ju-
^oističnem c^tru v Slovenski Bistrici. V Barceloni bo pričel bor-
5. avf^a!fta. j
Pričeli so se dopusti... Kje bomo najbolj vroče dni preživeli letos, kako je z našimi kopališči, preberite na strani H. Foto M. Zupanič
V PONEDELJEK KONČAL DELO ČETRTI RAZI-
SKOVALNI TABOR DRAVA 92 • USPEŠNO DELO
MLADIH RAZISKOVALCEV • NAJVEČ POZORNO-
STI ŠTURMOVCEM • ANKETA O EKOLOGIJI
Tudi četrti razsikovalni tabor
so organizirali Zeleni Ptuja, pri
tem pa imeli podporo številnih
sponzorjev. Za sedež so tokrat
izbrali dom krajanov v Skorbi,
delali pa so seveda na terenu.
Kot sta povedala vodja tabora
Ivan Božič ko in njegov po-
močnik Stanko Žunec, so imeli
z izbiro udeležencev letošnje-
ga tabora srečo. Prišli so v
glavnem srednješolci, željni
znanja in pripravljeni za re-
sno delo, k uspehu tabora Je
pripomogla tudi lokacija. Ob
koncu so mladi raziskovalci in
njihovi mentorji predstavili
rezultate desetdnevnega dela,
mnoge tudi računalniško ob-
delane in popestrene z gra-
Tičnimi prikazi. Svoje delo bo-
do izčrpno opisali v glasilu
Mavrični bojevnik.
Osemnajst udeležencev tabo-
ra je bilo razdeljenih v štiri sku-
pine. Prva je opravila anketo na
desnem bregu Drave. V krajev-
nih skupnostih Cirkovce, Ki-
dričevo, Hajdina, Lovrenc, Tur-
nišče in Videm so anketirali 218
naključno izbranih ljudi ter
ugotavljali njihov odnos do
ekologije in zelenega gibanja.
Anketa je pokazala precejšnjo
ekološko osveščenost, pa tudi
nekaj malomarnega odnosa in
neznanja o ogroženosti okolja.
Rezultati so lahko dobra osnova
za ukrepanje tistih, ki delajo na
področju varstva narave, pa tudi
nauk prosvetnim delavcem, da
je potrebno varstvo okolja
vljučiti v izobraževalni proces.
Zanimivi so tudi rezultati po-
pisa ptičev, malih sesalcev in
zdravilnih rastlin v Šturmovcih.
Zaključek tabora je znova izz-
venel v še eno opozorilo, da je
potrebno Sturmovce zaščititi in
vsaj del tega naravnega bisera
vrniti v nekdanjo podobo kra-
jinskega parka. Popisovalci
ptičev so bili posebej pozorni
na štorklje. Pomembna je njiho-
va ugotovitev, da je število mla-
dičev letos nad številom v
prejšnjih letih. Ornitologi to
pripisujejo topli pomladi in
mrčesu, ki je začetna hrana mla-
dih štorkelj.
Raziskovanje števila in vrst
malih sesalcev je prav tako po-
membno za obstanek mnogih
živalskih vrst, med njimi je na
prvem mestu in najbolj
ogrožena pegasta sova. Mali se-
salci so namreč začetek pre-
hrambene verige malim zverem,
že omenjenim štorkljam ter pe-
gasti sovi. Izrednega pomena so
tudi zdravilne rastline in rastli-
ne nasploh, prav tako predmet
dela mladih raziskovalcev. Ra-
stlinstvo pomeni hrano za ptiče
in druge živali in ne nazadnje
tudi čisti zrak. Letos so popisali
vrsto za Sturmovce običajnih,
pa nekaj povsem neobičajnih
rastlin, nekatere imajo izvor ce-
lo v Ameriki. Ugotavljali so nji-
hovo zdravilnost in strupenost.
Za konec tabora so pripravili tu-
di bogato razstavo rastlinskih
primerkov. Je pa popis rastlin-
stva zahtevno in obsežno delo,
ki naj bi trajalo več let in vse
letne čase.
Tako so udeleženci tabora na-
povedali nujnost prihodnjih ra-
ziskav. Ker se je oblika razisko-
valnega tabora utrdila, ga bodo
Zeleni gotovo organizirali tudi
prihodnja leta. Pomen tabora je
vsekakor v dvigu ekološke za-
vesti in privajanju mladih na ra-
ziskovalno delo. Sicer pa je za
organizacijo tabora vse več za-
nimanja tudi pri politiki in pri
gospodarstvu. Razlogi za peto
in nadaljnja srečanja mladih ra-
ziskovalcev torej so.	JB
Stavka do
izpolnitve žalitev?
Okrog 450 zaposlenih v Agisovih družbah Tovarna oro-
dij in strojev in Zavore je v ponedeljek prekinilo delo za-
radi premajhne plače za maj. Čeprav vodstvo podjetja za-
trjuje, da so jim izplačali zajamčeno plačo za mesec maj,
ki naj bi bila za šestnajst odstotkov višja od aprilske, de-
lavci podatkom niso verjeli in so se odločili za stav888ko,
saj so bili njihovi majski prejemki za nekaj tisočakov nižji
kot aprilski. Cilj stavke je vsaj takšno izplačilo plače, kot
je bila aprilska. Zaposleni v drugih družbah (Tovarni avto-
mobilske opreme in Tahografih) ter krovnem podjetju se
stavki niso pridružili, češ da naj bi jim grozili z izgubo za-
poslitve. Ob tem se je tudi pokazalo, da delavci nimajo na-
tančne predstave o tem, kaj je plača in kaj so prejemki.
MG
Nadaljevanje na 3. strani
V Ptuju ponarejeni tolarji
Tudi v Ptuju so se pojavili ponarejeni tolarji in to v
večjih količinah. Gre za tisoč- in pettisočtolarske bankovce.
Po izjavah občanov, ki so imeli pri sebi ponarejene tolarje,
so Jih le-ti prejeli od nepooblaščenih menjalcev deviz, nji-
hove lokacije pa so Ptujčanom in okoličanom dobro znane.
Kot smo izvedeli, je bilo nekaj občanov oškodovanih za
zelo visoke zneske, za svoje prodane devize so namreč pre-
jeli ponarejen slovenski denar. Policija je že odkrila nekate-
re od razpečevalcev in proti nJim ustrezno ukrepala.
Pojav ponarejenega denarja je seveda precej otežil delo
bančnih delavcev, ki morajo pri prevzemu gotovine le-to te-
meljito pregledati, to pa povzroča pred bančnimi okenci
vrste. V imenu banke vas prosimo za razumevanje, saj je
odkrivanje ponarejenega denarja naša skupna skrb. Od
vodstva Kreditne banke Maribor, poslovne enote Ptuj pri-
haja tudi dobrohoten nasvet, da naj se občani izogibajo po-
slov z ncpoobla.ščenimi osebami. Nevarnost in odgovornost
ob morebitnem zasegu ponarejenega denarja namreč nosi
vsak posameznik sam.
Na policijski postaji smo izvedeli, da so se ponarejeni ban-
kovci sicer v manjšem obsegu pojavljali že nekaj časa, da pa
Je v ponedeljek občan prejel od deviznega mešetarja pred
banko kar 50 ponarejenih bankovcev. Precej denarnih pona-
redkov so policisti našli tudi na domu razpečevalca. Bodimo
torej previdni!
JB
2 — DOMA IN PO SVETU
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
KZ Ptuj ostaja
splošna zadruga
v času hitrih in velikih spre-
memb znotraj zadružništva je
bil potreben izredni občni zbor
Kmetijske zadruge Ptuj. 30 ju-
nij je bil rok za registracijo no-
vih zadrug; ker je bila ptujska
organizirana po nekdanjem
zveznem zakonu o zadrugah, je
bilo potrebno zadružna pravila
delno spremeniti in dopolniti v
duhu slovenskega zakona o za-
drugah.
Sicer pa je bil izredni občni
zbor — člani zadruge so napol-
nili dvorano Narodnega doma v
Ptuju — tudi priložnost za oce-
no dosedanjega dela. Najprej ga
je predstavil predsednik uprav-
nega odbora ing. Stanko To-
plak. Opisal je delo upravnega
odbora, ki se je v dveletnem
mandatu sestal 40—krat, na
zadnjih sejah pa odločil, da
ostaja Kmetijska zadruga Ptuj
splošna zadruga z vsemi dose-
danjimi dejavnostmi: trgovino,
odkupom kmetijskih pridelkov,
živine...
Vršilec dolžnosti direktorja
ing. Stanko Tomanič je pred-
stavil poslovanje zadruge v
prvem četrtletju in osnovne ka-
zalce petmesečnega poslovanja.
V težWh gospodarskih časih je
zadruga poslovala dobro zaradi
svoje gospodarske moči in spo-
sobnosti prilagajanja. Seveda
tudi zadruge niso zaobšli pro-
blemi zastalih tokov v plačil-
nem prometu, zaradi raznoliko-
sti proizvodnje pa je lahko iska-
la rešitve v kompenzacijah. Si-
cer pa so iz poročila direktorja
vidni pozitivni gospodarski pre-
miki: fizični obseg proizvodnje
je večji v živinoreji in
prašičereji, promet trgovskega
blaga je večji za sedem odstot-
kov, padec je le v prireji mleka.
Hranilno—kreditna služba ima
v zadružništvu pomembno me-
sto. Denar, zbran v HKS, je naj-
cenejši in pomemben vir kredi-
tiranja kmetijske proizvodnje.
Člani zadruge so postavljali
konkretna vprašanja o odnosu
splošne do specializiranih kme-
tijskih zadrug. Kako bo odslej
potekal odkup mleka, čigave so
zbiralnice mleka in hladilniki v
njih? Direktor je pojasnil, da bo
zadruga tudi v prihodnje skrbe-
la za prevzem mleka. V trime-
sečnem času, ko teče še vse po
dosedanjem načinu, bo potreb-
no urediti lastninska vprašanja.
Dejstvo je, da so vsa omenjena
sredstva knjižna lastnina KZ
Ptuj. Zadevo bo potrebno uredi-
ti z razdelitvijo ali najemnim
odnosom sporazumno, sicer pa
na sodišču.
Odnos upravnega odbora do
ustanavljanja specializiranih za-
drug je pojasnil njegov član
Branko Majcrič. Zakon o za-
drugah je napisan tako, da ga je
mogoče razumeti na več
načinov. Kot da bi oblast želela
skregati kmete med seboj. Zal
tudi nova slovenska država ek-
sperimentira s kmetijstvom.
Vedno so kmetje zahtevali, naj
se politika ne vmešava v njiho-
vo dejavnost, danes je prisot-
nost politike večja kot kdajkoli.
Prišli smo tako daleč, da tovar-
ne ustanavljajo svoje zadruge
(primer Tovarne sladkorja), po-
bude za ustanavljanje zadrug to-
rej ne prihajajo iz kmečkih vrst.
Sicer pa so le združeni kmetje
močni. KZ Ptuj je ena največjih
v Sloveniji, za evropske pojme
pa že majhna zadruga. V krat-
kem času, najpozneje v letu dni
se bo pokazalo, kdo je imel v
teh evforičnih časih hitrih spre-
memb prav in kdo ne. Ceno ek-
sperimenta pa bodo seveda zno-
va plačali kmetje.
Precej časa so namenili tudi
razpravi o bodoči organizirano-
sti KZ Ptuj. Sta dve poti : eko-
nomsko močna zadruga in manj
vpliva članov na njeno gospo-
darjenje ali večji vpliv članov,
pa njena manjša ekonomska
učinkovitost. O tem bodo zad-
njo besedo rekli po daljši raz-
pravi. Bo pa se večja teža
odločanja prenesla v sedanje za-
družne enote. Te lahko postane-
jo samostojne zadruge in se po-
vezujejo v zvezo zadrug.
V KZ Ptuj se bodo odločali
po tehtnem premisleku in po-
tem, ko bodo za to dozorele raz-
mere. Ob tem jim je sekretar
Sekretariata za kmetijstvo
občine Ptuj dipl. ing Franc
Bezjak svetoval, da naj več po-
zornosti namenijo dejavnostim
znotraj zadruge. Če bi bilo tako,
morda ne bi tako hitro nastajale
specializirane zadruge. V na-
sprotnem primeru pa lahko v
doglednem času pričakujemo še
nove, za posamezno vrsto pri-
delave specializirane zadruge.
Zadruiništvo torej preiivlja
čase burnih sprememb. Vse sku-
paj je videti precej zapleteno in
povzroča največ težav tistim, ki
jim je zadružništvo namenjeno.
Če bo ob koncu tega procesa
zadeva urejena, bodo vsi zado-
voljni, sicer pa pred novimi
spremembami. Ob tem se človek
sprašuje, kako le Evropa že več
kot sto let vztraja pri klasičnem
modelu zadružništva.	JB
Kritično v ptujskem
gospodarstvu
Ptujski izvršni svet je v prejšnjem tednu razpravljal
o razmerah v ptujskem gospodarstvu. Ugotovil je, da
se stanje iz dneva v dan bolj zaostruje. Največ težav
imajo podjetja zaradi nelikvidnosti in pri izplačilih
osebnih dohodkov; nekaterim zaradi tega grozi stečaj.
Izvršni svet gospodarstvu pomaga v okviru možnosti.
Ne glede na to so Sekretariatu za gospodarstvo na-
ložili, da naredi vse potrebno, da pridobi republiška
sredstva, s katerimi naj bi podjetjem pomagali pri
reševanju njihovih težav.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, ki je
upravljalec sejmišča in organizator sejmov živine, je predla-
gal, da se sprememi odlok o sejmih in sejmiščih v Ptuju. S
tem naj bi se omogočila prodaja plemene in plemenske živi-
ne, prašičev rejskih središč z znanim poreklom ter trajnimi
označbami in klavne živine, telet za pitanje in zakol, katerih
prodaja je bila doslej dovoljena le na dogonskih mestih ali
odkupih kmetijskih zadrug. Pred razpravo na izvršnem svetu
je Sekretariat za kmetijstvo predlog preučil in ga podpira, saj
bo s tem omogočen razvoj sejemske dejavnosti v občini Ptuj,
trženje in izbira, kot jo poznajo na avkcijskih prodajah v tuji-
ni. Podobno mnenje ima tudi izvršni svet, ki predlaga, da se
spremembe odloka uveljavijo po hitrem postopku.
Izvršni svet je prejšnji četrtek imenoval projektni svet in potrdil
aktivnosti za uresničevanje projekta Ureditveni načrt in odlok o
ureditvenem načrtu za deponijo komunalnih odpadkov občine Ptuj
v Janežovcih. Svet bo vodil Tone Purg iz Direkcije za gospodar-
sko infrastrukturo občine Ptuj, v njem pa bodo sodelovali pred-
stavniki Komunalnega podjetja Ptuj, Eko Lesa, Opteja, Selaeta-
riata za urejanje prostora in varstvo okolja in krajevne skupnosti
Destmik ter zunanji sodelavec dr. Drago Vuk, svetovalec iz Kran-
ja. Izvršni svet je tudi potrdil pogodbi za nadaljevanje aktivnosti
pri izdelavi sanacijskega programa za Dravsko in Ptujsko polje, ki
ju je podpisal z Inštitutom za ekonomski inženiring Mariter. Gle-
de Odloka o obveznem plačevanju komunalnih storitev na mejnih
prehodih na območju ol^ine Ptuj odločitve ni sprejel, saj bo pre-
dhodno potrebno preveriti njegovo pravnoformalno veljavnost.
MG
y Zornu Irobodni
/inclikcit
v podjetju ZORN, ki se ukvarja s tekstilno nia-
inifakturo in kjer je zaposlenih 45 delaveev (v
veliki večini žensk), so ustanovili osnovno orga-
nizacijo sindikata Zveze svobodnih sindikatov
Sh)venije. Ta ho delovala v okvirti dejavnosti
tekstilne in nsnjarskopredelovalne industrije
Slovenije ter sindikata te dejavnosti pri Oh-
močnein sindikatu ZSSS Ptuj.
Na prvem članskem zboni v sredo, 1. julija, je
sodeloval tudi predsednik Območnega sveta
ZSSS Ptuj Viktor Markovič. Izvolili so izvršni od
bor (sestavljajo ga Marica Erbus, predsednica,
Marjana Feguš, namestnica, in Sabina Brkič, bla-
gajničarka) ter tričlanski nadzorni odbor.
Dogovorili so se tudi za nadaljnje aktivnosti; v
ospredju bosta predvsem delo in osebni dohodki
po kolektivni pogodbi oz. delitev tistega, kar se v
podjetju ustvari. Pri tem je bilo s strani vodstva
podjetja izpostavljeno, da država zahteva preveli-
ke dajatve, kar ima za posledico tudi nižje plače.
Vodstvo bo pisno prikazalo dejansko stanje v Zor-
nu in to bo služilo kot primer za odpravo takih
napak. Za to je odgovorna dejavnost oz. Zveza
svobodnih sindikatov Slovenije, njihov partner
pa je vlada Republike Slovenije.
V osnovno organizacijo sindikata se je vključilo
37 članov.
Območni svet ZSSS PTUJ
Zobozdravnika pa
nobenega.M,
v Ptuju je po sedaj znanih podatkih v primerjavi z drugi
mi občinami podravske regije največ zanimanja za zasebni
zdravniško prakso: za odprtje zasebne prakse se zanima pe
zdravnikov, od tega štirje iz Ptuja. Republika pa ima okro^
dvesto vlog.
Silva Čerček, članica ptujskega izvršnega sveta, ki odgovarji
za področje zdravstva in socialnega varstva, je povedala, di
imajo na občinski ravni trenutno uradno le eno vlogo, in to zi
odprtje zasebne lekarne, na republiki pa naj bi bile tudi vlogi
za odprtje zasebne prakse za otroško in mladinsko zdravstvene
varstvo, psihiatrično in očesno ambulanto. Koncesije za lekar
niško dejavnost, otroško in mladinsko zdravstveno varstvo te,
zobozdravstvo bodo dajale občine. Glede na to, da je v ptujsk
občini že sedaj več črnih zobozdravniških ambulant, so v občin
skem izvršnem svetu pričakovali, da bo največ vlog s tega po
dročja.
Pri podeljevanju koncesij je še precej nerazčiščenih vprašanj
predvsem pa manjkajo podzakonski akti. Tako še republika n
izdelala plana zdravstvenega varstva, na osnovi katerega bi bi
la izdelana merila in kriteriji, občine pa bi morale izdelat
mrežo zdravstvenega varstva na svojem območju.
Koncesije se podeljujejo na osnovi razpisov. Kaže pa, da bo
sta pri prvih podelitvah koncesij prevladali mnenji zdravniški
zbornice in republiškega ministrstva za zdravstvo, saj v tem me
secu, ko naj bi začele delati prve zasebne specialistične ambu
lante, še ne bo vseh potrebnih podzakonskih aktov. Neuradnt
smo izvedeli, da naj bi prva zasebna specialistična ambulanta ■
Ptuju pričela delati okrog 20. julija.
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
prva vračila
Ptujski Sekretariat za gospodarstvo bo v kratkem izdal delni
odločbi, s katerima bodo vračali v lastnino in posest poslovne prosto-
re. V tem primeru gre za skladišče in prostore bivše tovarne perila.
iioliko bančnih sredstev za ptujsko
gospoditrstvo?
Ptujski gospodarstveniki so vse bolj nezadovoljni s svojo banko.
Kreditna banka Maribor s svojo poslovno enoto ne podpira razvoj-
nih programov ptujskih podjetij, menijo. Sedaj želijo z anketo do-
kazati, da so njihove trditve utemeljene. Anketa naj bi pokazala,
koliko kreditov so podjetja dobila v zadnjih petih letih in koliko
obresti so zanje plačali. Anketo bo izpolnila tudi banka.
Najemnine za poslovne prostore višje
Prvega junija so se občutno povišale najemnine za poslovne pro-
store. Gre za 89,88-odstotni dvig. S tem naj bi nadoknadili dose-
danje zaostajanje na tem področju, s čimer pa se uporabniki po-
slovnih prostorov ne strinjajo.
Kritična nelikvidnost
Nelikvidnost ptujskih podjetij se povišuje iz dneva v dan. Denar-
ja je čedalje manj, blokada pa naj bi v kratkem dosegla že milijardo
sto milijonov tolarjev.
Stoodstotno plačilo terjatev
Iz stečajne mase podjetja Olga Meglič so 16. junija stoodstotno po-
plačali terjatve upnikov z obrestmi vred razen tistih, ki so bile sporne.
Na avtobusni postaji se zapleta
Zaradi neplačila uporabe peronov na ptujski avtobusni postaji,
največ jih uporabljajo Certusovi avtobusi, je Štajertours v velikih
težavah. Od leta 1969 do konca 1991. leta je plačevanje potekalo
nemoteno, sklep, ki ga je Certus vsilil na odboru za cestni potniški
promet, pa je plačevanje "odpravil". S tem je bil Štajertours samo v
prvih šestih mesecih letih oškodovan za 5,4 milijona tolarjev in jih
ne more pridobiti drugje. Zaradi tega ne more plačevati svojih ob-
veznosti, zlasti še obrokov leasinga za nakup avtobusov, grozi mu
blokada, prav tako pa je vprašljivo izplačilo osebnih dohodkov.
Šoferji in drugi zaposleni napovedujejo protestni zbor.
Sklenili že več kot tristo pogodb
Do začetka tega tedna je Zdravstvena zavarovalnica Slovenije
sklenila okrog tristo pogodb z različnimi zdravstvenimi organizaci-
jami in dvajsetimi zasebniki, v glavnem zobozdravniki. S pogodba-
mi so se dogovorili o selektivno zmanjšanem obsegu dela razen pri
dializi, najmanj šestumo delo v izmeni in skrajšanje čakalne dobe v
specialističnih ambulantah in v bolnišnicah, ki ne bi smele biti
daljše od 14 dni. Ptujski zdravstveni dom in bolnišnica sta pogod-
bo sklenila v prejšnjem tednu.
Lepotice — za vasi
Ptujski obrtnik Ziberi Sait, lastnik Grilbara Rimljan, praznuje le-
tos desetletnico. Ob tej priložnosti pripravlja veliko slavje pod na-
slovom "Ptuj praznuje z Rimljanom", ki bo v soboto, 18. julija, ob
18. uri pred lokalom v Prešernovi. Med drugim bodo organizirali
prcdtekmovanje za mis Slovenije - volili bodo lepotico Ptuja. Vse,
ki se tekmovanja želijo udeležiti, naj se oglasijo v Turističnooinfor-
mativnem centru v mestnem stolpu, informacije pa dobijo tudi po
telefonu 771-569.	Pripravila: MG
Stavka
do izpolnitve žalitev?
Nadaljevanje s 1. strani
Direktor Jože Botolin ocenjuje, da to, kar se dogaja v Agisu, ne
bo dalo dobrih rezultatov. Zadnjo plačo so izplačali ob pomoči
države, ki jim je dala kredit. Ob tem se vprašuje, kako bodo reševa-
li naslednjo plačo. Maja so prodali le za 108 milijonov tolarjev bla-
ga, junija ni bilo nič boljše: prodali so za 114 milijonov tolarjev iz-
delkov, od tega skoraj polovico v izvoz. Glede na zdajšnje razmere
naj bi bila v Agisu polovica delavcev preveč. Tega vprašanja v krat-
kem času ne morejo rešiti, zato se posledice kažejo tudi pri nizkih
plačah. Prihodnost ni nič obetavna, saj se bodo razmere v nasled-
njih mesecih še zaostrovale. Do izboljšanja razmer pa bo potrebno
preživeti. Jože Botolin je delavce v torek s pisnim obvestilom pro-
sil, da prenehajo stavko in nadaljujejo delo. Delavci se na njegovo
pobudo niso odzvali in so stavko nadaljevali. Med drugim so pove-
dali:
Francka Korenjak, čistilka odlitkov (družba Zavore): "Maja
sem bila nekaj dni na bolniški, dobila sem le deset tisoč tolarjev ali
za osem tisočakov manj kot aprila. S tem pa se ne da preživeti."
Antonija Cetušič, čistilka odlitkov (družba Zavore): "V Agisu
sem zaposlena že 23 let. Maja sem zaslužila petnajst tisoč. Živim
samo od pjače..."
Franc Šuen, strugar (družba Zavore): "Aprila sem imel 24
nočnih ur in sem zaslužil več kot maja, ko sem jih imel osemdeset.
Zahtevamo, da tudi maja dobimo toliko, kot smo aprila."
Branko Vršič, orodjar (Tovarna orodij in strojev): "Iz meseca
v mesec se zadeve ponavljajo. Vedno nam pravijo, da ni denarja za
naše plače, pisarne pa si urejajo. Čas je, da se končno zadeve uredi-
jo, da se bo vedelo, kdo dela, kdo pa denar le pobira. Delavec naj
ne bi bil zadnji, ko gre za denar."
Avguštin Prelog, orodjar (Tovarna orodij in strojev): "Naj ne
lažejo, naj povedo po pravici, kaj je plača, kaj so prejemki. Nihče
ne ve, kdaj kaj dobimo. Plačo dobimo vedno zadnji trenutek. Direk-
tor tudi ne more reči, da on mora biti plačan, tudi za delavce mora
biti."
Janez Kokol, zaupnik - Svobodni sindikati: "Zahtevamo višje
plače. Ljudje so za svoje delo premalo plačani. Vodstvo denarja ne
more dati, ker denarja ni. Prišel je čas, ko bo država morala nekaj
storiti za gospodarstvo. Vztrajali bomo do konca."
Zvonko Novak, Neodvisni sindikati Agis: "Mislim, da so zahte-
ve ne glede na gospodarsko stanje Agisa upravičene. Ne morejo de-
lavci strpno čakati, kdaj bo vlada poskrbela za uvoznike. V obeh
družbah, kjer trenutno stavkajo, delavci težko delajo, ker gre pre-
težno za izvozno proizvodnjo, se dela tudi v treh izmenah, v soboto
in nedeljo."
Kastko Plohi, Neodvisni sindikati Slovenije: "Sindikatom nam
je dovolj, vsi samo obljubljajo, ničesar pa ne naredijo za gospodar-
stvo. Konkretno za Agis zahtevamo, da se reši s pomočjo občine in
države. V nasprotnem bomo dvignili roke. Imam občutek, da je
ptujska občina žrtvovana..."
V torek so stavkajoči delavci odšli pred občino, kjer so deset mi-
nut molče postali, zatem pa so se vrnili v podjetje. Dejali so, da bo-
do vztrajali do izpolnitve zahteve.	MG
Kakšne bodo nove volitve?
Vse o volitvah, kje so problemi in kakšni so, kašna je vloga
občine in kolikšna prisotnost političnih strank, kdo bo največ
pridobil... - vse to boste slišali na okrogli mizi, kija pripravlja
Demokratska stranka - občinski zbor IHuj
V torek, 14. Julija 1992, ob 18,00 uri
v NARODNEM DOMU!
Pridite na razgovor, naj vas volitve ne presenetijo!
ZAKAJ NI OBCESTNIH TABEL. KI BI VABILE
NA SREČANJE Z JUTROVIM
Počakajte na Studio
Marketing iz Ijubljane
Kot kaže, smo v Ptuju vsaj
nekateri obsedeni od celostne
podobe Ptuja. Le-to naj bi do-
ločale tudi obcestne table, ki
vabijo, kamor pač vabijo. Tu-
di Pokrajinski muzej v Ptuju
si je pred meseci omislil obce-
stne table, ki bi vabile na raz-
stavo Srečanje z jutrovim na
ptujskem gradu. Table so na-
redili v Ptuju v podjetju Mi-
tra, d.o.o. Postavilo naj bi jih
Cestno podjetje.
Table so narejene, stojijo še
ne. Zakaj? To je zanimalo tudi
muzej. Povprašali so po tele-
fonu in odgovor tudi dobili po
telefonu. Izvršni svet Skup-
ščine občine Ptuj je prepove-
dal postavitev vseh tabel, ki
jih ni izdelal' oziroma "po-
žegnal" Studio Marketing iz
Ljubljane, ustvarjalec celostne
podobe Ptuja. Seveda se Ce-
stnemu podjetju ni zdelo vred-
no, da bi o tem obvestil - če
že ne pisno, pa vsaj po telefo-
nu - muzej, ki ja naročil po-
stavitev tabel.
Pa to ni izvirni greh. Nera-
zumljivo pri vsem tem je, da
je muzej za izdelavo teh tabel
prosil izvršni svet za kredit in
ga tudi dobil; še posebne za-
sluge za kredit imata predsed-
nik vlade Branko Brumen in
član izvršnega sveta za turi-
zem Peter Vesenjak. Ta isti or-
gan pa zdaj ne pusti postaviti
tabel, ki so bile izdelane tudi s
pristankom vlade, saj je ne-
mogoče, da bi dali kredit za
nekaj, o čemer niso nič vedeli
oziroma niso vedeli, kdo je iz-
delovalec.
Kakšen bo epilog? Upajmo,
da bo razstava še na ogled, ko
se bodo uspeli zmeniti. jv^^v
V Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 11. ju-
lija, ob 18. uri zbor, na katerem se bodo pogovar-
jali o okvirnem programu Slovenske nacionalne
stranke in o ustanovitvi podružnice te stranke v
Ptuju.
Glavne usmeritve stranke, ki jo vodi Zmago Je-
linčič, so zbrane v enajstih programskih točkah.
Med drugim si bo prizadevala za popolnoma sa-
mostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, nje-
no ekonomsko moč, reševanje nezaposlenosti.
Posebej pa stranka poudarja vpra-šanje ureditve
slovenskega dr-žavljanstva ter ureditev statusa tu-
je delovne sile in tujcev v Republiki Sloveniji.
Tujci naj bodo obravnavani kot zunanja delovna
sila, tako kot je to urejeno v modemih evropskih
državah. Pridobitev slovenskega držav-ljanstva
bo težka in častna.	mg
Popravek
V zadnji številki Tednika (2. juli-
ja 1992) je v sestavku ORMOŠKA
KMETIJSKA ZADRUGA V
ŠKRIPCIH, ki je izšel na strani 3,
prišlo do pomote. V tretjem odstav-
ku piše: "Od lanske trgatve je mini-
lo že osmem mesecev, vinogradniki,
ki so svoj pridelek prodali zadrugi,
so doslej prejeli približno tri četrtine
obljubljenega oplačila....", a bi mo-
ralo pisati " nekaj manj kot polovi-
ca", saj je zadruga vinogradnikom v
resnici izplačala komaj 47 odstotkov
obljubljenega plačila, ne 74, ko je
menila avtorica sestavka.
Za pomoto se opravičujemo.
Uredništvo
Puhovi danes
v prejšnji številki smo poročali o proslavi
130-letnice rojstva Janeza Puha in med drugim
omenili edina dva še živeča sorodnika Janeza
Puha, saj je bil na prireditvi govor le o njiju in
smo napačno sklepali, da drugih ni. Tokrat
vam rodbinsko Puhovo deblo predstavljamo
nekoliko podrobneje.
Janez Puh, rojen v Oblačeku, hiši, ki nosi da-
nes oznako Sakušak 79, ni imel potomcev. Kot
kaže, je Puh porabil vso svojo ustvarjalno ener-
gijo za izume, ves se je posvetil delu. Tako so
danes živeči sorodniki sorodniki po njegovem
bratu, ki je imel tri hčerke - Julijano, Terezijo in
Franco. Od tu naprej se je družinsko deblo Pu
hovih razvijalo predvsem po ženski liniji. Juli-
jana, ki je ostala na domačiji, se je poročila s
Štebihom, vendar sta tudi ta dva ostala brez po-
tomcev. Domačijo sta izročila Šuenovim in nji-
hova hčerka Anica še danes živi tukaj z možem
Stankom in hčerkama. Terezija Puh, poročena
Zorman, je imela dva sina, ki sta oba padla
med vojno, in hčerko Julijo. Julija, poročena
Čeh, ima dva sina: Toneta na Ptuju in po njem
dve vnukinji in Stanka, ki živi v Sakušaku.
Franca Puh je imela hčerko Pepco, ki živi na
Ptuju, ima hčerko, ta pa tudi dve hčerki.
Izvolili organe
zadruge
3. julija je potekal v Domu društev v Ormožu drugi del
ustanovnega občnega zbora Zadruge za pridelavo sladkor-
ne pese Ormož. Poleg sprejetja akta o ustanovitvi zadruge
so izvolili trinajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni
odbor. Za predsednika upravnega odbora, ki je sočasno tu-
di predsednik novoustanovljene zadruge, so izvolili dipl.
ing. agr. Mirka Horvata iz Murske Sobote, za namestnika
predsednika pa Franca Planiška iz Lovrenca na Dravskem
polju. Drugi člani upravnega odbora so :Jože Kožar iz Ra-
dencev, Štefan Štefanec iz Tišine, Štefan Cigut iz Martjan-
cev, Jože Hančik iz Dobrovnika, Janko Petrovič iz Mar-
kovcev, Franc Zmazek iz Male Nedelje, Ivan Masten iz
Pušincev, Adolf Gojkovič iz Cirkovc, mag. Vinko Šte-
fančič iz Ormoža, Štefan Koren iz Maribora in Jože Tiva-
dar iz Murske Sobote. V nadzorni odbor so bili izvoljeni
Jože Madžar iz Lendave, Daniel Vargazon iz Ljutomera in
Branka Sok iz Tovarne sladkorja Ormož.
Člani zadruge so sklenili, da bodo skupaj s Tovarno
sladkorja predložili vladi tržni red za oskrbo slovenskega
trga. Predlagali so, da bi razlike v ceni pri uvozu šle v
znižanje povprečne cene za potrošnika in za pospeševanje
domače proizvodnje.
Pridelovalci sladkorne pese so si bili enotni, da je le
ekonomski interes tisti, ki jih povezuje. Za dober ekonom-
ski položaj pa je potrebno organizirano delovanje, ki bo v
okviru Zadruge za pridelavo sladkorne pese možno.
Vida Topolovec
GOVORI SE.„
...DA so v kraju nekdanjega glinokopa ljudje tako ekološko
vneti, da se jim je zameglil pogled ob misli, da je nekdo pri njih
odložil odvečni asfalt. Po čudežu se je tik pred linčanjem odgo-
vornih asfalt spremenil v gnoj.
...DA že dolgo nismo hvalili tistih, ki so Ptuju pričarali Jutro-
vo deželo. Tokrat jim je potrebno pripeti nagelj za popolno
doživetje jugovzhoda: vonj polne greznice na grajskem hribu.
...DA ne morejo držati trditve, da je zdravstvo potratno. V
svoji skromnosti so uvedli še pacientsko souporabo žlic.
...Da ptujski zobofušmojstri sploh niso podjetni. Ko jim je
država ponudila tisto, za kar so leta tulili, so se tiho zavlekli v
svoje fušjazbine. Zdaj tič, zdaj miš... Ali: malo prosil, malo
vzel...
4 — PO NAŠIH KRAJIH
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
DESTRNIK: Da so ljudje pazljivi, kaj se dogaja v njihovem
okolju, priča tudi tale prigoda. Prav takrat, ko so delavci Cestnega
podjetja krpali cesto Janežovci-Jiršovci, si je eden od domačinov
na svoj travnik ob cesti pripeljal prikolico mulja s ptujske komu-
nalne čistilne naprave. Mulj je videti kot asfalt in ljudje, ogorčeni
zaradi počasnosti in visoke cene storitev Cestnega podjetja Ptuj, so
najprej mislili, da je ob cesti asfalt. Zgodba se je zdela kar verjet-
na, saj so cestarje opazili v bližnjem vinotoču. Domačini so si mi-
slili: No, vidiš, najprej so se napili, asfalt se jim je ohladil, na fir-
mo ga niso upali peljati in so ga vsipali kar ob cesto in še s slamo
so ga pokrili. Pa so se zbrali, poklicali novinarje in šele ob na-
tančnem pregledu in pripovedovanju lastnika travnika ugotovili, da
ne gre za asfalt. Njihova ogorčenost je splahnela, a je vsem v opo-
min: ljudje so občutljivi na dogajanje v svoji okolici in težko jih je
pretentati. Bilo bi dobro, da bi to vedeli tudi načrtovalci občinske-
ga odlagališča komunalnih odpadkov, ki naj bi bilo v opuščenem
glinokopu v Jnežovcih.
Mulj iz čistilne naprave je videti kot čisto pravi asfalt...(DL)
DO LEN A: Razdeljenost te krajevne skupnosti na haloški in
drvaskopoljski del je usodna za razvoj haloškega dela. Na ravnin-
skem delu imajo urejeno že skoraj vse, v dolini Peklače pa ne mo-
rejo zbrati dovolj denarja niti za javno telefonsko govorilnico, ki jo
domačini nujno potrebujejo, da bi lahko poklicali zdravnika ali ve-
terinarja. Na zadnjem referendumu samoprispevka niso izglasovali
in tako sedaj večjih naložb v razvoj infrastrukture ni. Edino, kar v
letošnjem letu pričakujejo, je ureditev vinske ceste Zgornja Prista-
va—Gorca—Dežno. Denar naj bi dobili iz republiškega sklada za
razvoj demografsko ogroženih, delež krajanov pa bodo zbrali po
posebnih pogodbah.
Spomin na divjanje narave v dolini Peklače. (OM)
MARKOVCI: "Lep večer, tudi svetle zvezde in luno vam
voščim, jutri pa sonce - a če bo dan deževen, morda še bolje, kajti:
se sonce včasih za oblaki skrije,
po vsakem dežju spet zašije..."
je končala svoj priložnostni nagovor tajnica Etnografskega društva
Korant iz Markovcev in njene besede so se skoraj simbolično ure-
sničile. Po sončnem sobotnem dnevu, lepem večeru in noči, ko so v
Markovcih udejanili svojo zamisel o kresovanju — kresni noči, smo
se v nedeljo, 5. julija, prebudili v sveže deževno jutro.
Sicer pa je ves program kresovanja potekal tako, kakor je v svoji
izvirni pesmi zapisala domačinka in udeleženka programa:
"Nocoj pa naj goreč nam kres
veselje oznanjuje..."
Pozdravnemu uvodnemu nagovoru predsednika ED Korant ter
priložnostnemu govoru tajnice društva je sledilo 6 recitacij, preple-
tenih s petjem pevk iz Zabovcev - vsem pa je bila skupna osrednja
misel, s katero slavimo sonce, zemljo, človečnost in svobodo ter
seveda kresno noč. Ponazarajala so jo belo oblečena dekleta z ba-
klami v rokah, ki so spremljala kulturni program in se vanj
vključevala. Ko pa so plesalci Folklornega društva Anton - Jože
Strafela zaplesali venček domačih, so se kresničke napotile k varno
oddaljenemu kresu in ga prižgale. Iskre so kot kresnice poletele v
nebo, a so gasilci s pršečimi curki vode poskrbeli za popolno var-
nost ljudi in polja naokrog.
Ob prijetni glasbi ansambla Jožeta Šeruge so plesali in se veselili
šft dolgo v noč. (Karolina Pičerko)	Pripravila. D. Lukman
Požarna služba je v Ormožu delovala več kot 50 let
prej, k»)t se je 1886. preimenovala v prostovoljno ga-
silsko četo. V takratne gasilcc, ki jih je plačevala
občinska uprava, so bili vključeni mestna gospoda kot
vodilni kader in obrtniki, ki so bili po svojih poklicih
razporejeni po delovnih funkcijah v operativno enoto.
Takoj po preimenovanju so
začeli razmišljati o svojem gasil-
skem domu. Od priprav na grad-
njo do dograditve doma je trajalo
celih 15 let in četa seje leta 1901
vselila v svoje prostore.
Dom stoji v nekdanjem ob-
rambnem jarku, ki je potekal
okrog gradu čez mestno grabo.
Gradnja je bila težava zaradi
močvirnate podlage, zato stoji
dom na lesenih pilotih, zabitih
globoko v zemljo.
Leseni stropovi so se po sko-
raj lOO letih začeli rušiti in
društvo se je odločilo za adapta-
cijo.
Preurejeni dom bo imel v pri-
tličju dve garaži, sanitarije (WC
in kopalnico), v prizidku pa ga-
ražo za Občinsko gasilsko zve-
zo in servisno delavnico Pastor
za preglede in servisiranje vseh
vrst gasilskih aparatov, nad pri-
zidkom pa bo družinsko stano-
vanje za hišnika in gospodarja
doma. Nad garažami bo pisarna
za društvo in občinsko gasilsko
zvezo ter večja dvorana s ku-
hinjo.
Celotna vrednost adatacije je
ocenjena na 7,2 milijona tolar-
jev. Sofinancerji so: KS Ormož
900.000, OGZ 600.000, GD Or-
mož 200.000 tolarjev, GP Mer-
cator Ograd 3.000 kosov zida-
kov, Komunalno podjetje Or-
mož storitve v vrednosti 30.000
SLT, TP KLAS-TIMA Ormož
10.000, obrtnika VOLJ 3.000,
Anton Zorjan 5.000 tolarjev.
Nabiralna akcija še ni končana
in gasilci pričakujejo odziv še
drugih podjetij in obrtnikov.
Člani GD Ormož so že opravili
670 prostovoljnih delovnih ur.
Rok za dograditev doma je
september.	^dolf Rižnar
Predsedstvo SDP Ptuj se je v petek, 26. junija, popoldne
sestalo na praznični razširjeni seji v zelenem okolju pri
Knezovih - ob ribniku v Babosekovi grabi. V prvem delu so
se pogovorili o osnutku volilne zakonodaje, drugi del pa je
bil namenjen družabnosti.
Seznanili so se s predlogom
zakona o delitvi volilnih enot za
volitve poslancev v DRŽAVNI
ZBOR in zakona o delitvi volil-
nih enot za volitve poslancev v
DRŽAVNI SVET. K obema pre-
dlogoma so imeli nekaj pri-
pomb in podprli že v dosedanji'
razpravi potrjene pripombe za
oba zakona. Enotno pa so pod-
prli predlog, ki se nanaša na
ptujsko občino in je bil obliko-
van v dosedanji razpravi v
občini.
Po republiškem predlogu bi
bila ptujska občina razdeljena
na tri volilne okraje, vsak pa bi
imel okoli 23.000 prebivalcev.
S tem večina v občini soglaša,
ne soglašajo pa s tem, da bi po
tem predlogu mesto Ptuj delili
na dva volilna okraja. Zato so v
občini pripravili nov predlog in
ga tudi prenovitelji v celoti
podpirajo. Po tem predlogu naj
bi 9. volilni okraj obsegal ob-
močje Slovenskih goric in Ptuj-
skega polja (razen K S Rogozni-
ca) z 21.640 prebivalci. 10. vo-
lilni okraj bi obsegal območje
mestnih KS (razen KS Spuhlja)
ter KS Hajdina in Rogoznica.
Tu živi 24.252 prebivalcev. 11.
volilni okraj pa bi obsegal
Dravsko polje in Haloze s
23.907 prebivalci. Menijo, da bi
s tako razdelitvijo bilo bolj
upoštevano načelo zemljepisne
povezanosti.
Volilna zakonodaja in pripra-
ve na parlamentarne volitve bo
tudi ena prednostnih nalog, s
katerimi se bo v tem trimesečju
ubadalo občinsko vodstvo SDP
Ptuj, ki mu predseduje Anka
Ostrman.
Dejaven je tudi poslanski
klub SDP Ptuj, ki ga uspešno
vodi Vilko Pešec. Na seji tega
poslanskega kluba so v pone-
deljek, 29. junija, govorili o
gradivu za 27. seji Skupščine
občine Ptuj. Čeprav je bila seja
odpovedana, so o gradivu raz-
pravljali; v glavnem so podporli
predlagane rešitve.
F.Fideršek
Posvetili 700 let
staro cerkev
Podružnično cerkev sv. Miklavža v Koritnem nad
Oplotnico, ki sodi v obdobje prehoda romanike v go-
tiko, so v nedeljo, 5. julija ob prisotnosti številnih do-
mačinov in gostov ponovno posvetili. Slovesno mašo s
posvetitvijo je ob pomoči dekanijskih duhovnikov
opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
V knjigi Spomeniki cerkve-
ne arhitekture in umetnosti je
Marjan Zadnikar o cerkvici
zapisal, da je "...s svojo zgo-
dovinsko in s prav takšnimi
stenskimi slikarijami, posebno
pa z dragoceno, še v veliki
meri poznogotsko opremo,
med katero je slika Oljske go-
re izredna umetnina tega časa,
pravi muzej naše starejše cer-
kvene umetnosti, kar ji po od-
maknjeni legi in preprosti zu-
nanjščini prav gotovo ne bi
prisodil. Površen pogled nam-
reč v življenju pogosto vara."
Obnovitvena dela, ki so vel-
jala skoraj 4 milijone tolarjev,
je nadzoroval 11-članski od-
bor, v katerem so bili pred-
stavniki oplotniške župnije,
skupščine in izvršnega sveta,
ZKO, škofijskega ordinariata
iz Maribora, Narodne galerije
iz Ljubljane, domače krajevne
skupnosti in Zavoda za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine iz Maribora. Nadzor
nad gradnjo je opravljal Mar-
ko Cvahte, Ivan Podgrajšek iz
Zlakove pri Zrečah je opravil
tesarska in krovska dela, Jože
Leva iz Koritnega je izdelal
nov škrilj, fasaderska in grad-
bena dela pa so bila v domeni
gradbenika Jožeta Rhleta iz
Slovenske Bistrice.
Kulturni program so pripra-
vili člani domačega prosvet-
nega društva ter pihalni orke-
ster Impol, ki je ob tej pri-
ložnosti pripravil promenadni
koncert. Za dobro voljo so po-
skrbeli Bratje iz Oplotnice.
Po končani slovesnosti so se
na sklepni seji ob prisotnosti
gostov na domačiji Stanka
Dečarja sestali člani odbora za
obnovo in podali sklepno po-
ročilo o vseh delih.
Vida Topolovec
Obnovljena cerkev sv. Miklavža na Koritnem
Referenduma v Makolah
Prebivalci krajevne skupnosti Makole v občini Slo-
venska Bistrica so minulo nedeljo opravili kar dva re-
ferenduma: o podaljšanju krajevnega samoprispevka
in proti odlagališčem jedrskih odpadkov v Halozah.
"Kljub temu da možnih lokacij za gradnjo jedrskih
odlagališč v naši krajevni skupnosti ni, smo hoteli
pokazati, da smo solidarni z drugimi Haložani, zato
smo krajevni referendum o podaljšanju samopri-
spevka izkoristili še za podporo solidarnosti našim
sosedom," smo v ponedeljek zjutraj izvedeli od člani-
ce volilne komisije v makolski krajevni skupnosti
Štefke Varžič.
Na 15 glasovalnih mestih se je obeh referendumov
udeležilo 95,03 odstotka volilnih upravičencev. Proti
gradnji odlagališč jedrskih odpadkov v Halozah jih
je glasovalo 91,88 odstotka, za gradnjo 1,94 odstotka,
ne veljavnih glasovnic pa je bilo za 1,21 odstotka.
Za nadaljevanje krajevnega samoprispevka je gla-
sovalo 53,82 odstotka volilnih upravičencev, proti
jih je bilo 40 odstotkov, neveljavnih glasovnic pa
1,21 odstotka.
Z zbranim denarjem bodo v Makolah dokonč no
uredili dom kulture, nekaj ga bodo namenili za širi
tev telefonskega omrežja ter oskrbo z vodo v nekate-
rih višje ležečih vaseh, ostalo pa za asfaltiranje in
gramoziranje cest ter za uresničitev skupnih nalog v
naselju Makole.	vida Topolovec
Študentke Visoke šole za socialno delo iz Ljubljane Marti-
na Kocuvan, Patricija Cvetko, Valerija Ilešič, Suzana Žol-
ger, Katarina Paradiž In Vloleta Irgl organiziramo v Stoper-
cah socialni delovni tabor. Celotni prijekt bo sestavljen Iz
brezplačnega otroškega varstva za otroke v starosti od štirih
do desetih let ter vzporedno potekajoče raziskave, katere re-
zultati bodo objavljeni pozneje.
Projekt bomo začele v ponedeljek, 20. julija, ob deveti uri
v domu krajanov v Stopercah, kjer bo tudi naš sedež. Po-
skrb^eno bo za brano, prevoz, varstvo ter prijetno počutje
otrok, ki jih pričakuje več lepih presenečenj (izleti, daril-
ca...) ter šest prijaznih študentk in mentorice mag. Darja
Zaviršek.
Krajane Stoper in okolice, še posebno pa starše otrok na-
prošamo za sodelovanje in se jim že v naprej zahvaljujemo.
Vsi prijavljeni otroci bodo dobili vabilo ter okvirni pro-
gram na domačei naslov pred začetkom prljekta.
Se enkrat toplo vabljeni!
Vodja projekta: Vloleta Irgl
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Slikarska kolonija Bori '92
Čas na platnu
Obide te zavist, da še najdejo
okoli sebe toliko besed o nara-
vi, da imajo v sebi tisto energi-
jo, ki s čopičem in platnom,
svinčnikom in papirjem ustavlja
čas, ga neusmiljeno razkriva in
ga hkrati razvaja v razkošju
barv.
Bori se je kopal v soncu po-
letnega dne, sapica je prinašala
vonj po senu, v besedah slikar-
jev, udeležencev slikarske kolo-
nije Bori '92, pa je bilo toliko
neizrečenega, pa hkrati toliko
povedanega, da te zapelje v čas,
ki se je ustavil na platnu. Nika-
mor se ti več ne mudi. Prepustiš
se njihovemu navdušenje, izred-
ni volji po ustvarjanju in ljubez-
ni do narave.
Tisto popoldne na Borlu pa
čaka še eno presenečenje. Krat-
ki film o slikarju Janezu
Mežanu, ki ga je posnel sin Ja-
nez. Podoba Ptuja, ki je ni več,
"biri", za katerimi ostaja le no-
stalgičen spomin, in ON, Janez
Mežan, s klobukom in cigareto,
z neverjetno skromno opremo,
ko odhaja tja nekam za Dravo,
da bi naslikal Ptuj, ki ponuja ti-
sočero podob. Presenečenje, za
katerega, kot kaže, niti Ptujčani
nismo vedeli, tudi takrat ne, ko
smo se poklonili njegovemu
spominu z retrospektivno raz-
stavo in katalogom.
Slikarsko kolonijo Bori '92
organizira likovna sekcija De-
lavskega prosvetnega društva
Svoboda Ptuj že trinajstič; kolo-
nija je bila že tudi na Gorci in v
Majšperku. Tudi letos je gosti-
telj gostišče Bojana Kocjana na
Borlu - generalni sponzor, ki
omogoča, da je kolonija ostala
pri življenju in vseh 11 ude-
ležencev kar ne more prehvaliti
njegove gostoljubnosti.
Kolonijo so končali minulo so-
boto z raz.stavo ustvarjenih del na
Borlu, svoja dela pa so raziitavili
kar v gostišču. O vtisih pa so za
naš časopis povedali:
Julij O.šlovnik, Ptuj: Nisem
udeleženec kolonije, kot do-
mačin pa prihajam vsako leto
na obisk, pa tudi ustvarjam.
Sem gost ali občasni vodnik, če
hočete. Takšna kolonija te prite-
gne k delu, po drugi strani pa
tudi vidiš, kaj ustvarjajo drugi,
izmenjuješ izkušnje, vidiš, kako
kdo napreduje. Letos sem bil
prijetno presenečen vsaj pri
dveh slikarjih; ne bi si mislil,
da so ljudje tako napredovali.
Marija Gregorc, Ptuj: Tudi
jaz sem gostja, danes sem, če-
prav sem zamudila, kljub temu
naredila dve sliki. Ko prideš
sem, te preprosto potegne in
moraš delati, saj doma zadnje
čase delam bolj malo.
Peter Vurcer, Ptuj: Udeležba
v koloniji mi veliko pomeni.
Človek pride v naravo, se lažje
sprosti in na ta takšen način lah-
ko s svojim slikarstvom bolje
pokaže, kako s to naravo čuti.
Tokrat se udeležujem kolonije
drugič, dobro se počutim in ta-
ko v skupini bolje ustvarjam.
Kranko Pungartnik, Mari-
bor: Kolonije se udeležejem,
ker je naša likovna skupina An-
gela Besednjaka lahko prijavila
dva člana. Vedno, kadar pridem
v stik z naravo, napravim kak-
šno delo z motivom gozda. Tu-
kaj me navdihujejo haloški hri-
bi. Vsak od nas, kot kaže, bo v
tej koloniji ustvaril vsaj pet del.
če sodim po tem, koliko so ko-
legi pripravili podlag; tako je
tudi z menoj.
Štefan Horvat, Višnja Gora:
V tej koloniji sem bil že leta
1987; prijavil sem se tudi lani,
pa zaradi vojne kolonije ni bilo
in tako sem letos spet tu. Skoraj
štirideset let upodabljam pokra-
jino, vendar moram reči, da ta-
ko "dolgega" pogleda, kot je tu-
kaj, ni nikjer drugje. Griči se
ponavljajo, lahko uporabljaš
perspektivo daljave in vsak grič
ima svoj čar, vsakega je treba
na svoj način upodobiti, zato
ima moje slikarstvo večji čar, če
upodabljam globinsko. Kot lju-
bitelja narave me je zelo priza-
delo, da naj bi v ta prostor spra-
vili radioaktivne odpadke.
Janez Mežan, Ljubljana:
Kot bivši Ptujčan te kraje dobro
poznam, imam jih v sebi, tudi
Bori. Spomini, ko sem hodil z
očetom po haloških gričih, so še
živi. Sam se ukvarjam s slikar-
stvom ljubiteljsko. Se posebej
rad bi se zahvalil Rozini Šebe-'
tič, ki me je povabila in sploh
poskrbela, da je naše bivanje tu-
kaj nadvse prijetno.
Jožica Nedeljko, Saku.šak:
Letos sem prvič tukaj, prvič
sploh na koloniji, zato je zame
bilo potrebnega kar nekaj pogu-
ma, da sem tukaj. Ljubiteljsko
slikam šele od leta 1989, zato
upam, da se bom tu veliko
naučila, da bom delala celo po-
letje.
Ervin Kralj, Maribor: Tu
sem tudi kot mentor. Moje delo je
v glavnem svetovanje, pomoč ti-
stim, ki so željni dodatnih znanj,
korektur in podobno. Vreme nam
je naklonjeno in nas kar samo sili
v naravo; še posebej mlajši so res
zagnani. Tudi sam slikam, gremo
na teren, ob večerih pa sedemo,
izmenjamo izkušnje, pohvalimo,
pokritiziramo...
Tone Tratnik, Maribor: Že
večkrat sem bil v tej koloniji.
Poznam Haloze tam od zahoda
nad Gorco, pa Haloze pod
Majšerkom, pa spodnji del Ha-
loz tu. Haloze so zanimiv prob-
lem za slikarja in človeka.
Spoznavam jih je že petnajst let
in z žalostjo ugotavljam, da se
tu ne premika kaj veliko. Ljudje
živijo malo drugače kot pred le-
ti; naj omenim samo vodo. Mi
tukaj nalovimo vodo komaj za
akvarele. Že nekaj dni se ukvar-
jam s temo v zvezi z odlagališči
radioaktivnih odpadkov v Halo-
zah; poskušal jo bom upodobiti
tako, kako v zadnjih letih gle-
dam na haloško prirodo, po dru-
gi strani pa si predstavljam, ka-
ko bi lahko bilo videti, če bi
prišlo do katastrofe, ki so se ji
krajani uprli z referendumom.
Tako bodo moja dela iz te kolo-
nije precej angažirana.
Zdravko Patty, Sladki Vrh:
Od predlani, ko sem bil tukaj,
se pravzaprav ni nič spremeni-
lo, če odmislim lanske neljube
dogodke, ko sem tudi namera-
val priti, pa potem ni bilo nič iz
tega. Namesto da bi tod okrog
hodili s čopičem, so drugi hodi-
li s orožjem. Moje ustvarjanje
pa...: starejši smo in to gotovo
vpliva, saj vidiš svet okrog sebe
spet nekoliko drugače. Tokrat
delam večje slike, kar ni običaj-
no za delo na terenu, pa mi pra-
vijo, da sem zato letos bolj po-
gumen.
Andrej Velikonja, Sladki
Vrh: Slikarska kolonija je dru-
ženje s prijatelji, spoznavanje
novih, ustvarjanje, spoznavanje
novega okolja, informacija o
ustvarjanju drugih. Tukaj ust-
varjam veliko bolj sproščeno
kot v ateljeju.
Rozina Šebetič, Ptuj: Naš
gostitelj je gostilničar Bojan
Kocjan, ki skrbi, da nam je za-
res prijetno. Tudi okolje nam
kar vsiljuje motive; nekateri po-
begnejo že zjutraj navsezgodaj
in pridno slikajo, ker pravijo, da
ne vzdržijo do zajtrka. Poleg
Bojana Kocjana sta nam poma-
gala Kmetijski kombinat in Pe-
rutnina. Nadaljnja usoda kolo-
nije je odvisna od pokroviteljev,
kakršen je Bojan Kocjan. Ali
bomo še našli koga, ki nam bo
pripravljen nuditi gostoljubje?
Letos sem bolj organizatorka,
sicer pa sem bila vsako leto
udeleženka. Bolj malo delam,
nisem tako zagnana kot mladi.
Haloze se mi kažejo tudi v po-
dobi težkega in garaškega dela,
pa si mislim: Lahko meni, ki tu
samo slikam...
Nataša Vodušek
Udeleženci slikarske kolonije Bori '92
OBČNI ZBOR DPD SVOBODA PTUJ • ZDAJ ZE
BIVŠEGA PREDSEDNIKA MARJANA ŠNEBER-
GERJA TUDI NA ČETRTI SKLIC NI BILO • SEK-
CIJE MINULO SEZONO ZELO USPEŠNE • DE-
LO ESPERANTISTOV IN TAMBURAŠEV ZAMR-
LO • NOVA SEKCIJA: ROKERJI
V petem poskusu so se prejšnji torek vendarle zbrali v
dovolj velikem številu ptujski svobodaši na občnem zbo-
ru, ki bi sicer moral biti že lani. Tokrat je občni zbor
sklical predsednik Zveze kulturnih organizacij^ Franc
Lačen, zakaj zdaj že bivši predsednik Marjan Sneber-
ger je sicer trikrat sklical občni zbor in ga tolikokrat tu-
di odpovedal. Četrtič so občni zbor sklicale sekcije, ven-
dar se je zbralo premalo članov, pa tudi predsednika ni
bilo. Kljub temu da je tokrat predsednik Zveze kultur-
nih organizacij obvestil predsednika Delavskega pro-
svetnega društva Svoboda Marjana Šnebergerja, da je
namesto njega sklical občni zbor društva, tega tudi to-
krat ni bilo. Tako so številni člani Svobode ostali brez
poročila o delu v minulem in programa za letošnje leto,
pa tudi brez marsikaterega odgovora na vprašanja, ki
so jih zastavili. Tako ostaja še naprej skrivnost, zakaj se
Marjan Šneberger "skriva" pred člani Svobode. Skriv-
nost, ki ji zaenkrat ni nobeden kos, seveda vzpodbuja
vrsto govoric, še posebej zato, ker je Marjan Šneberger
(pogodbo je z njim sklenila ZKO) tudi najemnik točilni-
ce, kuhinje in souporabnik hodnika ter sanitarij v Na-
rodnem domu, kjer domuje največ Svobodinih sekcij.
Na torkovem občnem zboru
so zbrani lahko prisluhnili le fi-
nančnemu in poročilu nadzorne-
ga odbora za leto 1991, čeprav
jih je bolj zanimalo stanje v le-
tošnjem letu. Izvolili so nov
upravni odbor, ki pa začenja de-
lo brez primopredaje oziroma z
upanjem, da bo bivši predsed-
nik vendarle našel čas in predal
vse, kar je treba ob takšnih za-
menjavah. Rezultati sekcij Svo-
bode so v minulem in še pose-
bej v letošnjem letu izredni in
res škoda bi bila, da bi društvo
zaradi formalnih zadev oziroma
neodgovornosti bivšega pred-
sednika prenehalo delati.
O svojem lanskoletnem in le-
tošnjem delu so na občnem zbo-
ru poročali predstavniki sekcij:
mešanega pevskega zbora
Društva upokojencev, ženskega
pevskega zbora, plesne šole
Fredy, plesnega studia Art, lut-
karji, likovniki, foto-kino sekci-
ja, esperantska in tamburaška
sekcija pa sta v^zadnjem času
prenehali delati, ker pač ni mla-
dih, ki bi jih te stvari zanimale.
V	mešanem pevskem zboru
prepeva 36 upokojencev, ki so
sodelovali na mnogih koncertih
v Ptuju, Ljutomeru, Skorbi, Cir-
kulanah. Studencih, Metliki,
Mariboru, na radio Maribor pa
so posneli tudi kaseto.
Ženski pevski zbor je imel
lani devet koncertov. Pevke so
bile gostje ljubljanskih zborov
v Ljubljani, pripravile pa so tu-
di božični koncert v ptujskem
minoritskem samostanu.
Tekmovalci plesne šole Fredy
so letos dosegli sam svetovni
vrh tekmovalnega plesa s ple-
snim parom Hermino Žuran in
Jernejem Slejkom.
Plesni studio Art je imel tri
skupine na območnem srečanju
plesnih skupin v Lenartu, z dve-
ma točkama pa je sodeloval tudi
na Dnevih plesa v Ljubljani v
Cankarjevem domu.
Lutkarji so imeli sedemnajst
predstav Šivilje in škarij in več
kot 1.500 gledalcev.
V	gledališki sekciji je bilo ak-
tivnih 74 članov, ki so delali v
treh skupinah: Stopinjice, Sto-
pinje in Teater 111. Stopinjice so
nastopile na srečanju otroških
gledaliških skupin v okviru Lin-
hartovega srečanja, predstava
Publika Teatra III pa bo nasto-
pila na Borštnikovem srečanju.
Likovniki so že nekaj časa brez
mentorja, kar bolj ali manj vpli-
va tudi na njihovo aktivnost. Na
Borlu so prejšnji teden pripravi-
li že deseto slikarsko kolonijo.
Foto-kino sekcija res ni pri-
pravila nobene razstave, so pa
njeni člani sodelovali na števil-
nih drugih razstavah, v revijah
in časopisih, en član je imel sa-
mostojno razstavo, vključujejo
pa se tudi v izobraževanje s
svojega področja v Srednješol-
skem centru.
Nova sekcija DPD Svoboda
so postali mladi rokerji, ki so
tudi že cenjeni in priznani v slo-
venskem prostoru v tej zvrsti
glasbe.
Poleg težav okrog prostora so
člani Svobode opozorili tudi na
vsesplošno pomanjkanje denar-
ja. Denar prihaja iz proračuna
po dvanajstinah, sekcije pa ga
najbolj potrebujejo od oktobra,
novembra do junija, ko se sezo-
na konča in se prične spet jese-
ni. Kljub temu da na to speci-
fično naravo svojega dela opo-
zarjajo pristojne na občini že
nekaj časa, kot kaže, govorijo
"gluhim", saj se ni mogoče do-
govoriti, da bi denar dobili ta-
krat, ko ga res potrebujejo, ko
je njihova dejavnost najbolj
živa.
Ob koncu velja vsem sekcijam
priznanje za delo, ki daleč prese-
ga ljubiteljsko ukvarjanje z neko
dejavnostjo v prostem času, am-
pak od mnogih zahteva dneve in
dneve trdega dela, zato tudi uspe-
hi niso izostali in ptujski kulturni
utrip, ki ga določajo prav Svobo-
dine sekcije, poznajo danes po
vsej Sloveniji.	NaV
\ NOVO
1 ZA OTROKE
v začetku prejšnjega meseca so se otroci na
Ptuju, v Kidričevem, Majšperku in pri Roku
zares razveselili - na njihovih igriščih so se
pojavili tobogani. Samo dobri dve leti moraš
biti star ali malo več, da lahko splezaš po ne-
kaj stopničkah navzgor in se nato z vriščem
in smehom spustiš. Poleg osmih toboganov so
delavci Komunalnega podjetja Ptuj namestili
še gugalnice in plezala. Skupna vrednost
igral in njihove postavitve Je približno
500.000 tolarjev.
McZ
BRANE LAMUT NATAŠA KOLAR
27. BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med prvim in četrtim stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično po-
dobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še
romanizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradniki
in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato
je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu
precej raznolika. Častili so najrazličnejše
bogove in božanstva. V tej rubrki jih želimo
bralcem v sliki in besedi predstaviti na pol-
juden način. Fotografije: Bine Kovačič.
GENIJ (lat. Genius)
Po rimski predstavi je moške-
ga od rojstva dalje spremljal
njegov genij (pri ženskah je bila
to Junona), ki je bdel nad nje-
govo usodo, varnostjo in ustvar-
jalno močjo. Do neke mere je
podoben krščanskemu angelu
varuhu. Po prvotnem pojmovan-
ju je genij ugasnil s človekovo
smrtjo, šele kasneje se je uvel-
javila predstava o nemsrtnosti
genija, ki je potem obiskoval
grob umrlega. Ob rojstnih dne-
vih so darovali Rimljani geniju,
običajno cvetje in med. V rim-
ski družini je imel oče (pater fa-
milias) najvidnejšo vlogo, zato
jo je predstavljal tudi navzven.
Zaradi tega je častila cela
družina predvsem njegovega
genija.
Običajno so ga upc-dabljali
kot mladeniča, ki je nosil v eni
roki rog izobilja, v drugi pa pa-
tero. V Poetovioni je na nagrob-
nih spomenikih običajno upo-
dobljen kot krilati deček s
spuščeno plamenico - genij
smrti ali pa z dvignjeno baklo
(kot na primer na Orfejevem
spomeniku), kar simbolizira
upanje na novo življenje v ono-
stranstvu.
Pepelnico z upodobitvijo ge-
nija smrti si lahko ogledate v la-
pidariju Pokrajinskega muzeja
Ptuj v nekdanjem dominikan-
skem samostanu.
Genija smrti so Rimljani upo-
dabljali kot krilatega dečka s
spuščeno plamenico. Tako je
predstavljen tudi na reliefu pe-
pelnice, ki jo hrani ptujski mu-
zej v antičnem lapidariju.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
iscaiiiiiip^
POTRJENI LANI
RAZREŠENI RAVNATELJI
Kljub temu da so mnogi pričakovali zaplete pri soglasjih k
imenovanjem nekaterih lani nepotrjenih ravnateljev ormoških
osnovnih šol, je na zadnji skupščinski seji prejšnji ponedeljek
potekalo vse dokaj mimo. Poslanci so med drugim kljub dru-
gačnetnu mnenju predstavnikov kogovske, tomaževske in
podgorske krajevne skupnosti, da bi denar razdelili mednje,
sprejeli sklepe Odbora za zbiranje sredstev in izvajanje pro-
grama izgradnje osnovnošolskega prostora v občini Ormož,
da nekaj nad 2 milijona tolarjev, kolikor je ostalo ob gradnji
osnovnošolskih objektov p« drugem občinskem samoprispev-
ku, namenijo pač za tisto naložbo, ki bo v šolstvu najbolj po-
trebna.
S tremi vzdržanimi glasovi so poslanci na zadnji seji dali
svoje soglasje k imenovanju ravnatelja osnovne šole Tomaž
pri Ormožu Vlada Kovačlča, medtem ko so ravnatelje dru-
gih osnovnih šol, glasbene šole in knjižnice potrdili soglasno.
V glavnem gre za dosedanje ravnatelje osnovnih šol občine
Ormož, le pri osnovni šoli Središče ob Dravi je sedanjo rav-
nateljico Majdo Tkalec zamenjal Franci Šulek iz Ormoža.
Prvič v svoji zgodovini je samostojno ravnateljico dobila tudi
Ljudska knjižnica Ormož. Vodila jo bo diplomirana umetno-
stna zgodovinarka in sociologinja Željka Nardin-Mllovano-
vič iz Ormoža. Bojan Burgar bo še naprej ravnatelj osnovne
šole Ormož, Mirko Tramšek osnovne šole Ivanjkovci-Mi-
klavž pri Ormožu, Boris Skok osnovne šole Velika Nedelja,
Dana Prapotnik osnovne šole Stanka Vraza iz Ormoža (šole
s prilagojenim predmetnikom) in Slavko Petek Glasbene
šole Ormož.
Kljub vsemu je predstavnik občinskega Demosa Alojz Sok
le povedal nekaj besed o tem, kako so jih lansko leto ob nji-
hovi želji, da poteka glasovanje za ravnatelje tajno, imeli za
revanšiste. Tokrat v stranki SKD spoštujejo odločitve vseh
organov šol in zato ne bodo glasovali proti. Res pa je, da se
je spremenil zakon, po katerem skupščine občin več ne ime-
nujejo ravnateljev zavodov in osnovnih šol, temveč dajejo le
soglasja k njihovemu imenovanju. Ob tem je g. Sok učiteljem
dal še nekaj "naukov", kakšni naj bodo in kakšna naj bo slo-
venska šola, da bo ponovna spoštovana pri ljudeh.
Vida Topolovec
PISE! UNIV. PROF. JOŽE GREGOBC
TRIJE KRALJI NA POHORJU
VELIKO SLAVJE PEVCEV IN PLANINCEV
Po dolgem deževju končno prva lepa nedelja, na-
jlepše darilo narave zelo uspeli proslavi 70-letnice
planincev, združeno z revijo pevskih zborov.
2e sama pot na Pohorje, ta
čudoviti biser narave, je nepopi-
sna, toliko bogatejša pa je, če
vozi soproga in tvoj pogled lah-
ko mimo plava med jasnino ne-
ba in dolinami, vinogradi in
gozdovi, srce pa vsrkava motiv
za motivom in sveže barve po
dežju! Že prehitevamo prve
pešce - prave planince, vesele,
ponosne, ki me spominjajo na
moja mlada leta - le kdaj so ta-
ko hitro minila?
Pred planinskim domom sre-
čamo najprej vodjo glasbene
šole Slovenska Bistrica Načeta
Pančiča, ki je tudi vodja pev-
skega odseka pri ZKO, in neu-
mornega predsednika Dušana
Pečnika, oba s soprogama. Poz-
dravljamo se s pevci in planin-
ci, s starimi znanci po tej ali oni
plati. Med starimi znanci mi je
sreča naklonila tudi srečanje s
prof. dr. Lujem Senckovičem
s soprogo, neumornim zbiral-
cem eksponatov naše kulturne
dediščine, ki je s svojim znan-
jem in prefinjenim okusom
opremil nešteto naših domačij
in raznih lokalov širom Sloveni-
je. Med obiskovalci smo lahko
pozdravili tudi Ivana Pučnika,
župana Slovenske Bistrice, s so-
progo, predsednika KS skupno-
sti Zg. Ložnica, ki poje v
moškem oktetu, in mnoge druge
j;ivne delavce.
Uvodno pesem prireditve Po-
- >7t pcje je zapel Študentski
r.c -sKi zbor Jurija Vodovnika,
'■.lilvila pa jo je in povezo-
v iia f.pored do konca Valerija
^lotaln. Govoru predsednika
PD Impol Gabrijela Cintaver-
ja ob 70-letnem uspešnem delo-
vanju PD Slov. Bistrica je sledila
revija enajstih pevskih zborov.
Prvi je nastopil Mešani PZ DU
u Slovenske Bistrice z zboro-
odk;:»jo tri-no Ravnikar. Zbor
;• . . ; jn dobro, sorazmerno
po glasovih. Obe pesmi
{Adamičeva Zbadljivka in Kernja-
kova Jaz bi rad cigajner bit) so
/.apcii živahno in zanesljivo. Bilo
je opaziti, da se pevci med seboj
siabo slišijo, večkrat je namreč
potegnil veter in odnašal glasove,
vedno pa le base in alte, ker je pi-
hal z desne strani. To je pevce, po-
sebno pa zborovodje nemalo moti-
lo.
Zbor DU iz Slov. Bistrice je bil
dobro naštudiran po glasovih. In-
tonacija in izgovarjava pri obeh
pesmih sta bili dobri, ritem pa se
je zaradi neslišanja med pevci za
trenutek iztiril; barvno so bili naj-
bolj enotni in lepo zveneči tenorji.
Zborovodkinja je podala skladbi
vsebini primemo.
KUD Oktet Studenice — zbo-
rovodkinja Minčica Pepelnak.
Okteti, noneti in vse manj-še za-
sedbo so imele akustično pred-
nost: pevci so stali sredi odra in
jim veter izza vogala ni mogel do
živega. Ipavčevo Planinska roia
je bila v začetku malo prepočasna,
šele pri baritonskem solu se je
začel pravi tempo; nekaj je bilo
tudi intonančnih napak, vendar
pravilna dinamika in jasna izgo-
varjava.
Pastir pa pase ovce tri je bila
sicer intonančno bolj čista, ven-
dar precej monotono podana.
Motilo je, da je zborovodkinja
(ker55 je pač bilo nujno) pela
prvi tenor (alt) in stala prva v
vrsti, s tem pa odvzela barvni
karakter moškemu sestavu; če
bi na koncu stal prvi tenorist, bi
sicer ojačala prvi tenor, do
občinstva pa bi prišla glasovna
barva tenorja.
Ženski PZ KUD Toneta Mcle-
ta Oplotnica. Zborovodkinja
Jožica Brečko je svoja dekleta le-
po naučila sicer lažji, a zelo pri-
meren program, ki so ga dekleta
intonančno, ritmično, z razločno
dikcijo in smiselno zapela. Prav
gotovo, da bo zbor pod tem vod-
stvom še lepo napredoval.
Moški PZ KUD Laporje vodi
Mira Šela. Zborovodkinja je iz-
brala precej težje skladbe. Posa-
mezne glasovne skupine so bile
dobro izdelane, zboru se pozna tu-
di glasovna izobrazba, kar mu da-
je kulturen, plemenit in izenačen
zvok. V Pesmi od Martina Kebra
(Radovan Gobec) je bil dober in
zanesljiv solist basbaritonist. Ada-
mičeva Lucipeter ban, je bila do-
bro izvedena in smiselno podana.
XEVE\tCl SjlAtOBOK O DELU Z \'AJMLAfŠlMI GLEDALiŠCMKI
Stopinjice z velikimi koraki
Stopinjice, skupina Gledališča Ptuj pri Delavskem prosvet-
nem društvu Svoboda je letos pripravila na tekst in v režiji
Nevenke Samobor igrico Kam pa kam, Sneguljčica. Nastopili
so na sklepnem srečanju otroških gledaliških skupin, ki je bi-
lo v okviru 5. Linhartovega srečanja L in 2. junija v Pesnici
pri Mariboru.
Kako deluje otroško gleda-
lišče, od kod vedno več mladih,
ki jih gledališče privlači, o kon-
cu letošnje sezone in še o čem
smo se pogovarjali z Nevenko
Samobor.
Kako dolgo ste pripravljali
predstavo Kam pa kam, Sne-
guljčica?
Nevenka Samobor: Okrog
dva meseca. V okviru tega je bil
še uvajalni gledališki studio, v
katerem smo se spoznali, ugoto-
vili, koliko kdo zmore, da smo
potem lahko s skupnimi močmi
oblikovali predstavo. Zanjo je
bilo potrebnih okrog sedemde-
set ur vaj, seveda pa tudi vsaka
ponovitev predstave zahteva
ponovne vaje.
Poleg srca je potrebno veli-
ko strokovnega znanja; vi
imate oboje, vsaka vaša pred-
stava je kakovostna in odmev-
na...
Nevenka Samobor: Zdi se
mi, da kadar se z veseljem, pov-
sem iskreno ukvarjaš z neko
stvarjo, potem so rezultati. Je
pa res, da tisti, ki se po šolah
amatersko ukvarjamo z gleda-
liščem, nekega sistematičnega
strokovnega znanja nimamo. Pi-
smenost na področju gledališke
dejavnosti si pridobivamo na
seminarjih, ki jih organizira
Zveza kulturnih organizacij.
Vendar to znanje ni povezano,
sistematično, poglobljeno gle-
dališko znanje, je zelo izkustve-
no. Sama sem zelo veliko prido-
bila v gimnazijskih letih kot
članica takratnih gledaliških
skupin, ki sta jih vodili Branka
Bezeljak—Glazer in Mira Mi-
jačevič. Takrat sem začela
"čutiti" gledališče in potem sem
se potrudila še sama izobraziti.
Začela sem delati kot mentori-
ca. Je pa mentorsko delo pov-
sem drugačno od igralskega.
Otrok naj se
preskusi
v umetnosti
Se strinjate, da je izkušnja
gledališča za otroke dragocena
in bi je bili potrebni vsi? Gre za
nastop pred javnostjo, obvlado-
vanje telesa, govor...
Nevenka Sanu)bor: Da, po
eni strani gre za obvladovanje
telesa, govora, odra kot takega,
po drugi strani pa za priložnost,
ki jo mladi dobijo za ustvarjal-
nost. Vsaka predstava, ki jo de-
lamo — vsaj za ptujsko gleda-
li.šče lahko trdim — ni sad samo
nekega režiserjevega vodenja in
videnja, je zelo timsko delo, ka-
terega bistven del prispevajo
ravno mladi igralci, osebnosti,
ki se šele oblikujejo. Zelo bi-
stveno za vsakega otroka se mi
zdi, da dobi priložnost in se
preskusi v ustvarjanju ne samo
na gledališkem področju, am-
pak na kateremkoli področju
umetniškega ustvarjanja. Važna
je priložnost za ustvarjanje in
vodenje v svet katerekoli umet-
nosti. In to je tista velika vloga,
ki jo ima mentor.
Koliko pa je med otroki za-
nimanja za gledališko izraža-
nje?
Nevenka Samobor: V Ptuju
ga je vedno več, z Branko Be-
zeljak—Glazer opažava, da ga
je celo "preveč". Gre za to, da
so mlade skupine postale tako
številčne, da je že težko z več
kot dvajsetimi igralci oblikovati
neko predstavo. V gledališki
skupini Stopinje je 25 igralcev,
v Stopinjicah nas je bilo, ko
smo začeli, dvajset, zdaj sta dva
manj. Zanimanje je veliko, to je
čudovito. Vsak režiser—mentor
ima čas, ki ga lahko nameni te-
mu delu, omejen in zaradi tega,
čeprav bi si želeli, da bi se lah-
ko vsi otroci "šli" gledališče, te-
ga preprosto ne bi mogli organi-
zirati. Bilo pa bi čudovito.
Kakšni so pogoji za delo
otroškega gledališča?
Nevenka Samobor: V Ptuju
zares odlični. Igralci so v pro-
storu, v katerem lahko doživijo
čar gledališča. Kot povsod so
tudi tu finančne težave. To se
najbolj pozna pri tem, koliko
razkošja si smemo privoščiti za
sceno in kostume. Vse tri pred-
stave, ki so nastale letos v ptuj-
skem gledališču, imajo prak-
tično zastonjsko sceno in kostu-
me, ker preprosto ni možnosti,
da bi izdelovali nove stvari za
vsako predstavo posebej. Trudi-
mo pa se, da s tistim, kar je v
gledališkem fundusu, krpamo
predstavo in začuda nam tudi
po likovni plati še kar nekako
gre od rok.
Režiserka,
scenaristka,
kostumografinja.„
Pri delu v taki skupini ste ne
samo režiserka, tudi scenari-
stka, kostumografinja, tekstopi-
ska, dramaturginja, garderober-
ka in še kaj...
Nevenka Samobor: ...Temu
vsemu skupaj se potem reče
mentorica. In prav v tem je čar
otroškega gledališča, ki je nekaj
čisto posebnega. O tem smo ve-
liko govorili na srečanju
otroških gledališč v okviru Lin-
hartovega srečanja, kjer je bil
simpozij o otroškem gledališču.
Problemi v otroškem gledališču
so tekst, pomanjkanje besedil za
starostno stopnjo igralcev in
gledalcev. Ugotavljali smo, da
se nas je letos kar nekaj mentor-
jev samih lotilo pisanja tekstov.
Problemi so tudi povsem mate-
rialni: prevozi otrok, kako jih
nahraniti. Zato žal gostovanj
med šolami in mesti skoraj ni.
Otroško gledališče je nek pose-
ben medij, ki se ne more enačiti
z gledališčem odraslih za odra-
sle, je pa dragoceno, ker si v
njem ne samo bodoči gleda-
liščniki, ampak tudi bodoči gle-
dalci nabirajo prve izkušnje.
Kam pa kam, Sneguljčico
ste igrali nekaj manj kot dvaj-
setkrat. Je to veliko ali malo,
bi si želeli več predstav?
Nevenka Samobor: Po eni
strani je to veliko. Veliko, ker
mladi igralci težko držijo kon-
centracijo in svoje vloge daljši
čas. Nek trinajstletnik težko
zmore več mesecev stalno ena-
ko dobro, enako intenzivno
igrati neko vlogo, zato je tako
število ponovitev zanj veliko.
Če pa bi hoteli veliko zaslužiti,
je to število odigranih predstav
skromno.
Kaj v naslednji sezoni?
Nevenka Samobor: Veliko je
odvisno od tega, kako bodo le-
tošnji igralci prihodnjo sezono
še pripravljeni delati, odvisno je
pa tudi od časa, ki ga bom sama
lahko namenila gledališču. Mo-
goče bomo Sneguljčico za jesen
še obdržali pri življenju, če bo
interes, za naprej pa še ne
vem...	Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Nevenka Samobor
Prizor iz predstave Kam pa kam, Sneguljčica. Foto Langerholc
Ženski zbor DPD svoboda Slo-
venska Bistrica, zborovodja Jer-
nej Senegačnik. Prva pesem Le
pridi, le pridi (narodna) je bila v
vseh glasovih izenačeno in muzi-
kalno podana. Flosarska (narodna
iz Savske doline) je nekoliko zah-
tevnejša in je bila tudi manj enot-
na v izvedbi, sopran je bil v višjih
legah nekoliko medel - premalo
izrazit. Dirigiranje pri tej pesmi je
bilo preveč sekano in tak je bil tu-
di odziv pevk.
Moški PZ DU Slovenska Bi-
strica je dober zbor posebno v te-
norjih, vodi ga Irena Ravnikar.
Pri Gobčevi Tam na vrtu je bila
premalo upoštevana široka pevna
linija, široki dih, zato so bile fraze
razsekane, basistom pa jo je zago-
del malo močnejši veter. Tomčevi
Furmani pa so se začeli z malo
preveliko naglico. Besedilo je bilo
dobro razumljivo, intonacija in ri-
tem dobra, pevci radi požirajo
zadnje zloge; to se rado dogaja pri
pesmih, ki jih že dolgo pojejo.
Moški nonet KUD Lojzeta
Avžnerja Zg. Ložnica vodi Vin-
ko Godec. Zapeli so Ferlinčev
Oblaček in Kernjakovo Ti pob'č
jak ne lumpej. Njihovo petje je
kulturno, glasovno izenačeno,
škoda le, da prva tenorista ostajata
v glavnem v falzetu. Posebno do-
bro je bila zapeta druga pesem.
Moški pevski zbor Toneta Mi-
leve iz Oplotnice je vodila Jožica
Brečko mimo in smiselno. Ipav-
čeva Slovenec sem je bila dobro
naštudirana. Zboru manjka nekoli-
ko več glasovne izobrazbe, čeprav
premore kar dober zvok. Tenorji
ostajajo v višinah v falzetu. Izved-
bi je manjkalo več narodnega za-
nosa, zato je izzvenela medlo.
Boljše je bila interpretirana Ri-
javčeva Fantje, kam bi zdaj hodili,
le prvi del je bil malo razkosan.
Moški pevski zbor Obrtnik
Slovenska Bistrica, zborovod-
kinja Nevenka Gril. V Schwabo-
vi Vinski so bili glasovi izenačeni,
tenor v falzetu. Težja skladba K.
Maška Mlatiči je bila dobro naštu-
dirana, čeprav se pevcem še ni za-
dosti "vsedla", kot temu pravimo.
Nastopi na prostem so vedno bolj
rizični kot v dvorani. Začetek Mla-
tičev je bil nekoliko prepočasen,
pevci jo lažje pojo in še dirigentu
je delo poenostavljeno, če jo diri-
giramo na dva namesto na štiri.
Mešani pevski zbor KUD Šte-
fana Romiha Crešnjevec vodi
Mladen Ravnikar. Zapeli so
Ipavčevo Kukavica in B. Simiča A
ča. Zbor ima enovit in dober zbo-
rovski zvok z lepimi tenorji. Pri
drugi pesmi odpev a ča v basih in
tenorjih ni bil zadosti enovit niti v
točnih vstopih niti v enaki dinami-
ki (jakosti), zato je bila labilna tu-
di intonacija - samo na teh dveh
zlogih.
O mešanem pevskem zboru
Jurija Vodovnika, ki ga vodi
Marjan Krajnc, sem pred krat-
kim obširneje poročal, zbor pa se
je tudi tokrat dobro izkazal.
Po pevskih nastopih je bilo po-
deljevanje spominkov zborom,
priznanj zaslužnim članom Planin-
skega društva Impol, nato še fol-
klorni nastop skupine Pohorci s
Tinja in seveda družabno srečanje.
Samostojni roch
Obletnice samostojnosti smo se v Ptuju spomnili z dve-
ma dogodkoma. Prvi jc bil športnik Kučan., drugi pa
ročk koncert ptujskih skupin. Organizatorji shoda so
prav računali, da bodo z obema dogodkoma pritegnili
množico. Na eni strani tisto želj-no praznovanja in para-
diranja, na drugi mlade, željne zabave.
Zadovoljitev je bila na nivo-
ju. Pustimo lahko ob strani, da
se takšen ročk koncert (v sre-
dišču mesta ob mestnem stolpu
z dobrim ozočenjem) lahko
zgodi ob izjemnih priložnostih.
Gre za izkoriščanje potenciala
zelo živahne in produktivne
ptujske aktualne glasbene sce-
ne. Po drugi strani pa je veliko
nastopajočih dobilo možnost za
(prvi) nastop. Se vedno je več
dobrih strani takšnega povezo-
vanja rockerjev kot slabih.
skromnemu odnosu do nastopa-
jočih nakljub (za nastopajoče ni
bilo na primer niti pijače). Dej-
stvo je, da se nekdo na Ptuju
trudi (ZKO).
Poglejmo, kaj se je po deveti
uri zvečer v četrtek, 25. junija,
dogajalo na odru.
Beerbusters so odprli žur z raz-
sutim, a energičnim nastopom.
Njihov trash je seveda začetniški,
a zelo iskreno dajanje energije.
Rajanje pod odrom se Je pričelo in
ni pojenjalo do konca koncerta.
Milk so pokazali nivo tehnične-
ga pristopa in odžagali ročk and
roll trash metal v dobri maniri ur-
banih in strastnih rockerjev. Tudi
za njih velja skrajna iskrenost, kar
Je pri vsem skupaj najpomem-
bnejše. Milk so že pripravljeni za
večje odre, z rednim delom imajo
vse možnosti naredili skok iz lo-
kalne scene.
Sleazy Snaiis, najbolj afirmiran
band, Je imel na dan samostojnosti
enega svojih najboljših nastopov.
Do konca so se pokazale dobre
strani pevca, ki Je dogradil izvedbo
(nastopa še ne) do meje, ko si lahko
privošči improvizacije. Takšnih Je
manj kot več. Snailsom manjka sa-
mo še trenutek v pristopu do "pro-
dukcije" lastnega početja, do viso-
kega odskoka. Snailsi na ptujskem
nastopu niso bili preobremenjeni s
svojo popularnostjo.
Pozidni Matija - po imenu so-
deč in osebnem kontaktu s člani
skupine Je bilo pričakovati humo-
rističen glasbeni gag, kar do neke
mere njihov nastop Je, po drugi
strani pa Jih izventrendovski in
konceptualni pristop, izhajajoč iz
bluesa, naredi resnobne. Pozidni
Matija ima možnosti, le v sebi jih
mora poiskati in urediti.
Zadnji so nastopili Saxseus, kar
je novo ime za D'Kroniks. Odli-
čna izvedba instrumentalne gla-
sbe, kakršnakoli že Je. Člani Sax-
seus se dobro razumejo med sabo,
kakor smo slišali po glasbeni go-
vorici. Kitaristovo izpadanje v so-
lističnih točkah Je lahko tečno, če
ga jemljemo preresno. Ni bilo na-
silno, kar je najpomembnejše, prej
lahkotno.
Zaključek: tudi če naslednje
leto na Ptuju ne bo velike pro-
slave s predsednikom predsed-
stva, se splača razmisliti o na-
daljevanju in postaviti takšen
nočni open air koncert v starem
mestu še v naslednjih osmih le-
tih, vse tja do dvatisočega.
Dušan Hedl
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
OD TU IN TAM — 7
Ormoške
zanimivosti
Kogovska krajevna skupnost iirez prostorov
Kogovčani so v zadregi, kje bodo v prihodnje opravljali dejavnost
svoje krajevne skupnosti. Stavbo, kjer je še vedno sedež krajevne skup-
nosti, so dobili nekdanji lastniki in se že vselili v prvo nadstropje. Zara-
di tega so morali knjižnico preseliti v sejno sobo prosvetnega društva, v
pritličju pa pisarna krajevne skupnosti lahko ostane samo še do 1. sep-
tembra.
Zadrega je precejšnja, zato Kogovčani predlagajo, da se v najkrajšem
času sestanejo predstavniki ormoške vlade, skupščine in svet njihove
krajevne skupnosti in se domenijo, kako bcxio rešili problematiko.
Do 26. junija 251 zahtevkov
v ormoški občini je bilo do vključno 26. junija vloženih 251 popol-
nih ali nepopolnih zahtevkov za vrnitev po vojni nasilno (Klvzetega pre-
moženja. 235 razlaščencev pričakuje vrnitev raznih kmetijskih zem-
ljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, 11 zahtevkov je za vrnitev
stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in
stavbnih zemljišč, trije za vračilo zasebnih gospodarskih podjetij in dva
za kulturnozgodovinske spomenike. Doslej je bilo razpisanih 27, opra-
vljenih pa 25 ustnih obravnav, dejansko in pravno stanje so ugotovili v
osmih primerih, izdali pa so tudi tri odločbe.
Odbor za lokalno samoupravo
Na zadnjem skupščinskem zasedanju minuli ponedeljek so poslanci
sprejeli sklep o ustanovitvi in imenovanju Odbora za lokalno samou-
pravo v občini Ormož. Za predsednika je bil imenovan Vili Trofenik,
predsednik občinske vlade, člani pa so dr. Slavko Gregurec, podpred-
sednik vlade, Janko Sever, predsednik Zbora krajevnih skupnosti, in
Dragi Bočko-Zižek, sekretarka Sekretariata za urejanje prostora in var-
stvo okolja občine Ormož. Po enega člana imenujejo v odbor še vse
krajevne skupnosti in velikonedeljska dekanija.
Nova taksa 7 DEM
Slovenska država mednarodnega mejnega prehoda v Središču ob
Dravi ni uredila tako, kot bi ga morala. Zato so ormoški poslanci spre-
jeli sklep o obveznem plačilu komunalnih storitev na mejnih prehodih v
ormoški občini. To jim omogoča zakon o komunalnih taksi. Vozniki to-
vornjakov in tudi drugi, ki vozijo prek prehoda blago večje vrednosti,
za katerega je potrebno opraviti carinske storitve, morajo plačati komu-
nalno takso v tolarski protivrednosti 7 marka. Z zbranim denarjem bodo
postopno urejali predvsem mejni prehod v Središču ob Dravi, kjer je
vedno gneča zaradi tovornjakov, naloženih z živino, ki jo vozijo iz
Madžarske v Italijo.	Vida Topolovec
Širitev proizvodnje V Carrera Opiic Ormož
Rudolf Put/c, član upravnega odbora /a produkcijo
in lo^i.stiko nemške firme Carrera Optic iz Mun-
chna je minulo sredo ob prisotnosti Klausa Cironba-
cha, člana upravnega odbora, predstavnika CJospo-
darske zbornice za Podravje, predsednika ormoške
vlade Vilija Trofenika, župana dr. Jožeta Bešvirja ter
Antona Kizmana, direktorja ormoške firme ()I*TYL,
predstavil razvoj tega ormoškega podjetja, ki se od 1.
julija imenuje Carrera Optic.
Gospod Rudolf Putze je pou-
daril, da so v proizvodnji očal v
Ormožu prisotni že več kot 17
let. Po začetnih pogovorih
1973. leta je 1975. stekla proiz-
vodnja izvoznih izdelkov, pri
nas znanih pod firmo Elegance.
Tovarna je imela možnost
proizvodnje 500.000 očal letno.
Tako je potem ostalo vse do
1988. leta, ko so v Optylu
pričeli razvoj, še posebej pa po-
tem, ko je Optyl izstopil iz fir-
me Jože Kerenčič in pričel
gradnjo novih prostorov.
1991.leta je bila v Ormož pre-
stavljena celotna proizvodnja
smučarskih očal Carrera, ki so
prisotna na vseh olimpijskih
igrah in podobnih tekmovanjih.
Njihova letna proizvodnja znaša
800.000 očal, temu pa bi se v
letošnjem letu pridružilo še od
1,5 do 1,7 milijonov korekcij-
sWh in sončnih očal znamk
Dunhill, Christian Dior, Por-
sche Design, Carrera, Esprint,
Vienna Line, Boss, Terri Bro-
gan, Paloma Picasso, Christian
Lacroix , Movado in še katera.
Tako bi skupna letošnja očalar-
ska proizvodnja znašala okoli
2,5 milijonov.
Vzporedno s proizvodnjo je ra-
sel tudi razvoj delovnih mest.
1988. letake bilo v Optylu zapo-
slenih 240, leto kasneje 338 ljudi.
V letu 1990 je bilo zatišje, število
zaposlenih je padlo na 327, v letu
1991 pa je naraslo na 457. V le-
tošnjem letu dela v tem p(xljetju
že 643 delavcev.
Do konca leta bodo v nepo-
sredni bližini sedanjega proiz-
vodnega obrata zgradili dodatne
proizvodne prostore s površino
2880 kvadratnih metrov. Pri fir-
mi Carrera Optic AG Miinchen,
ki ima v svoji sestavi tudi 1. ju-
lija ustanovljeno podjetje Car-
rera Optic Ormož, računajo, da
bodo za to gradnjo porabili 7
milijonov DEM: 2 milijona bo-
do stali objekti, 5 milijonov pa
so vredni instalacijska dela,
strojna oprema in znanje.
Gre za kontinuiran projekt, je
posebej poudaril Rudolf Putze,
za načrtovano proizvodnjo z no-
vo vrhunsko tehnologijo in la-
stnim razvojem, kar dolgoročno
zagotavlja ohranitev delovnih
mest in razvoj podjetja, ki bo
potem tudi omogočilo postopno
planirano proizvodnjo 3,5 mili-
jona očal letno, kar pomeni še
dodatnih 250 delovnih mest z
zahtevnejšim znanjem, saj ne
bo šlo za preprosta, temveč za
tehnološko zahtevna dela.
Občina Ormož, kjer je trenut-
no zaposlenih 3.819 ljudi (v to
niso všeti tisti, ki se dnevno vo-
zijo na delo) in v kateri trenut-
no išče delo 971 ljudi, prispeva
k temu objektu zemljišče v
vrednosti 5 milijonov tolarjev.
Celotno zemljišče, ki naj bi bilo
zagotovljeno postopoma, bi ob-
segalo skoraj 2 hektarja. Kljub
temu da je občina manj razvita,
mora v republiški proračun
plačati za spremembo namem-
bnosti tega zemljišča okoli 50
milijonov tolarjev. Vendar po
besedah predsednika ormoške
vlade Vilija Trofenika občina
mora za odpiranje novih in
ohranitev starih delovnih mest
nekaj storiti. Vida Topolovec
Ormoški župan dr. Jože Bešvir in Rudolf Putze na predstavitvi
novega projekta
Trgovina Smarnica na Kicarju
Trgovsko in gostinsko
podjetje Bendas je v sobo-
to v Kicarju 101 v zasebni
hiši Janeza Anžela odprlo
trgovino z mešanim bla-
gom Šmarnica. Uredila
sta jo Srečko Čeh in Silvo
Anžel.
Na Kicarju so si že dobrih
dvajset let prizadevali, da bi do-
bili trgovino. Pogovori z
družbeninm sektorjem niso dali
rezultatov, Janez Anžel pa je ra-
zumel stisko ljudi (veliko je sta-
rejših, ki težko zmorejo dolgo
pot do najbližje trgovine) ter
odstopil prostore novima trgov-
cema. Srečko Čeh je bil nazad-
nje zaposlen v podjetju Olga
Meglič, ki je šlo v stečaj. Z od-
prtjem trgovine si je zagotovil
delovno mesto.
V Šmamici bodo imeli odprto
vsak dan od 7,30 do 19. ure, ob
sobotah od 7,30 do 12. ure in
ob nedeljah od 8. do 11. ure. Za
stranke se bosta trudila dva za-
poslena. Srečko Čeh pravi, da si
najbolj želijo, da bi bilo veliko
kupcev in da bi od njih odhajali
zadovoljni. Želijo pa si tudi, da
bi kmalu dobili telefon, saj je
delati brez njega izredno težko.
MG
(Foto: JB)
Alin - center za spodbujanje
podjetništva v občini?
Prejšnji mesec je Alin
povabil predstavnike
slovenskih inkubatorjev
z namenom, da bi uskla-
dili skupne interese,
možnosti skupnega
vključevanja pri spod-
bujanju malega gospo-
darstva v Sloveniji in
seveda tudi zato, da bi
pregledali aktivnosti po-
sameznih inkubatorjev.
Sestanka so se udeležili gospod
Potočnik^ INPO, d.o.o., Ljutomer,
gospod Sauperl, Ekonomski inšti-
tut Maribor, d.o.o., gospod Vujno-
vic, Elikon, d.o.o., Sisak, gospod
Filipančič, INVEL, d.o.o. Velenje,
Iztok Kremšer in Barabara Cerle,
ININ, od domačih pa so bili Simo-
na Berden in Darko Vidovič ter
predsednik skupščine Alina Bojan
Zigman.
Po pozdravnem govoru je pred-
sednik skuščine Bojan Žigman
prisotne seznanil s stališči TALU-
MA in oblikami pomoči, ki jih nu-
di inkubator zaposlenim v TALU-
MU. Za matično podjetje so zani-
miva nova zasebna podjetja in
obrtne obratovalnice, katerih de-
javnosti niso primarnega značaja v
TALUMU in imajo možnost pro-
dora na zunanje tržišče: "Želimo
izkoristiti prednosti, ki jih imamo,
saj obvladujemo tehnologijo,
opremljeni smo z različno opre-
mo, ki lahko služi tudi za osvajan-
je novih proizvodov višje kvalite-
te. Mogoče bomo našli podjetnike,
ki bodo pripravljeni vložiti svoje
delo in morda tudi del svojega ka-
pitala v dejavnost s področja alu-
minija in kemijske tehnologije."
Alin nudi bodočim podjetnikom
in obrnikom, zaposlenim v Talu-
mu, pomoč pri ustanavljanju, iz-
delavi poslovnega načrta, iskanju
ustreznega prostora. Novim pod-
jetjem in obrtnim obratovalnicam
nudi finančno pomoč pri najemu
delovnih in poslovnih prostorov in
osnovnih sredstev. Strokovno
opravlja računovodsko-knjigovod-
ske storitve.
Možnosti delovanja znotraj ma-
tičnega podjetja se bodo sčasoma
skrčile, zato bo potrebno delovan-
je Alina razširiti na občinski nivo
in se aktivno vključiti v spodbu-
janje malega gospodarstva, ki ga
vodi ministrstvo za malo gospo-
darstvo.
Dosedanjo dejavnost Alina sta
obširno predstavila njegov direk-
tor Darko Vidovič in strokovna
sodelavka Simona Berden.
Ustanovitelj Alina je bila TGA,
ki se sedaj imenuje TALUM. Pod-
jetje je bilo registrirano 25. fe-
bruarja 1991, s pestro dejavnostjo
pa sta se začela ukvarjati dva red-
no zaposlena delavca: direktor in
strokovna sodelavka. Računovod-
kinja, pomočnica in tajniška po-
moč prihajajo iz Taluma.
Alin je sodeloval s službami in
delovnimi enotami Taluma, z zu-
najimi sodelavci ter člani ININ
mreže inkubatorjev, v zadnjem
času pa tudi z drugimi predstavni-
ki inkubatorjev po Sloveniji in ce-
lo čez mejo. To sodelovanje pa si
želijo še razširiti.
Rezultat dosedanjega delovanja
Alina je sedem novih podjetij in
štiri obrtne obratovalnice, njihov
cilj pa je, da bi postali center
spodbujanja podjetništva v občini.
27. JUNIJ — PRVI SLOVENSKI PAH SLADKOBNE BOLEZNI
Za izboljšanje položaja
sladkornih bolnikov
v Rogaški Slatini je bilo prejšnjo soboto srečanje
sladkornih bolnikov v okviru prvega slovenskega
dneva sladkorne bolezni, posvečeno 27, juniju, svetov-
nemu dnevu sladkorne boleznu Udeležili so se ga bol-
niki Iz cele Slovenije, diahetologi, zaposleni v diabeto-
loških dispanzerjih in posvetovalnicah ter drugL
Opozorili so na kritičen socialno-zdravstveni in eko-
nomski položaj sladkornih bolnikov in naglo širjenje
te bolezni. Po nepopolnih podatkih je trenutno v Slo-
venci nekaj nad 65 tisoč bolnikov, letni ^prirast* pa je
okrog 3800. 42 odstotkov se jih zdravi z dieto, 46 od-
stotkov s tabletami, 12 z insulinom.
Po besedah magistra dr. Mi-
ha Koselja iz Ljubljane se Slo-
venija približuje ugotovitvam
Svetovne zdravstvene organiza-
cije, da število sladkornih bol-
nikov nenehno narašča in da se
Za zdravljenje te bolezni porabi
Veliko denarja. Takšno stanje
Zahteva sprejem nekaterih ukre-
pov. Zveza društev za hoj proti
sladkorni bolezni Slovenije je
prvi slovenski dan sladkorne
bolezni med drugim organizira-
la tudi zato, da bi čimprej prišli
do programa za preprečevanje
'n zdravljenje bolezni ter vseh
•ijenih posledic. Na srečanju v
J^ogaški Slatini so bolniki v
slavnem govorili sebi, saj tistih.
ki so jih povabili, ni bilo,
zdravniki, ki so predavali, pa
njihove težave tako ali tako
poznajo. Pričakovali so ude-
ležbo predstavnikov vlade ozi-
roma oblastnih organov, ki naj
bi poskrbeli za to, da bi ustvari-
li potrebne razmere za iz-
boljšanje položaja bolnikov. Ne
glede na odsotnost predstavni-
kov republike bodo sladkorni
bolniki vztrajali pri izpolnitvi
svojih zahtev.
Srečanje je organizirala Zveza
društev za toj proti sladkorni bo-
lezni Slovenije pod pokrovitel-
jstvom zdravilišča Rogaška Slati-
na. Omogočila ga je tudi Perutni-
na Ptuj, ki je sladkornim bolnikom
predstavila svoje dietetične proiz-
vode, primerne tudi za zdravljenje
sladkorne bolezni. Gre za izdelke,
ki vsebujejo manjše količine ma-
ščob in imajo več beljakovin —
tudi do petdeset odstotkov več,
kot je normalno. Da gre v resnici
za zelo kakovostne proizvode, ki
so povrh še bolj zdravi, potrjuje
ocena prehrambene službe Univer-
zitetnega kliničnega centra Lju-
bljana. Dr. Ciril Varga, vodja raz-
vojnega oddelka v ptujski Perutni-
ni, je udeležencem na kratko pred-
stavil predntjsti dietetičnega pro-
grama. Diabetiki so njegove bese-
de potrdili, saj je z miz kmalu iz-
ginilo vseh šestdeset kilogramov
proizvodov Perutnine: safalada D,
poetovio, zlati piščanji medaljoni,
piščanji cordon bleu, piščanja jetr-
na pašteta v ovitku in drugo. Slad-
korni bolniki so v soboto lahko
pokusili tudi druge proizvode, ki
jih lahko uporabijo v svoji dieti.
Na prvem slovenskem dnevu
sladkorne bolezni v Rogaški
Slatini so Ptujčani dobili še eno
priznanje. Ptujska diabetologin-
ja dr. Lidija Trop je imela
uvodno predavanje med več kot
desetimi strokovnimi predavanji.
Govorila je o sladkorni bolezni
na splošno. Pohvalili so jo za
izčrpno in izvirno predavanje.
MG
Znani ptujski obrtnik Viktor Cvetko, ki se je uveljavi! z
izdelavo elektromagnetnih ventilov, je 1. julija v Frasovi
ulici 12 v Ptuju odprl sodobno trgovino za ribiče, v kateri
bodo v kratkem ponudili tudi vse, kar potrebujejo lovci.
Specializirana	trgovina
družbe z omejeno odgovorno-
stjo Eurosport je posledica pri-
lagajanja razmeram. "Izgubili
smo velik del tržišča, vemo,
kakšno je stanje v kovinskopre-
delovalni industriji, zato je bilo
nujno, da smo se odločili za ne-
ko drugo dejavnost, saj je treba
misliti, kaj bomo delali jutri.
Trenutno smo poskrbeli za iz-
brano ponudbo za ribiče. Gre
izključno za uvožene izdelke,
kupci jih lahko izbirajo tudi po
katalogu. Če izdelka trenutno ni
v trgovini, ga dobavimo v naj-
krajšem času. Maloprodajne ce-
ne so takšne kot v maloprodaji
v Avstriji ali Nemčiji. Z lovsko
opremo pa se bomo založili, brž
ko bo prenehala veljati prepo-
ved uvoza orožja."
Ribiči od blizu in daleč so no-
vo trgovino že odkrili, s ponud-
bo so izredno zadovoljni. Se
več jih novi trgovec pričakuje v
prihodnjih dneh, saj bo v Ptuju
v kratkem tudi državno prven-
stvo za ribiče. Dober rezultat je
v precejšnji meri odvisen tudi
od kakovostne opreme. Dobro
so se založili z opremo za mla-
de ribiče: juniorske sete ponuja-
jo že od 1400 tolarjev naprej,
ribiška kolesca pa od 700.
V specializirani trgovini Eu-
rosport delajo vsak dan od 8. do
16. ure, ob sobotah od 9. do 12.
ure. Za morebitne informacije
jih lahko pokličete na telefon-
sko številko 771-081.
Na Frasovi 12 pa ne bodo
ostali samo pri specializirani
športni trgovini. Že v kratkem
naj bi v sodelovanju s firmo
Domik odprli sodobno proda-
jalno z uvoženim pohištvom,
talnimi in zidnimi oblogami.
MG
Vse za ribolov na enem mestu. Foto: JB
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
Cas dopustov se je pričel, pa tega skorajda ni opazi-
ti. Srečanja znancev na ulicah in v trgovinah se ne
pričenjajo več s pogovori o letovanju, skoraj nihče ne
govori o morju, skorajda tudi o dopustu ne. Ali res
nihče nikamor ne potuje? Kaj so povedali naključni
sogovorniki?
Danica Tra-
fela s Ptuja,
vzgojiteljica:
"Dopust bom
izrabila julija
in nekaj dni v
avgustu. Nekaj
časa bo naša
družina preži-
vela na viken-
du v Ljubstavi pri Vidmu, tudi v
toplice nameravamo, pa v plani-
ne — na Donačko, Boč. Morda
bomo obiskali sorodnike v tuji-
ni. Prejšnja leta smo hodili na
morje, sedaj ni več toliko de-
narja, o morju nismo niti raz-
mišljali. Če vzamemo v toplice
s sabo hladilno torbo s hrano,
nas en dan na kopališču pride
1000 tolarjev. Menim, da bomo
kakšen teden že preživeli tam."
Mika Pla-
več, upokoje-
na bančna
uslužbenka s
Ptuja: "Že 17
let obiskujem
kamp Gozd
Martuljk in tja
grem tudi le-
tos. Za prikoli-
co je potrebno plačati 150 mark
na mesec v tolarski protivredno-
sti, ne glede na število stanoval-
cev. Tako je moj glavni strošek
hrana, ki pa jo seveda potrebu-
jem tudi doma. Sicer pa pripel-
jemo veliko s seboj, predvsem
zelenjave, ki jo sami pridelamo.
Iz kampa hodimo v glavnem
vsak dan v hribe, na eno- ali
večdnevne izlete. Vsak dan pre-
hodim najmanj štiri ure. V ptuj-
skih toplicah se poleti ne ko-
pam, pozimi pa."
Karel Sven-
šek, kmetova-
lec kooperant
iz Gerečje va-
si: "Letos na-
meravamo te-
den dni preži-
veti v Porto-
rožu, kar nas
bo stalo 350
mark na osebo. Razmišljali smo
o tujini, vendar je to dokaj dra-
go, kar trikrat dražje kot v Por-
torožu. Prejšnja leta smo hodili
v Bol na Braču, zdaj seveda tja
več ne moremo."
Jože Krajn-
čič, ključavni-
čar s Ptuja:
"O dopustu na-
ša družina nič
ne razmišlja,
saj je povezan
z denarjem.
Otrok je bil na
morju s šolo v
naravi, tu so tudi naše toplice.
180 tolarjev se mi ne zdi tako
drago za ves dan, če pa bi šli
štirje in morda večkrat, je to kar
velik strošek."
Mojca Vojsk,
učenka s Ptu-
ja; "Šla bom k
stari mami na
Bori, kjer se
bom igrala in
kopala v Dra-
vi, hodila bom
v toplice, na
morje pa ne
bomo šli. Sicer sem imela bron-
hitis in sem mislila, da bom lah-
ko šla v kolonijo, vendar me ni-
so sprejeli. Ravno včeraj mi je
mama kupila sezonsko karto za
toplice, dobiti jo mora še sestra.
Vsekakor se bolj splača, kot če
si sproti plačuješ, saj se jaz ko-
pam res vsak dan.
Vlado An-
želj, poslovod-
ja ptujske tr-
govine Astra:
"Ravnokar sem
pričel dopust
in ves srečen
sem, da sem
lahko doma.
Uživam, ko
urejam okolico niše, vrt. Z ženo
ne nameravava iti nikamor za
dlje časa, gotovo pa se bova od-
peljala na več enodnevnih izle-
tov, predvsem k sorodnikom.
Nikoli nisva hodila na morje ni-
ti v planine, pa tudi na ptujsko
kopališče ne. Sva pa veliko obi-
skovala Krapinske in Stubiške
Toplice.
Pripravila M. Zupanič
Tudi to ni poceni
Gotovo letos ne bomo odhajali množično na morje,
morebiti jih bo nekoliko več kot prejšnja leta dopusto-
valo ob jezerih, tu in tam bo kakšen odpotoval v tuji-
no, veliko jih bo planinarilo, največ pa jih bo prežive-
lo svoje dopustne ali počitniške dni doma. Tisti bodo
množično odhajali na kopališča in na obrežja rek.
Drava je v glavnem za vse preumazana, čeprav nabe-
rejo najmlajši svoje prve izkušnje z vodo velikokrat
prav v njej. Seveda bodo letos še bolj polna kot sicer
kopališča. Koliko nas bo stalo plavanje v bazenu?
Če se odloči preživeti dan na ptujskem kopališču štiričlanska
družina, bodo odšteli za vstopnino 600 tolarjev, vsak otrok bo
pojedel vsaj dve kepici sladoleda in spil po eno oro ali kokto,
starša pa bosta ravno tako spila po eno oro. Tako bodo porabili
860 tolarjev. Ta družina bo imela s seboj hladilno torbo s hrano
in pijačo in tako ves dan ne bodo kupili nič drugega. Za porcijo
pečenega krompirčka bodo odšteli 100 tolarjev, za hrenovko v
štručki 150 tolarjev, če pa bo družina igrala eno uro še mini
golf, bo to dodatnih 100 tolarjev po osebi. Tako bo družina, "ki
si je "privoščila" malico in minigolf porabila 2200 tolarjev.
Petdnevni obisk kopališča jih bo stal 11.000 tolarjev, desetd-
nevni, kot smo bili navajeni, ko smo še lahko potovali na mor-
je, pa 22.000 tolarjev.
Ponudba v ptujskem kopališču je pestra in dan lahko preživi-
te ob boljši hrani in pijači, kot smo opisali.
Ista družina bi v Ormožu plačala za vstopnino 320 tolarjev,
oro in kokto bodo pili po prav tako 40 tolarjev, hrenovko v
štručki pojedli po 130 tolarjev. Tukaj si lahko omislite mesečno
vstopnico za 1500 tolarjev.
Bolj verjetno je, da bi družina s Ptuja ali okolice obiskala ko-
pališče v Kidričevem. Za vstopnino bodo odšteli 520 tolarjev,
za porcijo krompirčka 70, za hrenovko v štručki 100, za oro pa
50 tolarjev.
» PO NAKUPIH PREK iVIEJE
I HRVAŠKA,
i OBLJUBLJENA
1 DEŽELA?
Prepričana sem, da je tudi vam že kdo rekel, da je na
Hrvaškem mogoče poceni kupovati, pa naj imate tolarje ali
kakšno trdnejšo valutu. Rekli smo si: Poglejmo tudi mi na
Hrvaško. Je tam res ceneje, kako je na meji, kaj se splača kupi-
ti, kako najcenje do hrvaškega dinarja in ne nazadnje, je v
hrvaških trgovinah res "toliko" slovenskih kupcev, da nas po
♦nekaterih hrvaških časopisih in revijah obtožujejo, da smo jim
izpraznili trgovine, da smo...?
Odpravili smo se 1. julija v sončnem jutru, ki je napovedova-
lo neusmiljeno vroč dan. Odločili smo se, da prestopimo mejo
na mejnem prehodu v Ormožu.
Ovinek, železniški tiri in... Na mejnem prehodu smo. Ustavi-
mo avto, povemo, da imamo fotoaparat, reporterski kasetofon.
Vprašajo, kdaj se vračamo in ali čez isti prehod. Po zagotovitvi,
da se vidimo kmalu, nas spustijo naprej brez zamudnega izpol-
njevanja obrazcev. Na Hrvaškem se postopek ponovi, le pred
tem želijo videti osebne izkaznice. Že se peljemo "obljubljeni"
deželi naproti.
ZA DOBRODOŠLICO
UMIVANJE AVTOMOBILA
Varaždin je takšen, kot je bil, le še tu in tam kakšna vreča pe-
ska pred kletnim oknom in ostanki strelov na hišah zlasti okrog
vojašnice govorijo o vojni, ki je tukaj ni več, o vojni, ki za to
našo sosedo, s katero smo se do nedavnega še skupaj stiskali
pod isto državno streho, še vedno traja.
Iščemo parkirni prostor. Ko zavijamo na parkirišče v središču
mesta, nas obkroži skupina fantov, bolj fantičev, starih med
osem in štirinajst leti in se ponuja, da nam umije avtomobilska
stekla. Vedro, krpo in vodo so prinesli s seboj, kak dinar ali to-
lar ali celo marka pa bo že. Pravijo, da si s tem prislužijo tudi
1.000 dinarjev ali tolarjev žepnine na dan.
Denar, pravijo, leži na cesti, a je prav tega najteže pobrati.
Težko ali ne, gospod ta in ta (četudi bi se nam želel predstaviti,
se stvar ne bi nič spremenila) je že od leta 1985 brezposeln, pa
živi, prav nič shujšan, zgaran, obupan ali vdan v usodo. Na-
sprotno, usodo je vzel v svoje roke: živi od preprodaje domače
in tuje valute.
Nič vam ni treba spraševati in se ozirati naokrog za črnim
trgom. Še preden prav stopite iz avtomobila, vas že obkrožijo in
vprašajo, ali boste menjali tolarje, marke; tudi drugih konverti-
bilnih valut se ne branijo. Kdo pa bi se jih? Niso niti preveč
očitno vsiljivi in tudi za klepet so razpoloženi, saj vam povedo
marsikaj.
Na črnem trgu so prvega julija ponujali za slovenski tolar 2,5
hrvaškega dinarja, za avtrijski šiling 22,5, za nemško marko 155
in za ameriški dolar 240 hrvaških dinarjev. Na banki si dobil za
tolar 2,30 hrvaškega dinarja, za šiling 20,19, za nemško marko
142,10 in za ameriški dolar 216 hrvaških dinarjev. Od vas je od-
visno, kje in kaj boste menjali; oboje je mogoče in vam ne vza-
me veliko časa.
Menjate, kolikor menite, da potrebujete - in zdaj v trgovino.
Trgovine so prazne, vsaj tisto dopoldne kupcev ravno ni bilo
na pretek in res je, kar pravijo: večinoma so Slovenci. Tudi bla-
ga ni na pretek in o kakšni posebni in eksluzivni izbiri ni mo-
goče govoriti. Železni repertoar, kot se spodobi za trgovine z
živili, tekstilom, čevlji... Seveda je težko soditi, saj ima vsak od
nas svoja merila o založenosti trgovin, vprašanje pa je tudi, kaj
želite kupiti. Če niste ravno doma ob meji, se vam za vsakdanje
nakupe ne splača na Hrvaško. Glede tekstila pa - če ne boste
kupovali slovenskih izdelkov, ki so dragi tako doma kot na
Hrvaškem, se boste lahko oblekli po zmernih cenah in tudi z
bolj tanko denarnico. Splača se kupili tudi nekatere tehnične iz-
delke, morda tudi belo tehniko. Pri teh izdelkih bodite previdni:
če so izdelani na tleh nekdanje Jugoslavije, boste plačali le en
odstotek carine, če so uvoženi, vas čaka 45 odstotkov carine od
vrednosti. V takem primeru pa se že splača potruditi in si prej
preračunati, kaj je ugodnejše.
Seveda vas zanima, kaj je s prometnim davkom, ki smo ga
vajeni iz nakupov v Avstriji. Vrnitev prometnega davka lahko
uveljavljaš le v primeru, če imaš potrdilo, da si kupil hrvaške
dinarje na banki, in seveda potrjen račun na carini. Za konfekci-
jo za odrasle vam na primer povrnejo devet, za otroško konfek-
cijo štiri, za belo tehniko devet odsotkov vrednosti blaga. Na
Hrvaškem lahko kupujete tudi s kreditnimi karticami.
NA STO SLOVENSKIH
EN HRVAŠKI KUPEC
V eni od blagovnic nam je trgovka zaupala, da jih Slovenci
rešujemo, saj pride na oddelku za tekstil na sto slovenskih en
hrvaški kupec. Slovenci največ kupujejo obleko, preproge in
belo tehniko.
Jutranjkina otroška obleka stane 8.247, otroška obleka
hrvaškega proizvajalca Tekos pa 4. 241 hrvaških dinarjev. Itali-
jansko trenirko dobite za 4.372 hrvaških dinarjev. Iz Slovenije
imajo največ oblačil Elkroja, Novoteksa, Goričanke in Trikoja
P; Mure ni, je predraga. Usnjen ženski kostim, ki so ga izdelali
v Duru Salaju iz Vinkovcev, dobite za 54.621 hrvaških dinarjev.
Za moško obleko Varteks boste odšteli 29.110 hrvaških dinar-
jev. Ženske čevlje dobite od 1.000 pa do 111.321 hrvaških di-
narjev; toliko so stale Pekove sandale. Italijanske dobite za
povprečno ceno 7.000 hrvaških dinarjev.
Svilanitova brisača velikosti 50 x 100 cm stane 1.383
hrvaških dinarjev. Ženske enodelne kopalke Vis Varaždin stane-
jo 1.195, enake oziroma podobne iz tovarne Beti iz Metlike pa
2.199 hrvaških dinarjev.
Gorenjev pralni stroj New line stane od 95.000 do 130.154
hrvaških dinarjev, prometni davek, ki ga lahko zanj uveljavlja-
te, je 9-odstotni.
Šolski zvezki so od 35 do 95, šolski nahrbtnik pa dobite že za
5.600 hrvaških dinarjev. Žepna izdaja knjige iz knjižne zbirke
Evergreeni stane 590 hrvaških dinarjev.
Poglejmo še v trgovine z živili: za liter olja v steklenici boste
odšteli 192, za mariborsko kislo mleko 36, za zagrebški Jogo
desert 61, za 10 dekagramov kave Bar 133 in na primer za 10-
dekagramsko čokolado Nestle 157 hrvaških dinarjev. Zanimivo
je, da nismo odkrili niti ene steklenice slovenskega buteljčnega
vina, res pa je, da v vsaki trgovini nismo bili. Odkrili smo le li-
trski vipavski merlot po 207 hrvaških dinarjev, njihova bu-
teljčna vina pa stanejo od 290 hrvaških dinarjev naprej. Za žga-
ne pijače in cigarete nismo spraševali.
In zdaj nazaj na mejo. Prazno. Medtem ko smo klepetali s
hrva-škima policajema, sta pripeljala mimo dva slovenska avto-
mobila, ki so ju na hrvaški strani pustili mimo, ne da bi ju po-
gledali. Morda zaradi nas. Onkraj mostu pa smo videli, da sta
voznika na slovenski strani morala odpreti prtljažnik. Uradne
izjave hrvaška policaja nista želela oziroma smela dati. In ob
vprašanju, ali Slovence temeljito pregledujejo ob prehodu meje,
sta se glasno nasmehnila, češ kaj mi, vaši, vaši so temeljiti, pre-
gledujejo vaše in naše. Prometa ni posebej veliko, meja pa ni
po sredini Drave, ampak je dve tretjini Drave hrvaške. "Na-
pišite dobro reportažo!" in poslovimo se, ne da bi pogledali, ali
kaj "skrivamo" v prtljažniku. Tudi na domačih tleh nam po-
kažejo, da lahko gremo naprej. S službenim avtomobilom in no-
vinarskimi rekviziti vam žal ne moremo povedati, kako je na
meji, če kupiš kaj večjega, kar je treba cariniti...
Za nakup na Hrvaškem se odločite sami; ne odsvetujemo ga
in ne priporočamo. Vedeti pač morate, kaj hočete, in ko boste to
vedeli, sedite s kalkulatorjem v roki in preračunajte, saj ni, da
bi se v tej vročini vozili z avtomobilom ali celo avtobusom le
gledat na uro. Pa dober nakup in brez zapletov na meji!
Na Hrvaškem je bila Nataša Vodušek
Varaždin v zgodnjem dopoldnevu še ni trgovska Meka
Mejni prehod pri Ormožu je osamljen
f
Samopostrežnica v Obrežu
Pred nekaj leti je trgovsko podjetje Mercator Zarja
iz Ormoža zaradi raznih vzrokov zaprlo svojo trgovi-
no v Obrežu, kljub temu da krajani takšno prodajal-
no nujno potrebujejo. O tem je razmišljala tudi Maj-
da Sedlak, ko sta z možem pričela v Obrežu 60/a gra-
diti svojo hišo.
25. aprila letos je bilo vse pri-
pravljeno za odprtje samopo-
strežne trgovine z mešanim bla-
gom in belo tehniko. Majda, ki
je prej delala pri ormoški občin-
ski konferenci mladine, je z no-
vim delom, predvsem pa s kup-
ci zelo zadovoljna. V njeni trgo-
vini najdeš bogato izbiro razne-
ga špecerijskega blaga, v delu
trgovine z belo tehniko pa hla-
dilnike, pralne stroje, štedilnike
in zamrzovalnike; to lahko
stranke dobijo tudi na tri čeke.
Vsak teden ima v špeceriji po-
sebno ponudbo in to stranke
pritegne.
Ker je v trgovini vedno nekaj
novega, še posebej pa ker so
stranke lepo in dobro po-
strežene, rade prihajajo v trgo-
vino, ki je med tednom od po-
nedeljka do petka odprta med 7.
in 19., v soboto med 7. in 17.
ter v nedeljo in ob praznikih
med 7. in 12. uro.
Vida Topolovec
Majda Sedlak - nova zasehnica
TEDNIK
2. JULIJ 1992
NASI KRAJI IN LJUDJE — 9
Zame najlepše cveto rože podzemlja
Toneta Predikaka je življenjska pot pripeljala v Coober
Pedy, 'žepni' Divji zahod Avstralije, kjer so rudarji iz vsega
sveta. Želja po bogastvu ga je iz Haloz najprej pregnala v
sosednjo Avstrijo, nato v Nemčijo in nazadnje v Avstralijo.
Tam je poskusil več del, a se je nazadnje znašel v rudniku,
kjer s sisti v rokah sejejo, brskajo, iščejo raznobarvne 'rože
podzemlja'. Ti raznobarvni lepotci se potem bleščijo na
prstanih, broškah, ogrlicah...
Deževnega dne smo ga obi-
skali na Ptujski Gori, kjer je po
sedemnajstih letih na obisku pri
svoji ljubljenki Dragici in njeni
družini.
G. Tone, kaj delate zdaj v
Avstraliji v Coober Pedyju?
Sedaj menda več ne kopljete
opalov ali še zmeraj kupujete
zemljo in odhajate odkrivat?
"Ne, nič ne kupujemo. Dobi-
mo dovoljenje za kopanje, po-
tem vsaic išče, kjer hoče.
Puščava je velika... Koplješ, in
če kaj izkoplješ, je v redu, če ni
nič, greš iskat naprej. To sem
počel 29 let. Ves čas sem kopal
opale."
Kdaj ste odkopali zadnji
večji opal?
"Nisem imel posebne sreče.
Večjega sem izkopal pred sed-
mimi leti." Tone se hudomušno
nasmeje in doda: "Če bi bile no-
tri kranjske klobase, bi bilo
lažje, saj bi jih izvohal."
Kako je danes videti kopan-
je? Ali je to še zmeraj težavno
rudarsko delo?
"Rudniki so v hribih, kopi so
vse bolj v globini. Včasih si
lahko imel dnevni kop, danes so
ti redki. Ko opal odkoplješ, ga
je treba oprati, nato jih razvrsti-
mo po razredih. Kamni so ra-
zlične barve in tudi vrednosti
imajo različne. Največ je vre-
den črni opal, vendar ja ta zelo
redek, tako kot črni tulipan," se
nasmeje Tone. "Seveda črnega
na našem območju ni, tega je
težko najti."
Kljub temu da ste preživeli
dve tretjini življenja v tujini,
še vedno zelo lepo govorite
slovensko. Kako vam je to
uspelo? Ste imeli v tujini stike
s Slovenci?
"Seveda. Eni so prihajali in
ostali, drugi so odšli - naj-
večkrat brez opalov. Nekateri so
obogateli, drugim je zmanjkalo
denarja in so odšli. Najbližja
soseda sta Slovenca: eden je ro-
jak Ptujčan, drugi pa je iz Me-
tlike. Vedno se pogovarjamo
slovensko. Sedaj smo že štirje
Slovenci. Radi tudi zapojemo...
Še vedno sem državljan Slove-
nije in spodobi se, da govorim
slovensko".
Ali delate Slovenci skupaj?
"Tam dela vsak zase. Bencin,
stroje, municijo je treba kupiti s
svojim denarjem. Če imaš sre-
čo, dobiš povrnjeno veliko, če
je nimaš, ne dobiš nič. Jaz niko-
li nisem dobil veliko, čeprav
sem bil najhitrejši rudar. Toliko,
da smo normalno živeli jaz in
moja družinica v Sloveniji."
Ali imate tam hišo?
"Imam 'dugouts' - bivališče
pod zemljo. Vsi živimo pod
zemljo. To je zelo praktično
predvsem zaradi vročine, saj se
poleti povzpne temperatura tudi
do 50 stopinj Celzija. Ponavadi
nastane stanovanje v opuščenih
rudnikih. Coober Pedy ima se-
daj štiri tisoč prebivalcev. Še
vedno prihajajo novi iskalci.
Mesto ima tudi tri hotele. Mene
tam že vsi poznajo, saj sem že
stari naseljenec."
Ali vas tudi v Avstraliji
kličejo Tone?
Ob tem vprašanju se Tone
zakrohota: "Tam me kličejo Ki-
lenc. Ta vzdevek sem si v Coo-
ber Pedyi že prinesel. Izraz sem
si izmislil, ko smo igrali karte
in sem ga vedno ponavljal. Po-
tem mi je ta izraz ostal tako pri
srcu, da sem ga vedno upora-
bljal. V madžarščini naj bi po-
menil številko devet. Kot nekaj
zanikrnega."
Ste kdaj obžalovali, da ste
se podali v svet?
Brez pomisleka je dejal: "Ne.
Človek se priuči in vsega nava-
di. Sedaj sem se že tako navadil
na kraj in življenje, da včasih
moram pošteno pomisliti, kako
je bilo prej."
Ali ste kljub temu, da ste se
v okolje rudarskega mesta ob
robu Velike avstralske pu-
ščave hitro vživeli, kdaj raz-
mišljali, da bi se vrnili?
"Zmeraj. Mislim, da bo to
kmalu. Sedaj grem v Avstralijo,
da si uredim dokumente in po-
kojnino. In nato pridem na Ptuj-
sko Goro."
Tone Predikaka, velik pustolo-
vec rahločutne narave, se ozre
proti gotski lepotici in reče: "Mo-
ram se vrniti k njej in tudi k hčer-
ki. To jima dolgujem. Po toliko le-
tih še vedno čutim, da jima pripa-
dam."	Marija Slodnjak
Hčerka Dragica se že veseli atekove vrnitve, saj jo je željno
pričakovala. Foto: M. SI.
mm a uummE, ;
Dragi Franček!
Hvala za tvoje izčrpno pismo in pozdrave. Pišeš, da so tu-
di v tvoji občini zamenjali enega uradnika. Pomisli, isto so
storili tudi v republiški vladi. Zato pa ni čudno, da gospod
bivši pravosodni minister Pirnat tako vpije o krivici, ki se
godi uradnikom, ki niso člani sedanje pozicije, vpije pa tudi
poslanec Starman in to zaradi ministra Bavčarja, ki je
menda naročil svojim podrejenim ob zamenjavi prejšnje s
sedanjo skrajno levo vlado, da naj vohljajo med ljudmi in
1! antnvlinin rtiihnvn rmnninronie nh tem
Moram ti reči, da mene no-
ben policaj ni vprašal, za kate-
ro vlado sem, pa tudi mojega
soseda ne. Jaz sem kar sam
povedal vsakomur, ki me je
hotel poslušati, da sem za se-
danjo vlado, četudi je za koga
leva. Kajti bolj je gospod Pe-
terle vil roke proti nebu,
slabše se nam je godilo. Se-
danja vlada je, recimo, že ta-
koj na začetku povečala plače
učiteljem, zdravnikom in še
nekaterim, jih nato nekoliko
znižala, verjetno pa jih bo
spet povečala in nato spet
znižala.
Z veseljem sem prebral v
časopisju izjavo Slovenske
škofovske konference, da cer-
kvi pravzaprav sploh ni za
nekdanje njene gozdove, am-
pak da jih želi imeti samo za-
to, da bi jih imeli tudi verniki.
Zato seveda ni mogoče govo-
riti, da bi bila cerkev rada ve-
leposestnik, kajti gozdove, ki
jih bo dobila, bo razdelila med
zainteresirane skrbnike gozd-
nih površin, sama pa bo od
drža-ve zahtevala sredstva za
vzdrževanje verskih objektov,
župnišč, samostanov in seveda
penzije za svoje dušne pastirje.
Že zadnjič sem pisal, da je
domobrancem uspelo razrešiti
Spomenko Hribar predsed-
ništva v Slovenskem svetov-
nem kongresu. Žal pa jim ni
uspelo očrniti je z različnimi
klevetami o nepravilnem po-
slovanju v Kongresu, ker je,
ne bodi je treba, vsem poma-
hala pred nosom s papirji, ki
so dokazovali njeno ne-
dolžnost. Nekateri, saj se ve,
kateri, so pri tem nekoliko
zardevali.
Naš prijatelj Tudman, pred-
sednik Republike Hervaške, je
ondan dejal, da je bila
Hrvaška med vojno osamljena
in da ni imela prijateljev. Se-
daj razumem, da smo mi rav-
nali napak, ko smo Hrvatom
pošiljali orožje in se javno
zavzemali za mir v sosednji
državi. Orožje se prijateljem
vendarle ne pošilja, o njih pa
se javno tudi ne govori, saj se
to lahko razume tudi kot
vmešavanje v notranje zadeve
druge države.
Mislim, da je najboljše, da
smo v zvezi s Hrvaško lepo ti-
ho in da čakamo, kdaj bo, re-
cimo, njihov Sabor sprejel
sporazum o gospodarskem so-
delovanju s Slovenijo.
Končno smo za to krivi mi.
Zakaj pa smo poslali ta papir
tako zgodaj v sprejem!
Franček, gotovo si bral, da
je najavil odstop generalni di-
rektor RTV gospod Jerovšek,
o katerem smo slišali v zad-
njih mesecih v javnih medijih
toliko pohvalnih besed. Zato
ga seveda razumemo, ko pra-
vi, da se je tudi nadenj spravi-
la levica, ki kar leze iz vseh
kotov velike tv hiše. Če bo šlo
tako naprej bo ta grozna levi-
ca uničila še tisto, kar je pri-
delala prejšnja desnica na
oblasti. No, škoda ne bo tako
zelo velika, ker pridelek ni bil
ravno obilen.
Čudim se samo, zakaj ne na-
javi odstopa še predsednik slo-
venske skupščine dr. Bučar, ki
mu očitajo naravnost grozne
stvari, kot je nespoštovanje z
zakoni in ustavo neusklajenega
skupščinskega poslovnika.
Splošno znano je namreč, kako
je prejšnja vlada spoštovala
predpise, zlasti takrat, ko so ji
ustrezali. Ampak Pimat ni
spoštoval predpisov o razproda-
ji družbenega premoženja, ker
jih ni pripravil. Zato seveda ne
more biti kriv. Da ni predpisov,
mu pride še kako prav, saj lahko
svoje volilce pita z groznimi
grozodejstvi, ki se dogajajo z
družbenim premoženjem, če-
prav grešniki pravijo, da delajo
v skladu s še veljavnimi predpi-
si in še nisem bral, da bi koga
zares zaprli zaradi prilaščanja
družbenega premoženja.
Dobro se pripravi na volitve,
še posebej zato, ker menda na-
meravaš kandidirati.
Lep pozdrav tebi in tvojim.
Tonček
ORFEJCKOV KOTIČEK
PETI FINALIST ORFEJCKOVE PARADE
ANSAMBEL SLOVENIJA OSVOJIL SRCA
POSLUŠALCEV RADIA PTUJ IN ORFEJČKO-
VIH STOPNIČK
Po uspehu ansambla Sloveni-
ja in njihovega Škota Davida
Granta na novoletnem Video-
mehu se je tudi leto 1992 zanje
začelo zelo delovno. V Dobovi
so že štiriindvajsetič nastopili
na radijski oddaji Koncert iz
naših krajev, v Dravogradu so
se z dobrodelnim koncertom
uradno poslovili od Davida, sle-
dilo je tudi tv slovo v oddaji
Zdravo, pa še eno snemanje za
Videomeh, ko so v gostilni Pri-
vošnik sredi Savinske doline
posneli videospot pesmi Kdo za
rundo dal bo. Čisto nenadejano
je "padel vmes" še en nastop an-
sambla Slovenija z Davidom
Grantom, in sicer v Murski Sobo-
ti, kjer je bilo posebej ganljivo.
Svojima pokroviteljema. Za-
drugi Market iz Pliberka in pod-
jetju Bramac, so se za dobro so-
delovanje oddolžili na nastopih
v Celju in Pochlamu v Nižji Av-
striji, serijo aprilskih nastopov
pa so sklenili v Slovenj Gradcu,
na eni številnih predstavitev
Simkove Marjance.
Maj je že prinesel prve veseli-
ce: za dva tisoč navdušenih lju-
biteljev domače glasbe so igrali
pri gradu Snežnik, nič manj po-
slušalcev pa ni bilo na otvoritvi
poletne sezone v Izoli. Letošnji
maj si bodo zapomnili tudi po
podelitvi prve srebrne kasete
(Te moje male orglice), pa po
nadvse uspešnem nastopu na
Alpskem večeru na Bledu, kjer
je zlasti 'vžgal' šestletni Marko,
sin Jožeta in Cite Galič. Prijet-
no je bilo tudi na javni oddaji
radia Velenje v Vinski Gori in
na pravi kmečki veselici v Jare-
nini pri Mariboru, kjer so imeli
tudi uradno promocijo kasete
Moj drugi dom.
Junija so se podali na Goren-
jsko na veselico v Žabnico in
Jesenice, vmes so še nastopili
na osrednji radijski oddaji ob
državnem prazniku iz Škofje
Loke. Prvo polletje pa so skle-
nili z nastopoma na dolenjski
veselici v Trebnjem in na do-
brodelnem koncertu v Celju, ko
so z najboljšimi izvajalci do-
mače glasbe igrali za nakup me-
dicinske opreme celjske bol-
nišnice (z njimi je bil tudi Da-
vid Grant, ki še vedno kolovrati
po Sloveniji).
Vse to so kronali z zmago v
juniju na Orfejčkovih stopnič-
kah.
S prihodom pravih poletnih
mesecev postaja za ansambel
Slovenija še bolj napeto: pevke
in vilonistke Erike Fele že do-
ber mesec ni pri njih, saj je na
porodniškem dopustu (te dni
pričakuje rojstvo novega Slo-
venca ali Slovenke), toda z iz-
vrstno zamenjavo (Irena Vidic,
doslej članica nekaterih manj
znanih domačih ansamblov in
sočasno študentka priznane šole
za zabavno glasbo, ki jo vodi
Nada Žgur) delo odlično teče
naprej.
In kam jih bo vodila njihova
godčevska pot v juliju in avgu-
stu? 10. julija v Bohinj, kjer bo-
do Slovenske novice predstavile
deset najbolj priljubljenih do-
mačih ansamblov, pa na gasil-
sko veselico v Polje pri Ljublja-
ni (11. julija) in na Pokljuko
(18. julija), kjer bo jubilejni Po-
hod na Triglav. Gredo tudi v
Šempeter (19. julija), rojstni
kraj dveh članov ansambla.
Pomemben nastop bodo imeli
26. julija v Veldnu ob Vrbskem
jezeru, kjer slovensko ured-
ništvo celoviškega ORF pripra-
vlja radijsko oddajo. Avstrija je
nasploh dežela, kjer ansambel
Slovenija dosti igra. Tako bodo
pri sosedih gostovali še 1. avgu-
sta v Žvabeku in 13. septembra
v Grosskleinu. Vmes gredo še v
Slovensko Bistrico, v poletnem
gledališču na Studencu pri
Domžalah bodo nastopili na pri-
reditvi Glasba treh dežel, te dni
pa se še dogovarjajo za nastop
na Tednu piva v Novem Mestu.
Lepa in nadvse delavna pet-
najstletnica ansambla Slovenija
je to, prodaja njihove laserske
plošče, ki je ob tej priložnosti
izšla pri ZKP RTV Slovenija, pa
vse to le še potrjuje! Tudi kase-
ta Slovenija, moj drugi dom, po-
svečena Davidu Grantu, se do-
bro prodaja.
Petnajstletnica ansambla Slo-
venija bo, kot kaže, vesela kot
le kaj! "Vroče" bo že na jubilej-
nem Četrtkovem večeru do-
mačih pesmi in napevov 1. ok-
tobra (prav na obletnico ustano-
vitve ansambla!), nič manj slo-
vesno pa ne bo na vseh petnaj-
stih jubilejnih koncertih, ki jih
bo ansambel pripravil tja do pri-
hodnje pomladi.
10 — NEKOČ IN DANES
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
PREJEU SMO — PREJELI MO
Vojašnica v Ptuju je odprta
Ob dnevu državnosti je bila odprta vojašnica v Ptuju, v
kateri bosta delala Območni štab TO Ptuj in Učni center
TO Ptuj. Otvoritev ptujske vojašnice s prireditvami, ki so
bile ob tem, je skupaj s prireditvijo v Holmcu, kjer je bilo
praznovanje sil Notranjega ministrstva, bilo osrednje
srečanje dela tistih, ki so najbolj zaslužni za uspešno
obrambo mlade slovenske države pred sovražnikom, ki je
bil sposoben to, kar sedaj počne v BiH, početi tudi v Slo-
veniji in prelepem Ptuju.
S tem, ko se je osrednjega
srečanja slovenskih teritorialcev
in otvoritve vojašnice udeležilo
najvišje slovensko vodstvo, je
bilo mestu Ptuju in njegovim
prebivalcem dano priznanje in
zaupanje, da bodo znali skupaj
z vodstvom TO ustvarjati ugod-
ne razmere za delo in bivanje
mladih fantov - svojih sinov.
Pri načrtovanju in izvedbi ob-
nove vojašnice je sodelovalo
mnogo organizacij in posamezni-
kov, ki so pokazali, da se dajo
stvari tudi pri nas urejati po
evropsko. Enako je bilo pri pri-
pravi otvoritve vojašnice in pri
svečanostih pri otvoritvi, ki je bi-
la kratka in nabita z dogajanjem.
Zato se vodstvo Učnega cen-
tra zahvaljuje vsem, ki so sode-
lovali pri tem na kakršenkoli
način. Zaradi obilice sodelu-
jočih ne naštevamo. Posebna
zahvala gre političnemu vod-
stvu Ptuja, ki se zaveda, da ima
Ptuj eno lepših vojašnic v Slo-
veniji ter da Ptuj z obnovo te
vojašnice pridobiva pri videzu.
Vsekakor pa je naloga, ki čaka
vodstvo Učnega centra in poli-
tično vodstvo Ptuja ter kulturne
institucije Ptuja, da vojašnici
damo tudi dmgo vsebino in živ-
ljenje, tako da bcxlo mladi fantje
na služenju vojaškega roka prav
tako živeli kulturno in intelek-
tualno polno. Največje zadovol-
jstvo Ptuja in Ptujčanov pa ver-
jetno bo, ko bcxlo fantje ob vrnit-
vi na domove ponosno rekli: "Bil
sem v vojski na Ptuju".
Uspešno sodelovanje ob otvo-
ritvi se torej mora nadaljevati in
biti stalnica mestnega utripa v
Ptuju. Zgodovinski dogodki, ki
so se zgodili v letu 1991, so del
ptujske zgodovine in Ptujčani
so upravičeno lahko ponosni tu-
di na svojo vojsko, ki jo še zla-
sti premalo poznajo. S strani
Teritorialne obrambe so vrata
stalno odprta, tako da zgodovin-
ski viri ne bodo izgubljeni in da
bodo pravilno vnešeni v zgodo-
vino.
Vojašnica je torej odprta, za-
četne zadrege odpravljene, in če
bomo sodelovali tako kot sedaj,
bodo stvari tekle same posebi v
novo smer — ni vzroka, da ne
bi bilo tako.	Jože Murko,
poveljnik Učnega centra Ptuj
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
Slovenski in hrvašlci
upolcojenci na sicupnem izletu
Pred kratkim je vodstvo upokojencev v Zavrču or-
ganiziralo enodnevni družabni izlet, ki se ga je ude-
ležilo kar 84 članov iz Slovenije in Hrvaške, saj je v
društvo v Zavrču včlanjenih nekaj nad 60 upokojen-
cev iz sosednje Hrvaške.
Prvič so se ustavili na gradu Mokrice. Od tam jih je pot vo-
dila v Pleterje, ker so si želeli ogledati kartuzijanski samostan.
Žal pa so bili menihi v belih kutah prezaposleni v svojih molit-
vah in so lahko upokojenci plačali le vstopnino v skupnem
znesku 8400 tolarjev, notranjosti pa si niso mogli ogledati,
čeprav so več kot uro in pol čakali, da bi se jim odprla vrata.
Na 'sitnarjenje' je nekakšen vratar odgovarjal PRIDE, pa ga ni
bilo.
Iz Pleterij jih je potem pot vodila na idilični dolenjski
griček, kjer si je znani slovenski muzikant Henček postavil
nadvse lep gostinski objekt.
Ob vrnitvi nas je pot vodila skozi Rogaško Slatino, kjer smo
se za nekaj časa ustavili ter se nato v večemih urah dobre volje
vračali skozi Ptuj v Zavrč.	Franjo Hovnik
Ob vojašnici na Vičavi
včeraj, danes, juti1(?)
Petindvajsetega junija je, leta
Gospodovega 1992.
Sedim na terasi hiše na Vičavi.
S pogledom objamem Boč, Do-
načko goro, Haloze, obrise cerkve
na Ptujski Gori, zvonik hajdinske
cerkve, Dravo. Labodji par počasi
premika svoji kočiji, galebji krik,
natančen zalet v vodo in riba v
kljunu... Kot kičasta razglednica.
Vendar je to stvarnost, je lepota
stvarstva. Lepota - ena sama lepo-
ta. Spomnim se besed pesnika Ha-
lila Gibrana: "Lepota je ogledalo
večnosti." Da, ta lepota je večna.
Pot domov me je vcxlila ob vo-
jašnici na Vičavi. Praznik je. Dan
državnosti in otvoritvena sveča-
nost v vojašnici.
Uniforme, civilisti, godba na pi-
hala, Kučan, Bavčar, Janša, padal-
ci. Obstanem ob ograji. Prijazno
povabilo, naj vendar vstopim na
dvorišče, danes je vojašnica od-
prta za vse...
Ne vstopim, ampak nadaljujem
pot ob vojašnici. Vedno z neprijet-
nim občutkom, ki se ga nikoli ne
bom znebila. Komaj eno leto je
minilo, pa tako različno vzdušje v
vojašnici in ob njej. Obletnice so
kot nalašč za to, da se spominja-
mo preteklosti.
Zadnji dnevi meseca junija
199L leta. Grem v pisarno, pot
pelje ob vojašnici. Poskušam se
oddaljiti od ograje. Le kakšen me-
ter, mogoče tri za ograjo ležijo
drug zraven drugega vkopani mla-
di vojaki. Skoraj otroci, pre-
plašeno gledajo izpod čelade in
merijo z orožjem, ki mu ne vem
imena. Prehodim pot ob ograji in
najmanj deset cevi meri vame.
Vem, da sem za njih nepomem-
bna, njihovo orožje je naperjeno
proti Panorami na moji levi. Pra-
vijo, da so tam teritorialci. In mi,
ki iz Vičave gremo v mesto in na-
zaj, smo na sredini. Menda velika
možnost medsebojnega obstrelje-
vanja. Samo sebe prepričujem, da
bo ob koncu te norije potrebno vo-
jašnico prestaviti čez Dravo, zunaj
mesta. Niti ne dvomim, da je ko-
nec zelo blizu. Takrat še nisem ve-
dela za bodočo tragedijo Vukovar-
ja, Dubrovnika, Sarajeva...
Spomnim se besed nekoga, da je
prava neumnost postaviti vojašnico
v mesto, na to stran Drave. Pa še
pod ptujski grad, ob muzeju. Tudi
meni, ki se nič ne razumem na vo-
jaško strategijo, se to zdi neumno.
Zdaj pa še toliko bolj. Slišala sem,
da je Vičava predvidena za izselitev.
Normalno. Vojašnica je popolnoma
blokirana, za vojake ni iznoda. Ce
pride do ognja, se bodo prve vnele
hiše na Vičavi. Tudi moja. Ah, ne-
mogoče. (Sedaj pa vem, da sploh ni
bilo nemogoče.)
Mogoče bi bilo bolje, če grem v
mesto po vičavski poti ob spodnji
strani vojašnice. Poskušam. Na steni
ograje velik napis: SVINJE OKU-
PATORSKE. Kakšna žalitev za svi-
nje, sploh če se spomnim odličnih
ašikoiov, ki jih priprav-ljajo moji
prijatelji na Vidmu.
Tako kar nekaj dni h(xlim ob vo-
jašnici, ob otrocih, ki še niti zaživeli
niso, pa že merijo z orožjem na ljudi
zunaj ograje. Kje so starejši vojaki?
Očitno nekje v ozadju, varovani s
telesi teh otrok. Zvemo, da prihajajo
starši po svoje otroke. Grem na
občino, kjer jih bomo sprejeli. Na
poti mimo vojašnice imam v roki
vrtnico. Pri vhodu v vojašnico jo po-
ložim na tla. Za te prestrašene otro-
ke in njihove starše. Na obeh stra-
neh se zgane. Moja vrtnica je prese-
netila oboje, tiste ob ograji in tiste
zunaj. Komaj tedaj se zavem, da bi
to lahko imelo nepričakovane posle-
dice. Prebijem se prek blokade to-
vomjakov. Na občini izčrpane mate-
re in utrujeni očetje. Poskušam se
jim približati z besedami, s sočut-
jem. Zaman. Ne verjamejo, da jim
ne moremo pripeljati sinov. Hočejo
v vojašnico, na silo bodo odpeljali
fante. Spremljamo jih do vojašnice.
Takrat pridejo pred vhod tisti "glav-
ni" iz vojašnice. Pohodijo vrtnico,
ki je bila namenjena staršem. Noter
spustijo starše, ne pa novinarke N.
D. Eden od oficirjev razlaga, da je
novinarka med intervjujem nagovar-
jala vojaka na beg. Dekle obvlada
svoj posel, z intervjuji bi izpraznila
vojašnico, zato ji ne dovolijo več
vstopa. Pozneje izvem, da so starši
uspeli. Brezmejna ljubezen, ki ne
pozna ovir.
In še nekaj dni hoje ob puškah.
Potem, nekega lepega dne, ob belem
helikopterju in belih atomobilih,
umik iz vojašnice. Kakšno olajšanje.
Ob ograjah ni nikogar, ni pre-
strašenih otrok, ki bi me lahko iz
strahu poslali rakom žvižgat. Pa ne
samo meme. Vse nas, ki z Vičave
hodimo ob vojašnici. Olajšanje, pra-
vim, vendar olajšanje, ki je še obre-
menjeno z neprijetnim občutkom
hoje ob vojašnici. No, konec je nori-
je, sedaj bo vojašnica le prestavljena
zunaj mesta. Seveda ne takoj, saj ob
rušenju Hrvaške in ob ogromni vo-
jaški sili, ki se razporeja v Bosni, ne
more ostati majhno obmejno mesto
brez vojske. To je razumljivo. Ne
morem se obnašati farizejsko kot
vrli možje ptujske skupščine, ki so
se izrekali za demilitarizacijo Ptuja
takrat, ko je vojna že trkala na duri
mlade države, na duri, ki peljejo
skozi Ptuj.
Dovolj je miselnega izleta v pre-
teklost. S pogledom spet objamem
prelepo pokrajino ob Dravi. In si po-
novno zastavljam vprašanje iz lan-
skega leta: Kdaj bodo prestavili vo-
jašnico??? Neumno vprašanje, saj so
jo komaj preuredili. Mogoče čez ne-
kaj let? Toda vprašanje trmasto osta-
ja in ne da miru. Pa ne zato, ker bi
imela kaj proti tistim v vojašnici.
Naprotno, vprašanje je žgoče zaradi
njih in zaradi nas, ki živimo in hodi-
mo ob vojašnici. Sicer pa, kdo sem
jaz, da bi mi nekdo sploh odgovarjal
na takšna vprašanja? Samo roman-
tična občudovalka lepote stvarstva
na Vičavi. Ena izmed mnogih. In
takšen glas ne sega v deveto lju-
bljansko vas...
Božena Čačkovič, Vičava
Liziki v slovo
Vse življenje jo je odlikovala delavnost in poštenost, ple-
menita toplina in resnicoljubnost, bila je zvesta in ljubeča
Žena, dobra in skrbna mati, razumvajoča sogovornica,
vzorna sodelavka in soseda. Ob vseh teh odlikah je živela
skromno, skoraj neopazno, nikjer ni silila v ospredje. Prav
zato si toliko bolj zasluži, da se je ob njenem odhodu
spomnimo z nekaj stavki, spomnimo Lizike Bagar, upoko-
jenke iz Kogoznice. Od nje je bilo poslednje slovo 30. juni-
ja na novem ptujskem pokopališču.
Lizika je bila rojena 2L
septembra v Obrežu v druiini
Potočnikovih, ki so imeli 7
otrok. Osnovno šolo je obi-
skovala v Središču ob Dravi,
nižjo gimnazijo v Ormotu,
poklicno trgovsko šolo pa v
Ptuju. Šola ji je dala znanje
za delo in poklic, vse druge
dobre lastnosti pa je dobila
doma - od staršev, bratov in
sester, zakaj bili so srečna in
spoštovana družina.
Delala je v prodajalni obut-
ve Borovo v Ptuju, potem na-
daljevala pri trgovskem pod-
jetju Panonija, zatem v
združenem trgovskem podjet-
ju MIP Ptuj, kjer je bila na-
zadnje vodja obračuna oseb-
nih dohodkov do odhoda v za-
služen pokoj v letu 1985.
Vso delovno dobo je bila vestna in točna pri delu, dejav-
na v sindikatu, organih upravljanja in na drugih področjih.
Med delavci je bila priljubljena, v okolju spoštovana. Red
dela s srebrnim vencem in zlati znak Mercatorja so le
skromna priznanja za njeno delo.
Bila je tudi vzor žene in matere. Poročila se je s Feliksom
Bagarjem, takrat še krojaškim pomočnikom. S trdim delom,
dobro voljo in medsebojnim razumevanjem sta si ustvarila
pogoje za srečno družinsko življenje. S skrbjo, vlaganjem
zaslužka in lastnega dela sta si z obnovo stare hiše v Rogoz-
nici ustvarila dom zase in za svoji dve hčerki.
Lizika je z velikim razumevanjem kljub napornemu delu v
službi prevzemala večji del skrbi za gospodinjstvo, dom in
družino, da je možu Feliksu ostajalo več časa za izjemno
delo v ptujskih sindikatih in na mnogih drugih področjih,
pri razvijanju medobčinskega in medrepubliškega sodelo-
vanja delavcev slovenskih in hrvaški občin, v krajevni skup-
nosti Rogoznica in vse doslej, ko vodi ptujski aktiv sindikal-
nih aktivistov. Zavedala se je, da je to delo potrebno, da de-
la za dobro ljudi.
Tudi sama je že od šolskih let prizadevno delala v mladin-
ski organizaciji, se udeleževala prostovoljnega dela in rada
je pomagala ljudem. Bila je med ustanovnimi člani ptujske-
ga Aerokluba in med prvimi dekleti, ki so v Ptuju opravile
padalski tečaj. V zadnjih letih je delala kot članica krajevne
organizacije Rdečega križa in društva upokojencev v Ro-
^goznici. Vse do lanskega novembra, ko jo je nevarna, po-
tuhnjena bolezen, kiji medicinska veda še ni našla uspešne-
ga zdravila, priklenila na bolniško posteljo.
Bolezen ji je prekrižala mnogo lepih načrtov za družino,
pokopala mnogo lepih sanj. Upala je, da jo bo premagala,
kot je premagala mnogo drugih težav v življenju, toda uso-
da je odločila drugače. Ob tem jo je tolažilo dejstvo, da
hčerki ne bosta ostali sami, da bo ob njiju ostal oče, ki bo
prevzel tudi njen del skrbi.
Velika množica ljudi jo je pospremila na zadnji poti.
Vsem, ki so jo poznali, spoštovali, bo ostal lep in blag spo-
min na skromno, pošteno in delavno ženo in mater, ki je
vsako stvar, tudi krivico in žal besedo znala sprejeti z do-
broto in razumevanjem. Vsem bo ostala za vzgled, kako je
treba živeti, da se bodo ljudje med sabo razumeli in spošto-
F Fideršek
TOPOVSKA KRMA
45. NADAUEVANJE
Nisem se mogel več ukvarjati
z njim, saj sem bil navadni vo-
jak s časovno opredeljenimi na-
logami. Še par tolažilnih besed
in nasvetov in odšel sem. Ko-
mandirju sem javil, da starosta
hiše noče zapustiti, pa je samo
zamahnil z roko.
Stopnišča tiste dvonadstropne
zgradbe so že lizali plameni, ki
so se vrtinčili proti strehi. S
skupino sem bil poslan še na
razstrelitev zgradbe v bližini.
Ko sem se vračal, so leseno
nadstropno hišo že lizali plame-
ni. Pomislil sem na tistega trma-
sto obupanega invalida. Skočim
skozi dim po stopnišču do sobe.
Možaka ni bilo nikjer, omare so
bile odprte, vsebina razmetana
po tleh. Tudi večina ikon je še
visela po senah. Možak je torej
odšel ali so ga odpeljali, nihče
pa ni poskrbel, da bi spravili na
vamo pred ognjem premičnine,
ki so bile v sobi.
Odleglo mi je ob spoznanju,
da človek ne bo zgorel s hišo
vred. Sam ne vem zakaj, neka-
ko samodejno sem pobral štolo,
ki je ležala na tleh poleg lepo
vezanih pregrinjal za kelihe in
ciborije pri bogoslužju, seveda
pravoslavnem, ter drugih rekvi-
zitov za liturgične obrede. Le
zakaj tega ljudje niso spravili
na vamo, sem pomislil in se
skozi dim in ogenj prebil ven na
zrak.
Štolo sem lepo zvil in jo vtak-
nil v torbo, ne da bi pomislil,
čemu in zakaj. Pozneje, ko sem
bil ranjen, so tudi to, skupaj z
drugimi mojimi osebnimi pred-
meti, ki so ostali v telečnjaku
na henšlu, poslali na domač na-
slov. Seveda je pismo s sezna-
mom prišlo kak teden pred pa-
ketom, zato so bili mati pa tudi
drugi, ki so ji pismo predali, ra-
dovedni, kakšno čudo mora to
biti "Stolebinde".
Med gorečimi poslopji je ko-
mandir voda sklical zbor in na-
pravil novo razporeditev za zad-
njo nalogo pred umikom. Neda-
leč vstran je skupina vojakov že
pripravila samokolnice. V vsaki
je bila kanta z bencinom in kak
ducat 10- in 20-dekagramskih
kosov eksploziva z vžigalniki in
vrvico. Vsak je dobil eno od sa-
mokolnic in po načrtu mesta
eno od ulic ali cest v tem pred-
mestju z nalogo, da levo in de-
sno zažge vse, kar še stoji in bi
lahko dajalo streho vojakom
Rdeče armade, ko bodo tu pre-
zimovalt. Po opravljeni nalogi
naj se vsak prebije skozi mesto
in po mostu na dogovorjeni kraj
na oni strani Dnepra.
Začel sem potiskati samokol-
nico mimo gorečih zgradb proti
dodeljeni mi ulici. Povsod je bi-
lo že polno bežečih vojakov.
večinoma pešakov. Rusi so že
čisto blizu, če že infanteristi ne-
organizirano in množično beži-
jo, sem pomislil. Civilisti, veči-
noma ženske in dekleta, so stali
pri svojih bornih hišicah, marsi-
katera je bila že okrušena, in
ženske so obupano vile roke z
eno samo, vedno ponavljajočo se
prošnjo: "Ne paliti, ne paliti!"
Na začetku ulice, ki naj bi ji
"krojil usodo", sem opazil
pešaka, obraz in uniforma ena-
ko siva od prahu, ki je od žensk
sprejemal krompir in si ga tlačil
v knišnik. Obstal sem s samo-
kolnico pri tisti skupini. Vojak
je takoj presodil, kdo sem, po-
kazal name in dejal ženskam:
"Ne jaz, on je tisti, ki pali, na
njega se obrnite!" Ženske so
ostrmele in tedaj sem spoznal,
da so tistemu vojaku dajale ver-
jetno zadnje gomolje krompirja,
da bi ohranile skromen dom, se-
daj pa so spoznale, da jih je pre-
varal.
Potrudil sem se, da sem ga s
stavki, ki sem jih v nemščini
obvladal, krepko oštel. Zabrusil
mi je nazaj, da bodo morda kdaj
tudi meni prišli prav taki surovi
"kartoški", če bom tako kot on
več dni brez hrane, in s posme-
hom na obrazu je odšel za dru-
gimi. Večina umikajočih se vo-
jakov je kazala utrujen videz, ni
se zmenila za okolje, vsem je
bil cilj čimprej priti do reke in
čez most na drugo stran Dnepra,
kjer jih čakajo vame postojanke
in redna oskrba.
UMIK ČEZ DNEPER
Čepav je šlo mimo mene veli-
ko vojakov, se zame in mojo
nalogo niso zmenili. Tudi nisem
opazil nobenega od povelju-
jočih. Obkrožila me je gruča
žensk, ki so jokale in prosile.
Imel sem občutek, da sem nena-
doma postal izredno pomem-
ben, čeprav droban, z otroškim
obrazom, na debelo pokritim s
prahom in sajami, po katerem
so si utirale pot kaplje znoja.
Na levi sem opazil med lese-
nimi hišicami kupček ruševin,
verjetno porušene hiše iz leta
1941, ko seje valila fronta proti
vzhodu. Primem samokolnico,
se odločno prebijem skozi gru-
čo žensk, ki so zagnale glasen
jok in stok, misleč, da sedaj gre
"čort" na svoje uničevalno delo,
in se namenim proti tistemu ku-
pu ruševin. V jami odložim sa-
mokolnico, pripravim vrvico in
eksploziv, prižgem in se umak-
nem. Bilo je dovolj časa, da
sem tudi bežeče vojake usmeril
vstran. Čez kako minuto je po-
čilo, eksplozija se je zgubila v
splošnem trušču, v ostanke zidu
nekdanje kleti so se zarili kosi
raztrgane samokolnice, kanto z
bencinom pa je razpršilo.
Tedaj so šele ženske prav do-
jele mlje dejanje. Začele so se
mi zahvaljevati, me objemati,
poljubljati. S silo sem se jim iz-
trgal in se pridružil bežečim
pešakom. Če bi tam počakal na
rdeče, sem si misli, bi mi verjet-
no prav te ženske pljuvale v
obraz, me obmetavale s kosi
opeke... Bil sem nekako sam s
sabo zadovoljen, da se je tako
končalo, da svoji vesti nimam
kaj očitati.
Med prebijanjem skozi go-
reče mesto sem si prvič in edi-
nikrat med trimesečnim prebi-
janjem na fronti moral natakniti
plinsko masko, saj se v gostem
in zadušljivem dimu ni dalo di-
hati, pa še obraz mi je varovala
pred vročimi zublji plamenov.
Ob prihodu na tisti skoraj 2
km dolgi most čez Dneper sem
masko že lahko snel. Most je bil
dobesedno natrpan z motornimi
vojaškimi vozili, preobloženimi
z vojaki, ki so se obešali na to-
povske lafete, tudi cevi in pov-
sod, kjer je bilo kaj oprijemlji-
vega. Toda vmes se je dalo peš
hitreje napredovati kot pa na
vozilih. Samo med tistim polur-
nim pešačenjem čez most sem
doživel tri letalske napade. Na
miniranem mostu je bilo to dva-
krat nevarno, vendar sem imel
srečo, most ni bil zadet...
Na mostu me je dohitel
Herčko. Tudi on je napravil po-
dobno kot jaz, le da tistega ne-
varnega materiala ni uničil,
temveč ga je enostavno zvrnil v
nek jarek. Nisem se več počutil
tako sam kot prej, čeprav med
nepreglednimi množicami po-
stav v znanih uniformah, vendar
neznanih obrazov.
Srečno sva prišla čez most.
Še dobra ura je manjkala do
časa, ko naj bi se vod zbral na
dogovorjeni točki. Zato sva se v
primerni oddaljenosti od mostu
ustavila in si nekoliko odpočila.
Posamično so začeli prihajati
čez most tudi drugi vojaki iz
našega voda. Med njimi ni bilo
nobenega Slovenca. Iz razgovo-
ra z njimi sva zvedela, da tudi
oni niso zadnje naloge izpolnili
tako, kot jim je bilo naročeno.
Vsi so bolj mislili na to, kako
čimprej priti na vamo čez most.
Prav ko smo se v skupini
začeli odpravljati naprej, sta
nad most prihrumeli dve trojki
šturmovikov. V nizkem letu so
odmetavali bombe in ena je
končno padla sredi mostu, bliže
desnemu bregu. Bomba je za-
žgala tudi eksploziv in v zrak je
zletelo okoli 10 metrov mostu,
z njim pa tudi par vozil in pre-
cej človeških trupel. Vlačilec s
topom in dva kamiona sta
zgrmela v valove Dnepra. Tok
čez most je bil prekinjen in le-
seno ogrodje mostu je začelo
goreti. Spogledali smo se in si
mislili: 'Spet smo jo pravo-
časno odnesli, tokrat zato, ker
nismo slepo opravili uničeval-
ske naloge.' "S takim požigom
si nemški vojak ne bi smel ma-
zati rok," je dejal eden od voja-
kov, nameščenec iz Hannovra.
Dalje prihodnjič
TEDNIK
9. JULIJ 1992
NASVETI — 11
Does this inean weVe inarried?
Ameriška igralka, ki pride v Pariz, potrebuje stalno vizo, to pa
lahko dobi le s poroko s Francozom. On je glasbenik na robu ob-
stoja in z lažno poroko bi si pridobil denar za preživljanje. A tudi
fiktivna žena lahko povzroči velike težave, iz katerih se rodi prava
ljubezen.
Time out
John potuje po Ameriki, odkrivajoč svojo preteklost. Zaustavi se
v mestecu v Novi Mehiki, kjer spozna vročekrvno Lucy. Zasvojen
z njeno čutnostjo pozabi torbo z denarjem, za katero izgine vsaka
sled. Med Johna in Lucy se vmeša Lucyjin očim, ki ni voljan pusti-
ti svoje pastorke brez borbe. Johnovo življenje se spremeni za ve-
komaj, ko razkrije skrivnosti svoje preteklosti.
Flirting
je zgodba o Danyju, mladem fantu, nad katerim se izživljajo
sošolci zaradi jecljanja. Zaradi tega se zateka v svet knjig. Med
tekmo ragbija spozna Thandiwe, hči afriškega akademika. Zaradi
barve kože je v razredu ne marajo. Dany in Thandivve se zbližata,
saj ugotovita, da sta si po dušah zelo sorodna. Film Flirting je pre-
jel več nagrad na svetovnih filmskih festivalih.
Once upon a time in America
je velika gagsterska epopeja, ki na prepričljiv način prikazuje tu-
di temne strani ameriškega sna. Režiser Sergio Leone je za svoj
film izbral odlične igralce, kot so Robert de Niro, James Woods,
Joe Pešci, Treat Williams.
Fantje so odraščali v surovi priseljeniški četrti New Yorka. Ulica
jim je bila življenjska šola. Na poti proti vrhu so si obljubili, da se
nikoli ne ločijo. Usoda pa je hotela drugače. Film traja kar 227 mi-
nut.
Lana in love
Lana je privlačno mlado dekle, pametno in uspešno v službi, a
kljub temu osamljeno. V želji, da si najde fanta, da oglas v časopis
"Osamljena srca". V času, ko pričakuje fanta, ki se je javil na njen
oglas, pride v hišo po pomoti vodoinstalater Marty. Lana in Marty
se prijetno zabavata, ne vedoč, da gre za nesporazum. Ko se pojavi
fant iz oglasa, se komedija prične.
PODATKE PRIPRAVIL: STOLP
I Krvodajalci
TGA Kidričevo, 23. junija: Janez Bukovič, Ul. 5. preko-
morske brigade, Ptuj; Franc Hameršak, Pergerjeva 10, Ptuj;
Franc Tetičkovič, Lovrenc 82; Darko Božičko, Slape 22/a;
Ivan Furman, Zagorci 71; Zvonko Meško, Placar 72; Peter
Nahberger, Zupečja vas 20; Dušan Kovačič, Ul. Nikole Te-
sla 15, Njiverce; Maks Plohi, Kraigherjeva 29, Ptuj; Bojan
Cimerlajt, Tomaž 16; Alojz Seruga, Slovenski trg 3, Ptuj;
Franc Prelog, Muretinci 19; Milan Prapotnik, Ciril-Metodov
d. 17, Ptuj; Ivan Nahberger, Držince 72; Milan Belšak, Kaju-
hova 11, Kidričevo; Jože Pavlinek, Vičava 47; Franc Lende-
ro, Apače 297; Miroslav Barukčič, Ul. 5. prekomorske briga-
de, Ptuj; Franc Čuček, Podvinci 38; Vinko Širec, Kočice 55;
Anton Cenar, Mezgovci 55; Stanislav Vidovič, Lancova vas
68/b; Janez Kurbos, Kajuhova 1, Ptuj; Štefan Dončec, Ul.
Nikole Tesla 3, Njiverce; Jožica Tumpej, Kraigherjeva 12,
Kidričevo; Alojz Steiner, Skorba 68/b; Ivan Kosec, Moškan-
jci 118; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Anton Zajko,
Pobrežje 86/a; Anton Kmetec, Apače 224; Slavko Krajnc,
Lovrenc na Dravskem polju 5; Bogomir Petek, Vičava 81;
Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 137; Miran Šalamun, Nova
vas 101.
Posamezniki, 23. junija: Janko Marin, Podgorci 75; Mar-
jan Bratec, Sobetinci 8; Zlatko Kralj, Desnjak 33; Aleksan-
der Vučkovič, Sp. Hajdina 85; Stanislav Kosi, Natašina pot
9, Ptuj; Vlado Babosek, Štuki 5/a; Milka Babosek, Stuki 5/a;
Anton Zelenik, Svetinci 40/a; Slavko Cimerman, Ul. Jožefe
Lacko 43, Ptuj; Josip Mihin, Srpnja 75, Strmec; Ivan Topo-
lovec, Ul. 27. srpnja 3, Strmec; Branko Čeh, Podvinci 73;
Robert Širec, Reševa 27, Ptuj; Ivan Jelen, Kraigherjeva 22,
Ptuj; Darko Kutnjak, Gradišče 8; Ivan Brumen, Moškanjci
113; Drago Planine, Na Dobravi 5, Miklavž.
V SADNEM VRTU je kon-
čano naravno junijsko redčenje
plodov. Obseg odpadanja plo-
dov je odvisen od mnogih na-
ravnih okolnosti, predvsem pa
od oplojevanja, prehranjenosti
in zdravstvenega stanja sadnih
dreves.
Prvo odpadanje plodov se
začne takoj po cvetenju in traja
običajno dva tedna. Takrat so
odpadli predvsem plodiči, ki se
niso normalno razvili, sicer pa
neposredno po cvetenju odpade
največ plodov. Za drugo odpa-
danje plodov, ki je najmočnejše
junija, je značilno, da je vzrok
predvsem stanje prehranjenosti
drevesa z dušikom in fosforjem,
čestokrat pa odpadanje plodičev
pospeši suša, ko pride do mo-
tenj plodov in listov pri oskrbi z
vlago.
V začetku julija že lahko ugo-
tovimo, kolikšen je bil obseg
odpadanja ali trebljenja plodov.
Če je to bilo pretirano in če se
še nadaljuje, ugotovimo vzroke
in tam, kjer je to še mogoče,
ukrepamo. Če je vzrok zdrav-
stveno stanje drevesa, ker je
prišlo do močnejšega napada
glivičnih bolezni, odpadanja
plodov ne bo mogoče pre-
prečiti, če pa ugotovimo po-
dhranjenost drevesa, pa nekoli-
ko pomagamo z ustreznimi hi-
tro delujočimi gnojili prek lista.
Če naravno odpadanje plodov
ni bilo dovoljšnje in so drevesa
ostala preveč obložena, opravi-
mo redčenje plodov. Redčenje
kot sadjarjev ukrep ni toliko po-
membno za dosego boljše kako-
vosti letošnjega pridelka, kot je
pomembno to, da drevo obdrži
zmožnost za cvetni nastavek in
rodnost v prihodnjem letu in da
ga letošnji rod ne bi preveč
izčrpal. Ročno redčenje opravi-
mo nemudoma, ker je za ta
ukrep že nekoliko kasno, ven-
dar pa še ne prekasno.
Za normalen razvoj enega
plodu potrebuje jabolko 30 do
40, breskev pa 20 do 30 zdravih
listov. Število listov je tudi me-
rilo pri redčenju plodov.
Pripravimo se tudi na podpi-
ranje rodnih vej, če obstaja ne-
varnost, da bi zlasti ob nevihtah
prišlo do poškodb v drevesnih
krošnjah. Lomljivost s plodovi
močno obloženih vej je odvisna
od vzgojne oblike, sadne vrste
in sorte, od oblike opore in ali
je nasad na šibko rastočih po-
dlagah.
V BIVALNEM VRTU smo
pri košnji trate pozorni, da je s
prenizko rezjo zlasti v sušnih
obdobjih, kot so letošnja, ne bi
poškodovali. Da se bo trata lepo
in nemoteno razvijala, moramo
pri njeni negi upoštevasti na-
slednje:
—	kositi moramo pogosto, da
nam ne preraste. Pri eni košnji
lahko odrežemo ali odkosimo le
polovico do dve tretjini travne-
ga stebla.
—	širokolistni pleveli močno
škodujejo razvoju travne ruše,
zato jih izločamo
—	v sušnih obdobjih trato na-
makamo z oroševanjem ali
umetnim dežjem
—	boljša je košnja s kosilnico
kot s koso, ker je tako zagoto-
vljena enakomerna višina rezi
—	ob redni in pogostni košnji
travišče mulčimo - košenina naj
osane raztrošena po trati.
V ZELENJAVNEM VRTU
se nam iz tedna v teden s po-
spravilom pridelkov vrtnin gre-
dice praznijo. Čestokrat nima-
mo potrebe po naslednjem po-
sevku in pridelku, to pa še ne
pomeni, da bi gredice sredi po-
letja zapustili neobdelane. Vsa-
ko izpraznjeno gredico, ki je ne
nameravamo letos veČ posejati
z vrtninami, posejemo z rastli-
nami za zeleni podor. V ta na-
men izberemo rastlinsko vrsto,
ki je zemlji sposobna ohraniti
rodovitnost ter ji nadomestiti in
jo obogatiti z organsko snovjo
humusom. Za zeleno gnojenje
ali podor uporabimo nekatere
vrste detelj, grašico facelijo,
volčji bob-lupino, gorjušico, ol-
jno repico, grah in druge. Nji-
hova rastna doba je različna, za-
to jih sejemo tako, kot se praznijo
gredice, v jeseni pa, ko bo zelena
masa največja, podkopljemo in
tako vrt pripravimo za naslednjo
pomladansko setev.
* * *
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
kijih pridelujemo za list, od 10.
do 12. julija, rastline, kijih pri-
delujemo zaradi plodov, od 6.
do 8. in od 12. do 15. julija, za-
radi korena 15. in 16. julija ter
rastline zaradi cveta in zdravil-
na zelišča od 17. do 19. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
Žetev se je že pričela, torej poljedelci že dobivajo oce-
no svojega dela v obliki večjega ali manjšega pridelka.
Kaj je bilo narobe, da pridelek ni takšen, kot smo
pričakovali? Kaj storiti, da se v prihodnje ne bodo poja-
vljale pri delu z žiti enake napake? Odgovore na ta in
mnoga druga vprašanja vam bo dal ta sestavek.
1.	Žitni strgač (Lema melano-
pus)
Pri pojavu žitnega strgača
večje ekonomske škode lahko
povzroči ličinka. Odrasli hrošči
se pojavljajo od začetka maja.
Samica po dopolnilni prehrani z
žiti sredi maja začne odlagati
jajčeca na zgornjo stran listov.
Večje škode povzročajo sami-
ce na posevkih j arih žit, na bolj
mehkolistnih pšenicah in v su-
hem obdobju, vendar jih zelo
redko zatiramo. Ena samica lah-
ko odloži 100—160 jačec, iz
katerih se čez 8—17 dni
izležejo ličinke. Ličinke za raz-
voj do stadija bube potrebujejo
11 — 17 dni intenzivne prehrane
z listjem in one naredijo naj-
večje škode.
Ličinke največ škode naredijo
na zgornjem listu. Ena ličinka
lahko uniči 2,5 cm listne
površine ali 10% in s tem
zmanjša pridelek za 9,5%. Če je
uničene 25% listne površine
vrhnjega lista, se pridelek lahko
zmanjša za 60%.
Prag škodljivosti pri žitih je
1 —1,5 jajčeca na listu zasta-
vičarju oziroma 10—20% po-
škodovane listne površine.
Žitni strgač je v zadnjih letih
med gospodarsko najpomem-
bnejšimi škodljivci v žitih. Do
tako močnega razširjanja je
prišlo zaradi povečanega gno-
jenja z dušikom, ker je vplivalo
na plodnost samic, zaradi rabe
sintetičnih fungicidov, ki po-
daljšujejo čas dozorevanja in s
tem prrehrane strgača.
2.	Listne uši
Žita napada več vrst listnih
uši, najpomembnejša pa je veli-
ka žitna ali ovsova uš (Sitobion
avenae). Pri napadu več kot 40
uši na klas je bilo ugotovljeno
znižanje pridelka za več kot
20%.
Pretirana razmnožitev uši je
posledica rabe povečanih od-
merkov dušika, setve novih, ze-
lo rodovitnih in občutljivih sort
in rabe sintetičnih fungicidov
ter zmanjševanja naravnih so-
vražnikov zaradi uporabe insek-
ticidov v pšenici.
Kritično število listnih uši na
pšenici je v stadiju:
—	ob koncu klasenja 20 in
več odstotkov napadenih klasov
in vrhnjih listov
—	ob koncu cvetenja 25 %
napadenih klasov
—	v mlečni zrelosti 80 % na-
padenih klasov
Opozorilo: Pred uporabo
pripravkov preberite priloženo
navodilo, upoštevajte pripo-
ročene količine, optimalni čas
uporabe in karenco. Za škrop-
ljenje se odločite, ko so prese-
ženi pragi škodljivosti. Odločite
se za škropljenje z manj strupe-
nimi, a še vedno dobro učinko-
vitimi pripravki, čeprav so ti
mogoče dražji.
Škropljenje s fungicidi in in-
sekticidi v pšenici opravimo z
nekoliko višjim tlakom kot
škropljenje s herbicidi, ta pa naj
ne bo višji kot 8 barov.
Svetovalna služba za polje-
deljstvo Ptuj
Dober den vsaki den! Gnes je resn dober deti, saj smo v nedelo, 5. ju-
lija, po dugen cajti tudi na naš Suhi breg malo dežja dobili. Tak je ie vse
bilo suho, ke so si iabe mlake štrihale. ribe škrge posušile, jaz pa sen
namesto vodenike viniko v kolena doba. Saj ste vena te čuli za tisti vic,
kak sta se v špitoli srečala dvo znonca, Lujz in Juža. Prvi se je vroča za-
volo vodenike, drugi pa zavolo vinskega kamna, ki se mu je v želodci na-
reda. Pa je Lujz nikol ne vode pija, Juta pa je ne nikoli vinske kapljice
zavžija. Tak se vam to zgodi, če je svet narobe obrjeni. Naša Mica tudi
fort naprej provi in toži, kak jo v kriti seka in boli. Pa sen ji jaz te
večkrat predlaga, naj si rajši namesto križa kapelo naredi. Saj vete, to je
skoro glih tak, kak smo na čelu drtovne vlode ata Peterleta z atom
Drnofškom zamejali. Tak vam je pač to. Mene je moja Mica tudi htela
zemajti,pa sen se tejko pobojša, da neje prišlo do nezaupnice. Ker pa se
nam do kunca leta obetajo nove volitve, se lehko tudi meni še marsikaj
Zgodi. Ker pa sen že precik v zrelih letih, nega prevejkega stroha, da bi
se koLšna tenska stranka preveč za mene zavzemala. Saj vete, kak je to
pri ženskah: če nemaš več trdega (političnega) programa, te pri ženskah
ne boš doba glasov, lehka pa namesto iz-vol-jenega samo še vol ostaneš.
Pa, drogi bralci, splah vete, kakšna je razlika med voli in zvoljenimi?
Razlike skoro nega, saj voli nemajo jajc, izvoljeni v posameznih stran-
kah pa se itak še samo med seboj buzerirajo...
Glih zaj, gdo vam toto pismo pišem prod kunci, je vuni prenehalo
deževati in se je drgač sunček prikaza. Ja, čez por dni bomo začeli
pšenička teti. Krušna bitka bo trajala od ranega jutra do pozne noči, te
pa se ponoči tak lehko spi, ke te niti droga Mica s pregrešnimi teljami
nemre zbuditi. Maja kosa znamke jakazamaši je priprovlena na tetev. Te
pa srečno, vaš LUJZEK.
3. Žitne stenice (Eurigaster sp.)
Žitne stenice napadajo predvsem pšenico in manj druga žita.
Močnejši pojav je v toplih in suhih poletjih, do večjega pojava
pa pride, kadar sta dve poletji zaporedoma vroči in suhi.
Neposredno škodo naredijo ličinke 4. in 5. stadija s sesanjem
in povzročijo delno ali povsem "gluha" zrna. Stenice med se-
sanjem izločajo encime, ki razkrojijo sestavino glutena in s
tem neugodno vplivajo na kvaliteto moke. Kritično število je v
dobro razvitem posevku 3—4 stenice/m, v suhi pomladi in red-
kih posevkih pa 1 stenica/m.
Pregled nekaterih insekticidov za zatiranje škodljivcev v
žitih:
Tako kot za govedo, prašiče, koze in konje lahko tudi za
kokoši nesnice uporabljamo mineralnovitaminske dodatke.
Taki dodatki znatno povečajo nesnost, dajejo jajčni lupini
potrebno trdnost, izgrajujejo in krepijo okostje. Poleg tega
preprečujejo hipokalcemijo in osteoporozo, regulirajo iz-
menjavo snovi in ohranjajo vitalne kokoši, poboljšujejo pa
tudi pigmentacijo jajčnega rumenjaka in kože.
Za kokoši nesnice smo pripra-
vili tri mineralnovitaminske do-
datke.
MIVI NSK S SOJO je doda-
tek, ki poleg makroelementov
kalcija, fosforja, natrija, mi-
kroelementov železa, cinka,
mangana, bakra, kobalta, joda,
selena, sintetičnih aminokislin
lizina in metionina ter vseh po-
trebnih vitaminov, barvila in
kokcidiostatika vsebuje tudi so-
jine tropine.
Uporabljamo ga kot koncen-
trat za mešanje z mletimi žiti.
Rejcem kokoši nesnic smo za
pripravo domače krmne mešani-
ce pripravili tudi recepture. Za
primer naj napišem le eno: za
lOO kg krmne mešanice za ko-
koši nesnice potrebujete 62,85
kg zmlete koruze in 37,15 kg
MIVI NSK S SOJO.
MIVI NSK BREZ SOJE je
podoben mineralnovitaminski
dodatek kot prejšnji, le da ne
vsebuje sojinih tropin in sinte-
tične aminokisline lizin. Upora-
bljamo ga kot dodatek domačim
krmnim mešanicam pri rejcih,
ki imajo sojine tropine. Za lOO
kg domačega krmila potrebuje-
mo 62 kg zmlete koruze, 26,6
kg sojinih tropin in 11,4 kg MI-
VI NSK BREZ SOJE.
Druge recepture lahko najdete
v prospektu mineralnovitamin-
skih mešanic MIVI.
V času intenzivne proizvod-
nje pa lahko dodajate MIVI
NSK BREZ SOJE tudi v kuplje-
no krmno mešanico, in sicer
eno veliko žlico na lO kokoši
nesnic dnevno.
MIVI NSK KOCENTRAT
pa je nekoliko drugačen od
prejšnjih dveh mineralnovita-
minskih dodatkov. Ne vsebuje
sintetičnih aminokislin in soji-
nih tropin ter kokcidiostatika,
dodali pa smo magnezij.
Namenjen je za uporabo v do-
mači mešalnici kot premiks v
krmmni mešanici za kokoši ne-
snice. V krmilo ga dodajamo 2
odstotka (2 kg na lOO kg).
Primer recepture za domači
NSK:
koruza..............................56,8 kg
ječmen............................. 3,7 kg
sojine tropine..................29,9 kg
apnenec........................... 7,6 kg
MIVI NSK KONC......... 2,0 kg
Seveda pa tudi kokoši nesnice
potrebujejo mineralnovitamin-
ske dodatke vsak dan in ne le
občasno.
S tem nadaljevanjem konču-
jem predstavitev mineralnovita-
minskih mešanic MIVI, upam
pa, da vam bom v kratkem na
podoben način lahko predstavi-
la tudi naše nove koncentrate.
Velja Aleksič, dipl. ing. živ.
KK PTUJ
Tovarna močnih krmil
12 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
Najuspešnejši
mariborski novinarji
v čudovitem okolju Knezovega ribnika pod Mestnim
Vrhom v Ptuju smo se v soboto, 4. julija, vgnezdile sloven-
ske račke na tradicionalni - že 16. Kibičiadi. Tokrat je pod
pokroviteljstvom Kmetijskega kombinata Ptuj svoja peresa
zamenjalo za ribiške palice 27 novinark in novinarjev iz ra-
zličnih slovenskih redakcij. Kol kaže, je tudi nas zajelo po-
letno malodušje, saj ni bilo prav nikomur do tega, da bi
.ulovil kako veliko ribo (kot sicer pri rednem delu). Večje
škode ribjemu zarodu torej nismo naredili, saj so na naših
v glavnem neizkušenih trnkih poleg vodnega zelenja visele
tudi žabe in raki. Volje je bilo zares dovolj, smeha pa tudi.
Po dveh urah vztrajanja in
utapljanja črvov so člani stro-
kovne komisije iz Ribiške
družine Ptuj, ki nam vsa ta leta
zvesto pomagajo, imeli kar pre-
cej dela z ugotavljanjem tonaže
našega uplena. Pa smo po lekar-
niškem tehtanju vendarle prišli
do zmagovalcev. V ekipni
uvrstitvi so se najbolje odrezali
tabloidni Kajevci iz Maribora,
ki so nalovili kar 775 gramov
rib. Na drugenm mest smo pri-
stali člani moške ekipe Radia in
Tednika (600 gramov), na tret-
jem ženska ekipa Radia in Ted-
nika (475 g), na četrtem druga
ekipa Večera Maribor, na petem
ekipa Dela itd.
Med posameznicami je čez
noč zablestela kolegica Neven-
ka Dobljekar iz Radia Maribor,
takoj za njo Jelka Šprogar iz 7
D. Tretja je bila naša sveža moč
Marija Slodnjak, peta prav tako
naša Majda Goznik in tudi šesta
je bila naša Nataša Vodušek
(vse tri torej Radio - Tednik
Ptuj) itd.
Med posamezniki je imel naj-
bolj srečno roko Kajevec Žare
Roje. Sledil mu je Ptujčan Mar-
tin Ozmec, tretji je bil spet naš
Jože Šmigoc, četrti Večerovec
Borko de Corti, peti njegov so-
delavec Jože Slodnjak itd.
Največjo ribo (taaaka je bila)
je vendarle ujel Žare Roje. Sam
ne ve, kako mu je prijel kra-
pič,težak celih 675 gramov.
Ampak vsi smo slišali RIBA-
AA, ko ga je ujel. Zato je dobil
posebno nagrado, velik lesen
klopotec, da bo lahko svojo
zmago razbobnal po celi Štajer-
ski. Manj sreče je imel njegov
sin Jure Roje, ki je kot zanalašč
ujel najmanjšo ribo (le 3 cm je
bila dolga), za kar si je prislužil
posebno nagrado, novo tekmo-
valno ribiško palico. Stroge oči
sodniške komisije so posebej
nagradile še kolega Jožeta Slod-
njaka in Dubravko Modrinjak.
Oba sta namreč na trnek ujela
tudi prava potočna rakca jelšev-
ca (kaj sta delala v ribni-
ku,nihče ne ve), zato sta za na-
grado prejela očala, da bi drugič
bolje videla,kaj lovita.
Vsi najbolje uvrščeni so pre-
jeli pokale in medaljeter seveda
praktična darila sponzorjev.
Nihče pa se ni branil tudi
odličnega goaža, ki ga je pripra-
vila kolegica Vida Topolo-
vec,ter poznejšega odojka; da o
pohvalah nad novim okusom
novega haložana sploh ne govo-
rimo...	OM
Naravnost idilično okolje Knezovega ribnika je bilo idealno. V
ospredju večerovec J. Slodnjak, tisto na trnku pa ni riba... Foto:
A. Ozntec
Časa je bilo na pretek, tudi za 'štrikanje' z najlonsko vrvico
Pa ni bila najmanjša.
Mejna tabla predaleč na
drugi strani?
Dravski most pri Ormožu, ki povezuje Slovenijo in
Hrvaško, se imenuje tudi "most bratstva in prijatel-
jstva". Kako je bilo s tem bratenjem ob lanskoletni voj-
ni, vemo. Koliko ga pripada Sloveniji in koliko sosednji
Hrvaški, še ni natančno določeno, meja naj bi bila spel-
jana nekje po sredini mostu.
Ormoškim komunalcem, ki so nekaj dni pred dnevom slovenske
državnosti na mostu pripenjali tablo, se je menda nekoliko za-
mešal meter. Hrvaški policisti in cariniki, la imajo svoje mesto tik
ob vhodu na dravski most, sicer nekaj godrnjajo, drugi pa nič. Si
mislijo, da že mora biti tako.
Vsi pa upamo, da bodo "incident" modri državniki na obeh stra-
neh reke Drave znali rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
Tekst in foto : VT
Dravski most in sporna tabla.
V Stojncih zagnani in uspešni
športno društvo Stojnci, ki združuje nogometaše, šahiste in ko-
rante, so ustanovili šele leta 1989. Nogometni klub Lipa Stojnci je
dosegel že prvi veliki uspeh - zmago v medobčinski nogometni ligi
in s tem v naslednji sezoni nastop v tretji republiški ligi.
Predsednik Športnega društva Stojnci Mirko Zelenik je povedal, da so
z denarjem, ki so ga zbrali na štirih tombolah, uredili nogometno igrišče,
zgradili objekt in kupili avtomobil za klubske potrebe. Da bodo v tretji repu-
bliški ligi lahko igrali tudi na domačem igrišču, morajo postaviti še ograjo,
sicer pa jim manjka tribuna, na igrišču še ni elektrike, tople vode...
Igrišče vzdržujejo igralci sami brez denamih nadomestil, včasih se celo
zgodi, da zberejo po tekmi denar za plačilo sodnikom. Sicer pa so pri uredit-
vi Igrišča sodelovali vsi vaščani, saj so vsi pomagali pri organizaciji tombol.
Športno društvo Stojnci načrtuje še gradnjo teniškega igrišča, po dokončni
ureditvi objekta pa oživiti tudi šahovsko sekcijo.
Tehnični vodja nogometnega kluba Marjan Kelc je povedal, da igrajo
pri njih tudi fantje iz Cirkulan in drugih vasi. Za uspeh so zaslužni prav vsi,
saj so ob svojem delu na kmetijah res redno obiskovali treninge. V klubu je
približno 30 igralcev. Mladinci so v spomladanskem kolu precej napredova-
li, nameravajo pa formirati tudi kadetsko vrsto. Najpomembnejše tekme čla-
nov v spomladanskem kolu so bile gostujoča tekma na Pragerskem, prav ta-
ko proti ekipi Drave in neodločen rezultat proti Aluminiju. V tretji repu-
bliški ligi si obetajo uvrstitev v sredino lestvice.	McZ
Državno pivensl^oza moške
Da je za ptujske maratonce in njihovo akcijo Tek okoli Slove-
nije prejšnji teden slišala cela Slovenija, ni dvoma. S to prire-
ditvijo so člani Tekaškega kluba Maraton z velikim korakom
začeli izpolnjevati svoje cilje iz statuta, ki govorijo o razširitvi
zanimanja za rekreativni tek in predstavitvi mesta Ptuja doma
in v tujini.
Da pa maratonci niso le na-
vadni avanturisti, so dokazali v
soboto, 27. junija, v Mirni Peči,
kjer je bil mali maraton (21,1
km) v okviru pokala Alpe—Ja-
dran, sočasno pa je štel za
državno prvenstvo. Čeprav za-
radi izjemnih naporov med te-
kom okoli Slovenije tekma zan-
je ni bila realna, jih je kar šest
na čelu z Mirkom Vindišem
startalo s startne črte.
Rezultati DP v moškem ma-
ratonu za leto 1992: 1. Mirko
Vindiš (AK Ptuj) I:08,43, 2.
Stane Okoliš (Stari Trg)
I:10,27, 3. Jože Svržnjak
(TKM Ptuj) 1:11:58.
V kategoriji veteranov (31-40
let) je zmagal s časom 1:13:45
Ivan Golob iz Ormoža, član
TKM Ptuj.
Teka so se udeležili še Ivan
Rogelj, Miha Svržnjak in Pri-
mož Meško, vsi člani TKM
Ptuj-	R.D.
Z malokalibrskim orožjem so se
na Ptuju pomerili člani, mladinci
in mladinke. Z različnimi vrstami
pištol je zmagala pri mladinkah
Majda Raušl, v dveh kategorijah
mladinec Gorazd Selinšek in Izi-
dor Pulko, med člani pa dvakrat
Ludvik Pšajd in enkrat Slavko
Ivanovic. Medalje so si še pristrel-
jali Mateja Rožman, Alenka Petr-
šič. Vlado Lovrenčič, Alojz Raušl
in Milan Stražišar.
To soboto bodo ptujski strelci
tekmovali na prvem državnem pr-
venstvu v streljanju z malokalibr-
skim orožjem v Ljubljani. McZ
Slovenski pokal
Oprtega prvenstva Ptuja v tenisu se je udeležilo dvajset tekmovalcev
iz devetih klubov. Zmagovalec je postal Blaž Trupel, TK Medvode.
Rezultati: četrtfmale: B. Trupej (Medvode) - Kavčič (Triglav) 6:2. 6:
1; Fric (ŽTK Mb) - Turin (Medode 6:2.6:2; Mulej (Triglav) - Stare (Tri-
glav) 7.5, 6:3; N. Trupej (Medvode) - Šubelj (Slovan) 6:1,6:2.
Polfinale: B. Trupej - Fric 6:3.1:6, 6:3,
Finale: B. Trupej - Mulej 0:1, predaja Muleja zaradi poškobe. BOT
Sahovsici turnir v Spuhlji
Ob 7. obletnici Šahovske sekcije Spuhlja njeni šahlstl pri-
pravljajo odprti šahovski turnir v nedeljo, 12. julija, ob 14.
uri v gostilni MAJDE Vidovlč. Svoje šahovsko znanje boste
lahko dokazali v 15-minutnih srečanjih z igralci največ 1.
kategorije.	Silva Razlag
Masters Out na
Mestnem Vrhu
27. junija je bilo v okrepče-
valnici Gregorec na Mestnem
Vrhu tekmovanje v pikadu. Tek-
movalci so nastopili po sistemu
301 MASTERS OUT (O so mo-
rali doseči z zadetki v dvojno
ali trojno polje ali točno v sre-
dino). Najboljših osem je bilo
tokrat: Franc Vajda, Bukovci,
Silvester Tomanič, Podvinci, Ja-
nez Bezjak, Bukovci, Franc Ke-
kec, Markovci, Jože Rajšp,
Kamnica, Maks Gajšek, Graje-
na, Ivo Demikovič, Cirkulane,
in Miran Nedog, Ptuj.
Lestvica najboljših osem v
vzhodnem delu Zveze društev
športnih aparatov Slovenije je:
1. Silvester Tomanič, Podvinci -
5908 točk, 2. Miran Kumik,
Podvinci - 4516, 3. Miran Ne-
dog, Ptuj - 2688, 4. Vlado Kur-
nik, Podvinci - 2608, 5. Primož
Šoškič, Maribor - 2464, 6. Mi-
ran Brlek, Hajdina - 2368, 7.
Igor Savski, Poljčane - 2296, 8.
Armando Hvala, Ptuj - 1928.
Med ženskami so v vzhodni
ligi najboljše: 1. Dragica Per-
hač, Destmik - 1848, 2. Karmen
Markež, Janežovci - 212, 3. Ol-
ga Demikovič, Cirkulane - 128,
4./5.	Lidija Lesjak, Cirkulane,
in Jožica Ciglarič, Ptuj - 64.
Naslednje tekmovanje bo 25.
julija v gostilni Cebek v Ptuju,
5.	septembra pa bo v Sežani
prvo državno prvenstvo na apa-
ratih Royal Darts.	M.K.
Najboljši na junijskem tekmovanju (od leve): 2. mesto Silvester
Tomanič, L Franc Vajda in Janez Bezjak. Foto M. Kovačič.
RIBIC IA DO '92 so omogočili sponzor KK Ptuj ter:
Mlekarna Ptuj, TGA Kidričevo, Obrtna zbornica l*tuj,
Optyl Ormož, Mesarija Fingušt, Vinarstvo .Jeruzalem Or-
mož, Tovarna olja Slovenska Bistrica, pipovarna Union,
Trim Metro Ptuj, Emona Merkur Ptuj, Mercator Izbira
Panonija Ptuj, mesarija Matjašič, butik Sonja, papirnica
Petlja, suha roba Pintar, Turističnoinformacijski center
l*tuj. Pokrajinski muzej l*tuj. Ptujske pekarne in
slaščičarne, Eurosport Ptuj, Agroavtometal, Medičarstvo
in svečarstvo Puž, bife Mesarič ter Ribiška družina l*tuj
in družina Knezovih.
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
OD TU IN TAM — 13
Fokal SobeUiicev v >
Halddše In Moškanjce
v počastitev prve obletnice neodvisne Slovenije so
gasilci iz Sobetincev minulo nedeljo, 5. julija, izvedli
veliko gasilsko tekmovanje za pokal Sobetincev.
Kljub slabemu vremenu je na tamkajšnjem nogomet-
nem igrišču svoje sposobnosti pomerilo 18 desetin.
IVkrnovali so v suhi vaji MB/la s postavljenim orod-
jem ter v štafeti s prenosom povelja na 450 m brez
ovir.
Med ženskimi desetinami so se najbolje odrezale gasilke iz Haj-
doš, ki so zbrale 891 točk in si s tem prislužile tudi veliki prehodni
pokal Sobetincev, 2. mesto GD Sela (863 točk) in 3. GD Gabmik
(807 točk).
Med moškimi desetinami so slavili člani GD Moškanjci z 905
točkami pred GD Sela (884 točke) ter tretjeuvrščenimi gosti iz GD
Šmartno na Pohorju (881 točke). Druge uvrstitve: 4. Slovenska Bi-
strica, 5. Bukovci, 6. Zagojiči, 7. Jablane, 8. Podlehnik, 9. Doma-
va, 10. Šmartno na Pohorju (II. ekipa), II. Desenci, 12. Leskovec,
13. Gabmik, 14.Zabovci in 15. Spuhlja.
Na popoldanski slovesnosti je zbranim gasilskim desetinam, sod-
nikom in drugim gostom govoril predsednik GD Sobetinci Ivan Po-
platnik ter poudaril, da so takšna in podobna tekmovanja potrebna,
saj morajo gasilci svoje znanje in sposobnosti nenehno potrjevati,
da bi bili ob vsakem času pripravljeni za resen spopad z ognjem. V
imenu vaškega odbora se je za udeležbo na tekmovanju zahvalil tu-
di predsednik vaškega odbora Rudi Lesjak, v imenu Občinske ga-
silske zveze pa je vsem skupaj za dosežene rezultate čestital Štefan
Vidovič.	OM
Pred kratkim smo s Tednikom obiskali Francu Matu-
la v Zgornji Sveči kije s svojimi sedmimi krizi še do
nedavna obdeloval enajst hektarjev sredi Haloz* Kmalu
po tistem je moi nesrečno padel, tako da kaj večjega
vs^ za se^j ne more delati^ lice nekoga, najruje mlado
drutinOy M bi prevzela njegovo posestvo^ sam pa bi tako
mirneje preživljal svoja visoka leta*	MtZ
Za jagodičevje še vedno ni
dokončnih cen
Na območju lenarske občme več zasebni-
kov goji jagodičevje. Obiranje nekaterih le-
tošnjih pridelkov je v sklepni fazi. Kot nam
je povedal Franc Mencigar, direktor Kmetij-
ske zadruge Lenart, je črni in rdeči ribez
obran v celoti. 2e nekaj dni obirajo maline
in bodo tudi kmalu obrane. Robida bo do-
zorela v sredini avgusta.
Ves letošnji pridelek skladiščijo v mari-
borskih hladilnicah, saj se s predelovalno
industrijo še vedno niso dogovorili za ceno.
Čakajo tudi na ugodnejše razmere na trgu.
Pridelovalcem seveda izplačujejo takoj:
črni ribez po 80 tolarjev, rdeči ribez 40 to-
larjev, za pridelane maline pa dobijo kmetje
75 tolarjev. Pri obiranju jagodičevja poma-
gajo pridelovalcem največkrat sosedje,
znanci in prijatelji, skratka tista delovna si-
la, ki je cenejša. Pridelovalci si za odkupno
ceno ne morejo privoščiti "dragih" obiral-
cev.
Letošnji pridelek bi bil še večji in boljše
kvalitete, če ga ne bi v maju prizadela toča
in neurje.
Plače so vedno nižje in marsikdo ima že
hudo ogroženo socialno varnost. Občina
Lenart ima vedno več prebivalcev, ki so de-
lo že izgubili ali so se šele izšolali in ga
sploh še niso dobili. Na Centru za socialno
delo so povedali, da trenutno prejema de-
narno nadomestio 206 brezposelnih. Delav-
ci, ki ne presegajo dohodka 4.645,00 tolar-
jev, so upravičeni plačevanja participacije v
zdravstvu. Letos so v Lenartu izdali 405 ta-
kih potrdil.
Osebe, ki niso več sposobne za delo in so
stare več kot 60 let, pa nimajo nobenega
premoženja, so upravičene do socialne po-
moči. Socialno pomoč kot edini vir dohod-
ka v višini 9.400,00 tolarjev prejema 35
oseb, kot dopolnilni vir v višini 4.600,00
tolarjev pa 51. Veliko je tudi takih, ki dobi-
jo enkratno socialno pomoč v funkcionalni
obliki (plačevanje šolske prehrane, kupo-
vanje šolskih potrebščin...) ali denarno po-
moč. Na Centru za socialno delo pričakuje-
jo, da bo v jeseni še več potreb, saj se
stroški prehrane, šolskih potrebščin, obleke
in drugega večajo. Sedaj prejema družbeno
denarno pomoč otrokom 1.185 upravičen-
cev.
V občini Lenart je trenutno 260 rednih in
okrog 70 popoldanskih obrtnikov. Največ se
jih ukvarja z storitvenimi dejavnostmi, kar 60,
v Lenartu in okolici tudi ne primanjkuje go-
stincev (teh imajo registriranih že štirideset),
prav tako ne trgovcev - trenutno je 30 trgovin
v zasebnih rokah.
Krajani Gočove zahtevajo
odgovore
Krajani Gočove so na Skupščino občine po-
slali že več dopisov v zvezi s predvideno grad-
njo usnjame v Gočovi. Kot trdijo predstavniki
krajanov, do sedaj niso dobili še nobenega od-
govora. Zahtevali so tudi sklic skupščine, kjer
bi obravnavali njihove zahteve, pa do te še do
danes ni prišlo.
Sedaj so ponovno apelirali na predsednika
Skupščine občine Lenart, naj jim vendarle po-
sreduje odgovore, ki so v okviru njegovih pri-
stojnosti.
Ker nekatere aktivnosti še vedno tečejo, zah-
tevajo, da bi v bodoče bili prisotni na sejah
skupščine tudi predstavniki krajanov Gočove.
Tako bi dobili točne in pravočasne informacije.
Marija Slodnjak
Vedno manjša socialna varnost Več obrtnikov
Pred 27. junijem, dnevom slovenske policije oziroma
varnosti, je ptujski župan Vojteh Rajher v dvorani na
magistratu že v petek, 26. junija, pripravil sprejem za
vse pripadnike služb, ki skrbijo za našo varnost.
Župan je poudatil, da to ni
le praznik delavcev policije,
gasilcev in pripadnikov TO,
ampak je to naš skupni praz-
nik, saj smo prav vsi dolžni
skrbeti za svojo varnost. Ta je
sedaj, ko smo samostojni in
neodvisni, še pomembnejša.
Spomnil je na dogodke ob
lanski agresiji in se vprašal,
kaj bi se lahko zgodilo, če ne
bi vsi Slovenci ostali enotni in
uspešni v prvem trenutku.
O pomenu tega praznika je
govoril tudi komandir ptujske
policije Milan Čuš. Povedal
je, da je 27. junij dan, ki so si
ga izbrali sami, saj pomeni
spomin na prve policijske
žrtve v lanski vojni na Sloven-
skem ter tudi spomin na prvo
zmago policijsldh enot v bojih
pri mejnem prehodu Holmec.
Vsem pripadnikom policije in
drugih struktur varnosti je ob
prazniku čestital.
Čestitkam se je pridružil tu-
di predstavnik Območnega
štaba Teritorialne obrambe
Mirko Novak, ki je izrazil žel-
jo po tesnem sodelovanju.
Načelnik Uprave za notranje
zadeve Maribor Miro Kocmut
je zatrdil, da je ta služba ved-
no bolj profesionalna in da
kljub temu prisluhne ljudem,
svoji okolici. Predsednik ptuj-
skega izvršnega sveta Branko
Brumen je opozoril na novi
status ptujske občine, ki si ga
je pridobila z mejnimi preho-
di. Za sodelovanje pa se je
zahvalil tudi predsednik Zve-
ze gasilskih društev občine
Ptuj Franc Simeonov.
OM
Na sprejemu je govoril tudi načelnik UNZ Maribor Miro Kocmut
(tretji z desne). Foto: M. Ozmec
Na zadnji skupščinski seji v Ormožu so poslanci po-
novno namenili veliko časa temi, komu dodeliti osta-
nek sredstev drugega občinskega samoprispevka.
Predstavniki treh krajevnih
skupnosti (Koga, Podgorcev
in Tomaža), ki iz dosedanjih
dveh občinskih samoprispev-
kov niso neposredno dobile
ničesar, so menili, da bi bilo
najbolj pošteno, če sredstva,
gre za nekaj več kot 2 milijo-
na tolarjev, razdelijo na tri
enake dele.
Poslanec od Tomaža Ludvik
Belec je povedal, da so o tej
problematiki razpravljali na
junijski seji sveta tomaževske
krajevne skupnosti. Člani sve-
ta so bili mnenja, da bi ta
sredstva razdelili na tri enake
dele. Ker je Tomaž dvakrat iz-
padel iz samoprispevka, tretji
pa ni bil izglasovan, bi pri
njih denar potrebovali ob pro-
slavitvi 250-letnice kraja. Če
pa bi prišlo pri Tomažu do
gradnje prizidka k osnovni
šoli, bodo krajani tako ali dru-
gače morali seči v svoj žep.
Slavko Pere, poslanec s Ko-
ga, je apeliral na poslance, da
ne glasujejo za sklep, ki je za-
pisan v skupščinskem gradivu,
da se ostanek sredstev druge-
ga občinskega samoprispevka
nameni za tisto naložbo v šol-
stvu, kjer bo to pač najbolj
potrebno, pač pa naj se razdeli
na tri enake dele, med priza-
dete krajevne skupnosti. Go-
voril je tudi o problemih, s ka-
terimi se ubadajo Kogovčani
ob pomanjkanju prostora za
delovanje njihove krajevne
skupnosti.
Franc Hergula, poslanec iz
Podgorcev, je bil enakega
mne-nja, da se sredstva razde-
lijo med tri omenjene krajev-
ne skupnosti. Ni pa natančno
povedal, kaj bi pri njih s tem
denarjem naredili. Omenil je
pločnike in ceste.
V razpravo se je vključil tudi
predsednik ormoške vlade Vili
Trofenik in prisotne opozoril,
da bodo posamezne krajevne
skupnosti kljub neizglasovane-
mu tretjemu občinskemu samo-
prispevku dobile veliko. Ureje-
ne bodo nekatere lokalne ceste
na območju tomaževske, pod-
gorske, ivanjkovske, miklav-
ževske, velikonedeljske, sre-
diške in deloma kogovske kra-
jevne skupnosti brez tolarja la-
stnih sredstev omenjenih kra-
jevnih skupnosti. S tem pa bo
tudi v celoti uresničena šesta
točka programa sicer neizglaso-
vanega tretjega občinskega sa-
moprispevka.
Seveda ostajajo nerešena tudi
številna druga vprašanja, tako
na Kogu kot v drugih dveh kra-
jevnih skupnostih, kljub temu
da je bilo denimo v podgorsko
šolo v zadnjem času vloženih
veliko sredstev, ker so morali v
posamezne razrede napeljati to-
plo vodo.
Franci Trstenjak, poslanec iz
Ormoža, je prisotne opozoril na
ormoški problem, kjer ob naj-
večji osnovni šoli z največjim
številom šolarjev še vedno ni
telovadnice. Pa tudi pri lokalnih
cestah ta krajevna skupnost ne
dobi sredstev iz proračuna, tem-
več jih mora graditi z denarjem,
zbranim s krajevnim samopri-
spevkom, in lastnimi prispevki
krajanov. Kot član odbora za
zbiranje sredstev in izvajanje
programa izgradnje osnovnošol-
skega prostora v ormoški občini
pa vztraja pri sklepu, kot je za-
pisano v Odločanju.
Mirko Tramšek, poslanec iz
krajevne skupnosti Miklavž pri
Ormožu, je povedal, da ostanka
sredstev iz samoprispevka ni,
temveč so to sredstva, ki so se
zbirala tudi po drugih virih, na-
menjena za izgradnjo šolskih
prostorov v času trajanja druge-
ga občinskega samoprisprevka.
Tone Hanželič iz Podgorcev
je opozoril na problem avtobu-
snih postajališč, ki jih ob naj-
bolj problematični magistralni
cesti Ormož - Ptuj, kjer šolarji
čakajo na avtobus, ni. Menil je,
da je potem tudi takšno postaja-
lišče lahko mišljeno kot šolski
prostor.
Poslanci so kljub povedanim
argumentom izglasovali sklep,
da vsa sredstva, ki so že nekaj
časa burila duhove, gredo v
občinski proračun in se nameni-
jo za investicijo v vzgoji in izo-
braževanju. Ker pa občinskega
samoprispevka v Ormožu ni
več, je skupščina sprejela še
sklep o razrešitvi članov odbo-
ra, ki je spremljal izvajanje pro-
grama.	Topolovec
Aeroklub Ptuj je odlično izvedel prvo mladinsko prvenstvo v
jadralnem letenju in prvo odprto tekmovanje za pokal Ptuja.
Tako je opravil generalno vajo za organizacijo državnega
prvenstva prihodnje leto. "Odkar tekmujem, še ni bilo tako do-
brega vremena," je izjavil eden najizkušenejših tekmovalcev te-
ga prvenstva Janez Stariha iz Ljubljane. Zaključka v nedeljo
so se udeležili tudi predsednik Letalske zveze Slovenije Danijel
Nardin, član predsedstva SO Ptuj Franc Primožič in predstav-
nik ptujskega Izvršnega sveta Žarko Markovič.
Prvo mladinsko prvenstvo in
hkratno odprto prvenstvo za po-
kal Ptuja, Id so se ga udeležili z
izjemo Igorja Kolariča in Iva
Šimenca nekateri najboljši slo-
venski piloti, je omogočilo mla-
dim, da so svoje letalske spo-
sobnosti primerjali z naj-
boljšimi. Jadralci so odvisni
predvsem od vremena in to jim
je bilo tokrat izjemno naklonje-
no, saj so lahko leteli prav vsak
dan. Tako so v sedmih tekmo-
valnih dneh naleteli več kot
22.000 kilometrov, prvič pa so
v Sloveniji izvedli disciplino
križ kraž, v kateri morajo tek-
movalci v omejenem času prele-
teli kar največ kilometrov med
desetimi izbranimi točkami.
Prvenstvo je žal zasenčil tra-
gični pristanek mariborskega ja-
dralca Ivana Vršiča, nekoliko pa
je jadralno letalo jantar standard
pri izvenletališkem pristanku
poškodoval tudi domači tekmo-
valec Tomaž Bezjak.
Vodja letenja Bojan Žmauc
meni: "Prvenstvo bi izjemno
uspelo, če ne bi bilo nesreč. Pri-
javljenih je bilo kar 12 mladin-
cev, v glavnem so tekmovali
prvič. Lahko govorimo o novih
obetih jadralnega letalstva, to
so zmagovalec Danijel Kotnik
iz Slovenj Gradca, naša tekmo-
valca Marko Bezjak in Zoran
Malovič ter Murskosobočan
Rajko Grčar. Poškodba ptujske-
ga jadralnega letala, ki ga je le-
tel Tomaž Bezjak, je odpravlji-
va v nekaj dneh in do podobnih
poškodb prihaja na skoraj vseh
jadralnih tekmovanjih. Poročan-
je v Večeru, kjer so v naslovu
govorili o "še eni žrtvi" na tek-
movanju, je torej povsem neu-
mestno."
Aeroklub je tekmovanje organi-
ziral tako, da so bili stroški orga-
nizacije bistveno manjši kot sicer.
Tekmovanje so vodili samo do-
mačini - glavni sodnik je bil Janez
Bezjak, vodja tekmovanja Leo-
pold Ambrožič in vodja letenja
Bojan Žmauc. Tekmovalec z naj-
daljšim, 30-letnim tekmovalnim
stažem, prvouvrščeni Leščan Miha
Thaler je izjavil: "V samostojni
Sloveniji je to poleg članskega
državnega prvenstva edino jadral-
no tekmovanje. To pozdravljam,
kakor tudi znižanje stroškov orga-
nizacije. Ta je bila zelo dobra. Za
starejše tekmovalce so bile sicer
nekoliko prekratke discipline, za
mladince pa ravno prav." McZ
Dobitnik ptujskega pokala,
Leščan Miha Thaler.
Pokali mladincem: prvi Danijel Kotnik iz Slovenj Gradca, drugi
in tretji ptujska pilota Zoran Malovič in debitant Marko Bezjak.
14 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
9. JULIJ 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
ZA RAZVEDRILO — 15
16 — POSLOVNA POROČILA
9. JULIJ 1992
TEDNIK
TEDNIK
— 9. JULIJ 1992
OGLASI IN OBJAVE — 17
v ptujski vojašnici prvi
slovenski vojaki
Prenovljena ptujska vojašnica je v začetku tega ted-
na sprejela okoli 400 mladih slovenskih fantov, ki so
prišli na prvo usposabljanje v 730. učni center sloven-
ske teritorialne obrambe predvsem iz občin severov-
zhodne Slovenije. Predvidevajo, da bo svečana zao-
bljuba prvih slovenskih vojakov v soboto, 18. julija,
dopoldne. Poveljnik učnega centra stotnik Jože Mur-
ko (doma iz Lancove vasi) je prepričan, da so mladi
fantje našli tukaj svoj drugi dom, saj so prišli služit
svoji - slovenski domovini. S tem je pričel redni pro-
gram usposabljanja tudi zadnji slovenski učni center,
v katerem je našlo redno zaposlitev tudi okoli 100 de-
lavcev in častnikov, v glavnem z območja občine Ptuj
in bližnje okolice.
Na torkovi tiskovni konferen-
ci (7. julija), ki so jo pripravili
ob prihodu prvih nabornikov, so
novinarje seznanili z vodilnim
kadrom učnega centra, predsta-
vili pa so tudi posamezne ob-
jekte v vojašnici. Poveljnik
Jože Murko je kar na začetku
povedal, da ne gre za to, da bi v
Ptuju strašili z vojsko, ampak v
slovenskem izrazoslovju zaen-
krat pač ni drugega izraza kot
vojašnica. Sicer pa gre za učni
center, v katerem bodo mlade
vojake v prvih treh mesecih (od
skupno sedmih mesecev uspo-
sabljanja) seznanili z osnovnimi
vojaškimi nalogami in doktrino.
Zatem bodo do konca usposa-
bljanja premeščeni na svoje vo-
jaške dolžnosti v druge kraje.
Prav zaradi tega želijo, da naj bi
bil to v bistvu drugi ptujski
srednješolski center, saj so mla-
di vojaki v glavnem dosedanji
srednješolci in dijaki poklicnih
šol. Potrudili se bodo, da bodo
čimprej našli povezavo s Sred-
nješolskim centrom Ptuj, predv-
sem v obliki športnih in zabav-
nih srečanj. Zlasti pa ponavlja-
jo, da je ptujska vojašnica odpr-
ta za vse ljudi z dobrimi name-
rami za slovensko domovino.
Stotnik Jože Jurša je pred-
stavil "hišni red" vojašnice. V
njej je namreč poleg učnega
centra tudi sedež 77. območne-
ga štaba TO, pa seveda sprem-
ljajoči športni in drugi objekti:
mehanične delavnice, okrepče-
valnica, zdravniški del z ambu-
lanto, frizerski salon itd. Za vo-
jake je zagotovo pomembno
dejstvo, da bodo lahko med
usposabljanjem vsak konec ted-
na doma (če seveda ne bo de-
žurnih obveznosti), neuradni
izhodi v mesto so dovoljeni v
civilnih oblekah, obiski pa so
dovoljeni vsak dan ob prostem
času.
Stotnik Stane Žitnik je po-
drobneje razložil namen in pro-
ces usposabljanja, stotnik Jani
Topolovec pa je predstavil še
urnik delovnega in prazničnega
dne slovenskih vojakov. Ob
koncu je o nalogah v zaledju
govoril še major Peter Leo-
pold. Povedal je, da imajo grad-
binci še za kakih osem dni za-
ključnih gradbenih del, sicer pa
je vojašnica v celoti prenovlje-
na. Vsak vojak je dobil 49 ra-
zličnih artiklov, od tega polovi-
co ob premeščanju prenese v
drugo vojašnico. V okrepčeval-
nici imajo na voljo razne bre-
zalkoholne pijače in nekaj deli-
katesnih izdelkov, za prehrano
pa skrbi zasebno podjetje Ga-
stro, saj je v vojašnici sedaj le
razdelilna kuhinja.
To, da veljajo izključno slo-
venski ukazi in da je ves pogo-
vorni jezik le slovenski, pa je
verjetno povsem logično.
M. Ozmec
Poveljunik 730. učnega centra
Ptuj stotnik Jože Murko
Prvi naborniki slovenske vojske so že v ptujski vojašnici Foto: M.
Ozmec
PTUJ • V župnijski dvorani
sv. Ožbalta bo danes ob 19. uri
otvoritev prodajne razstave li-
kovnih del slikarjev iz Avstrije,
Italije in Slovenije, ki so svoja
dela podarili v korist Karitas.
Razstavljena dela bo mogoče
kupiti, izkupiček pa je namen-
jen za uresničitev programa
župnijske Karitas.
PTUJ * Razstava Srečanje z
Jutrovim na ptujskem gradu je
brez dvoma v zadnjih letih naj-
bolje obiskana razstava v Slove-
niji. Od 15.aprila do konca juni-
ja je imela 30.000 obiskovalcev.
V šestih mesecih je vse muzej-
ske zbirke obiskalo 41.000 obi-
skovalcev. Razstave in stalno
zbirko Franceta Miheliča v Mi-
heličevi galeriji je obiskalo
6.500, arheološki oddelek pa
2.500 obiskovalcev.
VELIKA NEDELJA • V
športni dvorani bo v nedeljo,
12. julija, ob 19. uri tekmovanje
v latinskoameriških in stand-
ardnih plesih med mladinskima
reprezentancama Italije in Slo-
venije.
Rodile so - čestitamo: Dragica Mesarič, Skoli-
brova 6, Ormož - dečka; Irena Kolar, Senčak 4 -
Davida; Bernarda Žnidarič, Sobetninci 34 - Tho-
masa; Klavdija Gregorec, Drstelja 46 - Suzano;
Katarina Belčič, Cvetlin 40 - Petra; Marija Za-
goršek. Hromeč 75 - Ivana; Renata Ošlaj, Juršinci
47 - dečka; Lidija Sever, Trgovišče 19 - deklico;
Romana Mlakar, Repišče 16 - dečka; Marjana Lo-
vrec, Župetinci 35 - dečka; Dragica Erhatič, Dra-
vinjski Vrh 2 - Sašo; Lidija Kumer, Sp.
Ključarovci 20 - dečka; Marija Fradl, Grajena
10/a - dečka; Klavdija Djomba, Rakovci 32 - Ta-
maro; Mirjana Miholič, Šolska 1, Središče - de-
klico; Jožica Janžekovič, Formin 15/b - deklico;
Marija Kajzer, Mestni Vrh 42 - dečka, Jožica
Janžekovič, Stojnci 124 - Sandija; Bojana Vaupo-
tič, Hardek 20 - Mašo; Darja Kramberger, Trnov-
ski Vrh 51 - Anjo: Ivanka Zagoršek, Sp. Velovlek
30/b - Janija; Ivanka Zorko, Brezovci 22 - Aleša;
Jožefa Hiržim, Višnjica 6 - Ivano; Andreja Zavec,
Rimska ploščad 20 - dečka; Tatjana Šeruga, Ptuj,
Švajgerjeva 2 - dečka; Vera Štrman, Jeruzalen 10
- Heleno.
Poroke - Ptuj: Miran Zagoršek, Borovci 24, in
Anica Letnik, Trnovska vas 57; Srečko Zemljič,
Stojnci 150, in Irena Koletnik, Stojnci 9; Franc
Sorčič, Zagojiči 23/b, in Marija Horvat, Zagojiči
23; Silvo Pilinger, Spuhlja 102, in Jožica Petek,
Grajena 37.
Bratec umrl, sestra hudo ran-
jena
V Zaklu pri Podlehniku se je
v sredo, 1. julija, nekaj po 21.
uri pripetila prometna nezgoda,
ki je imela tragične posledice za
dva otroka, ko sta nič hudega
sluteč šla ob cesti proti domu.
Prav tedaj se je po lokalni cesti
od Podlehnika proti Žetalam z
osebnim avtomobilom peljal
Ivan Zajšek iz Kozmicev 1, KS
Podlehnik. Med vožnjo skozi
naselje Zakl mu je nasproti pri-
peljal z osebnim avtom Branko
Penat iz Kozmincev 10. Pri hiši
Zakl 31 (zaselek Nova Cerkev)
sta se avtomobila srečala, in ker
sta oba vozila bolj po sredini
cestišča, sta se oplazila. Pri tem
je Pematov Opel rekord odbilo
na rob cestišča in tam je zadel v
otroka, ki sta šla ob cesti. Oči-
vidci trdijo, da je sestra mlaj-
šega bratca nesla štuperamo.
Štiriletnega Nejca Hentaka je
vrglo na vetrobransko steklo, od
tam pa je po kakih 25 metrih
vožnje padel pod prednji del
podvozja, kjer je obležal hudo
ranjen. Njegovo 14-letno sestro
Polono je ob trčenju vrglo na
zadnji del Pernatovega avtomo-
bila in po nekaj metrih vožnje
je padla na travnik, prav tako
hudo ranjena. Oba so prepeljali
v ptujsko bolnišnico. Nejc je
zaradi hudih poškodb kmalu po
prevozu umrl, Polono pa so
pozneje premestili v mariborsko
bolnišnico; še vedno je v kri-
tičnem stanju.
Mopedist padel po cestišču
Po lokalni cesti od Oslušev-
cev proti Podgorcem se je v po-
nedeljek, 29. junija, okoli 19.
ure peljal s kolesom z motorjem
Stanko Tušak iz Drakšla 21, KS
Velika Nedelja. V bližini hiše
Podgorci 45 je zapeljal na sredi-
no cestišča, izgubil oblast nad
krmilom in padel po cestišču.
Pri tem se je hudo ranil in prepel-
jali so ga v ptujsko bolnišnico.
Otrok hudo ranjen
Od Lenarta proti Gornji Rad-
goni se je po magistralni cesti v
ponedeljek, 29. junija, ob 19.30
peljal z osebnim avtomobilom
Bojan Šilak od Negove 52. Pred
Spodnjim Porčičem pri Lenartu
je nenadoma z njegove desne
stekel čez cesto 6-letni B. W. iz
Lenarta. Šilak je trčil v otroka,
tega je vrglo na pokrov motorja
in v vetrobransko steklo, od tam
pa je padel na cestišče, kjer je
obležal hudo ranjen. Prepeljali
so ga v mariborsko bolnišnico.
Trčenje pri Slovenski Bistsrici
V	ponedeljek, 29. junija, ne-
kaj pred polnočjo je vozil po
sloveniki tovornjak s priklopni-
kom ruski državljan Nekhajev
Khovsein. Pri Slovenski Bistrici
je nameraval vozilo obrniti v
trenutku, ko je za njim pripeljal
z osebnim avtomobilom Stani-
slav Ovčak iz Medvod. Ovčak
je trčil v levi bok tovornjaka in
se hudo ranil. Prepeljali so ga v
mariborsko bolnišnico. Ruskega
voznika pa so policisti utemel-
jeno osumili storitve kaznivega
dejanja ogrožanja javnega pro-
meta, zato so ga s kazensko
ovadbo predali preiskovalnemu
sondiku.
Avto zgorel in vnel ostrešje
hiše
V	soboto, 4. julija, ob pol treh
zjutraj je po magistralni cesti
skozi Fram vozil osebni avto
Ivan Korošec s Sp. Polskave. V
bližini hiše Fram št. 25 je v bla-
gem ovinku avto zaneslo na de-
sno bankino, kjer je trčil v be-
tonsko ograjo in se zagozdil
med betonska stebra. Potem se
je vnel in v celoti zgorel, od go-
rečega avtomobila pa se je vne-
lo tudi ostrešje stanovanjske
hiše št. 25, v kateri je stanoval
71-letni starček. Zgorel je tudi
del ostrešja. Ocenjujejo, da je
škode za 170 tisoč tolarjev.
Voznik je dobil hude opekline
in se zdravi v mariborski bol-
nišnici.
Vlom v Zlatoličju
Prejšnji ponedeljek, 29. juni-
ja, med 6. uro in 10.30 je nez-
nanec vlomil v stanovanjsko
hišo v Zlatoličju 9/č. Z njim je
izginilo nekaj zlatnine in teh-
ničnih predmetov. Ocenjujejo,
da je lastnik utrpel škodo za
okoli 400.000 tolarjev.
Motorista zaneslo s ceste
Po regionalni cesti od Poljčan
proti Slovenski Bistrici se je v
petek, 3. julija, popoldne peljal
z motornim kolesom Feliks
Karlo iz Brezja. Pri Križnem
Vrhu je zapeljal na desno in po
nasipu, kjer je motor spodneslo.
Padel je in sopotnica Marija
Marta Karlo se je hudo ranila.
FF