Super J cene é hlač Ì POSTELJNO IN SPODNJE PERILO PO SUPER CENAH od 26 02 04 -Ž IN M «SP MA HCA - w SAMO 590 JHm H! dO 06.03.04 TR60VUU e.moda Rimska c. 45 3311 Šempeter *oM°'A I ? : s cJUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V! • številka 2 • cena 350 SIT • 25. februar 2004 OSREDNIE TEME PODJETNIŠTVO Usodo hmeljarstva bo krojilo vreme Srečanje z gospodarstveniki str. 8 str. 10 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI I) I S I R I R U C I I A P II N A d . o , ii . PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Nov poslovni čas v državni upravi Ljudsko izročilo pravi, da je za nekaj časa veseljačenja konec. Praznovali smo novo leto, pust je tudi že mimo, danes pa je pepelnična sreda, s katero se pričenja štiridesetdnevni post. Malokdo se dandanes drži posta vse do velikonočne nedelje, tudi kakšna poroka je vmes, kar se nekdaj ni smelo zgoditi. A četudi se starih običajev dandanes ne držimo, tista zapoved o skromnosti, premišljevanju in pokori v teh zadnjih zimskih dneh ni povsem nesmiselna. Nekaj osebne skromnosti (da o materialni sploh ne govorimo), pogled vase, priznanje svojih slabosti in napak lahko vodi do bolj iskrenega življenja. Smo res bolj ranljivi, če smo odkritosrčni, če se ne skrivamo za svojo masko? Ali pa je lahko to naše orožje proti tistim, ki na osnovi svojih življenjskih izkušenj in svojega značaja sodijo o drugih? Se moramo sramovati, če nimamo toliko kot nekateri? Pust je mimo, pokažimo svoj obraz in hodimo ponosni nanj. Vlada je pred dnevi sprejela predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave. Ob tem je ministrstvu za pravosodje naložila, da ob prvi spremembi sodnega reda oceni možnosti prilagoditve uradnih ur zemljiške knjige in sodnega registra uradnim uram drugih državnih organov. Zdaj veljavna uredba o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času Čas za vlaganje zahtevkov V Uradnem listu številka 10-11, ki je izšel 6. februarja letos, je bil objavljen Javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. V njem so določeni pogoji za vložitev zahtevkov, potrebne priloge in rok, do katerega je mogoče v organih državne uprave določa v upravnih enotah, območnih enotah in izpostavah minimalni obseg uradnih ur, ki potekajo najmanj trikrat tedensko. Določitev skupnega obsega in razporeda uradnih ur je bila v upravnih enotah prepuščena načelniku, v območnih enotah oziroma izpostavah organov pa vodji organa oziroma izpostave v soglasju s predstojnikom organa. Uradne ure bi morale biti med seboj usklajene, kljub tem določbam pa je v praksi prihajalo do razlik, tudi v teritorialnem smislu glede na specifične kra- vlagati zahtevke. Rok je štiri mesece po objavi poziva, to je do 7. junija letos. Javni poziv se nanaša na vse, ki so do vključno 6. aprila leta 1998 s pravnimi predniki današnjega Telekoma Slovenije in Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet sklenili pogodbo o vlaganju v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Večinoma so bile pogodbe sklenjene prek krajevnih skupnosti in se bodo zahtevki za vračilo vlagali prek današnjih občin, pod enakimi pogoji pa lahko zahtevek vložijo tudi tisti, ki so tako pogodbo sklenili neposredno, in sicer pri pristojnem državnem pravobranilstvu. jevne razmere. Zaradi tega se je pokazala potreba po natančnejši ureditvi in preciznejši časovni določitvi minimuma obsega uradnih ur. S spremembami uredbe se poslovni čas v ministrstvih in upravnih organih v sestavi ministrstva začne v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 9- uri in konča ob 15.30. V petek se začne ob 9- uri in konča ob 14.30. V upravnih enotah ter območnih enotah oziroma izpostavah organov, razen inšpektoratih, se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8. uri in konča ob 15. uri, v sredo se začne ob 8. uri in konča ob 17. uri, v petek pa se začne ob 8. uri in konča ob 13. uri. Upravne enote in območne enote oziroma izpostave organov, razen inšpektoratov, imajo skladno s spremembami in dopolnitvami uredbe uradne ure najmanj trikrat tedensko. V dopoldanskem času se v ponedeljek in sredo začnejo ob 8. uri in končajo ob 12. uri, v petek pa se začnejo ob 8. uri in končajo ob 13. uri. V popoldanskem času se v ponedeljek začnejo ob 13. uri in končajo ob 15. uri, v sredo pa se začnejo ob 13. uri in končajo ob 17. uri. Splošni akti o poslovnem času, uradnih urah, razporejanju polnega delovnega časa in o drugih vprašanjih delovnega časa delavcev morajo biti usklajeni s to uredbo najkasneje v tridesetih dneh od njene uveljavitve, uporabljati pa se začnejo hkrati z njo. Nova uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 60. dan po objavi. K. R. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/ 713 26 60, 713 26 66 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Vida Zupanc, Arja vas 71, Petrovče 2. Jože Brdnik, Trnava 24, Gomilsko 3. Nina Polajžer, Arja vas 48, Petrovče Z roko v roki že osmič Dekanijska Karitas Petrovče bo v ponedeljek pripravila že 8. dobrodelni koncert Z roko v roki, ki poteka pod geslom Dobrota je ljubezen. Denar, ki ga s koncertom zbere Karitas, namenijo za pomoč ljudem v stiski, ki jih je iz leta v leto več. Koncert se bo v ponedeljek pričel ob 19. uri v dvorani doma II. slovenskega tabora Žalec. Uidi tokrat so pripravili pester program. Nastopili bodo: Rok Kosmač, Harmonikarski orkester R. Goličnika, Modrijani, Dori, Natalija Verboten, Vagabundi, Show mix, Dan in noč, Vitezi Celjski, oktet Petrol in Trio Vikija Ašiča, Slovenski ekspres, skupina Pušeljc in humorist Klobasekov Pepi. Program bo povezovala Andreja Petrovič. Generalni sonzor je Občina Žalec. Vstopnice so v prodaji v župnijskih uradih, v Medobčinski matični knjižnici Žalec in uro zavoda. Glede na to, da je lansko leto zmanjkalo sedežev v dvorani za vse, ki so si želeli ogledati koncert, je priporočljivo kupiti vstopnice v predprodaji. K. R. Borut Čretnik, s. p. GSM: 041 667 180 Trgovina in montaža za vodovod in ogrevanje ' -vodovod - kanalizacija Šempeter, Rimska cesta 105 TRGOVINA: 03/ 700 05 55 KOMPLETNA Rudi Čretnik GSM: 041 602 401 SANACIJA KOPALNIC KOTfllK GRRDMJC IN SUKOPLCSKRRSTVO Igor KOTNIK, s*. Nikolo Teslo 6, 3310 Žalec GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail igor.kotnik@siol.net SUKOP16SKARSKA IN ZIDARSKA D€IA KOMPL6TN6 FINALIZACIJE OßJ€KTOV TOPLOTN6 IN KLASIČNE FASADF dè/o^t/edarélvo xe oe/ /eia II)6'5 pred koncertom pri blagajni K. R. S KG ss* SPLOŠNO V KLEPARSTVO - KROVSTVO CREATON / NARAVNO .VODtlNO’ \C_J •BRAMAC- ESAL Igor GOMINŠEK, s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 Ugoden ECO kredit TOM + 1 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX mlini za jabolka februar2004 Občina Žalec V Goto vijah letos tudi zmaj V Gotovljah so se prvi znanilci pomladi - kurenti iz Destrnika oglasili že v nedeljo, 15- februarja. Razveselili so krajane z veselim zvonjenjem in obenem napovedali “naporno” pustno obdobje. Letos je bil gotoveljski pust zastavljen malce drugače kot prejšnja leta, saj je bistveno bolj povezan z zgodovino in legendami kraja. Gotoveljska fara, katere začetki segajo v 13. stoletje, je pod patronatom svetega Jurija, znanega po zmagi nad hudobnim zmajem. Iz krajevne zgodovine je znano tudi, da so vaščani vsako leto med sabo izbrali rihte-rja, nekoga, ki je pri gospodi urejal vaške zadeve. lUdstično olepševalno društvo Lipa Gotovlje se je odločilo spojiti obe dejstvi v eno samo zgodbo, ki bo odslej okvir vseh nadaljnjih pustnih praznovanj. Na mali pust, to je v četrtek, se je tako zgodila slavnostna seja pustnega odbora, na kateri so pustnaki prevzeli oblast, izobesili pustni prapor in izvolili Jurija Rihterja, čigar glavna naloga je bila ujeti hudobnega zmaja, ki simbolizira vse zlo in slabo, ki se je zgodilo v preteklem letu. V petek so v središču vasi spektakularno predstavili zmaja, sledil pa je kulturni program in rajanje maškar. Zmaj, Jurij Rihter in ostali gotoveljski pustni vozovi so se v soboto udeležili karnevala na Vranskem, v nedeljo pa so ob 10.37 začeli svoj že tradicionalni pustni obhod čez Gotovlje, Zalog, Jedert in Podlog. Skupine so se udeležile tudi včerajšnjega karnevala v Žalcu. Danes, na pepelnično sredo, bo v središču vasi ob 18. uri še sklepno dejanje - zaključna sodba in uboj zmaja. Tovrstno praznovanje pusta in prihoda pomladi ima v Gotovljah namen postati tradicionalno. Majhno je namreč upanje, da bi zmaj ne pustil kje skritega jajca in da bi bodoči zmajček ne ponavljal nečednih dejanj svojega predhodnika. Kaže torej, da bomo ob letu dni v Gotovljah zopet potrebovali Jurija Rihterja, da se bo spoprijel s težko nalogo. Tanja Jošt Kurenti iz Destemka (foto: D. Puntar) OBČINA ŽALEC obvešča, da v mesecu marcu ukinja telefonsko številko centrale občine: (03) 713 64 00. Vse stranke vljudno naprošamo, da poslej kličejo na naslednje številke: Tajništvo župana (03) 713 64 20 Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora (03) 713 64 40 Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti (03) 713 64 30 telefaks (03) 713 64 64 Oddelek za premoženje in splošne zadeve (03) 713 64 65 Oddelek za finance (03) 713 64 60 Davčna uprava RS, Izpostava Žalec (03) 713 63 20 telefaks (03) 713 63 74 - Sodnik za prekrške Žalec (03) 713 64 70 Telefaks (03) 713 64 88 - Podjetje Constructa d.o.o. (03) 713 63 91 telefaks (03) 713 63 92 Prosimo vas za spoštovanje navodil in vaše razumevanje. Hvala. Občina Žalec Direktor občinske uprave VRAČAN)® VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občina Žalec obvešča občane, ki so vključno do 6. aprila 1998 s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d. d. in Samoupravno interesno skupnostjo za PTT promet sklenili pogodbo o vlaganju v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, da je v Uradnem listu RS številka 10-11/04 dne 6. 2. 2004 objavljen javni poziv za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Poziv določa pogoje za vložitev zahtevka za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, priloge, ki jih je potrebno zahtevku priložit, in rok, do katerega je mogoče vlagati zahtevke. Zahtevku je potrebno priložiti pogodbo o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje ter morebitno drugo dokumentacijo (račune in druge listine ah dokumente, ki dokazujejo vlaganja), iz katere je razvidna pogodbena vrednost. Če je upravičenec poleg pogodbenega zneska plačal tudi priključnino in prispevek SIS, naj predloži tudi to dokazilo. Občani, ki so pogodbe sklenili s krajevno skupnostjo, svoje zahtevke vložijo na sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur posameznih krajevnih skupnostih. Rok, v katerem bodo krajevne skupnosti sprejemale vloge na predpisanih obrazcih (prejmete jih v krajevni skupnosti), je od 15. marca do 15. maja 2004. Občanom, ki so pred objavo javnega razpisa občini Žalec predložili dokazala o vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje, bomo le-ta vrnili na sedežih posameznih krajevnih skupnosti. Občani, ki so pogodbo sklenili neposredno s PTT podjetjem ali Samoupravo interesno skupnostjo za PTT promet (brez sodelovanja krajevne skupnosti), vložijo svoj zahtevek pod enakimi pogoji neposredno pri Državnem pravobranilstvu, Zunanjem oddelku v Celju, Trg celjskih knezov 10, na vlogi, ki jo dobijo na sedežu Državnega pravobranilstva Celje ali na sedežu krajevne skupnosti do izteka roka razpisa 6. junija 2004. Občina Žalec Zimska služba Ena od postavk, ki jih občine vsako leto predvidijo v občinskem proračunu, je zimska služba. Zima je sicer lahko bolj ali manj radodarna s snegom, kot kaže, pa bo v letošnji sezoni predvidenega denarja za zimsko službo več od porabljenega. Zimsko službo v občini Žalec izvajajo krajevne skupnosti, stroški pluženja pa so pri nižinskih cestah 2.093.00 tolarjev za kilometer, na višinskih pa 4.187,00 tolarjev. Izvajalci dobijo 6.280,00 tolarjev bruto na uro. Za zimsko službo 2003/2004 je oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora v občini Žalec predvidel 10 pluženj nižinskih cest in 15 pluženj višinskih cest, ki so kategorizirane kot javne poti. Skupno je teh javnih poti dobrih 117 kilometrov. V žalski občini je tudi 16,2 kilometra lokalnih cest, ki jih plužijo izvajalci po krajevnih skupnostih. Za nižinske je predvidenih 20 pluženj, za višinske pa 25. 104 kilometre lokalnih cest in javnih poti pa pluži in posipa podjetje Vzdrževanje obnova cest, d.d., Celje, enota Latkova vas. V desetih krajevnih skupnostih je še dobrih 297 kilometrov nekategoriziranih poti. Skupno je za zimo 2003/2004 planiranih 11.188.448.00 tolarjev za zimsko vzdrževanje cest in javnih poti. K. R. Obnova poslovalnice Iz Banke Celje, d. d., so sporočili, da bodo s 1. marcem letos pričeli s prenovo Poslo-valnice Žalec na Savinjski cesti 20. Zaradi prenove bo poslovanje za pravne osebe začasno preseljeno v prostore podružnice Hmezad na Sprejem za državne prvake Župan občine Žalec Lojze Posedel in Zavod za kulturo, šport in turizem sta pripravila sprejem za mladinsko odbojkarsko ekipo SIP Šempeter, ki je prejšnji mesec na državnem prvenstvu v Mežici osvojila naslov državnega prvaka. Sprejema so se udeležili mladi odbojkarji Klemen Hrastovec, Žiga in Rudi Zupanc, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko, Goran Orsovič, Jure Vrenko, Dejan Teržan, Sergej Kupec, Rok Račnik, Aleksander Vrenko, Vlado Krk, predsednik kluba Marjan Župan Lojze Posedel z odbojkarji in vodstvom kluba Volpe, trener Peter Možin, njegov pomočnik Tadej Ferme in tehnični vodja Milan Pulko. Najprej je zbrane pozdravil in predstavil programski direktor ZKŠT Žalec Uroš Vidmajer. Župan Lojze Posedel je poudaril, da se še kako zaveda, da je dosežen uspeh krona trdega in dolgotrajnega dela, številnih odrekanj in stroge discipline. Mladim odbojkarjem in vodstvu je čestital, jim izročil Monografijo Žalca in majice z grbom občine Žalec ter jim zaželel veliko uspehov tudi v bodoče. Za izkazano pozornost se je gostiteljema zahvalil predsednik kluba Marjan Volpe in županu izročil žogo s podpisi vseh igralcev, ki so nastopili na državnem prvenstvu. T. Tavčar V spomin Pater Manes (Pavel) Zdolšek, dominikanec, rektor petrovske bazilike Patra Manesa so poznali mnogi v bližnji in daljni okolici, predvsem obiskovalci romarske cerkve v Petrovčah. Vsakega je rad nagovoril in mnogim ostal v spominu po svoji prijaznosti. Rodil se je 14. maja 1933 v Dramljah pri Celju in ga krstili za Pavla. Osnovno šolo je obiskoval v Dramljah, šolanje pa nadaljeval na takratni nižji gimnaziji v Celju. Po krajšem iskanju ga je nadaljnja pot vodila na Hrvaško, v Bol na Braču, v dominikansko mah semenišče, kjer je uspešno maturiral. Poleti 1956je vstopil v dominikanski noviciat v Dubrovniku in dobil redovniško ime Manes. Končal je dveletni študijfilozofije na dominikanski teološki šoli. Štiriletni študij teologije je obiskoval na teološki fakulteti v Zagrebu. Za duhovnika je bil posvečen v Dubrovniku avgusta leta 1962 in kmalu za tem imel v Dramljah novo mašo. Z duhovniškim delom je pričel v Zagrebu, nato pa je bil dve leti na Reki. Septembra leta 1965 je bil imenovan za župnika v Žalcu. Septembra 1975 se je od žalske župnije ločil petrovški del in postal samostojna župnija. Takrat je postal prvi petrovški župnik in to delo opravljal 13 let. Z imenovanjem petrovške cerkve za baziliko 1985. leta je postal tudi rektor bazilike, kar je bil do svoje smrti, 9. februarja 2004. V dekaniji je bil deset let prodekan, v redu pa večkrat predstojnik samostana in štiri leta vikar slovenskega dominikanskega vikariata. Pater Manes Zdolšek izhaja iz trdne kmečke družine. Štirje sinovi in hči, ki je v otroštvu umrla, so bili deležni dobre vzgoje, pri kateri je vera imela pomembno vlogo. Družino pa je zaznamovala vojna vihra, saj je bil oče Franc odpeljan v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je umrl. Z izgubo očeta je družina padla v veliko stisko in mati Pavla se ni več prav znašla. Skrb za nedorasle otroke so delno prevzele tudi tete. Pavlek, kot so ga imenovali, je budno spremljal ta dogajanja in so se globoko vtisnila vanj. Privlačila ga je tudi domača cerkev. Rad je obiskoval maše in večernice, zahajal k župniku in se zaninmlza versko življenje. Po župniji se je govorilo, da bo verjetno duhovnik. Ko je po spletu okoliščin našel pot k dominikancem, je bil zelo navdušen. Znal je vplivati tudi na mlajše in prebuditi v njih duhovniški in dominikanski poklic. Ko je spoznal, da se je kar nekaj slovenskih fantov podalo za njim k dominikancem, je začel delati na tem, da bi se ti ponovno vrnili v Slovenijo. Vodstvo hrvaške dominikanske province je bilo temu naklonjeno in tudi takratni mariborski škof Držečnik. S posredovanjem p. Manesa so bili vzpostavljeni stiki med provincialom in škofom. Sledile so različne škofove ponudbe, provincial pa je imel na pobudo p. Manesa le en predlog - prihod dominikancev v Petrovče. Po daljših pogajanjih je prišlo do odločitve z obeh strani, da dominikanci sprejmejo v upravo župnijo Žalec, del le-tepa so bile tudi Petrovče. To se je zgodilo 1. septembra 1965. Pri pogajanju in končni rešitvi je imel p. Manes zelo pomembno vlogo. Tako kot je raslo število slovenskih dominikancev, se je širil tildi njihov debkrog. Čutila se je potreba po župniji v Petrovčah in leta 1975 se je s prizadevanjem p. Manesa to ure-sničib. Pričeli so tudi z gradnjo dominikanske hiše, ki je hkrati župnišče. Pater Manes je župnijo dogradil skupaj s pokojnim p. Miranom Cocejem. Da je petrovška cerkev postab bazilika, ima velike zasluge prav p. Manes, ki mu je ta naslov za cerkev uspeb pridobiti bta 1985- Največ bt je deloval v petrovški romarski cerkvi. Z navdušenjem je vabil in sprejemal romarje, jim razlagal zgodovino cerkve in božje poti, pridigal o Mariji in skrbel za lepoto petrovškega svetišča. Rad seje srečeval z ljudmi, znal jih je tolažiti in jim vlivati upanje. Pri duhovniškem delu v Žabu in Petrovčah seje moral spoprijeti tudi z obnovami cerkva in cerkvenih stavb, kar je delal z velikim občutkom za umetnine in kulturne spomenike. Zeb se je zanimal tiuli za cerkvene umetnine in znal svetovati tudi drugim. Že od mladosti je imel težave z zdravjem. Nazadnje je bil v celjski bolnišnici 18 dni. Upal je, da jo bo kmalu zapustil. 9- februarja zjutraj pa je nastopil usodni udar možganske kapi in v miru je umrl. Pogreb, ki se ga je 12. februarja udebžib velika množica ljudi, med njimi čez sto duhovnikov, redovnikov in redovnic, je vodil škof dr. Anton Stres. Mnogim bo p. Manes ostal v lepem in hvabžnem spominu. Viktor Arh, dominikanec Hmeljarski ulici 3 (pri železniški postaji), poslovanje za fizične osebe pa v prostore na Savinjski cesti 77 v Žalcu. To soboto, to je 28. februarja, bo Poslovalnica Žalec še delovala na stari lokaciji, vendar po spremenjenem delov- nem času: od 8. do 10.30. Delovni čas bo v novih oziroma začasnih prostorih za poslovanje fizičnih oseb ostal nespremenjen (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure in od 14.30 do 17. ure, ob sobotah od 8.30 do 11.30). Spremenjen pa bo delovni čas za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe, in sicer od ponedeljb do petka od 8. do 16. ure. Bankomat, dnevno-nočni trezor in nabiralnik za oddajo bančnih pisem bodo ostali na sedanji lokaciji na Savinjski cesti 20, poslovanje s sefi pa se bo preselilo na Hmeljarsko ulico 3- K. R. februar2004 Občina Žalec Pomembna je tudi kultura domačega kraja Ob slovenskem kulturnem prazniku je večina kulturnih društev pripravila proslave in druge prireditve, osrednja občinska proslava s podelitvijo Savinovih odličij pa je bila v Domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik je bil pisatelj, dramatik in satirik Miloš Mikeln, ki je vse zbrane opo- mnil, da je potrebno ceniti svoj kraj, zbirati gradivo o življenju v njem in vso to kulturo domačega kraja posredovati zanamcem. Miloš Mikeln je predlagal, da bi ljudje vsako leto na kulturni praznik na dogovorjeno mesto prinesli stare predmete, dokumente, fotografije in drugo pomembno etnografsko gradivo, ki bi se tako z večjo verjetnostjo ohranilo za prihodnje rodove. Proslavo ob kulturnem prazniku, ki je bila posvečena tudi skladatelju Frideriku Širci - Ristu Savinu, saj so vsi nastopajoči izvajali njegova dela, sta pripravila Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Občina Žalec. V kulturnem programu so nastopili: dekliški pevski zbor iz Galicije, otroški zbor podružnične šole Trje (oba pod vodstvom Anite Žolnir), pianistka Magdalena Navodnik in sopranistka Andreja Zakonjšek. Sanja Rehar je odplesala balet Čajna punčka (mentorica Ana Vovk Pezdir), povezovalec Matjaž Romih pa je prebral tudi nekaj odlomkov Savinovih pisem. Proslavo, v kateri je nastopil tudi lik Savina, je režirala Breda Šip, sceno pa je postavila Nuša Božiček. Med občinstvom sta bila tudi častna občana, in sicer grafik Rudi Španzel in pisatelj, rojak iz Petrovč, Miloš Mikeln, ki je bil tudi slavnostni govornik. Poudaril je, da smo Slovenci edinstven narod po tem, da praznujemo državni praznik v spomin na pesnika. To je posledica dejstva, da smo narod postali s Trubarjem in Prešernom. Pesniki in skladatelji so bili celo naši vojskovodje. Za iztočnico svojega govora je vzel prva verza Prešernove Vrbe in pozval k ljubezni do domačega kraja, ki naj se kaže tudi v tem, da dokumentiramo dogajanje v njem nekoč in danes. Kulturno dejavnost v občini Žalec je pohvalil župan Lojze Posedel Sanja Rehar kot Čajna punčka Upravni odbor ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV “Savinja” ŽALEC ZA LETO 2003 Priznanja Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec so: 1. imenovanje častnega člana zveze in 2. znak zveze: zlati, srebrni in bronasti. Skladno s Pravilnikom o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev “Savinja” Žalec se podeli: 1 imenovanje za častnega člana, 1 zlati znak, 2 srebrna znaka in 2 bronasta znaka. Naziv častnega člana zveze lahko dobi član ali posameznik, katerega dela in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na področju razvoja ljubiteljske kulture in ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo zveze. Naziv častnega člana zveze lahko dobi tudi nečlan, fizična ali pravna oseba, ki ima velike zasluge za uspešno delo zveze. Znak zveze lahko dobijo posamezniki za življenjsko delo, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke ter skupine ali društva za jubilej, večletne uspehe in izjemne enkratne dosežke na področju ljubiteljske kulture. Pobudo za podelitev priznanja zveze lahko poda društvo, ki je član zveze, skupina ali posameznik. Pobuda mora vsebovati: • naziv in naslov pobudnika ter datum, sprejetja sklepa o predlogu; • ime in priimek ter naslov predlagane fizične osebe oziroma ime in sedež predlaganega društva ali skupine; • kratek življenjepis in navedba že prejetih priznanj in zaslug, zaradi katerih je bil podan predlog za priznanje posamezniku; • kratek prikaz razvoja in uspešnosti delovanja na ljubiteljskem kulturnem področju z navedbo že prejetih priznanj in opisom dosežkov, zaradi katerih se predlaga priznanje društvu ali skupini. Priznanja bodo podeljena dobitnikom na redni letni skupščini zveze v mesecu aprilu 2004. Pisne pobude pošljite na naslov: Zveza kulturnih društev “Savinja” Žalec - komisija /a podelitev priznanj, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom: Priznanja ZKD Savinja Žalec, najkasneje do: 31. 3. 2004. Delovni libojski mladinci Mladinski klub Kasaze-Liboje praznuje eno leto obstoja. Ustanovni zbor kluba je bil 1. marca lani v prostorih KS Liboje. Plod enoletnega dela se kaže v sobi, kjer se lahko mladina združuje, igra družabne igre, gleda televizijo ali posluša glasbo. Osvojitev 1. mesta v nogometu, proslava ob državnem prazniku ter dvig zastave in zabava so nam dali novih moči in samozavesti, tako da si upamo trditi, da bo leto 2004 še bolj uspešno. Naj na kratko predstavimo tudi naš letošnji program, za katerega verjamemo, da ga bomo v celoti izpeljali. Člani našega kluba bodo v bodoče imeli članske izkaznice, s katerimi bo možno uveljavljati popuste pri obrtnikih v okolici Žalca (natančne informacije o popustih in članarini dobite na sedežu kluba). Marec je že znanilec pomladi, zato smo se odločili, da bo ta mesec še posebej pester. Za vse prebivalce bo potopisno zgodbo z diapozitivi predstavil Brane Mesec, pripravili bomo šahovski turnir, izvedli manjšo čistilno akcijo ter najmlajšim omogočili risanje na steklo in pripravili razsta- vo del v prostorih krajevne skupnosti. Tildi na največji dogodek leta nismo pozabili in bomo tako maja dvignili zastavo evropskih barv. Po vključitvi v mladinski svet občine Žalec in dobrem sodelovanju z drugimi klubi mladi napovedujemo ponovno pot na vrh. Potrebno pa je omeniti, da veliko stroškov krije mladina sama in da še vedno čakamo na uresničitev občinskih besed, ki na žalost še niso padle na plodna da. Na srečo pa obstajajo v tej občini tudi takšni ljudje, ki jim denar ne pomeni vse in so pripravljeni nekaj odšteti za mladino. Hvala vam! in povedal, da je imela komisija za podelitev Savinovih odličij pri izbiri nagrajencev tudi letos težko delo. Za zelo uspešno delo z mladimi na gledališkem področju je priznanje prejela Polona Kuder, zaposlena na I. OŠ Žalec, kjer vsako leto z učenci pripravi predstavo, kakršna je Sladko-kisla zgodba. Prav tako sta priznanje prejela rezbar samouk in ljudski umetnik iz Galicije Alojz Podvršnik (med drugim je izdelal skulpturo hmeljarskega starešine s princeso, ki stoji pred Domom II. slovenskega tabora) ter upokojena profesorica Tanja Predan Knez iz Petrovč, ki beleži dogajanje v svojem kraju tudi s fotoaparatom in je pripravila že nekaj razstav. Savinovo plaketo za leto 2003 sta prejeli dve mladi umetnici, in sicer pianistka Magdalena Navodnik, ki poučuje na žalski glasbeni šoli, po končanem študiju klavirja svoje znanje izpopolnjuje na specializacijah, pripravila pa je tudi program za prvi abonma resne glasbe v Žalcu, ter solistka Andreja Zakonjšek, članica mariborske opere in stalna gostja ljubljanske opere, ki pa ob uspešni sofistični karieri ostaja zvesta žalskemu občinstvu, pred katerim nastopa že od otroških let. Savinovo plaketo z denarno nagra- do je za dolgoletno izredno ustvarjalno delo prejela amaterska igralka, režiserka in humoristka Olga Markovič iz Griž. Z odrom se je srečala že v otroštvu, bila je članica kultumo-umetniškega društva Zarja Trnovlje, imitirala je Nelo Eržišnik, pisala kot Savinjska Tončka, bila članica ekipe Celjski žveplometer, v zadnjem obdobju pa deluje predvsem v kulturnem društvu v Grižah, kjer med drugim ustvarja predstavo TV Griže. Je avtorica številnih humorističnih tekstov, ki jih napiše veliko hitreje, kot na primer zahvalni govor, je po prevzemu nagrade povedala Olga Markovič. K. R., foto: T. T. Dobitniki Savinovih odličij s častnima občanoma in županom (od leve proti desni): Miloš Mikeln, Tanja Predan Knez, Polona Kuder, Olga Markovič, Lojze Posedel, Andreja Zakonjšek, Alojz Podvršnik, Magdalena Navodnik in Rudi Španzel Redni zbor članic in članov 00 LDS Žalec v Galiciji Vaška godba izHramš med uvodnim nastopom Članice in člani 00 LDS Žalec so se v četrtek, 19- februarja, zbrali na svojem rednem letnem zboru v Galiciji. Na zboru je bilo prisotnih preko sto članov in gostov. Med drugimi so se vabilu odzvali generalni sekretar LDS Peter Jamnikar, predsednik MLD Stane Štravs, župan občine Žalec Lojze Posedel ter predsednik KS Galicija Vlado Majer. Zbor se je začel z uvodnim nastopom domačega društva Vaške godbe iz Hramš in predstavitve krajevne skupnosti Galicija, ki jo je predstavil predsednik Vlado Majer. Vsebina letošnjega zbora je bila namenjena pregledu dela v preteklem in predstavitev nalog 00 za letošnje leto, ki je v znamenju junijskih volitev evropski parlament ter novembrskih v državni zbor. Pregled dela ter začrtane cilje, ki jih je pripravil 10, je predstavil Vasja Knapič. Sledila je predstavitev Lojzeta Posedela, kandidata 00 LDS Žalec za volitve v državni zbor. V nadaljevanju je Peter Jamnikar opisal potek dela LDS in priprave na volitve, Gregor Vovk Petrovski pa je podal finančno poročilo. Za konec je o delu MLD zbranim spregovoril še Stane Štravs ter poudaril dobro sodelovanje z žalskim odborom MLD. Po končanem delu je sledilo družabno srečanje. Izbor letošnje lokacije za zbor članov LDS, po besedah Vasje Knapiča, nikakor ni bil naključen. Krajevna skupnost Galicija je ena najprizadevnejših KS v občini. Rezultati vodstva KS so vidni tako pri razvoju kraja kot tudi na področju športa in kulture. Dokaz za to je tudi nastop najmlajšega društva v KS Galicija Vaške godbe iz Hramš. Del tega pestrega dogajanja v KS je želel s svojim letnim zborom postati tudi 00 LDS Žalec. K.R. Predsednik KS Galicija Vlado Majer med predstaiHtvijo svoje KS PICERIJA Pice iz krušne peči Vsak dan 6 vrst malic (od 9. do 14. ure) Svetovno znane specialitete V mesecu marcu posebna kulinarična ponudba Odprt vsak dan. Šempeter, Petrov trg 7. 03/570 15 21 februar2004 Občine Ob prazniku kulture V občini Prebold se lahko pohvalijo z bogato kulturno ustvarjalnostjo. Imajo kar tri kulturna društva, in sicer v Marija Reki, v Šeščah in Preboldu, kjer že desetletja deluje DPD Svoboda Prebold. Kulturno bogat prispevek v kraju dajeta tudi Pihalni orke- ster TI Prebold in zadnji čas Občinska knjižnica Prebold. Poleg omenjenih se s kulturnim delovanjem ukvarjajo tudi drugi. Likovno ustvarjalni so znotraj gasilskega društva v Kaplji vasi, s kulturnim delovanjem pa se lahko pohvalijo tudi v PGD Sv. Lovrenc. Izjemno bogato in raznoliko je kulturno delovanje znotraj osnovne šole. Ob letošnjem kulturnem prazniku je bil velik del te kulture povezan v pravi kulturni šopek, ki je na najlepši način zacvetel v preboldski dvorani in obeležil spomin na našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V šopek so se tokrat prvič povezala vsa tri kulturna društva s svojimi skupinami. KD Šešče je zastopala skupina ljudskih pevk in pevcev Prijatelji 6 še, DPD Svobodo Prebold sta zastopala moški pevski zbor pod vodstvom Matjaža Kača in preboldska noša, KD Marija Reka pa je nastopilo z gledališko-recitatorsko skupino pod vodstvom Jožice Ocvirk in Prešernovim Krstom pri Savici. Nastopili so tudi Pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca, Nuša Dvoršek iz Občinske knjižnice Prebold, ki je občinstvu posredovala tudi uvodne misli ob prazniku, in slavnostni govornik, podžupan občine Prebold, Franci Škrabe. Slednji je v svojem govoru spregovoril predvsem o pomenu ljubiteljske kulture, ki je gibalo življenja širokih ljudskih množic. Med drugim je dejal: "... Z nacionalnim programom za kulturo je skrb za ohranjanje in razvoj kulture izkazana na ravni države. Lokalna skupnost pa na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo zagotavlja javne kulturne dobrine na področjih, urejenih s posebnimi zakoni, ter podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti. Izhajajoč iz bogate kulturne tradicije, temelji skoraj vsa kulturna dejavnost v občini na ljubiteljski kulturi. Ljubiteljska kultura ni posel, ampak način življenja, ki prehaja z generacije na generacijo. Opredelimo jo lahko kot množično orga- nizirano prostočasno kulturno udejstvovanje, torej je njen namen razvijanje družabnega življenja ob kulturnem udejstvovanju ter omogoča afirmacije tudi tistim družbenim skupinam in posameznikom, ki v vsakdanjem delovnem ali družinskem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali pa so iz bioloških, starostnih ali kakšnih drugih razlogov potisnjeni na obrobje. Vendar pa kulture ni mogoče usme- rjati, določati ali nadzirati. Zato se moramo vsi skupaj boriti, da si zagotovimo pogoje, ki bodo ohranjali spontanost, svobodo in neposrednost ljubiteljskega delovanja v kulturi in hkrati zagotoviti stabilno podporo različnim nosilcem te dejavnosti. Pri tem je potrebno slediti ciljem, ki zagotavljajo večjo blaginjo, upoštevajo duhovne potrebe človeka, vzpodbujajo čut po neprestanem izobraževanju in izpolnjevanju ter širijo tako mentalni in fizični prostor delovanja preko meja občine, regije in celo države.” Franci Škrabe je zbranim spregovoril tudi dva dni kasneje v Marija Reki, kjer so lani prvič po treh desetletjih pripravili proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Letos je KD, ki ga vodi Cita Galič, znova presenetilo z zelo prijetno kulturno prireditvijo. D. Naraglav Za praznik posodobljena knjižnica Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku občine Polzela je bila dan pred “Tildi sintagma nacionalnega interesa vedno pride prav. Naša rokometna pravljica, kot so spektakel poimenovali novi- samo nacionalno zavest, od te pa ni odvisna kakovost življenja. Nacionalni interes športa je vzgojiti mladega človeka, da bo Med govorom Anke Krčmar, v ozadju mešani pevski zbor, ki ga vodi Katarina Pustinek. praznikom v dvorni Kulturnega doma na Polzeli. Slavnostna govornica je bila direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec Anka Krčmar. narji, je bila baje v nacionalnem interesu. Na kraj pameti mi ne pride, da bi temu športnemu dogodku med takšnim navdušenci, kot ste Polzelani, jemala blišč, res je le, da takšni športni dogodki krepijo šport sprejel kot način bogatenja prostega časa, ker je med mladimi, ki se ukvarjajo s športom, manj prestopnikov, uživalcev alkohola in drugih drog. Nacionalni interes je, kot pravi doktorica Proslava v Letušu, knjižnica v Braslovčah V dvorani Kulturnega doma v Letušu so ob kulturnem prazniku pripravili osrednjo proslavo občine Braslovče. Scenaristka in režiserka Polna Kuder je proslavo zasnovala tako, da so v njej nastopili najmlajši in starejši. Slavje so pričeli s himno, nato pa je občane nagovorila Mateja Perger, podžupanja občine Braslovče, in poudarila pomen kulturnega praznika in kulture na sploh za ves slovenski prostor. Ob tem je pohvalila kulturna društva v občini, ki s svojim predanim in prostovoljnim delom bogatijo in lepšajo vsakdanje življenje soobčanov. je predstavila s skečem Skodelica kave. Zapeli so tudi ženski pevski zbor Gomilsko, moški pevski zbor Braslovče in ženski pevski zbor Letuš, mladinci pa so predstavili tudi nekatere pomembne prednike. Kot gost je nastopil Srečko Zorko -Frajkinclar z odlomki monokomedi-je Vaški filharmonik. Bogat, zabaven in pester program so gledalci, bila jih je polna dvorana, z veseljem spremljali. Prav na kulturni praznik pa je ponovno odprla svoja vrata braslov-ška knjižnica, ki so jo iz prvega nadstropja stare osnovne šole preselili v obnovljene prostore v pritličju. Poleg svetlejših prostorov so pridobili tudi informacijski prostor z računalni- tem vključena v enotni knjižnično informacijski sistem COBISS v Sloveniji. Uporabniki lahko odslej brskajo po medmrežju, iščejo gradivo v elektronskih katalogih slovenskih knjižnic ter izdelujejo in tiskajo dokumente v programu office. Poleg tega občina Braslovče in knjižnica zagotavljata, da bosta prostore obogatila tudi s kulturni dogodki. Ob odprtju so s kulturnim programom nastopih učenci OŠ Braslovče in kvintet Dobroveljski fantje. Knjižnico je blagoslovil domači župnik Jože Zidanšek, nato pa sta zbrane nagovorila župan Marko Balant in Anka Krčmar, direktorica Medobčinske matične knjižnice Žalec, v katere mrežo spada tudi bra- Od leve proti desni: podžupanja Mateja Perger, župan Marko Balant, Irena Štuse/, Anka Krčmar in knjižničarki Sonja in Anja Jezernik Program so z Mlečno cesto kot povezovalko prireditve pričeli mladinci, otroci so se predstavili z recitacijami in skeči, zapel je otroški pevski zbor POŠ Letuš, mladinska dramska skupina KD Gomilsko pa se škim delovnim mestom za uporabnike in čitalnico s priročno literaturo. Knjižnica ima 6730 enot, zapisi za elektronsko bazo so prevzeti iz vzajemno kataložne baze Cobib.si, izposoja je avtomatizirana, knjižnica pa je s slovška knjižnica. Ob koncu je župan Marko Balant s prerezom traku simbolično knjižnico izročil uporabnikom. T. Tavčar Novljanova, da bo v Sloveniji toliko knjižnic, kot je cerkva. Zato potrebujemo pesnike, pisatelje, umetnike drugih zvrsti in ljubiteljske kulturne ustvarjalce, te prijatelje lepote in resnice, da so naš kompas, da so vez ljudstva. Meto Rainer smo danes postavili v središče umetniškega poustvarjanja. Kako nam je s svojim pesmimi postavila ogledalo! Da bi videli stisko malih ljudi in lažno moralo oblastnikov, da bi se mladi iz njenih prijaznih rim skoraj mimo grede nazobali vrednot kot sočnih jagod. Pa Neža Maurer! Kaj niso njene pesmi stkane iz prijaznih stiskov rok, v odah ljubezni in miru male ljudi prepesnile v velike. Dragi prijatelji v kulturi, s takšno besedo, knjigo in knjižnico smo brez sramu že od nekdaj v Evropi. Vanjo smo prišli s Prešernom...” V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor iz Andraža, ki ga vodi Katarina Pustinek, učenci osnovne šole Polzela in tamburaški orkester Kultumo-umetniškega društva Polzela pod vodstvom Mije Novak. Po končani proslavi je župan Ljubo Žnidar vse udeležence povabil na ogled prenovljene občinske knjižnice. Polzelska občinska knjižnica se nahaja v prostorih kulturnega doma. Ker je bila že nekoliko utesnjena, so jo razširili, posebnega pomena pa je posodobljenje, ki ga predstavlja računalniški sistem COBISS. Matična knjižnica Žalec je oblikovala elektronski katalog, v katerem je 8 tisoč enot starega gradiva. Poskrbela je tudi za strokovno usposabljanje knjižni- čarke, občina Polzela in ministrstvo za kulturo Republike Slovenija pa sta za zaposlene in uporabnike nabavila računalniško opremo. Knjižnica bo odslej odprta ob torkih in sredah od 15. do 19. ure, ob četrtkih od 9- do 15. in ob sobotah od 8. do 11. ure. Enkrat mesečno bodo v knjižnici pripravili ure pravljic za različne starostne skupine in druge prireditve, kot so ustvarjalnice, literarni večeri in drugo. Občina Vransko in prostovoljna gasilska društva Vransko, Prekopa - Stopnik -Čeplje, Ločica in Tešova ter Gasilska zveza Žalec so na sam kulturni praznik pred osrednjo občinsko proslavo na Vranskem slavnostno podpisali pogodbo za opravljanje javne gasilske službe. Gasilska služba obsega gašenje in reševanje ob požarih, preventivne naloge varstva pred požari, naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih nesrečah skladno z načrti zaščite in reševanja občine Vransko. Župan Franc Sušnik je na slovesnosti povedal, da so bile zastavljene naloge v letu 2003 dobro opravljene, Možna bo tudi uporaba medmrežja, kmalu bodo na voljo glasbene in video kasete ter DVD-ji, v čitalnici pa bodo na voljo revije in časniki. Ob odprtju obnovljene in posodobljene knjižnice je Anka Krčmar izročila zlate članske izkaznice knjižnice dolgoletnima knjižničarkama Majdi Cvikl in Zinki Vybihal ter županu Ljubu Žnidarju. Delo v knjižnici pa sedaj opravlja Romana Rojšek. T. Tavčar financiranje dejavnosti iz občinskega proračuna je bilo realizirano v predvideni višini nekaj več kot 5,5 milijona tolarjev, ki so jih društva porabila za nakup gasilske opreme, za dotacijo društvom, zavarovanje vozil, operativnega članstva in sofinanciranje Gasilske zveze Žalec. Člani društev so se udeleževali različnih izobraževanj in jih tudi uspešno opravili. V imenu Gasilske zveze Žalec je pogodbo podpisal podpredsednik Dušan Pungartnik, ki je delo društev in občinskega poveljstva Vransko pohvalil in jim zaželel čim manj požarov in drugih nesreč. Lani so gasilci gasilskega poveljstva Vransko posredovali petnajstkrat. T. T. Vedno pripravljeni pomagati Polzelski svetniki sprejeli proračun Polzelski svetniki so na 9. redni seji obravnavali osem točk dnevnega reda, osrednja točka pa je bil predlog odloka o proračunu občine Polzela, ki je bil pred tem dan v enomesečno javno razpravo. V tem času je bila predlagana le ena sprememba, ki se je nanašala na ureditev križišča pri železniškem prehodu v gornji Polzeli in na redno vzdrževanje lokalnih cest. Predlog proračuna, ki je bil po besedah župana Ljuba Žnidarja že v osnovi dobro pripravljen, je bil sprejet z dvanajstimi glasovi za in tremi proti. Letošnji proračun bo imel nekaj več kot 667 milijonov prihodkov in nekaj manj kot 728 milijonov odhodov. Razliko 60 milijonov bodo pokrili z najemom 37 milijonov kredita, 23 milijonov pa je bilo stanje sredstev na računih 31. 12. 2003-Največja postavka v proračunu je izobraževanje, ki mu je namenjeno kar 369 milijonov tolarjev, od tega 200 milijonov za gradnjo nove podružnične osnovne šole v Andražu. Prav ta investicija, ki mora biti zaključena do začetka novega šolskega leta, je botrovala najemu kredita. Gospodarskim dejavnostim je namenjenih 91 milijonov, javni upravi 87, varstvu okolja 66, stanovanjski dejavnosti in prostorskemu razvoju 42, rekreaciji, kulturi in delovanju neprofitnih organizacij 38 milijonov in socialni varnosti 25 milijonov. Na seji so brez pripomb sprejeli sklep o zaščiti kakovosti srednjega toka Savinje pred onesnaženjem s komunalnimi odpadnimi vodami -varianta A. Ta predstavlja gradnjo magistralnih in primarnih kanalov in gradnjo 12 lokalnih čistilnih naprav. V občini Polzela so z nadaljevanjem izgradnje kanalizacijskega kolekto-rja Šempeter-Polzela potrdili varianto A, kar pomeni, da se bo ves dolinski del občine priključil na delno že zgrajeni kolektor in v nadaljevanju na centralno čistilno napravo Kasaze, v hribovitem delu pa so predvidene manjše čistilne naprave. Potrdili so tudi nove cene pogrebnih storitev in letni program športa v občini, ravnateljico OŠ Polzela Valerijo Pukl pa imenovali za ravnateljico za nedoločen čas. T. Tavčar Za novo POŠ v Andražu namenjenih kar 200 milijonov tolarjev Podpis 5-letne pogodbe V sejni sobi Občine Prebold so gasilci, vključeni v Gasilsko zvezo Prebold, konec minulega meseca podpisali 5-letno pogodbo o opravljanju gasilske javne službe na področju občine Prebold. Pogodbo, ki velja do 31. 12. 2009, so podpisali vsi predsedniki gasilskih društev iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, Matke, Groblja, Latkova vas, Kaplja vas, Sv. Lovrenc in Šešče ter predsednik GZ Prebold Jože Veber in župan občine Prebold Vinko Debelak. Sredstva za delovanje gasilskih dru- štev so po pogodbi vsako leto določena v proračunu občine v skupni vrednosti 3 % primarne proračunske porabe. Poleg pogodbenih sredstev pa občina gasilskim društvom zagotavlja tudi zavarovanje gasilskih domov in njihove opreme, zavarovanje opreme na izvozu, zavarovanje vozil in tehnike ter zavarovanje operativnih članov, gasilske mladine, veteranov in članic. Za letošnje leto je za delovanje Gasilske zveze namenjenih 2.380.000 tolarjev. Sedem gasilskih društev, vključenih v preboldsko gasilsko zvezo, pa bo neposredno iz občinskega proračuna prejelo skupaj 4.770.000 tolarjev. Največji delež bo prejelo osrednje PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, in sicer 600 tisoč, sledi PGD Matke 420 tisoč, vsa ostala društva pa bodo prejela po 350 tisoč tolarjev. Po slovesnem podpisu pogodbe je poveljnik PGD Groblja in podpoveljnik Gasilske zveze Prebold Nikolaj Viher, višji gasilski častnik, vsem zbranim predstavil Operativni načrt požarne ogroženosti občine Prebold. Ker je bil načrt pripravljen v začetku preteklega leta in ker so bile vmes volitve v organe društev, ki so prinesle določene kadrovske spremembe, so sklenili, da je načrt potrebno prilagoditi, za kar so zadolžena vsa društva v zvezi. D. N. Proračun v javno obravnavo Enajsta seja braslovškega občinskega sveta, ki je imela kar 18. točk dnevnega reda, je bila pestra, burna in zanimiva. Po sprejemu dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje so svetniki obravnavali soglasje k spremembi cen ravnanja z odpadki v občini Braslovče. 0 tem je svetnike najprej seznanil predsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Rudi Sedovšek, nato pa direktor Javnega komunalnega podjetja Ivan Čerič. Po razpravi so sprejeli sklep, da cene povišajo za 4 odstotke, za ločeno zbiranje odpadkov pa so določili znesek 3,22 tolarja za kilogram odpadkov. V nadaljevanju je direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek obrazložil novilacijo idejne zasnove zaščite kakovosti srednjega toka Savinje pred onesnaževanjem s komunalnimi vodami v varianti A, ki pomeni izgradnjo več manjših čistilnih naprav. Spodnje Savinjske občine bi rade pripravile projekt, s katerim bi imele možnost pridobiti denar Evropske unije, ki zahteva izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav. S takšnim projektom bi bil finančni zalogaj tako velikega obsega lažji, saj naj bi Evropska unija prispevala nepovratno kar polovico potrebnih sredstev. Po dokaj burni razpravi so potrdili novilacijo idejne zasnove zaščite kakovosti srednjega toka Savinje, na kateri naj bi bilo v občini Braslovče kar devet manjših čistilnih naprav. V enomesečno javno obravnavo so dah projekt čistilna naprave Braslovče-Rakovlje, ki bo zajemala dva bazena, zgoščevalec blata, akumulacijski bazen očiščene vode, rotirajoče sito, poleg tega pa še šest zabojnikov za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov in pomožni objekt za skladišče, garaže in drugo. Sprejeli so tudi predlog o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Tako bo nov prispevek za porabnike do 16 kubičnih metrov vode za priključek na vodovodno omrežje znašal 290 tisoč tolarjev, prav toliko pa bo potrebno odšteti za priključek na kanalizacijsko omrežje. Sledila je razprava o predlogu odloka o proračunu za letošnje leto, ki bo imel 564 milijonov prihodkov in 33 milijonov več odhodkov. Razliko bodo pokrili z ostankom sredstev iz preteklega leta. Tildi v občini Braslovče bodo največ, 252 milijonov, porabili za izobraževanje. Predlog proračuna bo v javni razpravi do 5. marca, v tem času bo možen vpogled v proračun na sedežih krajevnih skupnosti, 10 dni po opravljeni splošni razpravi bodo lahko člani občinskega sveta dah pisne pripombe in predloge, 17. marca pa bo v prvem branju na seji občinskega sveta. Svetniki so imenovali občinsko volilno komisijo, predsednica je Eva Lenko, dah soglasje k imenovanju Emilijana Ribiča za ravnatelja osnovne šole Braslovče, potrdili včlanitev občine Braslovče v Skupnost občin Slovenije, sprejeh sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega prostora, ki znaša za letošnje leto 155.634,00 tolarjev na kvadratni meter. T. Tavčar Največ za šolo in čistejše okolje V letošnjem proračunu občine Polzela so velik del sredstev namenili gradnji nove podružnične osnovne šole Andraž in varstvu okolja ter urejanju prostora. Gradnji šole, ki bo svoja vrata odprla v začetku novega šolskega leta, so namenili 200 milijonov tolarjev. Za varstvo okolja in urejanje prostora je namenjenih 182 milijonov tolarjev; največ sredstev bodo porabili za vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest in javnih poti. Tako bodo za redno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti porabih 17 milijonov, za zimsko vzdrževanje pa 6 milijonov tolarjev. Asfaltirah bodo cesti Divjak-Korber-vodnim rezervoar in Cizej-Rojšek ter cesto v Podvinu na relaciji Kos-vodovodni rezervoar, za kar so namenih 10 milijonov tolarjev, obnovili bodo Podžupan odslej poklicno Občina Prebold ima župana in dva podžupana. Doslej so vsi funkcijo opravljali nepoklicno, na februarski seji pa so svetniki potrdili predlog župana, da Franc Škrabe do konca svojega mandata funkcijo podžupana opravlja poklicno. Na dnevnem redu 14. seje je bil tudi predlog odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave. Sprejeh naj bi ga po skrajšanem postopku, občinska uprava pa bi bila skupna za občine Prebold, Vransko in Tabor. V Preboldu so se odločih, da bodo računovodstvo spet vodih v svoji upravi, zato zaenkrat ne vidijo potrebe po skupni občinski upravi. Tako cesto v naselju Breg pri Polzeh na relaciji Štor-Koštomaj, v zaselku Sevčnik pa bodo na relaciji Prungl-Koren zgradili nadomestni del vozišča, kar bo občino stalo 3 milijone tolarjev. Nekaj denarja so namenih vzdrževanju signalnih naprav. Pri urejanju prostora so 10 milijonov tolarjev namenih za ureditev zazidalnega načrta Ločica-Breg, 2 milijona za sanacijo plazov, ki ogrožajo vozišča lokalnih cest, o prioriteti pa se bodo odločali, ko bo potrebno. Vzdrževanju vodotokov so namenih 2 milijona, za železniško križanje s cesto pri Kebhčevih in Pahriju bodo prispevali 3,5 mihjona, 10 milijonov tolarjev pa za pripravo in nakup zemljišč. Na področju varstva okolja bodo največ sredstev namenih ravnanju z odpadno vodo, in sicer 28 milijonov za kanalizacijski zbiralnik na Bregu je to točko župan umaknil z dnevnega reda. Direktor Javnih naprav Celje Ivan Čerič jih je seznanil z razlogi za podražitev odvoza odpadkov in za novo ceno za storitve ločeno zbranih frakcij. Čeprav so imeli več vprašanj in pripomb, so svetniki nazadnje potrdili 4,9-odstotno povišanje cen odzvoza. V nadaljevanju seje je direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek predstavil novela-cijo idejne zasnove odvajanja in čiščenja odpadnih voda območja Spodnje Savinjske doline. Idejna zasnova je izdelana v dveh razhčicah. Po prvi bi poleg čistilne naprave v Kasazah zgradili še 12 manjših čistilnih naprav. Odplake iz občine Prebold bi po tej različici odvajah v Kasaze, kar je za približno 120 milijonov tolarjev ugodneje od druge možnosti, ko bi bila poleg centralne čistilne naprave v Kasazah zgrajena le še ena lokalna. Sicer pa je župan Vinko Debelak zelo kritično ocenil pripravljene strokovne podlage in in sekundarni kanal pri tovarni nogavic ter vračilo sredstev občinam Tabor in Vransko. Za meteorni kanal v Ločici bodo porabih 12 milijonov, za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave pri novi podružnični osnovni šoh v Andražu 6 milijonov, izdelavi projektne dokumentacije in izgradnji sekundarne kanalizacije na območju novega naselja Breg pri Polzeh pa so namenih 10 mihjonov. Na območju kamnoloma Andraž bodo iz sredstev taks za varstvo okolja zgradili zbirni center za gradbene komunalne odpadke, potrebna sredstva znašajo 6 mihjonov. Ostala sredstva pa bodo porabih za morebitne zahtevane študije, za vzdrževanje parkovnih površin, za javna dela in drugo. Po 20 tisoč tolarjev bodo povrnili tudi občanom, ki se bodo priključili na plinovodno omrežje. T. T. poudaril, da bi morah svetniki že imeti pred sabo tudi pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij med občinami in terminski plan. Ta projekt naj bi se sicer poleg občinskih virov sofinanciral tudi iz evropskih in državnih nepovratnih sredstev. Svetniki so potrdili tudi nekaj premoženjsko pravnih ovir in sprejeh pogodbo med občino in Tekstilno tovarno Prebold o brezplačnem prenosu pravice uporabe na objektu dvorec Prebold, v katerem so stanovanja, del pa že sedaj uporablja občina. Dvorec je še vedno v denacionalizacijskem postopku, občina pa bo lastniški delež denacionalizacijskim upravičencem vrnila v naravi. V 30-dnevno javno razpravo sta bila dana osnutka lokalnega programa kulture za obdobje 2004-2007 in programa varnostni cestnega prometa v občini. Pod točko razno so med drugim potrdili sklep, da je drobilec odpadkov, ki ga bodo kupile Javne naprave Celje, del infrastrukture odlagališča Bukovžlak. K. R. Verjetno koncesija za interni kanal V letu 2002 se je zbrala skupina nezadovoljnih solastnikov CAT V sistema Prebold in imenovala iniciativni odbor za ustanovitev društva CAT V Prebold. Društvo je bilo kmalu ustanovljeno. Njegovi ustanovni člani so postali vsi naročniki na kabelsko TV občine Prebold, ki so z nakupom priključka postali tudi solastniki kabelskega sistema Prebold. Za predsednika je bil izvoljen Marjan Golavšek, svetnik občinskega sveta občine Prebold. Društvo naj bi v prvi vrsti skrbelo za zaščito solastnikov CATV sistema, za redno obveščanje o delu društva in o oblikovanju programa CATV Prebold, imelo naj bi tudi sprotni nadzor nad programi, nad ceno vzdrževalnine in avtorskih pravic za programe in nad delom operaterja SIGNAL Ljutomer. Skrbelo pa naj bi tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje Matjan Golavšek kabelskega sistema. O aktivnostih društva je predsednik Marjan Golavšek povedal: “Že pred novim letom smo imeli pogovore z operaterjem, Signalom iz Ljutomera. Dogovorih smo se, da se na položnicah določi, kaj pomeni kakšen strošek in da kot kabelski operaterji pripravijo program dela za leto 2004. Hkrati s tem naj bi pripravili tudi poročilo o dosedanjih vlaganjih v ta sistem. V tem mesecu bomo imeli tudi sestanek z upravljavcem internega kanala. Po vsej verjetnosti bomo pripravili razpis uporabe internega kanala, tako da bomo uradno dobili koncesionarja, ki bo upravljal s tem kanalom. Lahko bo to sedanji upravljavec ali pa kdo drug. Dejstvo je, da dosedanji upravljavec to delo opravlja že vse od začetka internega kanala in da takrat ni bilo nobenega razpisa za koncesijo. Prav tako potekajo tudi pogovori z ostalimi ponudniki, ki ponujajo določen program (STV...), ki bi ga predvajali na našem internem programu. V kratkem bomo pripravili tudi občni zbor društva, na katerem bomo vse potrebno dopolnili in sprejeli program dela za prihodnje.” D. N. februar2004 Po DOLINI -Čfv, intona- Rimsko cesto 35, 3311 Detovni čos: pon. - pet od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. PRCGUDI V1DR ZA OČALA IN KONTAKNT« L€Č€: OPTIKA SIMONA, SftfDff, 24. 3. 2004 ZD PA «BOLD, TOR€K, 30. 3. 2004 OPTIKA SIMONA, Sft€D0, 31. 3. 2004 Občni zbori v preboldski gasilski zvezi Mladinci Vranskega državni prvaki gašenju in reševanju iz notranjih prostorov, pravilnem delu moštva z vozilom GVC 16/25, gašenju vnetljivih snovi itd. Braslovški gasilci so izobraževanju tudi v lanskem letu namenili veliko časa. Trije člani so uspešno končali 45-umi tečaj za strojnika, en član je opravil tečaj za člane višjih poveljstev in uporabo dihalnih aparatov, dva člana pa sta uspešno opravila testiranje za sodnike pri tekmovanjih v gasilsko športnih disciplinah. Med letom so opravili tri praktične vaje, vsakič v drugi vasi in na drugačnem objektu. Posebej pa so se braslovški gasilci izkazali pri šestih intervencijah pri požarih in pri prevozih pitne vode. V sušnem obdobju preteklega leta so opravili kar 140 prevozov in skupno pripeljali 700 tisoč litrov vode in prevozili 1200 kilometrov. Po krajši razpravi so potrdili plan dela in finančni plan za letošnje leto. Na zboru so podelili diplome o napredovanju v višji čin. Za 60 let delovanja v gasilstvu je diplomo in značko prejel Franc Radišek, 8 članov društva pa je prejelo spominske plakete za prizadevnost pri opravljanju prevozov pitne vode. Dan pred občnim zborom so imeli braslovški gasilci 1. zbor mladine. Pregledali so delo v lanskem lem in zastavili cilje za letošnje leto. Zbora se je udeležil tudi župan Marko Balant in pohvalil delo mladih gasilcev. Na 1. zboru mladih so medse sprejeli 15 novih članov. T. Tavčar gov namestnik ter poveljnik GZ. Po ustaljenem vrstnem redu si sledijo poročila predsednika, poveljnika, predsednikov komisij za delo mladimi, ženami in veterani, blagajnika, nadzornega odbora in drugih. Na vsakem občnem zboru določijo tudi zastopnike društva za občni zbor GZ, sprejmejo delovni in finančni plan, podelijo razna priznanja in odlikovanja in še kaj. Marsikdaj poskrbijo tudi za kakšna presenečenja. Na Groblji so presenečenje pripravili Mariji Klančnik, ki je bila že pred 50 leti članica ženske desetine PGD Groblje. Franc Kukovnik in predsednik društva Vojko Kolenc sta ji izročila sliko, ki je nastala po končanem gasilskem tekmovanju v Kaplji vasi leta 1953. Za Marijo je bilo to nadvse prijetno presenečenje. Ženska desetina deluje v društvu ponovno od lanskega leta, tako tudi v ostalih društvih GZ Prebold, z izjemo Sv. Lovrenca, kjer ženska desetina deluje že vrsto let let. D. Naragiav Na republiškem kvizu gasilske mladine Slovenije so nastopili tudi mladinci Prostovoljnega gasilskega društva Vransko in osvojili naslov državnih prvakov. Tekmovanje je potekalo v telovadnici osnovne šole v Domžalah, udeležilo pa se ga je 53 desetin iz vse Slovenije. Mladi gasilci z Vranskega, ekipo so sestavljali Andreja Bogataj, Joži Pavlič in Severina Reberšek, so najprej zmagali na izbirnem tekmovanju v okviru občinskega poveljstva, na nivoju Gasilske zveze Žalec in na področju savinjsko-šaleške regije. Zasluge za odličen uspeh gre pripisati komisiji za delo z mladimi pri Prostovoljnemu gasilskemu društvu Vransko v sestavi Suzane Blatnik, Eda Novaka ter Martina in Vlada Reberška. Vranski svetniki so na zadnji seji občinske sveta sklenili, da ekipi za uspeh podelijo občinsko priznanje. T. Tavčar tildi veliko prevozov pitne vode Sto let gasilstva na Polzeli “Pomagaj drugim in drugi ti bodo pomagali,” je bilo geslo stotega občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Polzela, ki je potekal v mali dvorani Kulturnega doma. Občni zbor so pričeli s krajšim kulturnim programom, v katerem sta nastopila kvintet Lastovka in Tamburaški orkester KUD Polzela, ki ga vodi Mija Novak. Nadaljevali so delovno, s poročili in razpravo. Iz poročil predsednika društva Ivana Kotnika in poveljnika Sandija Kolerja je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu opravilo načrtovane naloge. Izredne uspehe so dosegli na tekmovalnem področju, saj so se mladinke, pionirji in članice uvrstili na regijsko, pionirji in članice pa tudi na državno tekmovanje, ki bo letos maja, kar je bil doslej največji uspeh. Uidi kadrovsko so se okrepili, skrbeli so za izobraževanje članstva, se udeležbi gasilskega kongresa na Bledu, se veselili olimpijskega uspeha mladink PGD Andraž in šestega mesta mladincev PGD Gomilsko. Poudariti moramo, da sta bili desetini iz Gasilske zveze Žalec edini predstavnici Slovenije na olimpiadi. V računalniški operacijski letošnje leto so zapisali, da bodo stoletnico društva dostojno proslavili, izdati želijo almanah in pričakujejo, da bo letošnja prireditev ob dnevu gasilcev Gasilske zveze Žalec na Polzeli. Najpomembnejša naloga je nabava novega vozila GWI, za kar jim primanjkuje še kar precej sredstev.. Na zboru so podelili tudi vrsto priznanj. Za dolgoletno članstvo, in V Gasilski zvezi Prebold, ki deluje od leta 1999, vsako leto uskladijo koledar občnih zborov društev in določijo datum za občni zbor GZ. Ta bo letos 27. marca. Prvi letošnji občni zbor so 31. januarja pripravili člani PGD Groblja, sledili so občni zbori v Svetem Lovrencu, Šeščah in Kaplji vasi. Do konca meseca bodo zborovali še gasilci v IPGD Tekstilne tovar- ne Prebold, v PGD Latkova vas, v PGD Matke in kot zadnji bo občni zbor PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Značilnost gasilskih občnih zborov je, da so zelo dobro pripravljeni, po vsebini pa se bistveno ne razlikujejo. Običajno se vsakega občnega zbora udeležijo tudi predstavniki vseh ostalih društev, ki so vključena v GZ Prebold, prav tako pa se občnega zbora udeleži predsednik GZ ali nje- Z občnega zbora v Šeščah, kjer se lahko pohvalijo z nadvse lepo urejenimi gasilskimi prostori in z izvrstnimi tekmovalnimi dosežki Ob 12-obletnici OPTIK« SIMONR nudimo 15% popust no korekcijsko očolo+dorilo. NOVA KOUKCUA SONČNIH OČALIH Med najstarejša prostovoljna gasilska društva v Spodnji Savinjski dolini sodi tudi PGD Braslovče, ki je pred dnevi pripravilo 104. občni zbor. Poleg članov so se zbora udeležili predstavniki sosednjih gasilskih društev, delegata Gasilske zveze Žalec Ivan Kotnik in Vinko Reberšek, poveljnik občinskega poveljstva občine Jože Matko in poveljnik Danijel Pantner. Delo društva je bilo lani uspešno. Skozi vse leto so se udeleževali tekmovanj, razvili nov gasilski prapor, opravili manjša dela v gasilskem domu, se udeležili 14. kongresa Gasilske zveze Slovenije, svečanosti gasilskih društev v GZ Žalec, dvakrat gostili gasilce iz nemškega mesta Rommerskirchen, 11 članov društva Oh dnevu odprtih vrat so šolarjem med drugim pokazali tudi več kot 100 let staro črpalko za gašenje požarov. Braslovče Milan Šoštarič in drugi. Po izvolitvi organov občnega zbora sta najprej poročili podala predsednik pa se je v Rommerskirchnu udeležilo štiridnevnega usposabljanja, na katerem je bil največji poudarek na praktičnem delu. Preizkusili so se v Na stotem občnem zboru med poročanjem predsednika društva Ivana Kotnika sistem Vulkan so morali vnesti člansko knjigo, tako da so sedaj vsi podatki o članih dostopni vsem višjim nivojem gasilstva v državi. V razpravi so društvu ob stoletnici čestitali in pohvalili delo predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok, poveljnik občinskega poveljstva Polzela Lado Košec in župan Ljubo Žnidar. Zaželeli so jim uspešno delo tudi v prihodnje. V programu dela za sicer 50 let, je priznanje prejel Jožef Rojnik. Priznanja za rezultate na tekmovanjih so prejeli člani pionirske in ženske članske desetine, več priznanj pa so podelili za vsestransko pomoč ter za dolgoletno in požrtvovalno delo v društvu. T. Tavčar Člani mladinske ekipe Andreja Bogataj, Joži Pavlič, Severina Reberšek, referent za mladino Martin Reberšek in poveljnik občinskega poveljatsva Vransko Vlado Reberšek TERMO SGD J.o.o. Hi dm /©4ž=©4S gds^dds? SsSei'š'SfS' 453(3. Pr e'Bö f d • Izdelava toplotno izolacijskih avstrijskem sistemu • Izdelava zunanjih in notranjih,, po zelo ugodnih cenah jMMl • Na fasade 10% popust • Plačilo na obroke • Garancija na izvedbo dela IVA (Lo.o. HOTOtyt: /V KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Po DOLINI februar 2004 Krvodajalstvo jim je že v krvi Območna organizacija Rdečega križa Žalec bo tudi letos v šestih občinah Spodnje Savinjske doline pripravila 11 krvodajalskih akcij. Prvi dve sta bili na Vranskem, kjer je kri za Splošno bolnišnico Celje darovalo 109 krvodajalcev, in na Polzeli, kjer se je akcije, ki jo je izvedel Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, udeležilo 178 krvodajalcev. Med krvodajalci je bil tudi Marjan Žagar, ki je kri daroval 103-krat. Po besedah sekretarke Območne organizacije RK Žalec Majde Pilih so bili z akcijo zadovoljni. Naslednja krvodajalska akcija, ki jo pripravlja Območna organizacija RK Žalec, bo 15. aprila v Žalcu. Pri območni organizaciji bi bili zelo zadovoljni, če bi bilo v bodoče med krvodajalci več mladih, takih, ki bi prišli prvič. In kaj o tej humani dejavnosti pravijo krvodajalci? Dušanka Bukšek: “Zaposlena sem v tovarni nogavic na Polzeli, doslej pa sem kri darovala petnajstkrat. Krvodajalcem sem se pridružila na prigovarjanje mojih sodelavk. Vsako leto stopim med krvodajalce in če bom zdrava, bo tako tudi v prihodnje.” Emanuela Avaluk: “V krvodajalske vrste sem vstopila bolj pozno, saj sem prvič kri dala pred štirimi leti, ko sem bila stara 29 let. Doslej sem kri dala šestkrat. Za to dejanje sem se odločila, ker se mi zdi to najpreprostejši in najbolj učinkovit način pomagati drugim.” Drago Strojanšek: “Delam v tovarni Garant na Polzeli, sicer pa sem glasbenik. Rad razveseljujem ljudi, veseli pa so predvsem zdravi ljudje. Zato tudi sem med krvodajalci. Doslej sem dal kri 32-krat, pa tudi v bodoče bom med darovalci. Prvič pa sem kri daroval med služenjem vojaškega roka.” Žarko Pirnat: “Danes sem dal kri petinštiridesetič, prvič pa sem bil med krvodajalci leta 1978 kot dijak srednje šole. To ti z leti pride v navado in ko izvem, da je napovedana krvodajalska akcija, enostavno grem, zato bom tudi v bodoče nadaljeval s tem, seveda če mi bo zdravje dopuščalo.” Robi Dobnik: “Star sem 24 let in še študiram. Kri sem dal doslej štirikrat, za krvodajalstvo pa sem se odločil, ker se mi zdi prav, da človek vsaj na en način pomaga drugim, končno pa Uidi nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval kri.” Marjan Žagar: “Kri sem doslej daroval 103-krat, pa vendar krvi nikoh nisem dal zato, da bi lovil rekorde. Pričel sem zelo mlad, pri vojakih, in potem vsako leto po večkrat. Sedaj sem že upokojenec, še dobrega zdravja, kar med drugim dokazuje, da dajanje krvi ne škodi, zato bom tudi v bodoče med to druščino.” T. Tavčar Priznanja najlepšim hišam, kmetiji in podjetju Turistično društvo Šempeter je pred dnevi pripravilo občni zbor. Tokrat so se zbrali v avli osnovne šole, kjer deluje tudi turistični krožek, ki ga vodi Simona Kučer. Pred uradnim začetkom so si udeleženci občnega zbora najprej ogledali posnetka zadnjih dveh prireditev Božična skrivnost v jami Pekel ter oddajo TV Slovenije Slovenski magazin, v kateri je skozi oči novinarja Marjana Sterleta predstavljena jama Pekel. Vse prisotne, med katerimi sta bila Uidi predsednik Sveta KS Šempeter Jože Randl in predsednica Zveze Turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik, je nato pozdravila v. d. predsednice Metka Vočko, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podala obširno poročilo o delu društva. Slednje je bilo razdeljeno na štiri programske sklope. V prvem sklopu je predstavila delovanje in poslovanje rimske nekropole in jame Pekel, v drugem je spregovorila o oglaševanju in prireditvah, v tretjem o akciji Polepšajmo svoj kraj, v četrtem pa je bilo govora o sodelovanju s KS, Zvezo TD občine Žalec, Razvojno agencijo Savinja in drugimi organizacijami. V minulem letu je bilo v Turističnem društvu Šempeter, ki šteje več kot 190 članov, opravljenih 1268 ur dela. Precej ur je bilo namenjenih vzdrževalnemu delu v jami Pekel in rimski nekropoli. Poleg tega so v minulem letu obnovili pisarno TD in sanitarije, popravili klopce ob Savinji, obnovili streho na hirističnem domu pri jami Pekel, pomagali pri izvedbi sajenja novih cipres in opravili vrsto drugih del. Veliko je bilo narejenega tudi na področju oglaševanja in prireditev. Za večjo razpoznavnost kraja in krajevnih znamenitosti so dopolnili svojo med-mrežno stran za nemško in angleško govorno področje, natisnili večje reklamne plakate za jamo in nekropolo, poslali reklamna vabila planinskim in skavtskim društvom ter vsem šolam po Sloveniji, ponatisnili barvne vstopnice za jamo in nekropolo in zloženke o Šempetru, jami in nekropoli. Poleg tega so v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem izdelali ponudbe za obisk svojih destinacij in drugih znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Sodelovali so Uidi pri prospektu savinjsko-šaleške regije in pri ponatisu zloženke Stranske pod so zanimivejše od glavnih. Velikega pomena je izdelava logotipa društva ter obvestilnih panojev s predstavitvijo jame in nekropole, uličnega sistema Šempetra, KS Šempeter in občine Žalec. V minulem letu so bile organizirane tudi tri večje prireditve, in sicer Pesem naše doline iz skrivnostne globine, Večer glasbe, plesa in cvetja na pragu poletja in Božična skrivnost v jami Pekel. Uspešni so bili uidi na področju sodelovanja z mediji, hkrati pa so stekle aktivnosti v zvezi s speleoterapijo, ki uspešno pomaga asmatikom. S speleoterapijo se že 13 let ukvarjajo v Bolnišnici Sežana. V akciji Polepšamo naš kraj so že četrto leto zapovrstjo organizirah cvetlično tržnico z naslovom Z rožo za lepši kraj. Najlepše vrtove in balkone hiš že četrto leto spremlja tudi turistična patrulja Priznanja za najlepšo hišo so letos prejeli Jožica in Ivan Kopušar, Renata in Viktor Lešnik in Martin Štorman, priznanja za najlepšo kmetijo sta prejela Marta in Ivan Lužar, priznanje za najlepši poslovni objekt pa Dolinšek-S, d. o. o. Na občnem zboru so tokrat obravnavah in sprejeli spremembo pravil o delu TD Šempeter in opravili volitve predsednika oziroma za eno leto podaljšali mandat Metki Vočko, ki je že na lanskih volitvah želela predsedniški mandat prepustiti nekomu drugemu. V tem letu bo kot vršilka dolžnosti ponovno opravljala predsedniško funkcijo z upanjem, da bo predsedniško žezlo prihodnje leto le prevzel kdo drug. Za konec pa še nekaj številk. Jamo Pekel je lansko leto obiskalo 15.961 obiskovalcev, od tega 842 tujcev, skupaj je bil obisk za 10 % večji kot leta 2002. Obisk v Antičnem parku pa je bil za 0,5 odstotkov manjši. Skupaj si ga je ogledalo 11.358 obiskovalcev, od tega 1.276 tujcev. Pričakovanja so podobna Uidi za leto 2004, čeprav si v TD Šempeter želijo, da bi bil obisk večji. D. Naraglav Družina Gorišek med prejemom denarja iz rok predstavn ikov šolske skupnosti Pomoč družini Gorišek Predzadnji januarski petek je bil črn in žalosten za lastnika stanovanjske zgradbe Hansa Kappa iz Zabukovice in njegove podnajemnike. Še zlasti za Edito Gorišek in njeni hčeri Anjo in Špelo, učenki 7. in 8. razreda OŠ Griže, ki pa ob tej nesreči niso ostale same. Požar, ki je lastniku prizadejal veliko materialno škodo, saj je uničeno celotno ostrešje, je zajel tudi stanovanje, v katerem je živela Judita s svojima hčerama. Čez noč so ostale brez strehe nad glavo in toplega stanovanja. V reševanje nastale situacije se je vključila občina, ki je družini priskrbela stanovanje v bloku v Arji vasi, pred tem pa jim je zatočišče nudila Živka Bogdanič. V akcijo pomoči so se vključili tudi učenci in učitelji OŠ Griže in v nekaj dneh zbrali 308 tisočakov ter jih izročili prizadeti družini. Ob tej priložnosti mama Edita ni mogla skriti solza, hkrati pa je presenečena nad spoznanjem, da solidarnost še ni umrla. Vsem, ki so ji kakor koli pomagali v teh trenutkih, se iskreno zahvaljuje, posebno zahvalo pa namenja šoli, Živki, občini Žalec in krajanom KS Griže. D. Naraglav voljk. Obseg dela na področju dobrodelnosti zajema 1200 ur prostovoljnega dela lemo. Za pomoč ljudem v stiski pa so potrebna tudi finančna sredstva. Glavni viri financiranja so dotacija iz proračuna občin Žalec in Prebold, donatorstvo in vsakoletni dobrodelni koncert Z roko v roki, srečelov, nabirka ob nedeljah v župnijah Petrovče, Žalec in Šempeter ter prostovoljni darovi posameznikov. Vse večje finančne zahteve so na karitativnem področju terjale nove organizacijske prijeme, zato je dekanijska Karitas Petrovče ustanovila tako imenovano karitativno mrežo, s pomočjo katere se v zbiranje sredstev vključujejo vse župnije žalske dekanije. Po besedah Srečka Klepeja, člana župnijskega pastoralnega sveta Petrovče in vodje odbora za dobrodelnost, imata župniji Polzela in Gotovlje svojo župnijsko Karitas in s tem lokalno blažijo stiske pomoči potrebnih ljudi. Le skupno reševanje karitativne problematike v celotni žalski dekaniji in dobrodelna pomoč vseh občanov Spodnje Savinjske doline lahko prispeva k zmanjšanju revščine na tem območju. Karitativno delo vsebuje tudi organizacijo tradicionalnega dobrodelnega koncerta Z roko v roki v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Koncert, ki bo letos 1. marca ob 19. uri, bo že osmi po vrsti. T. Tavčar Materialna stiska ljudi vse večja Delo dekanijske Karitas Petrovče je bilo lani zelo raznoliko in uspešno. Vse večja stiska je ljudi v župnijah Žalec, Skozi vse leto je bilo razdeljenih 1018 paketov oziroma 11.109 kilogramov, ki so vsebovali osnovne prehrambene artikle. Pomoči potreb- Pri razdeljevanju hrane in oblačil vsak četrtek od 9- do 11. ure župniku patru Ivanu Arzenšku pomagajo Ivanka Čede, Pavla Jager, Vida Zupanc, Zdenka Polajžer, Zojka Štajner in Slavica Reberšak. Griže, Galicija, Prebold in Petrovče prisilila, da so med letom mesečno prihajali po pomoč na dekanijsko Karitas. Lani jo je obiskalo 118 družinskih skupnosti s 317 člani. nim ljudem so v Karitas Petrovče pomagali tudi z oblačili in razdelili okrog 2000 kosov raznih oblačil. Dekanijsko Karitas vodi župnik pater Ivan Arzenšek. Pri razdeljevanju hrane mu pomaga šest prosto- februar2004 Osrednje teme Usodo hmeljarstva bo krojilo tudi vreme Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Oddelek za kmetijsko svetovanje in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije sta pred dnevi v Žalcu organizirala že 42. seminar o hmeljarstvu, ki je namenjen predvsem prenosu znanja s stroke na hmeljarje, izmenjavi izkušenj in ugotovitvam iz preteklega leta, hkrati pa je to tudi dobra priložnost za izmenjavo mnenj in pobud na področju organiziranosti hmeljarstva v bodoče. Letošnjega seminarja se je udeležilo 126 slušateljev, med njimi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk in državni sekretar za kmetijstvo Ivan Obal. Teme seminarja so bile razdeljene v dva sklopa: suša in namakanje ter aktualna problematika v hmeljarstvu. V okviru obeh je bilo ustno podanih 19 prispevkov. Iz predstavljenih tem so ob koncu povzeli številne sklepe. Suša in namakanje V primerjavi z Evropsko unijo v Sloveniji namakamo sorazmerno malo kmetijskih površin, čeprav je v 40-letnem obdobju za območje države značilen naraščajoč trend velikosti primanjkljajev vode. Glede na napovedi o dolgoročnih klimatskih spremembah bi morala biti problematika suše in namakanja v kmetijstvu pogostejša tema strokovnih pogovorov tudi v hmeljarskih krogih. Trendi ponudbe hmelja na globalnem trgu nakazujejo pritisk na zmanjšanje svetovnih površin. Vedno pogostejša in iz leta v leto daljša sušna obdobja in s tem podpovprečni pridelki hmelja silijo v kritični razmislek o primernosti nadaljevanja pridelave hmelja na trenutno obstoječih hmeljiščih v Sloveniji. V kolikor se bodo sušna leta še nadaljevala, bo potrebno za izboljšanje finančnega rezultata razmisliti o alternativah v kmetijski pridelavi, še posebej na območjih, ki so pedološko manj primerna za nadaljevanje intenzivne pridelave hmelja. Nenavadno visoke temperature v letu 2003 (2 °C nad dolgoletnim povprečjem) ter izredno veliko pomanjkanje padavin so vplivale tudi na rast in razvoj hmelja. Zabeleženo je rekordno število dni s temperaturami preko 30 °C (več kot 70). Padavin je od začetka marca do konca avgusta na območju Savinjske doline padlo le 45 % dolgoletnega povprečja (268 mm). Mnogo nasadov je prizadela tudi toča (okrog 300 ha), ki je pridelek v tretjini prizadetih nasadov uničila v celoti. Posledica vremenskih razmer je zelo zgodnje cvetenje (6 tednov prej kot je dolgoletno povprečje) in s tem povezana slaba razrast stranskih poganjkov, zaradi visokih temperatur in pomanjkanja vlage v avgustu pa so storžki v večini nasadov ostali drobni in odprti, kar je še zmanjšalo napovedan pridelek. Mnogo rastlin hmelja se je posušilo že v nasadih. Zaradi vseh negativnih okoliščin je povprečen hektarski pridelek najnižji v vseh letih pridelovanja hmelja v Sloveniji (830 kg/ha), skupni pridelek hmelja pa je znašal le 1350 ton. Poleg visokih temperatur v času rasti je lani podpovprečnim pridelkom hmelja, še posebno pri sorti savinjski golding, botrovala nepopolna izkoriščenost obstoječih namakalnih sistemov zaradi pomanjkanja razpoložljivih količin vode, prepoznega začetka namakanja in premajhnega števila namakanj. 1HPS je priporočil 5 do 6 namakanj, kar bi hmeljarjem omogočilo rentabilno pridelavo. Zaradi pomanjkanja vode so v bodoče edina možnost vodnih virov za namakanje akumulacije. Izkoristili bi lahko že Uidi obstoječe. Vsekakor bo potrebno preiti tudi na druge sisteme namakanja, ki porabijo manj vode, to je na kapljično namakanje. Vse študije, ki jih je pripravila država in sprejeta strategija, so pokazale na pozitivne učinke, vendar pa je za izvedbo potrebno zagotoviti institucionalno ureditev, uskladiti vodne bilance v državi z ostalimi primarnimi potrebami (vodooskrba) in načrtovanje novih vodnih virov z ministrstvom za okolje, prostor in energijo ter zagotoviti finančna sredstva za izvedbo velikih namakalnih sistemov. Kljub prepričanju MKGP, da so namakalni sistemi potrebni, zaenkrat še ni zagotovljenih ustreznih finančnih virov. Stabilnost prihodka od pridelave hmelja bi lahko povečali tudi z vzajemnim zavarovanjem pridelave proti suši, ki pa bi bilo finančno upravičeno le ob zadostni udeležbi slovenskih hmeljarjev. Stroške zavarovanja bi lahko znižali z regresiranjem premij, kar bi lahko vključili tudi v skupne ukrepe organizacije proizvajalcev hmelja. Certificiranje V pripravi je nov pravilnik o certificira-nju pridelka hmelja in prometa s hmeljem, ki poleg drugih sprememb predvideva tudi možnost certificiranja pridelka hmelja na domu. V letošnjem leta je obvezno certificiranje sadilnega materiala. Hmeljarji morajo sami 10 dni pred pregledom prijaviti promet oziroma trženje certificiranih sadik B organu za potrjevanje. Za potrditev matičnega hmeljišča mora hmeljar za tekoče leto pridelavo certificiranih sadik B prijaviti organu za potrjevanje do 30. aprila. Stroške strokovnih pregledov matičnih hmeljišč, certificiranih sadik B ter izdajo uradnih etiket nosi hmeljar, kontrolo ILAR virusov v tem hmeljišču pa financira ministrstvo za kmetijstvo. Zaradi nevarnosti okužbe s hmeljevo uvelostjo se lahko sadi le uradno pregle- dan in potrjen (certificiran) material. Nasadi s certificiranim sadilnim materialom omogočajo ohranjanje pridelave brez velikih gospodarskih izgub. Uradna introdukcija kultivarja Merkur se bo izvajala še letos. Po dveh letih preizkušanj ugotavljajo precejšnjo neizenačenost rastlin v nasadu, manjše pridelke z nižjo vsebnostjo alfa kislin v primerjavi s cv. Magnum ter občutljivost na primarno okužbo s hmeljevo peronosporo. IHPS bo žlahtnjenje nove sorte hmelja v leta 2004 izvajal v podvojenem obsegu. V tem leta bo inštitut pričel tudi z uradnim preizkušanjem treh potencialnih novih sort hmelja. V bodoče bo potrebno spremljati tudi vsebnost ksantohumola v hmelju, saj je leta vse bolj pomemben dejavnik pri pivovarskem vrednotenju hmelja in hmeljnih proizvodov. Nahaja se v lupulinu in ima zdravstvene učinke v smislu antikarcino-genega varovanja človekovega zdravja. Pri slovenskih sortah hmelja se vsebnost ksantohumola giblje od 0,24 do 0,74 % ut. Zaščita pred škodljivci Škropljenje proti boleznim in škodljivcem temeljijo v hmeljarstvu na spremljanju obsega pojava hmeljevih škodljivih organizmov in vremenskih razmer za njihov razvoj. Pri izvajanju opazovalno napovedovalne dejavnosti na IHPS uporabljajo različne naprave in pripomočke. V ta namen deluje tudi mreža 12 avtomatskih meteoroloških postaj. Sistematično poteka nadzor nad hmeljevo uvelostjo, saj ta bolezen še vedno ogroža slovenska hmeljišča. Hmelj je bil v leta 2003 varovan predvsem po ‘nemškem’ škropilnem programu (v 90 % deležu). Pojav kuštravcev ni bil močan. Spore hmeljeve peronospore so bile v zraku prisotne ves čas, a zaradi neugodnih vremenskih razmer in uporabe bakrovih fungicidov v pridelku nismo ugotovili obolelih storžkov od omenjene bolezni. Hmeljeva pepelovka je bila prisotna v manjšem obsegu predvsem na občutljivih sortah hmelja. Tildi v leta 2003 je bilo na prisotnost hmeljeve uvelosti 2-krat pregledanih več kot 200 ha hmeljišč, od katerih je bilo na novo okuženih 9,45 ha. Začetek preleta krilatih uši, ki ni bil močan, je bil v Žalcu 4. maja, končal pa se je 15. junija. Kritično število uši na hmelju je bilo v mnogih primerih preseženo še preden je bil hmelj dovolj visok. Lani je bilo ponovno “pajkovo leto”. Hmeljeva pršica se je pojavila že v drugi polovici maja, tako da je bilo potrebno proti njej ukrepati z akaricidi že v prvi dekadi junija. Vremenske razmere so bile za razvoj pršice zelo ugodne, manj ugodne pa za aplikacijo in dolžino delovanja akaricidov. Hmeljeva pršica se je v mnogih hmeljiščih prerazmnožila in povzročila velike škode. Pojav prosene vešče je bil izredno močan. Škode so bile zaradi prosene vešče očitne tako glede količine kot kakovosti pridelka. Hmeljev bolhač je bil lani prisoten v mnogih hmeljiščih, vendar ni povzročil posebne škode. Hmeljev hrošč je, kot ugotavljamo že nekaj let, splošno razširjen. Njegova populacija iz leta v leto narašča, čemur v veliki meri pripisujemo opuščanju fitosanitarnih -higienskih ukrepov. V hmeljarstvu se zaradi specifične tehnologije, varstva rastlin ter strukture in prostorske razporeditve pridelovalnih površin majhnih parcel, tesne prostorske prepletenosti pridelovalnih površin in infrastrukturnih ter bivanjskih objektov, velike pogostosti pojavljanja pridelovalnih površin ob vodnih virih in dokaj zastarele strojne aplikacijske tehnike, pogosto srečujemo z zanašanjem (driftom) fitofarmacevtskih sredstev. Na IHPS poteka raziskava, s katero želijo ustvariti tehnične, strokovne in zakonodajne podlage za boljše obvladovanje pojavov drifta in doseganje boljših značilnosti depozitov pri aplikaciji fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu. Na osnovi rezultatov raziskave bodo nastala konkretna specifična priporočila za slovenske pridelovalce hmelja, ki jim bodo omogočila izbiranje strojev, tipov šob in postopkov nanašanja na način, da bodo zmanjšali drift, povečali kakovost depozitov in dosegli zakonske standarde. Miselnost velikih Podatki o potrebah po hmelju kažejo, da se bo ob nespremenjenem povpraševanju po hmelju na letta ravni okoli 7.5001 grenčičnih snovi, nadaljnjem razvoju pivovarstva in ob svetovnem trendu rasti donosnejših visokogrenčičnih sort hmelja nadaljeval pritisk na zmanjšanje svetovnih površin hmeljišč. Pridelava hmelja se postopno koncentrira v vedno manjšem številu držav. Podatki o površinah hmeljišč Mednarodne hmeljarske zveze iz leta 2002 razvrščajo države po naslednjem redu: Nemčija (33 %), ZDA (21 %),. Češka (11 %), Kitajska (10 %), preostalo četrtino površin pa obdelujejo še hmeljarji iz približno 20 držav. Pomembno sliko ponudbe hmelja na svetovnem trgu ponazarja tudi razvrstitev držav po pridelavi grenčičnih snovi (alfa kislin). V leta 2002 prednjačijo ZDA, sledijo Nemčija, Kitajska, Avstralija. Prikazano je bilo trenutno stanje v ameriškem hmeljarstvu s poudarkom na produktivnosti pridelovanja in nadzoru kakovosti. Slovenski hmeljarji bodo v bodoče morah prevzeti vsaj nekaj miselnosti velikih, na primer Američanov, kajti uspešnost in kakovost ameriškega hmeljarstva ni samo v dobri vpetosti vseh institucij, ki so potrebne za celotno verigo od enotne organiziranosti do pridelave hmelja, promocije in prodaje, temveč v samih hmeljarjih - farmarjih, ki niso samo dobri strokovnjaki v hmeljiščih, temveč tudi v svojih pisarnah in poslu. Njihovo strokovno znanje, upravljanje, gospodarjenje in prodaja, kar vse skupaj predstavlja uspešen menedžment, omogoča pridelavo z nizkimi stroški in visoko tehnologijo, ki daje velike in kakovostne pridelke hmelja. Uspeh ameriškega hmeljarja je tudi v tem, da je predvsem osredotočen v prihodnost. K. R. Pustni čas S pokopi, sežigi in podobnimi dejanji usmrtitve pusta se danes zaključuje letošnji pustni čas. Čas pustnih norčij in veselja, čas, ko si je marsikdo nadel masko in se prepustil pustnemu rajanju. Nadvse veselo in zabavno je, saj se v tem času brez vsakršnih omejitev spotikamo ob državo, njeno politiko in politike, ponazarjamo in osvežujemo aktualne dogodke doma in po svetu. Le v tem času smo lahko tisto, kar v realnem življenju običajno ne moremo biti. Z liki pustnih mask opozarjamo tudi na dediščino svojih krajev, na svoje navade in običaje. Po ljudskem izročilu pustni čas že močno trka na duri pomladi, pri čemer mu že od pradavnine pomagajo kurenti in številni pustni liki, pa tudi vsi, ki si v tem času nadenemo masko in tako preganjamo demone zime, mračnih dni in dolgih noči. Kaj ta pustni čas pomeni našim občanom, smo želeli zvedeti v anketi, ki smo jo izvedli nekaj dni pred pustnim torkom po ulicah Žalca. Andrijana Antinac: “Ko sem bila mlajša, sem se z veseljem našemila in se skupaj z bratom in svojimi vrstniki predajala pustnemu veselju. Hodili smo po bližnjih vaseh in se imeli nadvse prijetno. Sedaj mi ni več toliko do tega, letos pa dan pred pustom praznujem tudi svoj rojstni dan. Pustni čas je pomembna popes- tritev vsakdanjega življenja in ne bi imela nič proti, če bi bilo takšnih dni več v letu. Lani sem bila na beneškem karnevalu, ki je res nekaj posebnega, letos pa bom z veseljem spremljala pustna dogajanja v Žalcu in okolici.” Miša Murgelj: “Pustni čas imam zelo rada, saj je vse tako veselo in zabavno. Iddi sama se rada našemim in uživam v pustnih norčijah. Zelo rada si s starši ogledam kakšen pustni karneval. Lansko leto, ko sem bila s starši na dopustu na Korčuli, sem nekaj podobnega doživela kar sredi poletja, kar je bilo zame nekaj novega. Letos bom, tako kot tudi v lanskem letu, sodelovala na tradicionalni pustni prireditvi Brezova meda v Celju, ki jo organizira plesna šola Harlekin iz Celja. Na prireditvi bomo sodelovale vse plesalke in plesalci te plesne šole. Našemljeni v razne like našemim več, čeprav bi bilo morda prav, da bi to storil in pustni čas doživel kot aktivni soustvarjalec pustnega vzdušja. Ko sem še trgal hlače v posebno iz časov, ko sem bila zaposlena v TT Prebold, kjer smo se s sodelavci običajno vsako leto našemili in po službi tudi odšli na kakšno maškarado, ki jih včasih na pustni torek ni manjkalo. Še več pa jih je bilo ob sobotah, tako da smo bili dva dni vpeti v pustno norenje. Sedaj na pustni torek običajno delam, tako da ni več prave možnosti za tovrstno veseljačenje. Si pa skoraj vsako leto ogledam pustni karneval na Vranskem in vsaj tako podoživljam nekdanje čase. Ljudje potrebujemo razvedrilo in pustni čas je pravi za to.” Simona Flis: “Vse, kar človeka nasmeji, je pomembno za njegovo počutje in zdravje. Pustni čas je s tega vidika zelo dobrodošel, pustne slike in pustni liki pa so neke vrste terapevti za naš smeh in dobro poču- naše mize tudi tradicionalne pustne dobrote, ki še polepšajo te dni. V mladih letih sem se rada našemila tudi sama, sedaj pa z veseljem našemim sina in si gremo pogledat kakšen pustni karneval. Doslej smo bdi že večkrat v Mozirju, na Vranskem in tudi v Žalcu. Tildi letos bomo šli pogledat vsaj enega, če bo mogoče, pa tudi več.” Milena Rizmal: “Pustni čas imam rada že od rane mladosti. Če je bilo le mogoče, sem si nadela masko in se oblekla v pustna oblačila. Prišlo je obdobje, ko sem to počela zelo redko, zadnjih nekaj let pa smo skupaj še z nekaterimi kolegicami in kolegi znova zelo zagnani. Vedno poskušamo biti izvirni. Lani smo bili žalske ritke, kaj bomo pa letos, naj zaenkrat ostane še skrivnost. Priprave so vedno zelo resne in se običajno pričnejo že kakšen mesec prej. Še posebno pa smo na trnih zadnji teden. Pust je bil in bo ostal čas norčij, zabave in sprostitve. Spominov na razne dvoranske maškarade je veliko, prav tako tudi na pustne karnevale. Vesela sem, da imamo od lanskega leta zelo dobro organiziran karneval tudi v Žalcu.” D. Naraglav bomo zaplesali ples brezove metle in s tem pometli - odgnali zimo.” Dani Vodenik: “Mislim, da smo včasih pustni čas doživljali bistveno drugače kot sedaj. Ljudje smo bili bolj veseli, norčavi in zabavni, saj se nam ni bilo potrebno ubadati s problemom brezposelnosti in skrbjo za preživetje. Po dolini je bilo veliko pustnih veselic - maškarad in prav radi smo se našemili in hodih od ene do druge veselice ter ob tem prejemali tudi razne nagrade. Veliko je lepih spominov, danes pa za to enostavno ni več prave volje. Pravzaprav je kar škoda, saj je to čas, ko lahko človek za trenutek pozabi na vse težave in si da duška.” Aleš Hrastnik: “Danes se ne osnovnošolskih klopeh, smo si radi nadeli maske in se veselo predajah pustnim norčijam. Danes mi to ni več zanimivo. Zelo rad pa si vseeno ogledam kakšen karneval. Še posebno doživeto je na Ptuju, kjer sem bil že dvakrat ah trikrat. Letos tja najbrž ne bom šel, bom pa z veseljem pogledal kaj podobnega kje v naši bližini, saj najbrž ne bo manjkalo raznih tem okrog izbrisanih, vstopa v EU in drugih aktualnostih.” Janez Piki: “Pustni čas pomeni zame v prvi vrsti prihod pomladi, hkrati pa tudi čas, ko si za trenutek privoščimo drugačen svet in se ponorčujemo iz oseb, ki krojijo politiko države, lokalnih skupnosti in drugih področij javnega življenja. Včasih sem bil v te norčije vpet bolj pogosto, sedaj pa je tega bistveno manj. Na prvem mestu so otroci, ki se radi našemijo, z veseljem pa si gremo skupaj ogledat karneval na Vransko, v Žalec in še kam. Mishm, da ljudje vse bolj potrebujemo tovrstno sprostitev, saj je tempo življenja zelo hiter in obremenilen. Dobro je, če lahko vsaj tokrat brez greha spustimo svoje zavore, opustimo vsakdanje družbene norme in se prepustimo utripu pustnega časa.” Milena Florjan: “Na pustni čas imam res prijetne spomine. Še tje. Sicer pa pustni čas prinaša na ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETAANKETA • ANKETA« ANKETA marginalija Po DOLINI februar2004 Prvih pet let Mineva že skoraj peto leto od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v očeh kmetov in tudi drugih potencialnih članov zbornice težko pričakovana stanovska organizacija. Večina je pričakovala, da bo ta organizacija združila vse sile, ki jim je kaj mar za slovensko kmetijstvo in podeželje ter tako dala možnosti za pripravo na izzive ob vstopu v EU. Tako kot vsaka organizacija je tudi ta potrebovala nekaj časa, da se je organizacijsko postavila na noge in pričela z delovanjem. V letu 1999 in 2000 so bile izvedene volitve v organe zbornice in s tem so bili podani pogoji za njeno delovanje. V začetku februarja leta 2001 je s svojim delom pričel tudi odbor izpostave KGZS Žalec. Ker se mandat izte- V tem času tečejo intenzivne priprave za gradnjo nove osnovne šole v občini Tabor, ki ima nekaj nad 1500 prebivalcev. Kdaj naj bi stekla gradnja, koliko bo stala in še o čem, smo se nekaj dni pred ponedeljkovo sejo občinskega sveta, na kateri so sprejeli proračun, težak 234 milijonov tolarjev, pogovarjali s taborskim županom Vilkom Jazbinškom. “Pred dnevi smo imeli še zadnji usklajevalni sestanek na ministrstvu za šolstvo, kjer smo dokončno definirali idejni projekt. Potrebno je bilo narediti še nekaj korekcij, s katerimi smo se prilagodili tako šolnikom kot staremu objektu. Sedaj je vse tako, ka, želim kot predsednik odbora izpostave predstaviti aktivnosti, ki jih je odbor opravil v svojem mandatu. Glede na številne probleme v kmetijstvu v Savinjski dolini smo po svoji najboljših močeh poskušali skupaj z vodstvom zbornice storiti vse za rešitev nastalih težav. V letu 2001 je bilo naše delo v največji meri namenjeno obravnavanju tržnih redov za meso, žito in sladkor. Zaradi nastale škode, ki sta jo povzročili suša in toča, smo od pristojnih v državi zahtevah sprejetje ustreznega zakona ter čimprejšnje izplačilo odškodnin, od sklada kmetijskih zemljišč pa znižanje najemnin. Zaradi nepravočasnih izplačil subvencij smo od agencije zahtevah, da izplačila izvedejo v skladu z sprejeto uredbo. V začetku leta 2002 smo od vodstva zbornice zahtevah za ponovno posredovanje pri Ministrstvu za finance, da bodo zara- kot smo si želeh. Ob koncu tega tedna naj bi idejni projekt predah ministrstvu, ki naj bi ga v roku nekaj dni tudi potrdilo. Po odobritvi bomo pričeli z izdelavo investicijskega programa in ga skušah v najkrajšem času dostaviti na ministrstvo za finance. Načelno je denar že pripravljen, vendar je po zakonu potrebno dati investicijski program v potrditev. Ko nam bo ministrstvo program investicije potrdilo, bo vzporedno to potrdil tudi naš občinski svet, hkrati pa tudi dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Računamo, da bomo gradbeno dovoljenje dobili nekje v začetku maja. Temu bo takoj sledil javni razpis za izvajalca del in nekje konec junija ah v začetku juhja bi morah di večletnih zaporednih elementarnih nesreč (pozeba, toča, suša, poplave) kmetje na območju Spodnje Savinjske doline upravičeni do davčnih olajšav ter do znižanja najemnin za skladova zemljišča. V tem lem smo se ukvarjali s problemom odkupa MPG in uvedbe BSE testa ter izpada dohodka zaradi znižanja odkupnih cen MPG. Poleg tega so se drastično dvignile cene klanja v klavnicah, na kar smo zelo glasno opozarjati tako vodstvo zbornice kot tudi MKGP. Ker odbor za perutninarstvo pri zbornici ni deloval, smo vodstvo pozvati, da se odbor sestane in obravnava nastale razmere v tej panogi in poda svoje mnenje o načinu organiziranosti rejcev perutnine na področju celome države. Zelo aktivno smo se vključili v proces združevanja zadrug v Savinjski dolini najprej s pozivom vsem zadrugam, nato tudi z okroglo mizo. Poleg izpostave se je v ta proces vključil tudi predsednik zbornice, žal pa do pozitivnih rezultatov ni prišlo, kljub kar nekaj poizkusom. Zaradi številnih nerešenih problemov zasaditi že prvo lopato,” pravi župan Jazbinšek. Preden bodo pričeti z gradnjo, morajo streti še precej trd oreh, to je, dokončno rešiti lastnino zemljišča. Kot je dejal Jazbinšek, v tem času že poteka cenitev in pogajanje s Športno unijo Slovenije, ki je lastnik tako starega objekta Doma krajanov kot tudi zemljišča, kjer bo stala nova šola. Pričakujejo, da bodo pogajanja končana do konca marca in da bodo lahko vložih vlogo za gradbeno dovoljenje. Sam projekt so nekoliko razširiti, saj bo šola z Domom krajanom, v katerem je telovadnica, povezana s hodnikom po zraku. Z narejenimi adaptacijami naj bi pridobili dodatnih 100 m2, ki bodo izboljšati pogoje za delovanje športnikom in kulturnikom. “Investicija naj bi veljala 320 milijonov tolarjev. Od tega bo ministrstvo prispevalo nekaj manj kot 170 miti- V kmetijstvu se je vodstvo zbornice v mesecu septembru odločilo organizirati protestni shod. 70 članov naše izpostave se je protesta udeležilo, kar ni ravno veliko glede na število članov zbornice. Kljub temu je protest uspel, saj so se nekateri problemi počasi le začeti reševati. Na zadnji seji v letu 2002 smo na MKGP nasloviti vprašanje, ati je možno varjenje piva opravljati v okviru predelave poljščin in registrirati pivnice v okviru turizma na izletniški kmetiji. Istočasno smo predlagati, da se kot dopolnilna dejavnost varjenje piva na kmetiji upošteva pivovarna na hmeljarski kmetiji s kapaciteto največ 10001 piva na dan; da je v uredbo o finančnih intervencijah v kmetijstvu za leto 2003 potrebno uvrstiti tudi postavko za sofinanciranje obnove in novogradnje hmeljskih žičnic; da od ministrstva za kmetijstvo pričakujemo, da bodo področja kot so zgodnje upokojevanje kmetov, organizacije pridelovalce, poloskrbne kmetije, tehnična pomoč, pomoč mladim prevzemnikom ter poklicno in stro- jonov. Sami moramo zagotoviti okrog 150 milijonov lastnih sredstev. Ta smo predvideti že v 4-letnem proračunu občine. Naš proračun realno znaša 140 milijonov. Tako bo potrebno celoletni proračun razdeliti na 4-letno investicijo. Potrebno se bo odpovedati marsičemu, toda šola je ena glavnih želja občanov že vrsto let. Če bo vse teklo tako, kot imamo predvideno, bi naj gradbena dela zaključiti do konca oktobra. V ostalih dveh mesecih bodo svoje morali opraviti še razni obrtniki, tako da bi v novo leto lahko že stopiti skupaj z novo šolo." Z novogradnjo in adaptacijo bodo pridobiti nekaj manj kot 1400 m2 funkcionalnih površin. Preden pa so se lahko lotiti tega projekta, so morati, kot je dejal župan Vilko Jazbinšek, dezinvestirati prejšnjo investicijo, in sicer izgradnjo občinske stavbe. D. Naraglav kovno usposabljanje v kmetijstvu, enakopravno uvrščena strukturo podpor državnega kmetijskega proračuna. Ker so vsi trije pogoji (OP, pogodba IHP, namakalne skupnosti) s strani hmeljarjev izpolnjeni, ministrstvo za kmetijstvo mora izplačati polno podporo za pridelavo hmelja v višini 108.000 SIT/ha. Predlagali smo tudi, da se zaradi vse večjih finančnih težav pri izplačevanju dedičev s strani prevzemnikov na kmetijah spremeni zakon, ki določa velikost in možnost razpolaganja s kmetijskimi zemljišči za kmetijo, ki je pod zaščito, ter da se preko dolgoročnega najema oz. dejanskega odkupa kmetijskih zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS omogoči odkup dosedanjim najemnikom - kmetom omogoči pridobitev v trajno last in posest in s tem zaokrožitev družinskih kmetij. V lem, ki je za nami, smo zahtevati, da se mejna starost za test BSE prestavi na 30 mesecev, enako kot v EU. Poleg tega smo podati pobudo po Pregled in novi načrti Medobčinsko društvo invalidov Žalec bo na občnem zboru pregledalo in ocenilo delo v lanskem letu ter sprejelo program dela in finančni plan za leto 2004. Skupščina društva bo jutri (26. februarja) v Šempetr u. Člani se bodo zbrati ob 10. uri v gostišču Rimljan, podanim poročilom in sprejetju programa dela pa bo sledila še razprava. Medobčinsko društvo invalidov Žalec ima sedež na Hmeljarski 3 v Žalcu, uradne ure pa ponedeljkih in sredah od 8. do 11. ure. K. R. uvedbi nafte za kmetijstvo - tako imenovano zeleno nafto. Ker so lani kmetijstvo prizadeli zelo huda suša, toča in hrušev vžig, smo od vodstva zbornice in MKGP zahtevati predlog za sprejem interventnega zakona za sanacijo nastale škode, vendar je vlada sprejela sistemski zakon , ki pa je izplačila škod zaradi naravnih nesreč tako zavlekel, da še vse do danes to ni rešeno. Spoštovani člani KGZS, to so glavni poudarki iz sklepov, ki jih je obravnaval in sprejel odbor izpostave KGZS Žalec. Vedno je možno narediti še več, vendar smo se vsi člani truditi narediti čim več za dobro članov zbornice. Nove volitve bodo predvidoma 19- aprila letos. Predsednik odbora izpostave Marjan Golavšek Brunarica dobro služi Turistično društvo Braslovče je pripravilo občni zbor, na katerem je predsednik Boštjan Kragl povedal, da so v preteklem letu opravili veliko dela. Največ dela in časa so namenili svoji turistični brunarici v bližini braslovškega jezera. Lani so v brunarici zabeležiti rekorden obisk. Poskrbeli so za njeno okolico, uredili igralni kotiček za otroke, postavili klopotec, na terasi uredili senčenje, v jeseni pa pripravili prireditev s podiranjem klopotca in ličkanjem koruze. Med prireditvami, ki jih organizirajo braslovški turistični delavci, je najodmevnejša in množična prireditev Dan hmeljarjev. Na ugledu pridobiva vsakoletna salamiada, ki jo pripravljajo skupaj z lovsko družino in društvom podeželskih žena. Prvič so organizirali adrenalinski triatlon. Siva lisav njihovem delovanju pa je še vedno Braslovško jezero, kjer zaradi nerešenega lastništva in nejasne prihodnosti niso bili tako aktivni, kljub vsemu pa so ob svetovnem dnevu turizma očistili njegovo okolico in odstranili za obiskovalce nevarno čolnarsko hišico. T.T. Nova šola v Taboru že letos? «ss* y.-- unmr KUPUJTE DOBRO IN POCENI - h -■ .”3,' «j j V SUPERMARKETU LEVEC, V SUPERMARKETU BLAGOVNICE ZANA ŽALEC TER SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH V PREBOLDU, POLZELI IN ŠEMPETRU TRGOVSKA ZNAMKA \ RDEČA PESA 650 gr 279,00 SIT KUMARICE KISLE 650 gr 249,00 SIT PŠENIČNA MOKA TIP 500 1 kg 89,00 SIT RASTLINSKO OLJE 1 I 244,00 SIT MINERALNA VODA 1 I 79,00 SIT COLA 1,5 1 129,00 SIT IN ŠE MNOGO IZDELKOV TRGOVSKE ZNAMKE MERCATOR, KATERE POIŠČETE V VSEH MERCATORJEVIH PRODAJALNAH. VABLJENI! GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, i KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Plin po novem letu cenejši za 10%. V februarju še dodatna pocenitev. MESTNI I’Ll NOVO Dl DISI K I 11 U C I ) A I» I I N A d . o . o februar2004 Podjetništvo Srečanje z gospodarstveniki V prostorih obnovljenega preboldskega hotela, kjer je že od sredine decembra odprta tudi prodajna razstava 340 del ukrajinskih novodobnih slikarjev, so se na povabilo župana Vinka Debelaka in občinskega sveta občine Prebold zbrali predstavniki gospodarskih subjektov, ki delujejo v tej občini. Teh je skupno 267, od tega je 103 samostojnih podjetnikov in 57 kmetov, ostalo pa so družbe z omejeno odgovornostjo in ostali subjekti. Na srečanju, ki je bilo prvo te vrste, odkar je Prebold samostojna občina, so se udeleženci najprej seznanili z delovanjem občine, njenimi prihodki, investicijami, razvojni- selnimi v občini 290 žensk. Veliko zaposlenih dobiva zelo slabe plače. Tako je v občini povprečna plača kar za 26 odstotkov nižja od republiškega povprečja. Rezultat tega je nezavidljiv socialni položaj marsikatere družine, s tem pa tudi večja obremenitev občinskega proračuna. “V občini se zavedamo, da je predpogoj za drugačno socialno sliko v novih in bolje plačanih delovnih mestih. Prostorski plan je v zaključni fazi. Z njim bo na razpolago precej novih zemljišč za obrt in stanovanjsko izgradnjo. Računamo, da bomo s komunalno urejenimi zemljišči za naše gospodarstvenike in druge, ki bodo pripravljeni vlagati kapital in zagotavljati nova delovna mesta, bistveno izboljšali socialni Žalec Danilo Basle in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Danilo Basle je udeležencem predstavil nekatere novosti na področju obrti, ki naj bi zmanjšale strukturno brezposelnost. Ob tem je dejal, da je od 350 poklicev, kolikor jih je na seznamu, precej deficitarnih in je zato zelo pomembna štipendijska politika. Poleg tega so doslej lahko določen poklic opravljali le tisti, ki so imeli ustrezno izobrazbo, po novem pa bo v ospredju praktično znanje in bo možnost za poklicno delo na podlagi poklicnih kvalifikacij dostopna vsakomur, ki bo pokazal potrebno znanje. S tem se bo tudi bistveno zmanjšala strukturna brezposelnost. Načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar pa je dejal, da se S srečanja z gospodarstveniki v Gami šport hotelu Prebold mi načrti in prostorskimi možnostmi za širitev gospodarske dejavnosti malih in srednjih podjetij. Župan Vinko Debelak je ob tem tudi dejal, da občina uspešno posluje in da redno poravnava vse svoje finančne obveznosti. Za nakup ah investicije skušajo vedno izbrati najboljšega ponudnika. Sicer pa, kot je dejal župan, predstavlja v občini Prebold velik problem brezposelnost, ki je trenutno kar 17,7-odstotna, kar je v veliki meri posledica stečaja MIK-a in prisilne poravnave TT Prebold, ko je delo izgubilo več kot 400 delavcev. K tej številki naj bi se kmalu pridružilo še 80 novih odpuščenih delavcev TT Prebold. Trenutno je med brezpo- položaj prebivalstva in dah krajem v občini nove razvojne možnosti. V dosedanjem obdobju, kar smo samostojna občina, smo že marsikaj postorih na področju družbenih dejavnosti in krajevni infrastrukturi, v prihodnje pa bo poleg tega potrebno vso skrb namenjati gospodarstvu, ki je osnova za izboljšanje sedanjega stanja. V ta koncept sodi tudi tokratni sestanek, ki bi naj bil odslej večkrat na leto. S skupnimi močmi bomo lahko marsikaj dorekli in uresničiti,” je povedal župan Vinko Debelak. Med gosti sta se srečanja z gospodarstveniki udeležila tudi sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva v Upravni enoti poskušajo čim bolj prilagajati situaciji in da so se spremeniti pogoji za pridobitev gradbenih in drugih dovoljenj, ki so ovirala podjetnike pri njihovih načrtih. Povedal je še, da so lani izdati več kot 700 delovnih dovoljenj. D. Naraglav Oglašujte v Utripu - pokličite po telefonu: (03) 712 12 80. AVTO HIŠA Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka - PRODAJA VOZIL ■ PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL ■ MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO ■ VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI ■ PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO ____JOŽE-LILJANA STROŽER, s.P. J. vami KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. Koriščenje alternativnih virov na Vranskem Predsednik programskega odbora savinjske regije mag. Miran Gajšek in direktor Regionalne razvojne agencije Celje Boris Klančnik sta v sejni dvorani Občine v Žalcu pripravila tiskovno konferenco, na kateri sta predstavila projekte, ki jih bo programski odbor na predlog strokovne komisije agencije prijavil na razpis vlade za sofinanciranje iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud v letu 2004. Izmed 29 projektov v skupni vrednosti 10,9 milijarde tolarjev je komisija izbrala osem projektov v skupni vrednosti skoraj 1,6 milijarde tolarjev in dva nadomestna projekta. Občina Rogatec kot nosilec projekta je skupaj z ostalimi občinami Kozjanskega prijavila ureditev šmar-sko-virštanjske vinske turistične ceste, občina Ljubno pa skupaj z občinami SAŠE prostorsko-razvojni načrt turizma za savinjsko-šaleško območje. Občina Vransko je nosilec projekta Inovacijski center za koriščenje alternativnih virov Vransko, katerega skupna vrednost znaša kar 243,6 milijona tolarjev. Država naj bi v letošnjem letu zagotovila 50 milijonov tolarjev. Center naj bi bil za savinjsko regijo v KIV Vransko. Regijska razvojna agencija Celje je nosilec štirih izbranih projektov: regijskega projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja), ustanovitve regijskega podjetniškega inkubatorja in ustanovitve dveh zelo pomembnih skladov: regijskega finančnega sklada za razvoj človeških virov savinjske regije in regijsko razvojno-rizičnega ter tehnološko finančnega sklada savinjske regije. Mestna občina Celje se prijavlja še s projektom tematskega parka Mini Slovenija, nadomestna projekta pa sta projekta celjske občine Strokovne podlage s področja upravljanja z vodami in Strokovne podlage za načrtovanje magistralne ceste vzdolž 3- razvojne osi. K. R. Skrb za okolje ima prednost Gradnja kanalizacijskega sistema v tovarni Polzela, tovarna nogavic, d.d., si že več let prizadeva za zmanjševanje oddajanja škodljivih snovi in plinov, ki nastajajo med proizvodnjo, v okolje. Posebno pozornost so namenili sanacijskemu programu za odpadne vode, ki se po predhodnem delnem čiščenju izlivajo v kanal Struge. V ta namen so zmanjšati oddajanje snovi in toplote na izvorih nastajanja, zagotoviti so določeno stopnjo pred-čiščenja, sedaj pa se pripravljajo na priključitev na javni kanalizacijski sistem, ki je povezan s centralno komunalno čistilno napravo v Kasazah. Z gradnjo kanalizacijskega sistema znotraj podjetja so pričeti konec lanskega leta, med tem pa je občina Polzela pričela z izgradnjo sekundarnega dela kanalizacije. Dela v podjetju bodo predvidoma zaključena konec tega meseca, ko pa bo končan tudi sekundami vod, se bodo nanj priključiti. V Polzeti tako kljub čedalje ostrejšim gospodarskim razmeram ne puščajo vnemar skrbi za že tako zelo ogroženo okolje. T. Tavčar Trgovine z gradbenimi materiali sam v UKAS JmL PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51 TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO Barve, laki, keramika in kopalniška oprema, stavbno pohištvo, električno in ročno orodje, elektro in vodovodni instalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program, tehnični in gospodinjski plini, stavbno pohištvo STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA Izvedba fasad, strojnih ometov, keramičnih del, mavčnih sistemov, obnova kopalnic, polaganje tlakovcev, izvedba klasične gradnje objektov, dobava in montaža SCHIEDEL dimnikov NOVO - NOVO - NOVO INDUSTRIJSKA PRODAJALNA SCHIEDEL DIMNIKOV UGODNE CENE keramike in kopalniške opreme, barv in zidakov, akcijske cene strešnih kritin Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Podjetništvo februar2004 11 Za izobraževanje 15 milijonov Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec trenutno vključuje 1556 članov. 970 članov ima izdano obrtno dovoljenje, ostali pa so prostovoljni člani. O članih in nalogah, ki jih zbornica opravlja, je na nedavnem sestanku z gospodarstveniki v hotelu Prebold spregovoril sekretar zbornice Danilo Basle in postregel še z nekaterimi aktualnimi informacijami. “Zbornica poleg vsega drugega dela skrbi za sprotno obveščanje članov, opravlja svetovanje in skrbi tudi za izobraževanje. Te dni bo na primer objavljen razpis ministrstva za gospodarstvo, kjer bo razpisanih okrog 3,5 do 4 milijarde sredstev za ugodnejše kredite, ki so bistveno ugodnejši od bančnih. Na lokalni ravni pa smo objavili razpis izobraževanj za naše člane in pri njih zaposlene delavce. Vrednost celotnega programa izobraževanja po tem razpisu znaša 15 milijonov tolarjev. Zanje lahko kandidirajo vsi podjetniki za mala in srednja podjetja, seveda pod pogoji sklada, kjer se zahteva poslovni načrt in drugi dokumenti. Kljub temu da sredstva v te namene niso ravno velika, je v lanskem letu moralo preteči kar štiri mesece, da so se porabila. Ob vsem tem smo priča tudi veliki stagnaciji pri razpisovanju štipendij, saj se podjetja in podjetniki zanje zelo težko odločajo. Vse več je tudi deficitarnih poklicev in danes mi je bila zelo všeč ideja župana občine Prebold Vinka Debelaka, da bodo v letošnjem letu začeli štipendirati za potrebe deficitarnih poklicev. Tudi naša zbornica je v lanskem letu razpisala 10 štipendij za tovrstne poklice, prav tako deset pa smo jih razpisali v letošnjem letu. Upam, da bodo štipendije pripomogle k odločitvi za šolanje za poklice, ki so deficitarni. Če bodo na voljo štipendije, se bodo tudi starši lažje odločili za izobraževanje svojih otrok za tovrstne poklice.” V občini Prebold je po podatkih zbornice v zadnjih štirih letih pet podjetij manj. Na splošno pa je situacija zaposlovanja v malih in srednjih podjetjih boljša, saj se je število delavcev povečalo. Ta podjetja namreč zaposlujejo tiste, ki so izgubili delo v TT Prebold. D. N. Roman Brglez Pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko EDSHE Pekarna in trgovina Vransko 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; kiosk Celje 428 20 62; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 366 02 80. Spoštovane Savinjčanke in Savinjčani! Za namije čas pustnih norčij in veselja, čas krofov, svinjskih krač in zabave. Čas, katerega vrhunec je bil naš vranski tradicionalni pustni karneval, ki si je pridobil čast in veljavo in postal pomemben člen v verigi pustnih prireditev v Sloveniji. Veseli in ponosni smo, da smo k temu lahko dali pomemben delež tudi v našem kolektivu, kjer se zavedamo, da lahko le s skupnimi močmi naredimo nekaj dobrega. To smo doslej že velikokrat dokazali, kar na najboljši način dokazujejo tudi vsakoletni Vranski poletni večeri in v okviru njih naša prireditev za ZVESTOBO. Tako bo tudi letos in skupaj z vami se že veselimo tistih dni. Seveda ne bo manjkalo raznih osebnih, družinskih, krajevnih, društvenih in drugih jubilejev. Pred nami pa sta tudi dva pomembna dneva, in sicer dan naših žena in materinski dan. Za polepšanje teh in tudi vseh drugih praznikov in jubilejev vas vabimo k nakupu v naše trgovske in druge lokale, kjer vas čakajo vsakovrstna darila in dobrote. Ob tem imejte v mislih naš slogan ZVESTOBA SE NAGR^Jip. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Delegacija iz južne Dalmacije z Zlatko Masnec (v sredini) pred hotelom v Žalcu Obisk delegacije turističnih delavcev Na povabilo turistične agencije Dober Dan iz Celja, ki je v zadnjih letih eden najvidnejših partnerjev južnega Jadrana, je prišla v Slovenijo močna delegacija turističnih delavcev Dubrovačko-Neretvanske županije, predstavnikov mesta Dubrovnik, predstavnikov ceha obrtnikov in gostincev ter ena najboljših dalmatinskih klap - Ragusa. Ob tej priložnosti je potekalo več promocijskih in protokolarnih srečanj v Celju, Ljubljani, na Bledu ter v Šempetru in Žalcu. Delegacijo je vodil Edi Masnec, direktor agencije Dober Dan. Prvi dan njihovega obiska je potekala promocija otoka Mljet in južne Dalmacije z vlakcem Doberdanček, ki je svojo pot pričel v Šempetru, nato pa se je ustavil v Žalcu in v Celju. Naslednji dan se je 25-članska delegacija skupaj s klapo Ragusa zbrala v Ljubljani, kjer je v prostorih Hrvaške turistične skupnosti potekala tiskovna konferenca ter predstavitev filma o Dubrovniku. Delegacijo so v Hotelu Žalec sprejeli žalski župan Lojze Posedel, podžupanja Zlatka Masanec in Sabina Kladnik z Zavoda za kulturo, šport in turizem. Zbrane je najprej nagovorila Zlatka Masnec, župan pa je na kratko predstavil občino Žalec, nato pa Aljoši Milam, članu mestnega poglavarstva, zadolženega za turizem, in predsedniku turistične skupnosti Dubrovačko-Neretvanske županije, izročil spominsko darilo. 0 mrizrnu in turističnih zanimivostih žalske občine je zbranim spregovorila programska direktorica za turizem Sabina Kladnik. Po kosilu se je delegacija odpravila v Celje, kjer je potekal tudi koncert klape Ragusa, posvečen 15-letnici agencije Dober dan. Zadnji dan bivanja v Sloveniji je delegacija preživela na Bledu, kjer je na blejskem gradu potekalo srečanje partnerskih mest Bleda in Dubrovnika, zvečer pa prireditev ob 1000-letnici Bleda. D. N. Lani 79,5 milijona litrov mleka Med največje slovenske mlekarne se uvršča tudi Mlekarna Celeia iz Arje vasi. Letos so ponovno medse povabili kmete, ki so lani oddali največ mleka, ter jim podelili priznanja - golide. V nagovoru je direktor mlekarne Marjan Jakob povedal, da se mlekarna ponaša s 60-letno tradicijo. Prvi zametki segajo že v medvojna leta, ko so proizvodni obrat ustanovili v Celju, leta 1962 so zgradili novo mlekarno v Medlogu, v lem 1984 pa za kapaciteto 160 tisoč litrov mleka dnevnega odkupa v Arji vasi. Lani so od 18 kmetijskih zadrug, ki združuje 1430 kmetov, in lastne kmetijske proizvodnje odkupili in predelali 79-447.000 litrov kakovostnega mleka, kar je za 4 odstotke več kot v lem 2002. Mlekarna Celeia trži pod blagovno znamko Zelena dolina, kar 65 odstotkov odkupljenega mleka predelajo v sire, ostalo pa v široko paleto fermentiranih izdelkov. V lanskem lem so svojo ponudbo obogatili s številnimi izdelki, kot so LCA napitek ananas, banana, sadni jogurt banana - misli, z desertoma smetanov jogurt in jabolčni zavitek, božični jogurt in drugimi izdelki. Kakovost njihovih izdelkov potrjujejo številna priznanja, med njimi naj višji znak slovenske kakovosti SQ, velika večina fermentiranih izdelkov linije LCA nosi znak društva za zdravja srca in ožilja Slovenije in znak varovalnega živila. Ponosni so tudi na certifikate kakovosti ISO 9001, 9001:2000 in 14001:1996. Imajo status izvoznika v države evropske unije, kar pomeni, da imajo njihovi izdelki žig najvišje stopnje varnosti, Mesarstvo - gostinstvo - gradbeništvo VALAND - 3215 Loče, tel.: 758 07 01, GSM: 041 664 330 Amovski gozd - novozgrajeno naselje (tik ob izvozu z avtoceste Arja vas Žalec) Naselje primerno za: * predstavništva podjetij * specializirane prodajalne (npr. motorji) * pube (pivnice) * mirnejše servisne storitve ... Kar je obrtna cona Trzin, to bo kmalu predstavljal Arnovski gozd. V najem dajemo 19 atraktivnih lokalov! Ne zamudite priložnosti - pokličite nas! kar potrošnikom zagotavlja, da izdelki ustrezajo naj strožjim standardom veterinarskih predpisov v Sloveniji, ki so skladni s predpisi v Evropski uniji. In kakšen je bil lanski odkup mleka po zadrugah? Med kmetijskimi zadrugami so največ mleka oddale Koroška kmetijska gozdarska zadruga (20.265.464 litrov), Kmetijska zadruga Šaleška dolina (11.183.711 litrov) in Kmetijska zadruga Šentjur (9.175.699 litrov), med proizvajalci pa Jože Četina iz Spodnjih Grušovelj (541.771 litrov), Franci in Jožica Rotnik iz Raven pri Šoštanju (515. 069 litrov) in Ivan Konečnik iz Selovca pri Šentjanžu (490.165 litrov mleka). Kmetijske zadruge v Spodnji Savinjski dolini so oddale naslednje količine mleka: Hmezad KZ Prebold 439-483 litrov, Hmezad KZ Tabor 1.131.367, Hmezad KZ Petrovče 1.383-053, Hmezad KZ Braslovče 1.688.847, Hmezad KZ Gotovlje 2.336.103, KZ Vransko 2.090.594, KZ Polzela 2.238.432, KZ Šempeter 2.466.632 in Mlekarska zadruga Arja vas 3-407.029 litrov mleka. T. Tavčar UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC pUfaptiA, tjucU V šolskem letu 2004/2005 bomo skupaj z matičnimi fakultetami organizirah izredni študij: VISOKOŠOLSKIH STROKOVNIH PROGRAMOV: • Organizacija in management (FOV KRANJ) - informativni dan 1. 3. ob 15- uri • Javna uprava (FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA) - informativni dan 25. 2. ob 17. uri UNIVERZITETNIH PROGRAMOV: • Razredni pouk - 3. letnik (PF MARIBOR) - informativni dan 4. 3. ob 16. uri (predhodne prijave) • Uprava -1. in 4. letnik (FAKULTETA ZA UPRAVO LJUBLJANA) - informativni dan 25. 2. ob 17. uri Vsi informativni dnevi bodo na UPI-Ljudski univerzi Žalec! INFORMACIJE: 03/ 713 35 50; www.upi.si; Iu-z.alec@upi.si. Rok za prijave je 8. marec. Vpis bo potekal v skladu z razpisom ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS. STORITVE UREJANJE MEJ, DSUTVB PARCEL, OEODBTSKI RÒSNBTKI, ZAKOLIČBE, VRIŠI OBJEKTOV, VPISI ETAŽNE LASTRINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, OEODBTSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI, INŽENIRSKA- t OBODEZIJA Projektiranje Nepremičnine NIZKE ORAONJB, CENITVE NEPREMIČNIN PROJEKTIRANJE HIB PO VAŽI ŽELJI •' 1 w \ fkr ^ J • *!‘ /-'*4/ 7, Geoprojekt d.0.0. -L- T«l*i 03 ( 710-38-10 . OSMI 03t / 308-814 V* Jß\\ ftlandrov trg 11, Žalac www.gsoprojBkt.al Leto 2004 v znamenju Evropskih zvezd S prvim majem letos bo naša država postala enakopravni član Evropske unije in bo lahko skupaj z ostalimi 24 članicami ustvarjala podobo nove razširjene Evrope. Dosedanje izkušnje ob širitvah EU dokazujejo, da se je novim članicam podražitev splačala, saj se jim je po vstopu izboljšal ekonomski položaj. Kako pa se bo članstvo v EU odrazilo v vsakdanjem življenju? Občani bodo deležni kar nekaj ugodnosti, začenši s cenejšimi poštnimi, telefonskimi in bančnimi storitvami pri poslovanju z državami EU. Odpravljena bo carinska kontrola pri prehodu državne meje s sosednjimi članicami EU, temu bo v nekaj letih sledila tudi odprava policijskega nadzora. Z uveljavitvijo načela prostega pretoka ljudi, blaga in storitev se bodo občanom odprle nove možnosti izobraževanja in iskanja zaposlitev znotraj EU, gospodarstvo pa bo pridobilo dostop do 450-mili-jonskega trga. Veliko si lahko obetamo od sodelovanja in prenosa dobrih praks ler izkušenj z regijami in občinami v državah članicah. Ne najmanj pomembno pa je tudi odpiranje naše države evropskemu prostora v vsebinskem smislu. Za uveljavljanje nacionalnih interesov v Bruslju je potrebno poznah in razumeti stališča ostalih članic. Navsezadnje bodo tako Grki in Finci kot tudi ostali sprejemali predpise, ki bodo veljali za nas, prav tako pa bodo odločali o delitvi razvojnih sredstev EU, ki jih bo deležna naša država. Uspešno predstavljanje naših interesov raznolikemu avditoriju zahteva od nas tako spoštovanje različnosti kultur, ki živijo v evropskem prostora, kot tudi sposobnost odprtega povezovanja. Na vsak način se bomo morah manj ukvarjati sami s sabo in s svojo preteklostjo, saj v nasprotnem primeru ne bomo uspeli izkoristiti vsega, kar nam ponuja članstvo v EU. Dimitrij Pur, Bruselj NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 710 0360, 7050320 (od 8.3O do 9.30) februar 2004 Podjetništvo RCeP -prva delavnica Razvojna agencija Savinja -“Regijski Referenčni Center za e-poslovanje” je prejšnji četrtek v Hotelu Žalec izvedla prvo letošnjo brezplačno animacijsko delavnico iz elektronskega poslovanja. Namen delavnice je dvigniti raven znanja in uporabo e-tehnolo-gij v malih in srednje velikih podjetjih. Delavnice so se udeležili predstavniki malih in srednjih podjetij s trgovsko dejavnostjo. V prvem delu je direktorica RA Savinja Danica Jezovšek - Korent predstavila vavčer-ski sistem svetovanja s poudarkom na letošnjih novostih. Drugi del delavnice sta vodila dr. Tomaž Domajnko (SRC, d. o. o.) in Sergej Rine (e-Trust, d. o. o.). Glavna tema predavanja je bila predstavitev medmrežja kot poslovnega kanala. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZD^O SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. SIPRO d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE CERTIFIKAT št. 129 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 lbU 9001 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE za STANOVANJA se bodo v mesecu februarju 2004 povečale za 0,20 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu februarju 2004 23.468,59 SIT in je 822,96 SIT/trr. V občini Prebold znaša povprečna najemnina za stanovanje 18.438,21 SIT, na Polzeli pa 18.438,21 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu februarju 2004 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Februarska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77 SIT za nr’ ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. OPOZORILO VSEM STANOVALCEM Prepovedano je odlagati kosovni material (hladilnike, štedilnike in drugo odsluženo stanovanjsko opremo) ob zabojnikih. Za kosovni material je dolžnost lastnikov, da ga odpeljejo na Surovino, kjer so za to določena mesta odlaganja - brezplačno za občane občine Žalec. V primeru, da bo v prihodnje še vedno prihajalo do odlaganja kosovnega materiala ob zabojnikih in storilec ne bo znan, bo odvoz opravilo naše podjetje na stroške stanovalcev. Obveščamo uporabnike toplotne energije, da je kurilni odbor obravnaval pritožbe posameznih odjemnikov v zvezi s povišanjem vhodnih temperatur in sprejel naslednji sklep: Na osnovi sklepa zbora stanovalcev o povišanju vhodnih temperatur v času kurjenja nad 22 "C temperature, mora SIPRO upoštevati zahtevo, da se za vsako povečano stopnjo nad 22 °C temperature v stanovanju poviša strošek ogre-vanja za 15 %. Sklep o povišanju vhodne temperature je potrebno v pisni obliki poslati na SIPRO._ uspešna Udeležencem so bile predstavljene možnosti, kako lahko vsako majhno ali srednje veliko podjetje vstopi v svet elektronskih komunikacij. Predstavljeno je bilo nekaj pogojev, pod katerimi je elektronsko komuniciranje lahko pravo gonilo razvoja in rasti vsakega podjetja. Raziskali so ekonomske vidike elektronskega poslovanja ter prikazali ekonomsko zelo učinkovito rešitev vključitve v elektronsko poslovanje - spletni portal. Slušatelji so bili s tovrstno delavnico zadovoljni in so izrazih željo po podobnih predavanjih tudi v prihodnje. Na RA Savinja - RCeP bodo tudi v prihodnje pripravljah tovrstne delavnice. Odprti so za vse predloge, želje in potrebe podjetnikov, da bodo lahko pripravili program, ki bo zanimiv prav za podjetnike. K. Kovačič CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Famlje 15 705 03 20, 041 649 234 SERVIS BELE TEHNIKE ± ter ^ * SERVIS V IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PÌKL, s.p. Stnrovoška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV e točka Na RA Savinja - RceP smo v mesecu februarju uvedb e točko z namenom ogočiti hitrejše in lažje vključevanje podjetnikov v informacijsko družbo. Podjetniki lahko vsak dan od 8. do 12. ure samostojno koristijo dostop do računalnika in pridobivajo informacije preko medmrežja. Storitev je brezplačna. Dodatne inf. na tel. 713 68 62 in preko e-pošte: rcep@zalec.si aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA vas obvešča in vam priporoča: Ministrstvo za gospodarstvo v okviru Programa ukrepov spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti (l)r.I. RS 10-11): JAVNI RAZPISI V TEKU Javni razpis za sofinanciranje storitev tehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev v letu 2004 (Uradni list RS, št. 10-11/04, str.695). Predvidena višina sredstev 150 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 2. 3. 2004 do 12. ure, informacijskega dneva ne bo, dodatne informacije vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 32 50 (Simona Novak) ah simona.novak@gov.si. Javni razpis za spodbujanje prijav podjetij na razpise 6. okvirnega programa Evropske unije v letu 2004 (Lradni list RS, št. 10-11/04, str. 696). Predvidena višina sredstev 100 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 19.3.2004 do 12. ure, informativni dan 27.2.2004, dodatne informacije so na voljo v torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 33 26 (mag. Peter Polajnar) ali peter.polajnar@gov.si. Javni razpis za spodbujanje razvoja grozdov v letih 2004 in 2005 (Lradni list RS, št 10-11, str. 697). Predvidena višina sredstev za leto 2004 600 mio SIT in za 2005 450 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 17.3- 2004 do 12. ure, informativni dan bo 26.2.2004 ob lO.uri, dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek med 10. in 12. uro po tel. 01/478 36 20 (Franci Simon) ali franci.simon@gov.si. Javni razpis za spodbujanje malih in srednjih podjetij pri prodoru na nove izvozne trge v letu 2004 (Lradni list RS, št. 10-11, str.698). Predvidena višina sredstev 250 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 11. 3. 2004 do 12. ure, informativni dan bo 2. 3. 2004 ob lO.uri, dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 32 63 (Mojca Perhavc) ali mojca.per-havc@gov.si. Javni razpis za spodbujanje izhodnih investicij slovenskih podjetij v letu 2004 (Lradni Ust RS, št.10-11, str.700). Predvidena višina sredstev 550 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 19. 3. 2004 do 12. ure, informativni dan bo 3. 3. 2004 ob lO.uri, dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 32 93 (Ana Mlinar) ali ana.mIinar@gov.si. Javni razpis za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov stalnih izboljšav v letih 2004 in 2005 (lradni Ust RS, št 10-11, str.702). Predvidena višina sredstev za leto 2004 200 mio SIT in za 2005 200 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 11. 3- 2004 do 12. ure, informativni dan bo 26.2.2004 ob 13. uri, dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 32 67 (Simona Hočevar) ab simona.hocevar@gov.si. NAJAVLJENI RAZPISI (v marcu) Javni razpis za spodbujanje investicij v nove tehnologije in produkte v letih 2004 in 2005 (predvidena višina sredstev za 2004 1,091 mio SIT in za 2005 900 mio SIT). Razpisna dokumentacija še ni objavljena. Javni razpis za dodeljevanje spodbud za razvoj tehnoloških centrov v letu 2004 Razpisna dokumentacija še ni objavljena. Javni razpis za podporo razvojnim investicijam tehnološko usmerjenih SME v letu 2004 Razpisna dokumentacija še ni objavljena Javni razpis za prenos znanja in razvoj novih inovativnih konceptov in metod v letu 2004 Razpisna dokumentacija še ni objavljena. Ostali javni razpisi Javni razpis za sofinanciranje skupnih slovensko - ameriških znanstveno tehnoloških projektov v letih 2004 in 2005(Lradni Ust RS, št 14, str.824). Predvidena višina sredstev 30 mio SIT Rok za oddajo vloge je 26. 3. 2004 do 12. ure, dodatne informacije so na voljo vsak torek in četrtek med 9. in 11. uro po tel. 01/478 49 60 (Alenka Mihailovski) aU alenka.mihaiiovski@gov.si. Javni razpis za sofinanciranje projektov promocije varstva okolja in urejanja prostora v letu 2004 (Lradni list RS, št 14, str.823). Predvidena višina sredstev 18 mio SIT. Rok za oddajo vloge je 12. 3- 2004 do 15.ure, dodatne informacije so na voljo vsak delavnik po tel. 01/478 73 15 (Mateja Simčič) ali mateja.simcic@gov.si. Javni razpis za sofinanciranje projektov za leto 2004 (Uradni list RS, ŠL 2-3, str. 103). Predvidena višina sredstev 4 mio SIT Rok za oddajo prijav je 13. 2. 2004 do 15. ure, dodatne informacije so na voljo vsak delavnik po tel.01/478 84 60 (Sonja Robnik, Maruša Gortnar) ali vem@gov.si. Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004. Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK d.o.o.. Rok za oddajo prijave do 31.11. 2004. Dodatne informacije na spletni strani: www.gi-zrmk.si Javni poziv k oddaji vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajali svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerskega svetovanja Rok za oddajo prijave: 8. april 2004 do 15. ure, 10. junij 1004 do 15. ure, 9- september 2004 do 15. ure, 11. november 20004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http://mTO.pcmg.si/admin/upload/ostalo/javni%20pozivspecialisti2004.doc. Javni poziv k oddaji vlog za splošne podjetniške svetovalce - generaliste v programu vavčerskega svetovanja Rok za oddajo prijave: april 2004 do 15. ure, junij 2004 do 15. ure. september 2004 do 15. ure, november 2004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http:/Avww.pcmg.si/admin/upload/ostalo/javni%20pozivgenerali-sti2004.doc. Tuji javni razpisi Razpis v okviru programa Phare za izgradnjo ceste, Bolgarija. Razpisovalec: Ministry of Regional Development and Public Works. Rok za oddajo prijave je 5.4. 2004 do 17. ure. Kontakt: pharecbc@mrrb.government.bg (ga. Tsvetomira Latcheva) Razpis v okviru programa Phare za dobavo opreme za zbiranje odpadkov, Madžarska. Razpisovalec: Municipality of Debrecen. Rok za oddajo prijave je 7. 4. 2004 do 16. ure. Kontakt: econorg@ph.debrecen.hu (g. Lajos Palai) Razpis Programa Phare malih projekti. Razpisovalec: komisija Evropske skupnosti. Predvidena višina sredstev 2.950.000,00 EUR. Rok za oddajo prijave je 17. 3. 2004 do 16. ure. Kontakt elarg-spp@cec.ue.int. In spletna stran http://europa.eu.inl/comm/europe-aid7index_en.htm. OSTALE INFORMACIJE BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANI: na sedežu naše agencije lahko dobite informacije o mednarodnih ponudbah in povpraševanjih po storitvah in blagu. - podjetje z dolgoletnimi izkušnjami iz okolice Žalca vam in vašemu podjetju ponuja storitve, zastopništvo in prodajo v Sloveniji; POSLOVNI PROSTORI; - podjetje iz Nemčije želi najeti skladišče velikosti 1000 m3 - 3000m3 za dobo 10-20 let; - podjetje iz Gornje Radgone želi v Žalcu najeti prostor nad 40 nr, primeren za vinsko klet in prodajo vin z možnostjo urejene dostave. IDE1NI PROIEKTI: glede na številne razpise, ki so v teku oz. najavljeni, vabimo vse, ki imate ali načrtujete razvojno-investicijske načrte za odpiranje novih delovnih mest, za prodor na tuje izvozne trge, dviga kvalitete okolja, izenačevanja življenjskih, socialnih in drugih pogojev, k nam in skupaj jih bomo pomagali uresničiti. VAVČERSKI SISTEM SVETOVANIA: podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti! POVEZOVANJE PODIETH V LOKALNE POĐIETNIŠKE GROZDE: mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu! POKLICNO UVELIAVLIANIE ŽENSK je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih sc za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo. REFERENČNI CENTER ZA E-POSLOVANÌE: z mesecem oktobrom 2003 je začel delovati Referenčni center za e-poslovanje na sedežu Razvojne agencije Savinja. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju e-poslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo e-Učenja. CENTER ZA INFORMIRAN1E IN POKLICNO SVETOVANJE (C1PS): za vse, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, 11. Ivanke Lranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Vljudno vabljeni! 1SIO SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC (UPl-LU Žalec, Ul. Ivanke Lranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. SKLAD DELA S.AV1NISKE REGIJE: podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela. Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si. ra.savinja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, .Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, Miran Palir) ali preko naših partnerjev: LP1 - Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), Roman Virant s.p.(04l 726 546), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 713 3100, Janko Kač). Politične strenne februar 2004 8. marec -MEDNARODNI DAN ŽENA Pred nami je 8. marec - mednarodni dan žensk, ki ga je tudi OZN razglasila za dan boja za pravice in enake možnosd žensk. ZLSD že tradicionalno temu dnevu posveča posebno pozornost. V javnosü pa se zamegljuje dejanski smisel tega dneva in se ga spreminja v zgolj materinski dan oziroma v enkratno priložnost posebne pozornosti do žena. Dan žena naj bi bil, ne glede na obliko obeleževanja, za katero se boste odločbi, dan, v katerem je potrebno še posebej razčistiti in udejaniti nekatera načela. • Sožitje različnosti V zadnjih letih je desnici v Sloveniji uspelo porušiti ne le idilično podobo strpne in kulturne skupnosU, ampak celo postaviti pod vprašaj slovensko Ustavo in sposobnost slovenske politike, da ubrani temeljna ustavna načela in evropsko raven zaščite človekovih pravic. Azilanti, samske ženske, Romi, izbrisani, istospolno usmerjeni, pripadniki nekatoliških verskih skupnosü, ateisti - vsi so izkusili pritisk in krivice, ki jih ekstremisti v imenu večine poskušajo izvajaü nad manjšinami vseh vrst s sejanjem strahu pred drugačnostjo. Ženske smo v družbi sicer fizična večina, vendar največja politična manjšina in zato vemo, da je vsak poskus jemanja pravic manjšinam napoved tistega, kar bo jutri doletelo mnogo večje družbene skupine - delavce, ostarele, otroke, socialno izključene, nezaposlene Uprimo se poizkusom desnice in uživajmo v sožitju različnosU. • Ustavimo nasilje Civilna družba je v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi končno le dosegla prehod z zaznavanja problema nasilja v oblikovanje nacionalne strategije za reševa- Znižanje pristojnosti na nivoju krajevne samouprave je močan udarec za obrobne Krajevne skupnosti! Mislim, da v naši stranki kar dobro zasledujemo hitre trende napredka in hkrati tudi približevanju Evropi. Zavedamo se, da je to nujno potrebno, če hočemo voziti voz stabilnosti v družbi evropskih narodov, ki imajo svojo strategijo, svoja stališča, ki so nujno potrebna za skupno oblikovanje evropskega in svetovnega trga. Na ta način bomo postali tudi Slovenci in Slovenke od 1. maja naprej novi oblikovalci Evrope, zakonodaje, ukinitve meja, evropskega tržišča v katerem si želimo Uidi mi preizkusiti in sicer na podlagi znanja, konkurenčne delovne sile, kvalitete, sposobne in konkurenčne tehnologije, na podlagi zakonov in določil, ki bodo skupno tvorili napredek Slovenije in ljudi v njej. Preko evropske procedure bomo dobili tudi poslance in evropskega komisarja, ki bodo skupaj zastopali stališča Slovenije v elitni družbi evropskih narodov. Naša demokratična stranka upokojencev je ponosna na dosežene uspehe vse od kar stanujemo v novi preobleki demokratične države in s svojimi načeli. Pa vendar se ne moremo strinjati z nekimi novimi pogledi, z norim zakonom o lokalni samoupravi, ki je pripravljen za obravnavo v državnem zboru. Zakon poslavlja krajevne skupnosti v podrejen položaj, 51. in 57. člen predvidevata, da bi se naj od leta 2006 ukinile vse krajevne skupnosti v republiki Sloveniji. To bi naj pomenilo, da bodo ljudje, predvsem iz obrobnih KS postavljeni v manj vreden položaj, saj ukinitev transakcijskih računov pomeni nazadovanje, ne pa napredek in približevanje Evropi in k izboljšanju materialnega položaja vseh prebivalcev RS. Takšni nameni pomenijo, da bi se naj po sprejetju v prihodnosti sredstva in delo skoncelrirala v centre. Ob tem dejstvu ugotavljamo, da se radi ponašamo z decentralizacijo. ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov nje tega hudega družbenega zla. V pripravi je 'nov zakon o preprečevanju nasilja v družini. Nobena zakonodaja pa ne more zmanjšati nasilja, dokler ne uvidimo, da žrtve nasilja navadno ne morejo spregovoriti in ukrepati, mi pa lahko. • Za socialno pravičnost in solidarnost Primerjalni kazalci socialne varnosti in stopnje solidarnosti uvrščajo Slovenijo med relativno razvite evropske države, vendar ni nujno, da tako tudi ostane, če svojih socialnih pridobitev ne bomo znah ubraniti tudi po vstopu v El. Globalizacija kot trend poziva k varčevanju na račun pridobljenih socialnih pravic. Manjšanje le-teh pa najbolj kruto udari ženske, saj jih potisne v revščino, odvisnost in jim zapre možnost izbire. Zato je tako pomembno, da Slovenija na evropskih volitvah izkaže podporo naši politični opciji, ki se edina zavzema za Evropo socialne pravičnosti, enakih možnosti in solidarnosti. • Za zdravje žensk in otrok - za preventivo! Veliko se je govorilo o zdravstveni reformi. M ženske v ZLSD z veseljem sprejemamo in podpiramo predvsem tista izhodišča reforme, ki poudarjajo več solidarnosti in boljšo dostopnost vseh do zdravstvenih storitev. Skrbi pa nas, da nekatere formulacije v Beli knjigi napovedujejo ukinjanje specialistov pediatrov in ginekologov na primarni zdravstveni ravni in zmanjševanje obsega del sredstev za preventivo. Zavedamo se, da je vlaganje v zdravje drago, še veliko dražje in tragično pa je zdraviti bolezni, ki bi jih lahko preprečiti. Ob teh poudarkih vsem ženam želimo ob dnevu žena enake možnosti, socialno pravično in solidarno Slovenijo. ZLSD Žalec DeSUS to se pravi s približevanjem občinske uprave v bližino krajanov, v posamezne vasi in KS. Že dosedaj smo ugotavljati, da so v celotni RS kar največkrat zapostavljene obrobne KS, da nimajo svojih pošt, bank, trgovskih centrov, da je delo zaposlenih oddaljeno po več kilometrov, da so bolnišnice in zdravstveni domovi močno oddaljeni, da nimajo svojih socialnih zavodov, da je pomoč ob nesrečah otežkoče-na. 7ato je pogled naše stranke, predvsem starejše generacije ljudi zelo zaskrbljujoča. Zaskrbljenost je najmočnejša iz vidika primarne ureditve infrastrukture v prihodnje, iz vidika skrbi za prevoze ostarelih, bolnih in pomoči potrebnih, invalidskih in socialnih vprašanj, problemi okrog razrešitve zdravstvene nege in pomoči na domu. Med upokojence in starostnike prihajajo težki časi na področju pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Veliko ljudi naše generacije se že težko preživlja in so na robu preživetja. Z ukinitvijo KS pa bo padlo na naše ljudi v vaseh in podeželju še večje breme, brez pravne podlage in uradnega statusa potrjene krajevne samouprave. Krajevni odbori pa niso pravne osebe, nimajo svojih računov, krajanom je odvzeta volilna pravica v KS, kjer krajevne odbore potrjujejo občinski sveti. S takimi potezami se seveda v naši demokratični stranki upokojencev ne bomo strinjali. Takšni ukrepi hromijo delo KS in skupno odločanje ljudi v krajih, kjer žirijo. Tokrat gre za skupen razvoj, za pravice iz zakonskih določil in ohromitev političnega odločanja. Ukinitev TTR oziroma jemanje pravic krajanov o minimalnih sredstvih, ki naj bi se ukinila, je nezaupanje do ljudi, ki so v obrobnih KS zbirali dodatna velika sredstva za hitrejši razvoj. Ob enem je to kazen v odločitvi večje asociacije občin, saj so nekatere občine manjše kot KS. Smo na strani KS, katere niso pripravljene postati društva, ljudje po vaseh pa smatra naša stranka, da potrebujejo obveščenost in neposredni stik z upravo, občino in svetniki. Predsednik Desus Žalec Ivan Jelen UTRIP FEBRUAR 2004 Žalostno je gledati, kako vsi razpravljajo le o sredstvih, ne pa o cilju. Vsakdo misli na to, kako bo opravil svoj poklic; kar pa zadeva izbiro poklica ali domovine - prepuščamo usodi. Hudo je gledati, koliko Turkov, krivovercev in nevernih ljudi hodi po poti svojih očetov vdano zato, ker je v njih predsodek, da je tisto najboljše. To je tisto, kar spravi posameznika v določen poklic: ključavničarski, vojaški idr. Zaradi tega divjaki nimajo kaj početi s Provanso. Te besede sem povzel po francoskem matematiku in fiziku iz 17. stoletja, Blaisu Pascalu, za katerega je filozof in teolog, prof. dr. Janez Janžekovič zapisal: “Pascalove misli so nesmrtne kakor Homer, kakor Bibhja, kakor Hoja za Kristusom, kakor narodna pesem.” Iztočnica za razmislek k vsemu, kar nam ponuja aktualna prihodnost, t.j. vstop v EU in NATO. Eklatantna zmeda vladajočih dedičev komunizma prepričljivo deluje v smeri ohranjanja blišča lastnega preživetja, kot ohranjanja oklepa nedotakljivosti in protekcionizma. Evropska miselnost in etos sta precej drugačna, zato se v zadnjem času v Sloveniji kopiči tolikšna množica afektivnih tem, ki imajo zgolj en sam namen; preusmeriti pozornost ljudi od razmišljanja k emocionalnim reakcijam. To bi povzročilo fazni zamik pred volitvami in tako okrepilo možnost propustnosti sistema. Samo ena od že videnih cvetk. Da so cvetke prepolne zla, naj omenim samo nekaj tem: Nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča, Ksenofobija, Nestrpnost, Metropolitov odhod iz bojnega polja v generalštab, Razglasitev novega praznika 10. februar v Italiji, EMA 2004... Skoraj v senci ostajajo izjave Matevža Krivica o odškodninah in funkcionalni PRAVA POT Po vseh mogočih in nemogočih zdrahah, ki so bile značilnost v obdobju predsedovanja g. Buta, se zdi, da so se z nastopom g. Janeza Podobnika na mesto predsednika SLS stvari dokaj umirile. Kako je to uspelo g. Podobniku, nam ni povsem jasno, kaže pa, da je okoli sebe zbral dobro ekipo, ki deluje kot celota in preprečuje zdraharske odklone, ki so tako značilno zaznamovale prejšnje obdobje. Najmočnejša oseba v tem vodstvenem timu je prav gotovo g. Šrot, podpredsednik stranke, ki z dobrim poznavanjem tako ljudi kot tudi gospodarstva zna usmeriti in zastaviti pravo pot k reševanju nakopičenih problemov. Ta povezanost in enotnost se je pokazala na okrogli mizi v Preboldu. Organizator okrogle mize, občinski odbor SLS Prebold, skupaj z regijskim odborom SLS Spodnje Savinjske doline, je organiziral debato na temo Kmetijstvo in podjetništvo po vstopu v EU. Tema tega sklopa je izredno zanimiva in problemska, saj zadeva mnogo odprtih vprašanj in odpira veliko neznank za prihodnost. Kaj je Evropa, vemo skoraj vsi in jo poznamo, ne poznamo pa narodov in ljudi, ki v tej Evropi živijo in ne vemo, kako oni reagirajo na prihod novih sosedov. Lahko je reči, dobili smo novega soseda, vendar iz lastnih izkušenj vemo, da to v praksi ni tako lahko in enostavno. Sprejeti novega soseda je dolg postopek, ki zahteva veliko prilagodljivosti in se SDS nepismenosti, Matjaža Hanžka o izbrisanih in njegove primerjave z dogodki v Kočevskem Rogu leta 1945, popolna tišina pa je o resoluciji, sprejeti na XVI kongresu Evropske ljudske stranke o obsodbi totalitarnega komunizma, kot zločinskega režima. Resnično kaotično stanje, ki ga potrjuje zadnji stavek uvodne Pascalove misti. 1\t dodajam še eno spoznanje: Pamet nam ukazuje veliko bolj brezpogojno kakor gospodar; če namreč tega ne ubogamo smo nesrečni, če pa one ne, smo bedaki. Torej, kaj izbrati? Iztekajoči se mesec je bil zelo delaven tudi za 00 SDS. Pri nas se je 9- februarja mudil predsednik Janez Janša. Na Radiu Goldi je bil z njim opravljen pogovor v živo, sledila je polurna video oddaja v studiu STV Žalec, nato pa je bil prisoten na seji Celjske regijske koordinacije SDS. Takoj po seji smo z našim gostom organizirali v Celjskem domu Okroglo mizo. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, kar razveseljuje, saj aktualne razmere in dogajanja očitno zanimajo vedno več ljudi. 12. februarja se je 00 SDS Žalec sestal na redni letni konferenci, kjer smo kritično pregledali delo preteklega leta in si za leto 2004 zastaviti plan, s katerim želimo uresničevati program stranke. Eden od ciljev je tudi pridobivanje novega članstva, zato vabimo simpatizerje in vse, ki jim program SDS izpolnjuje politične poglede, da se nam pridružijo. Prav tako bomo veseli vseh pobud, ki jih pričakujemo v okviru občinskega odbora SDS, vso resnost pa bomo posvetili morebitnim kritikam. Kakor misel dela človeka velikega, mu odprtost omogoča izpolnitev. Za 00 SDS Žalec Januš Rasiewicz lahko v dušo človeka zareže v dobrem ali slabem smislu. To je pokazala že odklonitev sprejema evropske ustave. Na okrogli mizi je najprepričljivejše izzvenelo vprašanje ge. Marolt, predsednice občinskega odbora Braslovče, kaj smo delali od osamosvojitve naprej, ko je postal naš cilj Evropa in povezave znotraj nje. Smo dovolj naredili za osveščanje ljudi, še zlasti otrok, za vstop v EU? Predvsem mladi so tisti, ki bodo prevzemali najodgovornejša mesta v gospodarstvu in politiki znotraj EU. Je morda teh deset let, ko je šolski sistem ta problem načrtno tiščal v senco, zamujenih? Res kaže, da je bila to zamujena priložnost, ki se nam lahko maščuje v prihodnosti. To je bila tudi sklepna misel te okrogle mize, ki pa ji bo SLS v prihodnje namenila še več pozornosti, saj vemo, da je bolje začeti pozno, kot pa nikoli. Glede ostalih tem, ki so se nanašale na kmetijstvo in gospodarstvo, pa okrogla miza ni dala konkretnih odgovorov razen tistih, ki jih prebiramo in slišimo vsak dan v medijih. Morda lahko izpostavimo še misel in željo, da mora SLS med ljudi ter da bomo še naprej organizirali in seznanjati ljudi s problemi v EU in v lastni stranki in tako izbrati najboljšo pot za njeno delovanje. Želimo si, da je to prava pot in da gremo po njej v jutrišnji dan. Ivan Jošt “Zmagali bomo!” S tem vzklikom je začel na rednem zboru članic in članov 00 LDS Žalec, 19- februarja v Galiciji , svojo predstavitev kandidat LDS za volitve v državni zbor župan občine Žalec Lojze Posedel in požel buren aplavz. Iz njegovega govora je vela trdna odločenost, da se na letošnjih volitvah preizkusi tudi v parlamentu. Povdaril je vlogo LDS pri ključnih nalogah države od osamosvojitve pa do sklepnega dela vključevanja Slovenije v EU in NATO. Spomnil nas je na politično naprednost Savinjčanov v preteklosti vse od II. Slovnskega tabora dalje. Za člane LDS in verjamemo, da tudi za veliko večino ostalih občanov, je Lojze Posedel pravi politik, ki bo znal v prvi vrsti zagovarjati interese okolja iz katerega prihaja. Zanj niso najbolj pomembne “velike teme”, ki so medijsko tako napihnjene. Zaveda se, da so zanj in za vse nas še kako pomembna vprašanja, kot so razvoj naše regije, ki se mora razvijati na način, da bomo zmanjševati razliko v razvitosti z ostalimi razvitejšimi deti Slovenije. Vedno znova dokazuje, da so mu na prvem mestu reševanje problemov in skrb tako za mlade kot tudi starostnike in še bi lahko našteval. Lojze Posedel je politik novega kova. Stranko in politiko jemlje samo kot svetovni nazor, kot pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev Do zaključka redakcije nismo prejeli prispevka. Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. LDS Liberalna demokracija Slovenije in boljšo možnost reševanja problemov okolja, ki ga predstavlja. Člani 00 LDS Žalec smo trdno odločeni in prepričani, da je naš kandidat najboljši, da je v preteklosti že ničkoti-kokrat dokazal, da dela in živi pred- vsem za svoje ljudi in da si ne zasluži samo on, ampak mi vsi, to dokazati tudi v državnem zboru. Zaradi vsega naštetega bo njegov vzklik “zmagali bomo” naš slogan do novembrskih volitev. Vasja Knapič Obiščite našo spletno predstavitev na naslovu: http://www.zalec.lds.si/, kjer so podatki o odboru, slike z vseh prireditev od januarja 2003 dalje, nagradne igre .... Razpravljajte tudi v FORUMU, kjer bomo vsak mesec izžrebali nagrade za razpravljalce. februar2004 Po DOLINI Uspešni kulturniki tudi med učenci V občini Žalec so tudi letos organizirali proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku za osnovnošolce, ki je bila na Navodnik, Dekliški pevski zbor KD Galicija, Otroški pevski zbor POŠ Trje, plesalka Sanja Rehar in povezovalec programa Matjaž Romih, je nem področju in njihovim mentoricam in jim podelil priznanja. Priznanja so prejeli; OŠ Griže: Petra Hlačer, Marko Škafar, Maša S podelitve priznanj osnovnošolcem in njihovim mentoricam za delo na kulturnem področju isti dan kot osrednja občinska proslava. Zvečer je župan Lojze Posedel podelil Savinova odličja, dopoldne pa je izročil priznanja mladim kulturnim ustvarjalcem osnovnih šol žalske občine in njihovim mentoricam. Po kulturnem programu, v katerem so nastopih sopranistka Andreja Zakonjšek, pianistka Magdalena polno dvorano mladega občinstva, učitelje in druge goste nagovoril župan Lojze Posedel. Ob tej priložnosti je vsem prisotnim izrekel čestitke ob kulturnem prazniku in čestital ustvarjalcem programa za izvrstno proslavo v režiji Brede Šip, ki je bila v celoti posvečena delu in življenju skladatelja Rista Savina. Čestitke in zahvalo je namenil tudi vsem učencem in skupinam za delo na kultur- Dravec, Marina Klinc, Mateja Gaber, Tadeja Šalej, Jerneja Kolšek, Špela Vodeb, Sara Horvat, Lea Pišek in mentorice Darja Kovač, Breda Veber in Vesna Družinec Pilko; OŠ Petrovče: Folklorna skupina POŠ Trje, Mladinski pevski zbor, Sara Križnik, Emanuela Pečovnik, Plesno-ritmična skupina OŠ Petrovče, Kaja Plantak in Anja Grobelnik ter mentorice Helena Turnšek, Anita Žolnir, Malčki na smučarskem tečaju Nekaj otrok iz vrtca Polzela se je pred dnevi vsak dan s smučarsko opremo in z avtobusom odpeljalo na Celjsko kočo, kjer so se učili prvih “korakov” na smučeh. Špor- tno društvo Mladi talent je za predšolske otroke organiziralo in izvedlo smučarski tečaj. Sprejemljiva cena in informacija o uspešno izpeljanih smučarskih tečajih sta bili odločilni, da se je vodstvo polzelske šole odločilo sprejeti ponudbo za svoj vrtec in jo posredovati staršem. Vrtec je zagotovil tudi spremstvo domače vzgojiteljice, ki je skrbela za dobro počutje otrok med vožnjo in za varnost otrok izven smučišča. Poleg tega pa je vzgojiteljica tudi vaditeljica smučanja, zato se je na smučišču z veseljem pridružila otrokom. Zadnji dan tečaja so bili na Celjsko kočo povabljeni tudi starši, ki so bili navdušeni nad osvojenim smučarskim znanjem svojih otrok. T.T. Govorilne ure za učence V življenju se vsak dan srečujemo s številnimi težavami in težavicami. Mnoge med njimi so rešljive že s preprostim pogovorom (pravočasno in odkrito); včasih je dovolj že dober poslušalec... Kakor koli že - vsakomur je treba dati možnost, da pove, kar ga teži, se posvetuje, poišče pomoč... Na šolah je takšnih priložnosti ogromno, zato smo se pri nas odločili za načrtno in skrbno vodeno izvajanje govorilnih ur za učence in si to zastavili kot razvojno nalogo s posebnim poudarkom na skrbi za njihov dober učni uspeh in vzgojo pozitivnih vrednot. V tem smo videli pravo priložnost za ene (učenci) in druge (učitelji), da razvijemo temeljitejšo individualno komunikacijo, ki bo prispevala k številnim pozitivnostim: • dvigniti raven odnosov med učitelji in učenci • učencem ponuditi nasvet, pomoč • nova možnost komuniciranja (sproščenost) • navajanje učencev na iskanje rešitev, odgovorov • doseči boljše rezultate na izobraževalnem in vzgojnem področju • vplivati na večji občutek varnosti in sprejetosti • izkoristiti močna področja učencev • povečati samozavest učencev Učiteljice razredne stopnje bodo to uro izvajale po sprotnem dogovoru, na predmetni stopnji pa je načrtovana v umiku, in sicer takrat, ko imajo učenci prosto. Z novostjo smo seznanili učence (šolski radio, razredniki, publikacija) in starše (uvodni sestanki, publikacija), jim predstavili možne vsebine in poudarili, da so tovrstna srečanja prostovoljna. V začetku šolskega leta smo med učenci izvedli anketo, s katero smo želeli izvedeti, kaj o tem mislijo, o čem bi se radi pogovarjali, s kom bi se ah pa so se že... Anketa je pokazala, da si največ pogovorov z učitelji želijo sedmošolci devetletne šole (kar dve tretjini), najmanj pa petošolci (tretjina). Pogovor z učiteljem je v tem šolskem letu potrebovala polo-via sedmošolcev osemletne in devetle-tne šole ter tretjina petošolcev in osmošolcev. Veseli nas, da je število pogovorov v tem času že zdaj večje kot v lan- skem celem letu. Najpogostejše teme, o katerih so se z učitelji pogovarjali, so bile učne težave, težave s prijatelji (odnosi, ljubezen...) in nasilje (psihično in fizično nasilje). Petošolci in sedmošolci devedetne šole posameznim učiteljem zelo zaupajo (dve tretjini), nekoliko manj je zaupanja pri sedmo-šolcih in osmošolcih. Učiteljem, ki so prijazni, pošteni in dobri, zaupajo zato, ker imajo izkušnje, jim svetujejo, pomagajo, prisluhnejo in se znajo pogovoriti. Starejši si izberejo tistega, ki je po njihovem prepričanju vreden zaupanja; nekateri se bojijo, da bi učitelj zaupano povedal naprej. Učenci, ki se doslej še niso pogovarjali z učiteljem, pa so povedati, da svoje probleme zaupajo staršem in prijateljem. Sami so izrazili željo za govorilne ure za ves razred. Učitelji naj bi dokazali, da jim lahko zaupajo; naj bi jih vedno poslušali in si vzeli čas za pogovor. Sedmošolci devedetne šole pa so navedli največ pobud in predlogov v zvezi s preobremenjenostjo. Prve povratne informacije so pozitivne; kar nekaj razgovorov je že bilo opravljenih, v večini sicer na pobudo učiteljev, vendar smo prepričani, da bodo čez čas tudi učenci pobudniki, saj jim je ta "novost” všeč, le še “korajžo” je treba zbrati... Marjana Lešnik, prof. Feja Krajnc, dipl. s®c. del. Nuša Božiček, Anica Aškerc in Romana Gajšek; OŠ Šempeter: Silvija Kuhar, Neja Dvornik, Peter Milovanovič, Nežika Zagoričnik, Andrej Petrinjak, Vesna Črepinšek Nerdživane Faztiu, Tina Uršič, Franci Privošnik, Anja Cestnik in mentorice Valerija Dolar, Simona Kučer, Angela Pinter in Jana Maskalan; I. OŠ Žalec: Katra Petriček, Žan Borštner, Andreja Hrastovec, Rebeka Lovrec, Ana Pevec, Domen Meža, Janez Marin, Marko Petriček, Tina Rotar, Dijana Glavaš, Matevž Starič, Špela Antloga, Ajda Hribar in mentorice Polona Kuder, Lidija Koceli, Neti Šuler, Zdenka Markovič in Majda Jurač; II. OŠ Žalec: Tea Čulk in Luka Hramec ter mentorica Danica Vončina Vetigošek. Priznanje sta prejela Uidi Filip Miklavc, učenec Glasbene šole Žalec, in njegov mentor Dejan Tamše. D. Naraglav Likovni svet otrok V vrtcu Prebold so v okviru celoletnega projekta Likovni svet otrok pripravili zanimivo razstavo in kulturno prireditev, s katero so prispevali svoj delež k proslavitvi slovenskega kulturnega praznika in meseca kulture v občini Prebold. Osnovni cilj celoletnega projekta je razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do likovnega izražanja in zbujati veselje za likovno ustvarjanje, hkrati s tem pa tudi spoznavati različne likovne tehnike in se soočiti z raznovrstnimi vsebinami. Otroci v igralnicah stikajo z mokrimi slikarskimi materiali, se igrajo z barvami in spoznavajo mešanje barv, praskajo s trstiko v jajčno emulzijo, odti-skujejo s pečatniki na blago in papir, s svinčniki ati ogljem pa rišejo avtoportrete. Za pripravo razstave so v svoje vrste povabiti tudi goste. Prvi dan je bila z njimi likovna pedagoginja iz OŠ Prebold Breda Tekavc in skupaj z njo so slikati z mokrimi slikarskimi materiali. Drugi dan so pod mentorstvom keramičarja Janeza Anclja ustvarjati izdelke iz gline. Tretji dan pa jih je obiskala amaterska slikarka Marija Jelen. Z otroki je ustvarjala razne slikarije, ki so bile izdelane bodisi s suhimi ali mokrimi risalnimi materiali. Njihove stvaritve so bile na ogled en teden, do konca tega šolskega leta pa bodo v okviru projekta pripraviti še več tovrstnih srečanj in ustvarjalnih delavnic. D. N. Mladi ustvarjalci med ogledom svojih in drugih likovnih izdelkov Ob zaključku razstava Na OŠ Griže je od začetka lanskega novembra do konca minulega meseca potekal projekt Droge, ne hvala, v okviru katerega se je zvrtilo veliko dejavnosti. O vsem tem govori razstava, ki so jo postavli na ogled na hodniku predmetne stopnje. Na razstavi so predstavljena likovna dela učencev 7. in 8. razredov, literarna dela ter razmišljanja učencev, staršev in učitljev o projektu, veliko pa je tudi fotografij iz ustvarjalnih delavnic, ki pričajo o delu učencev med varovanci Varstveno-delovnega centra v Žalcu, med starostniki na Polzeti, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in pred prvošolčki devetletke na domači šoti. Na OŠ Griže poteka projekt osveščanja učencev o drogah in zasvojenosti že vrsto let, vsako leto pa dodajo kaj novega. Projekt vodita Breda Roven in Marija Pavčnik. D. N. Ob smrti Bogdana Kučerja Z roba drugačnosti Sorodniki, sodelavci, prijatelji in znanci smo se zbrali, dragi Bogdan, da te pospremimo na poti v mir, kakršnega si izbral s svojo odločitvijo. Svobodni smo, da gremo, kamor želimo, in da smo, kar smo. Kako čudno: del dneva smo preživeli v mislih s teboj in potem odhiteli vsak svojim mnogim hitenjem, mnogim dolžnostim in drugim neodložljivim “zadevam ” naproti. Ti pa - nimaš nobene obveznosti več. Zdaj ne več. In nikoli več. Kaj res ne znamo živeti drugače? Kaj res ne znamo živi spoznati miru? V mislih in srcu mladeniča, ki se je že v osnovni in srednji šoli najprej z atletiko in taborništvom zapisal športu, gotovo ni bilo tako. So bile sanje in je visoko sijalo sonce - ni moglo biti drugače. V času pred študijem si se odločil za košarko in kmalu z mlado košarkarsko ekipo dosegal vrhunske rezultate. Nemir je tedaj pomenil ustvarjalnost, željo po dokazovanju in napredku. Z Vladom Vebrom sta kot mlada smučarska učitelja v Smučarskem klubu Žalec vzgojila vrsto dobrih smučarjev in kro- jila usodo smučarskega centra v Libojah. Da si v otroku hitro prepoznal talent, da si bil resničen strokovnjak na svojem področju, so ti priznavali vsi, ki si se z njimi srečeval na športnih tekmovanjih. V letih službovanja si vzgojil vrsto uspešnih tekmovalcev različnih športnih panog. To so gotovo bila tvoja srečna leta, saj človek, ki ni srečen, ne more svoje ustvarjalnosti prenašati na druge, še zlasti ne na otroke. Prepoznati nadarjenost v otroku in jo potem razviti v uspeh je prav tako dar. In brez srčnih vrednot trenerja tudi najbolj nadarjen tekmovalec ne more uspeti. Sama sem te spoznala mjprej kot petošolka na smučarskem tečaju v Libojah in kot učitelja telovadbe, ki je veljal za precej strogega pedagoga, leta kasneje pa sva postala sodelavca na Osnovni šoli Žalec. Moje veliko mladostno zavzemanje za pravice otrok in razumevanje za njihove skrbi in težave je mnogokrat trčilo ob nepopustljivost tvoje vzgoje. Iskrilo se je od nasprotujočih si mnenj. A je vedno ostalo med nama spoštovanje in kolikor vem, je bilo tako tudi v odnosu do drugih sodelavcev. Potem sem te spoznala še drugače. V času velike življenjske preizkušnje, ko so bili prijatelji in drugi dragi ljudje daleč, sem bila deležna tvojega razumevanja in velike, nesebične jmmoči. Morda res šele z roba svoje drugačnosti lahko razumemo in sprejmemo drugačnost drugega. To in pa najino sodelovanje v šolskem planinskem krožku mije odkrilo Bogdana, kakršnega ni poznalo veliko ljudi. Takega so te poznali tudi nekateri prijatelji v Planinskem društvu Žalec, v katerem si dolga leta in pravzaprav od vsega najdlje aktivno deloval. S tem si se zame zapisal med tiste ljudi, ki jih nikoli ne pozabimo: naj jih srečujemo ali pa tudi ne; naj so žili ali mrtvi -ivdno na nek način živijo v nas. "Nič ni tako dragoceno kot tisti del tebe, ki je v drugih, in tisti del drugih, ki je v tebi. Tam zgoraj, visoko gori, je vse eno. ” (Pierre Teilhard de Chardin) V imenu vseh nekdanjih sodelavcev, predvsem pa v svojem imenu, ti zadnjič kličem: “Zbogom, stari prijatelj. ” Lidija Koceli v imenu I. osnovne šole Žalec 'Žalec, 28. januarja 2004 Po DOLINI februar2004 UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ŽALEC Življenje in delo v našem društvu Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje letos 5. obletnico delovanja. V šolskem letu 1999/2000 smo začeli s petimi krožki, v katerih so člani bogatili svoja znanja in sklepali prijateljske vezi. V tekočem šolskem letu deluje 17 krožkov. Z delom v krožkih smo začeli postopoma od oktobra do decembra, tako da se je število sodelujočih v različnih programih od začetka izvajanja programov jeseni 2003 do februarja 2004 povečalo z 224 na 240. Zainteresirani občani se v določene krožke vključujejo skozi vse leto, saj so programi odprtega tipa, novi člani pa vedno dobrodošli. Ponudba programov v našem društvu je zelo pestra: tuji jeziki (angleščina, nemščina), računalništvo, ročna dela (Deteljica), krojenje in šivanje, družabni plesi, likovne dejavnosti, energija in zdravje. Na novo pa so začeli delovati krožek klekljanja, pohodništva in zeliščars-tva ter krožek kultura bivanja s flo-ristiko. V nekaterih krožkih poteka program že peto leto, vsako jesen pa v razpisu ponudimo možnost obiska posameznih začetnih tečajev. V naše društvo se vključujejo Uidi tri skupine starejših za samopomoč Zimzelen. - Programi v krožkih potekajo večinoma od oktobra do maja, enkrat tedensko po dve uri. Prostore zanje smo našli v Bergmannovi vili, v Mestni skupnosti in v Osnovni šoli Žalec. Programe vodijo profesorji oziroma profesorice in drugi strokovnjaki. Za organizacijo programa in družabnih dejavnosti v posameznih krožkih skrbijo animatorji. Krožki delujejo po dogovorjenem redu, v njih vlada medsebojno razumevanje, poleg resnega izobraževalnega dela pa veliko pozornosti namenjajo družabnosti. V krožkih z lastnimi sredstvi organizirajo tudi strokovne ekskurzije in izlete, ki dopolnjujejo program dela. Članice krožka ročnih del Deteljica so se prijateljsko povezale tudi s sorodnimi skupinami iz drugih krajev Slovenije. Skozi vse leto organiziramo vrsto družabnih in kulturnih prireditev za vse člane društva, tudi tiste, ki ne obiskujejo krožkov. Takih je po zadnji evidenci o plačani članarini za leto 2004 le 32, vendar je rok za plačilo članarine do konca marca oziroma do konca koledarskega leta. Med člani so priljubljeni obiski opernih predstav, izleti in družabna srečanja. Dobro obiskane so tudi predstavitve dela krožkov, posebno mesto imajo razstave ročnih del, ki si jih občani lahko ogledajo vsaj enkrat na leto. Organizacija dela društva je zaupana sedemčlanskemu upravnemu odboru, ki ga dopolnjujejo še nadzorni odbor in člani častnega razsodišča. Operativne zadeve izvajajo predsednica, njena namestnica, članici, ki skrbita za finančne zadeve in tajnica, ki so občanom na razpolago za informacije in vplačila vsak torek in petek med 9- in 12. uro na sedežu društva. Kakovostna sestava Malo medu in zastrupljene čebele V Zvezo čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline, ki združuje 9 društev, je včlanjenih 130 čebelarjev, ki imajo okrog 1320 čebeljih družin. Njihovi predstavniki so se pred dnevi zbrali v žalski občinski dvorani na letnem občnem zboru ter ocenili delo zveze in si zadali nov progam dela. Kot je v svojem poročilu povedal predsednik zveze Stanko Rizmal, je bilo lansko leto po beri medu povprečno. Čebelarji se vse pogosteje srečujejo s posledicami intenzivnega kmetovanja in gojenja monokultur na velikih kompleksih in z uporabo kemičnih zaščitnih sredstev in miniranih gnojil. Posledica tega so majh- ni donosi medu in zastrupitve čebel. V lanskem letu so številnim čebelarjem pogosto odmirale čebelje družine, vzrok temu pa čebelarji pripisujejo varai, zastrupitvi čebel in neugodnim vremenskim razmeram ter drugim boleznim čebel. Žarišča hude gnilobe čebelje zalege, ki so se pojavila v letu 2002, so bila lani sanirana s strokovno pomočjo veterinarke Alenke Jurič. Z njeno pomočjo so zagotavljali tudi druga ustrezna zdravila. Zveza je društvom pomagala pri registraciji čebelarstev in uveljavljanju subvencij, pripravila je strokovno ekskurzijo na Primorsko ter organizirala predavanja in strokovna srečanja Člani društev so se udeležili regijskega posveta, vsesloven- Tajnik zveze Jani Puckmeister in predsednik Stanko Rizmal Rudiju v spomin upravnega organa omogoča, da so posamezniki zadolženi za posamezna področja delovanja in kot dober tim vodijo delo društva. Sredstva za delo društva v večji meri zagotavlja občina Žalec iz proračuna, za obiskovanje krožkov je prispevek 4000 SIT, članarina pa znaša 1000 SIT na leto. Vsako leto poskušamo bolj ali manj uspešno pridobiti nekaj donatorskih sredstev, prijavljamo pa se tudi na razpise za finančno pomoč pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. V veliko pomoč pri zagotavljanju sredstev nam je tudi programski svet društva, v katerem sodelujejo predstavniki občine Žalec, Zveze društev upokojencev Žalec, Zdravstveni dom, Center za socialno delo, UPI - ljudska univerza ter Dom Nine Pokom Grmovje. Konec februarja bomo pripravili občni zbor, na katerem bomo pregledali delo v prvem letu mandata novega vodstva društva. Poleg uspešno opravljenih nalog bomo predstavili nekaj tistih, ki na izpolnitev še čakajo: praznovanje obletnice, popestritev programov krožkov, uskladitev aktov društva z novo zakonodajo in finančnimi pravili, pridobitev novih strokovnjakov za vodenje programov in navezati tesnejše stike s sorodnimi društvi po Sloveniji. Ugotavljamo, da je pogostokrat preveč operativnih nalog za samo nekaj ljudi, ki se delovanju društva aktivno posvečamo. K sodelovanju bi radi pritegnili več ljudi z znanjem iz finančnega poslovanja. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje je bilo ustanovljeno z namenom popestriti in dati nov polet življenju ljudi, ki smo zaključili svojo poklicno pot. Bogatenje znanja, druženje ter sklepanje novih poznanstev in prijateljskih vezi so osnovno poslanstvo našega društva. Veliko zanimanje za naše delo kaže, da to poslanstvo izpolnjujemo. Marija Masnec in Emilija Pešec skega srečanja čebelarjev Slovenije v Celju in svetovnega kongresa čebelarjev v Ljubljani. V sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja, Zavodom Rogaška dediščina Rogatec in Čebelarsko zvezo Slovenije so v Žalcu izvedb tečaj za pridobivanje znanj za pokbcno kvalifikacijo čebelar, čebe-larka. Pri realizaciji programa sta jim bili vvebko pomoč Mestna skupnost Žalec in Občina Žalec. Letošnji program se bistveno ne razlikuje od lanskega. S predavanji in strokovno pomočjo bodo pomagafi čebelarjem pri ohranjanju zdravja čebel, pri-pravib bodo več srečanj, akcijo za pregled čebeljih mrtvic in medu, udeležbi se bodo posveta čebelarjev v Mozirju bi Celju, skrbeh za nabavo zdravd bi sladkorja za dohranjevanje in sodelovak na prireditvah drugih organizatorjev s predstavitvami in degustacijami čebeljih pridelkov. T. Tavčar Kdo bi razumel smrt, ko velikokrat še življenja ne razumemo. Vemo, da je smrt sopotnica življenja. Tista zadnja, nepreklicna resnica. A ko pride, smo presunjeni, razočarani, jezni, brez moči in pravih besed. Še posebej, če pride hitro, veliko prehitro. Takrat smo izgubljeni in polni praznine - kot da umre del vsakega od nas. Sredi hudega januarskega mraza je umrl Rudi, najboljši prijatelj, ki si ga človek lahko zamisli. Kako velikokrat smo si v njegovi družbi povedali, da se “mamo fajn, ko smo skup” in da se imamo res prijateljsko radi. Kako smo občudovali njegovo iskrenost, plemenit človeški karakter, življenjski optimizem in neizmerno dobroto. Kar je bil pripravljen storiti za druge, je bilo preprosto na meji verjetnega, velikokrat nemogočega. Toda takšen je bil, v vsej svoji enkratnos ti in neponovljivosti. Kdo bi razumel Rudija, ko velikokrat še sebe težko razumemo, ko iščemo smisle težko razumljivega in občasno krutega, a vseeno čudovitega življenja. Občudovali Raznolika dejavnost društva Člani Turističnega društva Polzela in drugi gostje so se sestali na rednem občnem zboru. Za prijetnejše vzdušje so na začetku prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, oddelek Polzela. Predsednica društva Alenka Žnidar je v svojem poročilu navedla raznokko dejavnost društva. Med drugim so pripravili igre na snegu, že tradicionalno maškarado, družinsko kolesarjenje, tri sejme, in sicer spomladi vebkonočnega, ob prazniku občine sejem kmečkih dobrot in božični sejem s spremljajočimi smo Rudija, toda nikoli dojeli, da ima nekdo vse, o čemer mnogi zaman sanjajo: krasne otroke, razumevajočo in ljubečo ženo, dobrodušne starše, dobrosrčno sestro, dobre prijatelje, družinski športni center v čudovitem okolju - on pa je živel svoje življenje in sanjal le svoje sanje. Iskal je čas, ki ga ni več, in verjel v ideale, ki so že zdavnaj izginili ali pa jih sploh nikoli ni bilo. Toda takšen je bil. Imel je nešteto idej. Velikokrat je bil pred časom, da mu nismo mogli slediti. Večkrat je imel tudi prav. Imel je pogum in vizijo. Toda v življenjskih labirintih, ko je potrebno ideje uresničiti ali samo postaviti piko na i, je izgubljal, na koncu zgubil in se žal tudi telesno izčrpal. Zagotovo zato, ker ni priznaval telesnih zakoni tosti, toda hkrati tudi verjel, da so vsi ljudje dobri in pošteni, ter da čutijo in razmišljajo kot on, se pravi, da vsem hočejo samo dobro. A je bilo razočaran je prehudo? Prijatelji vemo, da nas je imel zelo rad, čeprav smo bili velikokrat njegova slaba vest. Ampak več kot to, nam ni uspelo, ne zmoremo pa odgovora, ali smo se trudili dovolj. A radi bi še enkrat povedali, najbolj iskreno, kolikor je mogoče - da smo imeli Rudija radi. Da nam je bilo lepo biti njegovi prija- Utrinek s spomladanskega sejma prireditvami. V akciji Tbristične zveze Slovenija Moja dežela lepa in gostoljubna so se uvrstbi na tretje mesto v kategoriji manjših mest. V razpravi je sodeloval nidi župan Ljubo Žnidar bi poudaril, da je turistično društvo še mlado, tako kot občina, vendar pomeni njegova raznokka dejavnost Uidi promocijo občine. Z učno potjo v Šeneku promovirajo park Senek, počasi oživlja tudi Gora Oljka, v nasled- telji in da smo se zelo radi družili z njim. Ker je bil topel, duhovit, tako čustven in vedno pripravljen pomagati. Eden redkih ali edini, ki bi si sposodil, da bi ti lahko posodil. Tako edinstven je bil v vsej svoji pojavi, da je pustil neizbrisen pečat. Na pokopališču v Šempetru, kjer smo ob Rudijevem pogrebu mnogi do sedaj preživljali enega najtežjih trenutkov v življenju, se ne bomo srečevali tako pogosto, kot smo se za nas na najlepšem kraju pod savinjskim soncem - na tenis igriščih Zupanc. Na pokopališče bomo prihajali tiho, vsak zase in poklepetali s spomini na prijatelja, ki ga ni več. In mu vedno znova povedali, kako zelo, zelo ga pogrešamo. In še vedno verjamemo, da nas bo pozdravil s svojim dobrodušnim smehom, kakšno novo domislico ali krivico, ko bomo z zaprašenimi loparji, tam nekje aprila, prvič stopili na teniško igrišče. “Fiksl, foksl, fertik,” je večkrat dejal. Naj to velja za to življenje, morda se z Rudijem spet vidimo v naslednjem. Pod najlepšo lipo v gmajni, ki bo letos zacvetela osamljena. A nas bo do konca življenj spominjala na prijatelja, ki ga ni več. PRQATE1JI njem letu načrtujejo dokončno ureditev rojstne hiše pesnice Neže Maurer, pripravljajo pa se tudi na obnovo gradu Komenda. Delo društva bo tudi letos pestro in zanimivo. Na občnem zboru so sprejeb tudi predlog o usposabljanju mladih za turistično vodenje po šolski poti Neže Maurer, in sicer od rojstne hiše do bele ceste. T. Tavčar Izobraževanje savinjskih vinogradnikov Zadnji dnevi zime so najbolj primerni za pripravo na pomladanska opravila v vinogradih. Zato je Društvo savinjskih vinogradnikov že pripravilo letošnje prvo izobraževanje o rezi vinske trte in obnovi vinogradov ter oskrbi tal v vinogradih. Tokratnega predavanja mag. Romana Štabuca s Kmetijsko gozdarskega inštituta Maribor se je udeleži- la več kot polovica od skupno 107 članov, kolikor jih šteje društvo. Teoretični predstavitvi novosti na tem področju je sledil praktičen prikaz rezi v vinogradih Ivana Podpečana in Jožeta Drameta na Bmici. Nad predavanjem in prikazom rezi so bik člani navdušeni, k dobremu razpoloženju pa je pripomoglo tudi lepo vreme in pogostitev gostiteljev. S. M. februar2004 Po DOLINI Zadovoljni s 14 regijami Slovenska ljudska stranka -regijski odbor Spodnja Savinjska dolina je pred dnevi na Polzeli pripravila srečanje vodstva stranke s svojimi člani in simpatizerji, v preboldski dvorani pa je nato potekala tudi javna tribuna o regionalizaciji v Sloveniji in kmetijstvu ter podjetništvu po vstopu v Evropsko unijo. Soorganizatorji tribune regijski odbori Celje, Zgomjesavinjska-šaleška dolina, Koroška in Obsotelje. Najprej so zbrane, ki so skoraj ce Slovenije Peter Vrisk. Janez Podobnik je poudaril, da je vlada državnemu zboru predlagala 14 tako imenovanih razvojnih regij, to je za potrebe enakomernejšega razvoja Slovenije. To niso kohezijske regije, o katerih govori Evropska unija in ki naj bi bili največ dve. Prav tako to še niso upravne regije oziroma pokrajine. Slovenska ljudska stranka sicer podpira predloge, ki prihajajo s strani občin, zato se strinja z ustanovitvijo dveh regij na območju sedanje velike savinjske statistične regije, to je savinjsko in Na javni tribuni sta bila tudi predsednik stranke Janez Podobnik (drugi z desne) in podpredsednik stranke Bojan Šrot, ob njem Peter Vrisk in Maijan Sever. povsem napolnili preboldsko dvorano, pozdravili predsednik 00 SLS Prebold Janez Jager, župan Vinko Debelak in predsednik regijskega odbora Marjan Sever. Zapeli so preboldski pevci in zaigral harmonikar, ogledah pa so si tudi kratek predstavitveni film o Preboldu. O regionalizaciji in kmetijstvu po vstopu v Evropsko unijo so govorih ter na vprašanja odgovarjali predsednik stranke Janez Podobnik, podpredsednik in celjski župan Bojan Šrot, minister za promet Jakob Presečnik, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Franci Potočnik in predsednik Kmetijsko gozdarske zborni- Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 savinjsko-šaleško. Tudi celjski župan Bojan Šrot je povedal, da ne nasprotuje ustanovitvi SAŠE. Glede kmetijstva in podjetništva v Evropski uniji pa je Peter Vrisk med drugim poudaril, da je potrebno poskrbeti, da bo zlasti slovensko podeželje dobilo ves denar iz predpristopnih pogajanj. Gotovo bo nekaj kmetij propadlo, je povedal, vendar bodo tisti, ki bodo hoteh ohraniti kmetijsko dejavnost, lahko uspeh, verjetno pa se bodo morah ukvarjati še z dopolnilnimi dejavnostmi. K. R., foto: T. T. Evropske volitve pred nami Zbora so se udeležili tudi predstavniki SDS drugih savinjskih občin. Med gosti sta bila tudi podpredsednik Državnega zbora in evropski opazovalec dr. prof. Miha Brejc in član izvršilnega odbora SDS Slovenije Franc Sever. Občni zbor je vodil Franc Cigler, poročilo o delu stranke pa je podal predsednik Marjan Golavšek. Po vseh podanih poročihh je zbrane nagovoril Miha Brejc in odboru čestital za uspešno delo, hkrati pa dodal, da je letošnje leto čas volitev, od katerih bo odvisen nadaljnji polo- V dvorani PGD Prebold je v občni zbor članov in simpati-začetku tega meseca potekal zerjev SDS občine Prebold. Dr. prof. Miha Brejc žaj in vpliv stranke. Dober rezultat na evropskih volitvah bo imel dober vpliv tudi na jesenske volitve v DZ. Prav zato je vehkega pomena, kohko sedežev bo stranka dobila v evropskem parlamentu. V nadaljevanju je zbranim predstavil svoje poglede in možnosti, ki jih ima stranka in sam kot kandidat za evropskega poslanca, nato pa odgovarjal na razna vprašanja prisotnih. Svoje poglede je v zvezi z volitvami zbranim predstavil tudi Franc Sever. Na občnem zboru so sprejeh tudi plan dela v tem letu. Med drugim so izoblikovali predlog za vrh stranke glede poživitve delovanja seniorske-ga kluba, saj v odborih na lokalni ravni ni čutiti njihovega vpliva. D. N. Tajnice v Preboldu Klub tajnic in poslovnih sekretark Celja in okolice se je minuli teden sestal na svojem rednem mesečnem sestanku. Tokrat so za kraj srečanja izbrale obnovljen preboldski hotel. Solastnik Garni šport hotela Prebold Ivo Bračun je udeleženkam srečanja zaželel dobrodošlico in jih popeljal na ogled slik sodobnik ukrajinskih slikarjev. V Zelenem salonu hotela je tajnice in poslovne sekretarke nato pozdravil preboldski župan Vinko Debelak ter jim predstavil občino Prebold in izrazil zadovoljstvo näd njihovim prihodom v Prebold, ki je nekoč slovel kot pomemben turistični kraj v Savinjski dohni. Z obnovljenim hotelom in ostalimi pridobitvami se znova ponuja možnost za turistično dejavnost, kar pa je ob siceršnjem slabem položaju gospodarstva in več kot 17-odstotni brezposelnosti lahko še kako pomembno in dobrodošlo za občino Prebold. Kako in zakaj je prišlo do obnove hotela, je v nadaljevanju obširneje pojasnil Ivo Bračun. Za gostoljuben sprejem se je posebej zahvalila preboldski knjižničarki Nuši Dvoršek. Kladnikova je povedala, da njihov klub deluje v okviru Zveze klubov taj- vanje in organizacija ekskurzij, pomoč članicam, ki so trenutno brezposelne, delo na humanitarnem področju, sodelovanje z drugimi Udeleženke srečanja z županom Vinkom Debelakom in solastnikom hotela Ivom Bračunom gostiteljema zahvalila predsednica kluba tajnic in poslovnih sekretark Celja in okolice Ema Kladnik in predstavila delovanje kluba. Za organizacijo tokratnega srečanja pa se je še nie Slovenije in združuje trenutno okrog 60 članic, ki so zaposlene bodisi v gospodarstvu ali negospodarstvu v Celju in okolici. Temeljne naloge kluba so: strokovno izobraže- klubi tajnic in s poslovnimi partnerji, predstavitev delovanja kluba javnosti, redna mesečna srečanja in priprava raznih športnih aktivnosti. D. N. Zabukovški planinci zborovali V petek so se v dvorani Doma upokojencev v Grižah, zbrali na svojem občnem zboru planinci PD Zabukovica, ki po številu članov in aktivnosti sodijo med največja in najuspešnejša PD v Sloveniji. V njihove vrste je vključeno okrog 1000 članov, ki vsako leto opravijo veliko pohodov po slovenskih planinskih poteh in tudi v tujih gorstvih. Prihodnje leto bodo praznovali že 55- letnico delovanja in so najstarejše planinsko društvo v Spodnji Savinjski dolini. Pred uradnim začetkom občnega zbora je potekal zanimiv kulturni program, ki so mu dajali vsebino harmonikarji DU Vrbje, učenci osnovne šole Griže in pevke Ženskega pevskega zbora Griže. Prisluhnili so jim številni ljubitelji narave in planin, med njimi tudi žalski župan Lojze Posedel, ki je prav tako nadvse aktiven planinec. Občni zbor je s pozdravom začel predsednik Jože Jančič, ki je zbor tudi vodil, nato pa so sledila poročila odseka za izletništvo, mladinskega odseka in planinske sekcije na OŠ Griže ter druga poročila, ki so dala celotno sliko delovanja PD v lanskem letu. V minulem letu je društvo organiziralo 24 planinskih izletov, ki se jih je povprečno udeleževalo po 30 udeležencev na izlet. Poleg tega sta bila organizirana še tradicionalni 16. pohod žena ob 8. marcu in 23. pohod krajanov in planincev na Hom. Organiziranih pa je bilo še veliko drugih društvenih aktivnosti in akcij. Še posebno veliko teh aktivnosti je potekalo v okviru akcij mladinskega odseka, ki pripravlja, organizira in sodeluje na vsakoletnih mladinskih planinskih taborih, orientacijah, planinskih tekmovanjih... Prav tako pa so bili organizatorji razno raznih izletov, srečanj, izobraževanj in še marsičesa. Uidi v tem letu vsega tega ne bo manjkalo. Plan akcij vodniškega in plan akcij mladinskega odseka, ki so ga natisnili skupaj s koledarčkom in drugimi informacijami v posebni zloženki, je zelo bogat in raznovrsten. Predvideva kar okrog 40 raznih pohodov, izletov, ki bodo potekali v okviru obeh odsekov. Približno toliko pa je tudi raznih drugih aktivnosti od orientacijskih tekmovanj, planinskih taborov, meddruštvenih srečanj do regijskega tekmovanja Mladina in gore, kostanjevega piknika, spusta s sankami z Mrzlice, nogometnega turnirja planincev in še česa. D. Naraglav AVv Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA PETROVČE Petrovče 1, 3301 PETROVČE Telefon: 03/570 81 73 Telefax: 03/570 82 48 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZ Celje, Kmetijsko svetovanje, Izpostava Žalec, Združenje pridelovalcev vrtnin celjske in koroške regije in Društvo kmečkih žena Spodnje Savinjske doline KMETIJSKA SVETOVALNA SLltBA SLOVENIJE organizirajo 16. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2004 v Petrovčah Prijave sprejemamo po telefonu: 03/ 570 81 73, faks: 03/ 570 82 48 Vljudno vabljeni k sodelovanju in obisku! Napovednik februar 2004 OBČINA POLZELA OBČINA ŽALEC Sobota, 6. marec, ob 14. uri Občni zbor Društva upokojencev Polzela; Kulturni dom Polzela; (Gertruda Terčak, 527 01 58). Nedelja, 7. marec, ob 5. uri pohod po Vojkovih poteh na Nanos; zbirališče pred občinsko stavbo; (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 13. marec, ob 16. uri dan žena in materinski dan z družabnim srečanjem; Dom krajanov Andraž; (Benjamin Mešič, 041 693 317). Sreda, 17. marec, ob 6.45 pohod po poteh okoli Ljubljane; odhod z železniške postaje na Polzeli; (Ema Drofenik, 572 01 20). Petek, 19. marec, ob 19. uri obujanje spominov ob 60-letnici strmoglavljenja ameriškega bombnika na območju Andraža in Dobriča; Dom krajanov Andraž; (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Sobota, 20. marec, ob 16. uri pojemo, godemo in čaramo: Aleš Hribernik, ljudske pevke Pušeljc, tamburaši Feniks Liboje, čarodej Jani Jošovc in Kompletov Anza; (Aleš Hribernik, 031 719 165). Nedelja, 21. marec, ob 5. uri zimski pohod na Porezen; zbirališče pred občinsko stavbo; (Zoran Štok, 041 754 778). Četrtek, 25. marec, ob 17.30 prireditev ob materinskem dnevu; veroučna dvorana v župnijski cerkvi na Polzeli; (Blaž Jelen, 572 00 66). Sobota, 27. marec, ob 8.30 3. tekma savinjske orientacijske lige; športno igrišče OŠ Polzela: (Zoran Štok, 041 754 778). Petek, 27. februar, ob 20. uri predstava za izven - BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU (Špas teater Mengeš); dvorana Doma D. slovenskega tabora Žalec. Ponedeljek, 1. marec, ob 19-uri dobrodelni koncert KARITAS - Z ROKO V ROM; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec. Petek, 5. marec, ob 19- uri KO MASKE ZAIGRAJO; dvorana Doma H. slovenskega tabora Žalec; Glasbena šola RS Žalec. Nedelja, 7. marec, ob 18. uri koncert CELJSMH 5 - najpopularnejših v letu 2003; Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon Šempeter. Četrtek, 11. marec, od 9- do 11. ure MLADI GLEDALIŠČNIK; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; JSKD OI Žalec. Petek, 12. marec, ob 17. uri predstava za mladinski abonma in izven - CESARJEVE PREOBLEKE; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 12. marec, ob 18. uri proslava ob DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU; Hmeljarski dom Petrovče; KD Petrovče. Sobota, 13. marec, ob 19. uri proslava OB DNEVU ŽENA; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje. Sobota, 13. marec, ob 17. uri predstava za ponedeljkov gledališki abonma - KRČMARICA MIRANDOLINA; dvorana Doma II. slovenskega KINO ŽALEC ART PROGRAM: SOBOTA, 6. 3., ob 20.00: FRIDA biografska drama, ZDA, 2002, 118 min. Režija: Julie Tavmor Igrajo: Salma Hayek, Alfred Molina, Antonio Banderas, Ashley Judd, Geoffrey Rush Scenarij: Clancy Sigal, Diane Lake, Greg Glasba: Elliot Goldenthal REDNI FILMSKI PROGRAM: 7. 3., ob 18.00: PLAČILO 14. 3., ob 18.00: POSLEDICI SAMURAJ 21.3., ob 18.00: LEGENDA O JEZDECU KITOV ob 20.00: NASMEH MONE LISE 28. 3., ob 18.00: ŠKRAT ob 20.00: VELIKA RIBA tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 13. marec, ob 20. uri predstava za torkov gledališki abonma - KRČMARICA MIRANDOLINA; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Četrtek, 18. marec, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del BARBARE ZUPANC; Savinov likovni salon Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 19. marec, ob 20. uri koncert POMLADNI VENČEK DOMAČIH; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 20. marec, ob 10. uri predstava za cicibanov abonma in izven - ZVEZDICA ZASPANKA; dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 20. marec, ob 19. uri proslava ob MATERINSKEM DNEVU; Zadružni dom Gotovlje; KD Gotovlje. Sobota, 20. marec, ob 19.30 predstava KOMAJ DO SREDNJIH VEJ - ponovitev; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje. Četrtek, 25. marec, ob 17. uri proslava ZA MAMICE IN OČKE; Gasilski dom Levec; TKD Levec. Četrtek, 25. marec, ob 19.30 komedija - opereta HMELJSKA PRINCESA (v izvedbi KUD Koral Laško); Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon Šempeter. Četrtek, 25. marec, ob 20. uri predstava LAŽEŠ, KRADEŠ, ŠKAMPE JEŠ (Teater 55); dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 26. marec, ob 17. uri proslava ob MATERINSKEM DNEVU; telovadnica POŠ Trje; KS Galicija. Sobota, 27. marec, ob 17. uri proslava za MATERINSH DAN; Zadružni dom Ponikva; KD Ponikva. Sobota, 27. marec, ob 19. uri predstava TAT, M NE MORE (v izvedbi KD Galicija); Hmeljarski dom Petrovče; KD Petrovče. ŠPORTNE PRIREDITVE: 7. 3. Pohod žena na Hom Griže, Zabukovica, Matke; PD Zabukovica; (Jože Jančič, 041 200 196). 13. 3. Turnir v namiznem tenisu Griže; Društvo Partizan Griže; (Sašo Veligošek, 041 727 217). 16. 3. Šah. memorial Rudi Florjane Dvorana Šempeter; Šali. društvo Savinjčan; (Jožef Peternel, 031 719 123). 20. 3. Občinsko prvenstvo v badmintonu Petrovče; Športno društvo Petrovče; (Jani Rehar, 041 743 807). 27. 3. Košarka, turnir trojk POŠ TRJE; Športno društvo Hofrein; (Janez Vozelj, 070 720 464). 31. 3. Zimski pokal SPRINT KO 5/5 Žalec; Atletski klub Žalec; (Aleš Gašparič, 031 322 749). Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 9- marec, ob 19. uri Torek, 30. marec, ob 17. potopisno predavanje Urše Reš uri - EGIPT. Ustvarjalnica pirhov z Ireno Verbič Četrtek, 25. marec, ob 19. (predhodne prijave). uri predstavitev antologije grške NOVO kratke proze LUČI NA Od sobote, 27. marca ODPRTEM MORJU - pogovor s 2004, bo knjižnica odprta prevajalko Klariso M. Jovanovič TUDI OB SOBOTAH od 7. in koncert grških ljudskih do 12. ure. pesmi. Sobota, 6. marec, izlet na Plešo; Nanos; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). OBČINA PREBOLD Nedelja, 7, marec, 17. pohod žena na Hom; PD Zabukovica; (Jože Jančič, 041 200 196). Sobota, 20. marec, Izlet na Bohorske slapove; Bohor; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Sobota, 27. marec, Rupnikova linija; Škofjeloško hribovje; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 7. marec, po Savinjski poti; PD Dobrovlje Braslovče; (Miha Brinovec, 031 211 466). Nedelja, 14. marec, po Slomškovi poti; PD Dobrovlje Braslovče; (Jože Marovt, 041 570 151). Petek, 19. marec, ob 20. uri 5. predstava občinskega gledališkega abonmaja in izven POLITIKA, BOLEZEN MOJA (T. Partljič) v izvedbi gled. skupine KUD Svoboda Griže; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko; (Marija Rančigaj, 041 696 866). Petek, 5. marec, ob 19-30 5. abonmajska predstava: E. Fritz MIRAKEL O SVETI NEŽI; predstava bo v celjskem gledališču, odhodi posebnih avtobusov iz Prebolda (parkirišče pred OŠ Prebold) ob 18.30; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 12. marec, ob 18. uri literarni večer NA GREGORJEVO, gost Toni Janjič iz Celja; v veliki dvorani Gami šport hotela Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sreda, 17. marec, ob 19. uri razglasitev športnika leta 2003 občine Prebold; v športni dvorani Prebold; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). ZIMSKE POČITNICE v Občinski knjižnici Prebold, vsak dan od 10. ure dalje; literarne uganke za mlade bralce; Knjižnica Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Vsako sredo ob 17. uri URA PRAVLJIC; Knjižnica Prebold; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 21. marec, Boč z velikonočnicami (975 m); (Natalija Marovt, 041 627 631). Sobota, 27. marec, 1. mednarodno odprto prvenstvo v Taekwon-Do za pionirske in mladinske kategorije “1st SUN OPEN 2004”; Športna dvorana na Polzeli; Teakvvon-Do klub SUN Braslovče. telefon: 03/71212 80 telefaks: 03/712 12 76, e-pošta: zkst.utrip@siol.net Tudi knjiga o Latkovi vasi Pred kratkim je izšla tudi knjiga o Latkovi vasi, katere predtavitev bo ta petek. Pripravljajo Občinska knjižnica Prebold, pričela pa sebo ob 18. uri v prostorih gasilskeg doma v Latkovi vasi. K. R. VABILO KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ORGANIZIRA ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ ŠOLALA PSOV. Tečaj se bo pričel v PONEDELJEK, 1. marca 2004, ob 17. uri na poligonu Ložnica pri Žalcu. Informacije po tel.: 041 405 079* Ljubitelji psov, vabljeni. V občni Prebold se zavedajo pomena ohranjanja spomina na preteklost, saj je s področja domoznanstva izšlo že več knjig, katerih avtor je dr. Ivan Dolinar. februar2004 Kultura Vrsta jubilejev polzelskih kulturnikov Na rednem občnem zboru so se sestali člani Kulturno-umetniškega društva Polzela in gostje. V uvodnem kulturnem programu so se predstavile vse sekcije društva, o delu društva in načrtih pa je poročal predsednik Marko Slokar. Povedal je, da je bila v preteklem letu ustanovljena nova vokalna dekliška skupina pod umetniški vodstvom Tine Novak. Društvo s svojim aktiv- aktivna je bila v preteklem lem tudi gledališka skupina. S komedijo Detektiv Megla so se predstavih domačemu občinstvu in gostovali drugod. Tamburaški orkester, ki bo letos praznoval 20-letnico delovanja, se pripravlja na snemanje in izdajo zgoščenke, likovna sekcija pa je prav za občni zbor pripravila razstavo likovnih del svojih članov. V okviru društva delujejo tudi knjižnica, ansambel Jack Band, šolsko kultur- Tamburaški orkester, ki ga vodi Mija Novak, bo letos praznoval 20-letnico delovanja. Veselo popoldne v Galiciji Dvorana zadružnega doma v Galicji je bila zadnjo nedeljo v popoldne. Doslej so se mladi godbeniki že nekajkrat predstavili domačemu občinstvu, so pa tudi gostovali. Pod vodstvom Boštjana Zajca so pripravili tudi nekaj lastnih skladb. V vaški godbi Hramše igrajo Primož Švent, Andrej Lešnik, Darko in Milan Smole, Željko Novak, Luka Volk, Boštjan in Feliks Zajc, Alojz in Grega Podpečan in Vinko Flis. Poleg godbe so nastopili še Šentjurski muzikanti, ansambel Vaška godba iz Hramš januarju polna do zadnjega kotička. Vaška godba Hramše, ki že drugo leto deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je z gosti pripravila 2. veselo Francija Zemeta, Okrogli muzikanti, ansambel Izvir, Krajcerji, Marjana Lešnik, Požrejšjekov Frančak in Franček Travca. T. T. Članstvo in izposoja se nim delom prispeva k soustvarjanju kulturne podobe kraja in krepitvi narodne zavesti. K dobrim rezultatom so prispevali dobri medsebojni odnosi v društvu in med ostalimi društvi v občini. Svoja poročila so podah tudi vodje posameznih sekcij. Moški pevski zbor je v preteklem letu slavil 50-letnico neprekinjenega delovanja, mešani pevski zbor 25-letnico in kvintet Lastovka 20-letnico. Zelo no društvo in kino sekcija. Letos bodo nekoliko več poudarka namenih investicijskemu vzdrževanju in morebitnim adaptacijam kulturnega doma. Tako jih čaka obnova strehe in ostrešja ter zamenjava peči za centralno ogrevanje. Delo društva je pohvalil župan občine Polzela Ljubo Žnidar, zbor pa so zaključiti z družabnim srečanjem. T. Tavčar S pesmijo za praznik S pesmijo za praznik so na Ponikvi pri Žalcu naslovili letošnjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev je bila drugačna od običajnih proslav, ki smo jih vajeni ob spominu na velikega moža slovenske kulture. Ponikva je poznana po bogati kulturni dejavnosti, po tisti kulturi, ki prihaja iz srca, bogati, razveseljuje in so se druga za drugo nizale in prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi, ki so jih prepevale ljudske pevke in moški pevski zbor Kulturnega društva Ponikva. Pred občinstvom, med katerim je bil tudi žalski župan, se je odvijala svojevrstna prireditev, ki so jo bogatih s pesmijo povezani igralski prizori pevk in pevcev. Prireditev tokrat ni potrebovala povezovalke, pesmi in izrazna govorica sta povedati vse. Oder nikoh ni bil prazen, po končani pesmi je takoj sledila druga. Ko so z odra odhajale pevke, so nanj istočasno s pesmijo na ustih že vstopali pevci ati obratno. Ta večer je bilo zapetih kar 47 pesmi, prvič pa so ljudske pevke nastopile in prepevale Da prireditev ni izzvenela le kot zanimiv koncertni nastop obeh pevskih skupin, je poskrbela uvodoma zapeta Zdravljica s pozdravom ljudskih pevk, ob zaključku pa govor predsednice KD Ponikva Majde Vasle in župana Lojzeta Posedela. D. Naraglav navdušuje. Na odru krajevne dvorane skupaj z moškim pevskim zborom. S pesmijo za praznik večata Medobčinska matična knjižnica Žalec že razpolaga z nekaterimi pokazatelji uspešnosti dela v preteklem letu. Tisti, ki so že na vpogled, zgo- vorno potrjujejo, da se je primerjalno s prejšnjim letom povečala izposoja knjižničarskega gradiva. V letu 2003 je knjižnico obiskalo 39-57$ ljubiteljev dobrega čtiva, ki so si izposodili 262.192 knjižnih enot. Čeprav z novitetami niso uspeh slediti vsem potrebam uporabnikov, jim je uspelo knjižnični fond v mreži povečati za 3549 enot, predvsem s sredstvi ministrstva za kulturo, deloma pa tudi s sredstvi občin Žalec, Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče in Polzela, ki so soustanoviteljice Medobčinske matične knjižnice. Od skupnega števila 3446 članov se jih je v preteklem letu na novo včlanilo 470. Uporabniki pa niso knjižnico obiskati le zaradi izposoje knjig in zadovoljevanja informacijskih potreb, temveč tudi zaradi prisostvovanja šte- vilnim prireditvam, med katerimi velja omeniti predstavitvi knjig domačinov Ljerke Bizilj Krivda in Mareta Cestnika Odstavitev glavne junakinje, pogovor z igralcem Zlatkom Šugmanom, predavanje Viktorja Povšeta o restavratorstvu in Frančiške Buttola in še bi lahko naštevati. Najizrazitejši odraz prizadevanj za učinkovito knjižnično dejavnost pa je oživitev izposojevališč na Vranskem, v Preboldu, Braslovčah in na Polzeti, kjer prehajajo na avtomatizirano izposojo, na podaljšan odpiralni čas, na računalniška delovna mesta za uporabnike in organizacijo prireditev. V občini Žalec so konec lanskega leta na novo odprti izposojevatišče v Libojah, ki že ima svoj krog uporabnikov. Največja želja in potreba zaposlenih je pridobitev dodatnih prostorov v matični enoti v Žalcu, saj so obstoječi že nekaj časa pretesni za dodatne dejavnosti ati prerazporeditev gradiva. T. Tavčar Ustanovljeno zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold z okolico ima bogato zgodovino. Njegova zanimiva preteklost je deloma zajeta v etnografsko-/,godovinski zbirki Prebold skozi čas, ki je na ogled v prostorih graščine Prebold. Avtor zbirke Vlado Skok in njegovi sodelavci so leta 2000 pričeli z aktivnostmi za ureditev zgodovinske zbirke in po enem letu smo si jo že lahko ogledali. Ker se zbirka vseskozi dopolnjuje in širi, je nastala potreba po ustanovitvi društva. Na ustanovnem občnem zboru, ki ga je sklical iniciativni odbor, se je zbralo okrog petdeset občank in občanov, ki jih zanima preteklost in delo v tovrstnem društvu. Zbor je vodil Uroš Herman, ki je zbranim predstavil društvena pravila ter vodil postopek izvolitve delovnih teles društva, o potrebah po ustanovitvi društva pa je zbranim podrobneje spregovoril Vlado Skok in izrazil tudi zadovoljstvo nad številno udeležbo, hkrati pa se je zahvalil svojim sode- lavcem v odboru in vsem, ki so omogočiti zbrati dokumentacijo, eksponate in drugo gradivo za zgodovinsko zbirko. Zbrane je nagovoril tudi župan Vinko Debelak in ob tem poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost. V svojem nastopu je izrekel vso zahvalo dosedanjemu odboru in vodji ter obljubil, da bo občina, tako kot doslej, njihova vsestranska partnerica, saj se zavedajo pomena zgodovinske in narodopisne dediščine. Za predsednika društva so izvolili Vlada Skoka, v upravnem odboru društva so Dušan Fric, Franc Kalšek in Marta Praprotnik, v nadzornem odboru pa Jože Lubej, Vinko Petek in Ivana Golič. Ob zaključku ustanovnega občnega zbora so prisotni prisluhnili še mag. Branku Goropevšku in mag. Tonetu Kregarju, ki sta predstavila politične in gospodarske razmere v tridesetih letih 20. stoletja pri nas ter na osnovi ohranjenih ljubezenskih pisem zasebno plat življenja narodnega heroja Slavka Šlandra. D. Naraglav Vlado Skok med svojim govorom o razlogih za ustanovitev društva Spomin na pesnico še živi Medobčinska matična knjižnica Žalec je v februarju pripravila dve prireditvi, s katerima je počastila 100-let-nico rojstva pesnice Mete Rainer. Množica obiskovalcev na obeh prireditvah je dokaz, da se Žalčani in drugi še dobro spominjajo prijazne in hudomušne pesnice ter da so jo imeli radi. Na prvi prireditvi so njeni prijatelji Miha, Anka in Milka predstaviti Metine pesmi za odrasle, ki sodijo v malo resnejšo literaturo in ki naj bi prvič izšle letos v novi pesniški zbirki. Skrbnik gradiva Mete Rainer je žalska knjižnica. Obiskovalci so si prav tako prvič ogledati kratek dokumentarni film o pesnici, avtorja Ljuba Korberja. Uglasbene pesmi sta predstavila Alenka in Blaž Lesjak. Ta ponedeljek pa je bila v žalski knjižnici odprta še razstava knjižnih ilustracij poezije Mete Rainer. Avtor ilustracij je Marjan Manček. K. R. Jezični dohtar v Žalcu Ta petek se ljubiteljem gledališča v Žalcu ponovno obeta poslastica. Spas teater iz Mengša bo gostoval s svojo novo uspešnico - Burko o jezičnem dohtarju. Predstava za izven bo ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Vstopnice so v predprodaji na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem. K. R. Kultura februar 2004 Akvareli Franceta Slane V Savinovem salonu v Žalcu je na ogled razstava akvarelov akademskega slikarja Franceta Slane, ki je v slovenski in mednarodni likovni prostor vpet že pol stoletja. Razstavo, ki jo je organiziral Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, si je mogoče ogledati še do tega petka. Avtorja in njegova dela je zbranim predstavila Marlen Premšak, ki je med drugim dejala: “Slovenski slikar in grafik France Slana, ki je v slovenski in mednarodni likovni prostor vpet že pol stoletja, je v teh desetletjih ustvaril ogromno likovnih opusov, raznolikih in inventivnih, v barvnem razkošju in z neverjetno atmosfersko in domišljijsko energijo. Samo mojs- trstvo in likovna dovršenost pa mu nikoh nista zadosti. Njegovo delo vodi izjemna zvedavost, želja, da vselej poskuša nekaj novega in ne zapade v ustaljene tirnice. Slana je Slana, s prepoznavno likovno govorico in značilno barvitostjo, s polno strukturo in premišljeno gradnjo, a dela se vselej loteva z radoživim nabojem, razpetim med realizmom in abstrakcijo, med prepoznavnostjo in subjektivnimi videnji. Naj bo to na grafičnih Ustih, v olju ah akvarelu, v katerem še posebno prihaja do izraza njegov perfekcionizem.” France Slana, ki se je rodil leta 1926 v Budislavcih pri Ljutomeru, je otroštvo preživel v Splitu, gimnazijo pa obiskoval v Ljubljani. Aprila 1944 se je na Gorenjskem vključil v NOB, kjer je kmalu postal član grafične skupine. Od jeseni leta 1945 je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Nekaj let je deloval kot ilustrator pri Mladinski knjigi, od leta 1951 dalje pa deluje kot svobodni umetnik. Samostojno je prvič razstavljal leta 1953 v Mah galeriji v Ljubljani, od tedaj dalje se je zvrstilo vehko samostojnih predstavitev tako v Ljubljani kot v tujini, sodeloval pa je tudi na mnogih skupinskih razstavah. Za svoje delo je prejel več mednarodnih nagrad in priznanj. Leta 1962 Uidi nagrado Prešernovega sklada. K prijetnemu vzdušju v Savinovem salonu je svoj delež prispeval kitarist Srečko Laubič, razstavo pa je odprla podžupanja občine Žalec Zlatka Masnec, ki je dejala, da je razstava Franceta Slane tudi darilo občanom v mesecu kulture in lep kulturni dogodek ob bhžnjem Valentinovem. D. N. Komaj do srednjih vej v Vrbju Zelo delovno amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu je letos svoje občinstvo razveselilo z novo predstavo. Tokrat z uprizoritvijo komedije Petra Ustinova Komaj do srednjih vej. Uspešni premieri je že sledilo več ponovitev. Komedija govori o ostarelem generalu, ki se po zgledu nedoslednega sinovega in hčerkinega upora dosledno odtegne vsem lažnim prednostim civilizacije in se naseli na drevesu. To je igra o idealih in zahtevah, ki jih je lažje postavljati svojim staršem kot pa živeti po njih. Slikovita galerija oseb in komedijantski značaj besedila, vedno aktualna problematika generacijskih nasprotij in optimizem, ki ga komedija prinaša s seboj, so odhke tega priljubljenega Ustinovega teksta. V komediji igrajo: Frank Železnik, Leonora Meh, Brina Krašovec, Aljaž Hrašar, Sabina Cokan, Jaka Jeršič, Dani Slogar, Anita Križanec in Milan Vogrinc. Zasnova plakata in kusto-mov je delo Simone K. Ličen, izdelala tokrat prepuščena Juretu Jermanu. Tokrat prvič kot režiser s skupino sodeluje gledališki igralec SLG Celje Rastko Krošl, ki je pripravil tudi Gledališka skupina Vrba iz Vrbja v komediji Komaj do srednjih vej jih je Dragica Kranjec, scena je delo zasnovo scene in izbral glasbo. Zvoneta Holobarja, Jožeta Cokana in Srečka Štormana, skrb za luč pa je T. Tavčar Obnoviti obrambni stolp Na letnem občnem zboru so se na slovenski kulturni praznik sestali člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče. Prisotni so bili tudi župan Marko Balant in nekate- ri predstavniki društev z območja občine Braslovče. Franc Kralj je v svojem poročilu poudaril obnovitvena dela na gradu Žovnek, predvsem obrambnega stolpa, kjer je bilo opravljenih skoraj tisoč ur prostovoljnega dela. Vehko je bilo narejenega za promocijo Žovneka in Žovneških. Izdelali so zgibanki v angleškem in nemškem jezi- ku, pripravljajo pa nidi zgibanko v italijanščini. Ob vstopu v Evropsko unijo bo tujcev še več. K promociji gradu Žovnek pripomorejo tudi predavanja o gradu in o ljudeh, ki so tu prebivah. Odmevna je bila likovna kolonija, ki je s prodajo umetniških del zagotovila del finančnih sredstev za obnovo gradu. Na zboru so sprejeh program dela, v katerem je največji delež namenjen obnovi obrambnega stolpa. Pozornost pa bodo namenih tudi obiskovalcem, za katere bodo uredili informativno pisarno, ki bo na gradu odprta ob nedeljah, ko je največ obi- skovalcev. Uredili bodo tudi sprehajalne poti in parkirni prostor za avtomobile. Izdelali bodo spominke z žovneškimi motivi, svojo dejavnost pa bodo predstavili na medmrežnih straneh, s čimer bo storjen nov korak pri promociji Žovneka. Med prireditvami je treba omeniti slikarsko kolonijo, skupaj s turističnim društvom pa bodo pripravili adrenalinski triatlon. Delo društva je pohvalil župan Marko Balant in mu obljubil pomoč. Ob koncu zbora so bili v društvo sprejeti novi člani. T. Tavčar Del udeležencev občnega zbora Idrijska čipka Sonje Erjavec prve svetovne vojne. Po zaslugi mojstrice Ivanke Ferjančič, čipkarske šole (po 1876) in široko organizirane trgovine je dejavnost prerasla okvire domače obrti in dosegla raven umetniškega oblikovanja. Klekljanje se je razširilo na bližnji in daljni idrijski okohš, Idrija pa se je v evropskih primerjavah uveljavila kot eno vidnejših čipkarskih središč. Vzorci, motivike in tehnike izdelave čipk so se spreminjali, izpopolnjevali in prilagajali uporabi in povpraševanju, vseskozi pa je avtentična idrijska čipka predstavljala kakovost in dragocenost. Mojstrovine klekljanja iz lanenega sukanca so krasile bivalne in delovne prostore, prte in prtičke, zavese, posteljno perilo, razne tekstilije, ženska in otroška oblačila, cerkveni inventar in še marsikaj. Čipkarstvo je bilo kot množična tradicionalna dejavnost v Idriji prisotno še v letih po drugi svetovni vojni, v zadnjih desetletjih pa je precej upadlo zaradi splošnega zaposlovanja žensk in dviga življenjske ravni. Zato se klekljanje ohranja predvsem po zaslugi delovanja čipkarske šole in ob spodbudah vsakoletnega čipkarskega festivala. Od leta 1955 do sedaj se je zvrstilo že preko 20 tovrstnih festivalov oziroma prireditev, ki imajo etnološki, gospodarski, izobraževalni, kulturni in zabavni značaj in so mnogo pripomogle k promociji idrijske čipke. Vesela in ponosna sem, da to poslanstvo opravljam tudi sama. Odprtje tokratne razstave mi je zato še v tohko večje veselje. Hvala vsem, ki so mi to omogočili.” Razstava Sonje Erjavec bo odprta do 31. marca, ogledati pa si jo je mogoče v času odprtosti knjižnice. D. N. Valentinovo s Stopom in Anjo Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je tudi minule dni v žalskem kulturnem domu pripravil več zanimivih prireditev. Med drugim je na tretjem abonmajskem glasbenem koncertu nastopil slovenski trio BUM, na Valentinovo pa so obiskovalci namesto romantičnih ljubezenskih skladbic poslušali temperamentne tolkalce skupine STOP in temperamentno mlado violinistko Anjo Bukovec. Njihov drugi skupni koncert je dokazal, da so prava ekipa za zanimive glasbene projekte. STOP - Slovenski tolkalni projekt v letošnji sezoni praznuje peto leto zelo aktivnega delovanja. Skupino sestavljajo mladi glasbeniki, ki so končali študij tolkal, nekateri še študirajo, združila pa jih je želja po komornem komuniciranju, raziskovanju novih tolkal, skladb in zvoka. Glede na potrebe nastopa skupina v manjši ah večji zasedbi, člani skupine pa so: Davor Plamberger, Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Franci Krevh, Dejan Tamše, Tomaž Lojen in Damir Korošec. Prihajajo iz Maribora, Slovenj Gradca, Ljubljane, Celja in Velenja, kjer je tudi domicil skupine. Doslej so nastopih na številnih samostojnih koncertih po vsej Sloveniji, nastopajo v orkestrskih sestavih, gostovali pa so tudi v tujini, na primer s tolkalno skupino Bing bang v Zagrebu in na Seul Drum festivalu v Južni Koreji v času svetovnega nogometnega prvenstva. Sodelujejo s priznanimi tolkalci in skladatelji. Tokrat so na koncert v Žalec kot gostjo povabili odhčno in kljub mladosti že zelo uveljavljeno slovensko violinistko Anjo Bukovec, ki jo je spremljal pianist Erik Šuler. Sicer pa Anja nastopa kot solistka in v komornih zasedbah doma in po tujini, kot solistka je igrala tudi z orkestrom Slovenske filharmonije in simfonikov RTV Slovenija. Šolala se je na Konzervatoriju v Pragi, študirala na Visoki šoli za glasbo v Koelnu, zdaj pa se izpopolnjuje na violinski šoli Cresendo v Nemčji in hkrati na podiplomskem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S Stopovci je prvič nastopila na slovenskem oglaševal- skem festivalu. V Žalcu je bil njihov drugi skupni nastop, ki je potrdil, da se mladi glasbeniki po temperamentu in želji po premagovanju vedno novih glasbenih izzivov povsem ujemajo. Anja je Stopovce povabila tudi na snemanje njene zgoščenke, ki jo pripravlja. Občinstvo v Žalcu, med katerim je bil tudi minister za šolstvo Slavko Gaber, je med drugim slišalo novo izvedbo Vivaldijevega Larga in Hačaturjanovega Plesa sabelj z violino, klavirjem in tolkali. Tolkalci pa so izbrali dela B. Justisona, Rosaura, Greena, Menka in Krevha. Navdušili so tudi z izvedbo skladbe z naslovom Eine kleine tisch musik. K R., foto: D. N. Občinska knjižnica Vransko je na Valentinov večer postregla z zanimivo razstavo idrijskih čipk avtorice Sonje Erjavec iz Godoviča. Slednja je ob tej priložnosti obiskovalcem tudi demonstrirala izdelavo idrijske čipke. Za prijeten uvod ob odprtju razstave je poskrbela knjižničarka Valer-ija Jerman, ki je pozdravila vse navzoče in predstavila avtorico. Prijetno in domače vzdušje pa je večeru dajala tudi glasba citrarke Jerce Vranič. Sonja Erjavec je po izobrazbi univ. dipl. slovenistka in teologinja. S kleklja- njem se ukvarja skoraj dvajset let. V družini je klekljala že njena stara mama, vendar je vse svoje klekljarsko znanje pridobila v idrijski čipkarski šoh, ki jo je obiskovala enajst let. Sonja se je štirikrat udeležila tekmovanja na tradicionalnem čipkarskem festivalu in leta 1991 osvojila 2. mesto. Leta 2000 je sodelovala na natečaju za čipko leta, kjer je prejela 2. nagrado, njeno čipko pa je odkupil idrijski Mestni muzej. Sicer pa se Sonjine čipke nahajajo v Ameriki, Nemčiji, Italiji in drugod po svetu, največ pa jih je seveda v Sloveniji. In kaj pravi o idrijske čipki nekoč in danes Sonja Erjavec? “Zgodovina idrijske čipke je zelo zanimiva. V arhivu Dvome komore na Dunaju je iz leta 1876 ohranjen najstarejši doslej znani dokument, ki izpričuje čipkarstvo na Slovenskem in govori prav o čipkah iz Idrije. Klekljanje so v Idrijo verjetno prinesle žene radarjev in rudniških strokovnjakov iz nemških, avstrijskih in čeških dežel, ob trgovanju z živim srebrom pa ne gre prezreti tudi živahnih stikov z Benetkami in Holandijo. Izdelovanje čipk je v težkih socialnih razmerah prinašalo radarskim družinam nekaj dodatnega zaslužka, obenem pa je sproščalo težnje po družabnosti, razvedrilu in estetskem plemenitenju bivalnega okolja. Množičnost in kakovost klekljanja sta se v Idriji dvignili v 18. stoletju, največji razcvet pa sta doživeli od zadnje četrtine 19- stoletja do Sonja Erjavec med izdelovanjem čipke februar2004 Sport Uspešne vse sekcije Zgodba dobrega dela z vsemi selekcijami ženskega rokometnega kluba, ki je prisotna tako rekoč že vse od ustanovitve kluba, se uspešno nadaljuje tudi v tej sezoni. Res je, da je pozornost usmerjena pretežno k prvi ekipi članic, ki igra v 1. A državni rokometni ligi za ženske, kjer že vrsto let kraljujejo Krimovke. Ob tem pa pogosto pozabljamo na ostale selekcije, ki so pomembna kadrovska baza za člansko vrsto, ki običajno zaključi prvenstvo na da so poleg sredstev sponzorjev pridobili tudi sredstva iz proračuna občine Prebold in da je njihov največji tekmovalni dosežek doslej uvrstitev mlajših deklic na 8. mesto v Sloveniji. Slednje so si to mesto izborile med 64 klubskimi ekipami v Sloveniji. V klubu so se izkazali tudi po organizacijski plati, saj so bili organizatorji četrtfinalnega in polfinalnega tekmovanja. Uspešno so organizirali tudi tekmovanje Dan preboldske odbojke, na katerem so nastopile vse klubske ekipe in ekipi starejših deklic ter 1. ekipa OK Prof. Matjan Plavčak (na levi strani na koncu mize) med razpravo na občnem zboru Poudarek učenju odbojke Odbojkarski klub Prebold obstaja šele od 22. aprila 2002 in je najmlajši tovrstni klub v Spodnji Savinjski dolini. Kljub kratki dobi svojega delovanja se lahko pohvali z dobrim delom in tekmovalnimi rezultati. O vsem tem in o načrtih za prihodnost so nedavno spregovorili na svojem občnem zboru, ki so ga pripravili v prostorih OŠ Prebold, kjer imajo tudi svoj sedež. Poročilo o delu kluba od ustanovitve do konca minulega leta je zbranim podal predsednik Marjan Plavčak. Skupna ugotovitev vseh prisotnih, med katerimi je bil tudi podžupan občine Prebold Boris Kupec, je bila, da so v klubu delali uspešno, Spodnje Savinjske doline iz Šempetra. V načrtu za leto 2004 so predvideli predvsem delo v štirih vadbenih skupinah, čim večjo množičnost in uspešno nastopanje na tekmovanjih. Začetnice vodi Paimira Ambrož, mlajše deklice Petra Ambrož, starejše deklice in 1. ekipo, ki nastopa v 3- državni odbojkarski ligi, pa Marjan France. Kot so dejali, bo tudi v bodoče glavni poudarek na učenju odbojke, ne pa doseganju rezultatov. Ob dobrem delu in ustrezni finančni podpori bodo ti prišli sami od sebe. D. N. O delu Atletskega kluba Žalec V nedeljo, 25. januarja, se je v Podkraju pri Velenju na 18. novoletnem teku MTS Gorenje pomerilo 95 tekačev iz vseh koncev Slovenije. To je bila letos prva tekma za tekaški pokal Treh dolin. Pokalno tekmovanje se bo aprila nadaljevalo na Muti, junija v Mislinji in oktobra v Slovenj Gradcu. Vremenski pogoji niso bili ugodni, saj je bilo zelo mrzlo in obilo snega na progi. A kljub temu so se v teku na 500 m pomerili tudi tekači iz Atletskega kluba Žalec. 2. mesto sta osvojila Veronika Zupan (deklice do 11 let, 2:48 s) in Timotej Majcenovič (dečki do 11 let, 2:59 s), 3- mesto Lina Pušnik (deklice do 11 let, 3:15 s), Tanja Stjepanovič (deklice do 11 let, 3:22 s) je zasedla 4. mesto, Jona Basle (deklice do 11 let, 3:37 s) 7. mesto in Kristina Zimaj (deklice do 11 let, 3:38 s) 8. mesto. Aprila se bomo udeležili tekmovanja na Muti, zato vabimo vse, ki bi radi tekli, da se nam pridružijo. V nedeljo, 18. januarja, so se mladi tekači iz Atletskega kluba Žalec pomerili na tradicionalnem Laufprofi - Me Donald kros pokalu 2003/2004 v Murski Soboti. Tekmovanje se je odvijalo v murskosoboškem parku. Na 1000 m (1993/94 letnik) so tekli Veronika Zupan (5. mesto, 4:37:30 s), Tanja Stjepanovič (7. mesto, 4:59:20 s), Lina Pušnik (8. mesto, 5:00:00 s), Jona Basle (9- mesto, 5:06:50 s), Suzana Petrovič (11. mesto, 5:15:50 s), Ajdi Pajič (4. mesto, 4:34:70 s), Erik Grm (6. mesto, 4:58:40 s), Mateja Guberac (5. mesto, 4:38:00 s) in Timotej Majcenovič (2. mesto, 4:20:50s). Na 2000 m (1991/92 letnik) pa Rok Vidic (6. mesto, 9:24:40 s). Po rednem delu Gomilsko tretjem mestu. Tudi po trenutni razvrstitvi so na tretjem mestu, s tekmo manj od Pirana, ki je na drugem mestu. VLB državni rokometni ligi so žalske rokometašice, ki nastopajo kot RK Savinjska Žalec, trenutno na prvem mestu z osvojenimi 10 točkami, sledi RK Sava Kranj s točko manj, na tretjem mestu pa je ŽRK Millennium s tremi točkami manj. Kadetinje - vzhod so na četrtem mestu, pred njimi so rokometašice iz Brežic, Krima in Celja, ki imata sicer enako število točk. Trenutno najboljši položaj od vseh mlajših sekcij ŽRK Žalec z drugim mestom zasedajo starejše deklice - 3 skupina, takoj za ŽRK Celje in pred ŽRK Celeia Celje. Pri mlajših deklicah A - 3-skupina so mlade igralke Žalca na petem mestu, v skupni B pa na tretjem. Ob takšnem delu se ni bati za prihodnost ženskega rokometa v Savinjski dolini. Doma vzgojene igralke pa so tudi najboljša naložba za klub, ki si ne more privoščiti dragih igralk iz drugih klubskih sredin, čeprav brez tega povsem tudi ne gre. D. N. V savinjski košarkarski ligi se je končal redni del tekmovanja. Na vrhu lestvice je ekipa Gomilsko United. 1. krog play-offa, ki bo 29. februarja, bodo igrali Veterani Polzela Brglez.com : Savinja 2000, Velenje : ŠK Žalec in Gomilsko : St. Paul. Ekipe na mestih 9- do 11. so zaključile s tekmovanjem. Končna uvrstitev ekip je naslednja: 9- Vrstni red po rednem delu tekmovanja Gomilsko United 10 8 2 820: 656 164 18 Velenje 10 8 2 1035 : 551 484 18 Študentski klub Žalec 10 7 3 737: 690 47 17 St. Paul Prebold 10 7 3 791: 695 96 17 Polzela Brglez.com 10 6 4 725: 681 44 16 Veterani Pivovarne Laško 10 6 4 641 574 67 16 Tweed Žalec 10 6 4 659: 691 -32 16 Savinja 2000 Ločica 10 3 7 590: 702 -112 13 Werinox Celje 10 2 8 587 : 771 -184 12 Parižlje 10 1 9 558 : 893 -335 11 Žvajga Prebold (-1) 10 1 9 524 : 763 -239 10 Pivovarne Laško : Tweed Žalec, mesto Werinox Celje, 10. Parižlje, 11. Žvajga Prebold. Rezultati 10. kroga: Velenje : St Pauel 74 : 87, Veterani Pivovarne Laško : Polzela Brglez.com 52 : 73, Parižlje : ŠK Žalec 70 : 82, Savinja 2000 : Werinox Celje 51:67. Vrstni red liste strelcev: 1. Rizman (Velenje) 397 točk, 2. Cencelj (St. Paul) 341, 3- Pungartnik (Polzela Brglez.com) 239; vrstni red strelcev trojk: 1. Rizman (Velenje) 63, 2. Cencelj (St. Paul) 40, 3-Govc (St. Paul), Kvartič (Tweed Žalec), Napotnik (Gomilsko) vsi po 22 trojk; vrstni red izvajalcev prostih metov: 1. Pungartnik (Polzela Brglez.com) 91,5-odstotni met, 2. Rizman (Velenje) 80,0, 3. Blagotinšek (Veterani Pivovarne Laško) 78,6-odstotni met. Pari 1. kroga play-offa 29. februarja: Veterani Pivovarne Laško : Tweed Žalec, Polzela Brglez.com : Savinja 2000, Velenje : ŠK Žalec in Gomilsko : St. Paul. T. Tavčar marginalija Zelo uspešni žalski strelci Zelo razburljiva končnica tekmovalne sezone strelcev z zračno puško se počasi zaključuje. Pred nami sta še zelo negotova dva kola državne lige za vse kategorije. Tudi to tekmovalno sezono so mladi strelci SD JUTEKS iz Žalca med najboljšimi. V začetku sezone ni kazalo, da se lahko krepko pomlajena 1. ekipa SD Juteks, ki nastopa v II. državni ligi-sever, uspešno spopade z neprimerno bolj izkušenimi strelci 12. ekip severo-vzhodne Slovenije. Po 5. kolu lige pa ekipa vodi v skupnem seštevku točk in le dva uspešna nastopa jo ločita od največjega uspeha strelcev v novi Sloveniji. Uvrstitev ekipe v 1. državno ligo bi bil zagotovo velik uspeh za športno strelstvo ne le žalske občine, temveč celotne koroško-štajersko-zasav-ske regije, kamor žalski strelci spadamo. Upajmo, da bodo člani ekipe, mlada Polona Bitenc, mladinec Uroš Vogrinc in član - kapetan Aleš Klovar, zdržali psihični pritisk in uspeh ekipo Juteksa vpisati med elito slovenskih strelcev, saj si to končno tudi zaslužijo. Atleti Atletskega kluba Žalec so 17. januarja nastopili na dvoranskem atletskem mitingu v Celju. Tekmovanja so se udeležili Maja Jakob (60 m 9,97 s in skok v daljino 315 cm), Mojca Jakob (60 m 9,88 s in skok v daljino 342 cm), Maša Lesjak (60 m 10,09 s in skok v daljino 348 cm), Ana Rijavec (60 m 8,90 s in skok v daljino 419 cm), Kristina Zimaj (60 m 10,76 s in skok v daljino 288 cm), Jernej Jerin (60 m 8,09 s in skok v daljino 440 cm), Timi Majcenovič (60 m 9,68 s in skok v daljino 373 cm) in Natalija Šebijan (60 m 8,2 ls). 7. februarja so se atleti Atletskega kluba Žalec udeležili državnega pionirskega dvoranskega prvenstva v atletiki, ki ga je organiziralo Atletsko društvo Kronos iz Ljubljane. Teka na 60 m so se udeležili Ana Rijavec (8,95 s in 42. mesto med 87 nastopajočimi), Anja Dvanajščak (8,89 s in 36. mesto med 87 nastopajočimi) ter Jernej Jerin (8.12 s in 14. mesto med 34 nastopajočimi). Slednji je za las zgrešil veliki finale. Aleš Gasparič Že lani decembra, po uspešnem nastopanju Polone in Uroša, je bilo skoraj gotovo, da ju bo selektor Lojze Mikolič poklical v mladinsko državno reprezentanco. Po uspešni kontrolki se je to res zgodilo. Oba sta že nekajkrat nastopila na mednarodnih tekmah za reprezentanco, med drugim konec januarja v Muenchnu. Dodobra sta vsidrana v reprezentanco, manjkajo jima le tekme, da bosta premagala psihično odgovornost do reprezentance, ki je v individualnih športih vseka^ kor zelo obremenjujoča. Poleg mnogih šolskih obveznosti, ki jih zelo težko usklajujeta, ju bremenijo tudi neustrzni pogoji za treninge, saj se na tekmah strelja v zelo razsvetljenih, zračenih dvoranah in običajno na elektronske tarče, kar jima društvo ne more zagotoviti. Še sreča, da jima ob strani stojijo starši, ki ju vzpodbujajo in se zavedajo, da jima bo ta življenjska izkušnja in dogodivščina ostala v lepem spominu. Poleg omenjenih strelcev so tu še mladi, ki prihajajo. Trenutno v državni ligi vodi tudi ekipa pionirjev, za katero nastopajo Jan Vodovnik, ki vodi tudi posamezno, Matic Melanšek in David Skončnik. Žal so pionirke zaradi odsotnosti ene članice ekipe veliko izgubile, vendar so kljub vsemu na odličnem tretjem mestu, ki še vedno vodi do pokala. Osnovna šola Prebold je bila gostiteljica četrtfinala državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki za starejše deklice. Vodja tekmovanja je bil tele-snokulturni profesor Marjan Plavčak, predsednik OK Prebold. Na srečanju so se med sabo pomerile ekipe OŠ Sevnica, OŠ Mozirje, OŠ Ludvika Pliberška Maribor in OŠ Prebold. Tekmovanje, ki je potekalo v novi telovadnici, se je začelo z uvodno slovesnostjo in slovensko himno ter nastopom plesne skupine. Zbrane je nato pozdravil ravnatelj Milan Jezernik in vsem zaželel dobro počutje in uspešno tekmovanje. Ob koncu tekmovanja so bile najuspešnejše odbojkarice OŠ Prebold, ki so v medsebojnih dvobojih premagale vse Za ekipo nastopajo: Andreja Hrastovec, Karmen Toplak in Ajda Hribar. Mladinci so trenutno ekipno prvi, pri mladinkah posamezno vodi Polona Bitenc in pri mladincih Uroš Vogrinc. Za ekipo nastopata še Marko Karlovčec in Dušan Gračner. V sistemu ligaških tekmovanj nastopajo v ligi še mlajši mladinci Žiga Domjanič, Mario Rebevšek in Žan tekmice in osvojile 6 točk. Drugo mesto so osvojile odbojkarice OŠ Ludvika Pliberška iz Maribora z osvojenimi 4 točkami, tretje mesto je pripadlo Mozirjankam z 2 točkama, četrto pa igralkam OŠ Sevnica, ki so Udeleženke četrtfinalnega tekmovanja ostale brez točk. Preboldčanke niso pričakovale Borštnar s standardno zračno puško ter Nejc Balažič, Rok Ramšak in Tadej Kokovnik s pištolo, ki pa imajo zelo močno konkurenco. Končno je v igri za najvišje naslove še ekipa strelk in strelcev, ki tekmujejo za I. Osnovno šolo Žalec in ki si je že v lanski sezoni priborila naziv državnih prvakov. Ekipa je tudi letos na področnem prvenstvu v Velenju zmagala in si zagotovila udeležbo na državnem prvenstvu. Upajmo na najboljše. J. M. takšnega razpleta, saj so za favoritinje veljale Mariborčanke. Veselje je bilo tako še toliko večje. V polfinale sta se uvrstili obe ekipi, vendar je prednost sedaj na strani gostiteljic. Glede na dobro organizacijo četrtfi- nala je OŠ Prebold tudi kandidatka za organizacijo polfinalnega tekmovanja. D. N. Četrtfinale odbojkaricam OŠ Prebold Polona Bitenc in Uroš Vogrinc, člana mladinske državne reprezentance Sport februar2004 Veliko športnikov z vrhunskimi rezultati Športnika leta 2003 Lucija Polavder in Nejc Podkrajšek, s katerim se pogovarja Peter Kavčič. Osnovnošolcem in predstavnikom KSje priznanja podelil župan Lojze Posedel. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravil prireditev, na kateri so podelili nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom lanskega leta. V uvodnem nagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da imajo v občini posluh za športno dejavnost, s čimer tudi občina pri- speva k uspehom športnikov, ki so lani dosegli številne rekorde in odličja na mednarodnih tekmovanjih. Najboljša športnica leta 2003 je postala judoistka Lucija Polavder, športnik pa tenisač Nejc Podkrajšek. Za najboljšo žensko ekipo so bile razglašene rokometašice Rokome- tnega kluba Žalec, najboljša moška ekipa pa so odbojkarji oziroma mladi reprezentanti odbojkarskega kluba SIP Šempeter. Priznanja za šport v krajevnih skupnostih in osnovnošolski šport so prejeli Krajevna skupnost Ponikva, Osnovna šola Petrovče, Kristina Jazbec (OŠ Griže) in ekipa strelcev in strelk I. OŠ Žalec (Jan Vodovnik, Mario Rebevšek, Matic Melanšek, Držami prvaki - veterani Karmen Toplak, Andreja Hrastovec in Eva Škoberne) za zmago na ekipnem osnovnošolskem državnem prvenstvu. Za osvojene naslove državnih prvakov so priznanje prejeli: Timi Topolovec, Svit Zebec in Tilen Smiljan iz KK Žalec za ekipni naslov v katah v kategoriji malčkov do 10 let; Sara Bombek iz ŠK Griže za zmago na državnem šahovskem prvenstvu v kategoriji do 10 let; Miha Štefanec iz KK Petrovče v borbah dečkov do 12 let; Suzana Švent iz ŠK Žalec, ki je državna prvakinja v šahu do 18 let in na srednješolskem državnem prvenstvu; Barbara Stiplovšek je državna prvakinja v ju jitsu katah v kategoriji kadetinj, David Štraus v ju jitsu pri kadetih do 48 kg in Tjaša Turnšek v ju jitsu pri kadetinjah do 58 kg, vsi trije so iz kluba Aljesan. Priznanje sta prejela tudi Matija Erjavec v judu med kadeti in Rok Drakšič za prvo mesto na državnem prvenstvu in srebrno kolajno na evropskem prvenstvu mladih v Parizu, oba Sankaku klub Celje. Prav tako so priznanje prejeli: Sašo Djordjevič iz KK Žalec v karateju - borbe v kategoriji mladincev do 75 kg; Grega Jerin iz LK Žalec, ki je dvakratni državni prvak fita v lokostrelstvu; Polona Bitenc v streljanju z zračno puško v kategoriji mlajših mladink; mladinski ekipni državni prvaki Uroš Vogrinc, Janez Bitenc in Marko Karlovčec iz SD Juteks Žalec ter mladi rokometaši, sicer Aljaž Pegan s tistimi, ki so se pomerili v nagradni igri člani RK Pivovarna Laško, državni prvaki v kategoriji starejših dečkov: Žiga Drugovič, Žiga Mlakar, Miha Senič, Blaž Cizej, Sebastjan Šibakovs-ki, Miha Lampret in Denis Robnik. Kot veteranski državni prvaki so priznanja prejeli: strelke Karolina Ferme, Romana Jurhar, Pavlina Glušič in Tilka Breznik iz DU Vrbje; Zlatko Ulaga iz LK Žalec v lokostrelstvu in za rekord; Veno Satler v teku na 1500 in 5000 metrov ter Adi Vidmajer v metu kladiva, oba AK Žalec. V članski kategoriji pa so priznanja za osvojena prva mesta na državnih tekmovanjih prejeli: Luka Marič v karateju v kategoriji do 60 kg, Teja Šavor v kategoriji do 53 kg (oba KK Žalec), Luka Novak - državni kolesarski prvak v spustu iz KD Novak Žalec, Nina Potočnik in Miša Marinček -rokometni državni reprezentantki, sicer pa članici RK Žalec; Klemen Ferjan, državni prvak in za 3- mesto na svetovnem prvenstvu v Varšavi 0K Bežigrad), Maja Šuster v karateju do 70 kg, Urška Žolnir (državna prvakinja in zmagovalka tekme svetovnega pokala) in Petra Nareks (državna prvakinja, srebrna na članskem evropskem prvenstvu in zmagovalka dveh tekem za svetovni pokal), vse tri članice Sankaku kluba Celje. Gosta prireditve sta bila rokometaš Vid Kavtičnik in gimnastični šampion Aljaž Pegan, povezoval pa jo je Peter Vid Kavtičnik se je moral podpisati na številne žoge, ki jih je razdelil med najmlajše. Kavčič. Med gledalce so podelili tudi nekaj nagrad. T. Tavčar Priznanja mladim športnikom je podelil Silvo Marič, predsednik ZŠD Žalec. Karateisti za pokal Žalca Uspešne judoistke Po uspešnih nastopih na prvi tekmi svetovnega pokala v Moskvi so bile judoistke Lucija Polavder, Urška Žolnir in Petra Nareks zelo uspešne tudi na drugi tekmi v bolgarski prestolnici. Lucija Polavder je osvojila drugo mesto, Urška Žolnir in Petra Nareks pa sta bili tretji. Žolnirjeva je prve tri dvoboje predtekmovanja dobila brez težav, v polfinalu pa je morala priznati premoč Francozinje Lucie Decosse. V borbi za tretje mesto je premagala Poljakinjo Aneto Szczepansko. Petra Nareks je po izgubljenem uvodnem dvoboju z Belgijsko Ilse Heyelen dobila tri borbe v repasažu in se v boju za tretje mesto pomerila z Belgijko Kristel Taelman in jo premagala z iponom. Prav tako je vse dvoboje v svoji konkurenci pred finalom dobila Lucija Polavder, v finalu pa jo je premagala Rusinja Elena Šlezjeva. Na naslednji tekmi svetovnega pokala v Avstriji je nastopilo kar 187 judoistk iz 45 držav. Urška Žolnir je zasedla tretje mesto, Polavdrova in Nareksova pa nista segli po mestih za medalje. Uspešen začetek za Aljesan 14. februarja sta ju jitsu klub Ninja iz Črnomlja in Ju jitsu zveza Slovenije organizirala prvo letošnje tekmovanje v ju jitsu borbah za kadete, mladince in člane. Na tekmovanju, ki je potekalo v telovadnici Osnovne šole Semič pri Črnomlju, je nastopilo 65 tekmovalcev iz 8 ju jitsu klubov iz vse Slovenije. Iz ju jitsu kluba Aljesan Šempeter se je pod vodstvom trenerjev Sandija Jelena, Primoža Muhoviča in Roka Šusterja tekmovanja udeležilo 15 tekmovalcev. Kljub velikemu število tekmovalcev in močni konkurenci v posameznih kategorijah so člani ju jitsu kluba Aljesan osvojili odlične rezultate. V kategoriji kadetov do 39 kg je Grega Habjan zasedel 1. mesto, Žan Artelj je v isti kategoriji osvojil 2. mesto, Barbara Stipošek je v kategoriji kadetinj zasedla 1. mesto. V kategoriji do 50 kg je David Štraus zasedel 3- mesto, Luka Melanšek pa je v kategoriji do 44 kg osvojil 1. mesto. Tadej Kostanjšek si je pri kadetih do 65 kg priboril 1. mesto, Sabina Predovnik pa v kategoriji + 58 kg 2. mesto. Pri mladincih do 55 kg je Marko Cokan zasedel 1. mesto, Rok Kramar 2. mesto in Matjaž Zidar 3. mesto. Pri mladincih do 76 kg pa sta Nejc Kuder in Nejc Haladeja osvojila 2. in 4. mesto. Luka Hribernik je pri članih do 62 kg zasedel 2. mesto, prav tako je 2. mesto pri članicah do 62 kg zasedla Katja Topovšek, prav tako 2. mesto je v kategoriji + 70 kg osvojila Sandra Zidar. Tekmovalke in tekmovalci so se tako ponovno izkazali s svojo borbenost. Žalski karate klub je že drugič organiziral mednarodni turnir za pokal Žalca v karateju, ki se ga se je udeležilo 320 tekmovalk in tekmovalcev iz 40 klubov iz Švice, Hrvaške, Srbije in Črne Gore ter Slovenije. Tekmovanje je potekalo v vseh starostnih kategorijah v katah in športnih borbah, najbolj zanimivi pa so bili boji v članskih kategorijah, na katerih so domači karateisti dosegli največ zmag. Teja Šavor je zmagala v kategoriji do 53 kg, Luka Marič v kategoriji do 60 kg in Matjaž Končina v kategoriji do 75 kg. Teja Šavor in Fehmi Mahalla iz švicarske karate federacije sta bila izbrana za najboljšega tekmovalca turnirja. V katah pri deklicah do 9 let je Irena Dedič osvojila drugo mesto, v kategoriji do 10 let pa je zmagala Eva Nina Kozmus, obe KK Žalec. Ekipno v starosti 10 do 11 let so Žalčani (Kozmus, Dedič, Korošec) zasedli tretje mesto. Pri dečkih do 8 let je bil Mark Malis prvi, Timi Topolovec pa drugi, v starosti do 9 let je Tilen Smiljan osvojil tretje mesto, prav tako je tretje mesto pripadlo Igorju Dediču (do 12 let). Ekipno do 9 let je zmagal Žalec (Malis, Topolovec in Blatnik), v kategoriji 10 do 11 let je žalska ekipa (Milovanovič, Pemovšek in Jelen) osvojila drugo mesto, v kategoriji 14 do 15 let pa tretje mesto (Potočnik, Smiljan in Zebec). V športnih borbah-ženske so bili doseženi naslednji rezultati: 12-13 let: -40 kg: 1. Laura Sornšek (Polzela), 2. Lina Pušnik (Žalec); 16 -17 let: +55 kg: 3. Špela Kumer (Polzela); članice: -53 kg 1. Teja Šavor (Žalec). Športne borbe moški: 12-13 let: -36 kg 2. Matic Potočnik, 3. Aljaž Jelen (oba Žalec) in 3- Mitja Slatinšek (Polzela); -41 kg 3- Igor Dedič (Žalec); -52 kg 2. Igor Dobrič (Žalec); 14-15 let: -53 kg 1. Žgank Blaž (Polzela), 2. David Kramarič (Žalec); mladinci in člani: -60 kg: 1. Luka Marič (Žalec), 3-Andrej Majer (Petrovče); -75 kg: 1. Matjaž Končina (Žalec) in +80 kg 2. Zoran Rodič (Polzela). S. M. Zadnje športne V pomembni tekmi 21. kroga 1. A slovenske košarkarske lige so v soboto Hopsi s Polzele po podaljšku v domači športni dvorani premagali ekipo Triglava iz Kranja z rezultatom 85 : 80. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, v podaljšku pa se je izkazal Primož Skok, ki je v prvih minutah podaljška dosegel pet točk. V11. slovenski odbojkarski ligi sta minulo soboto gostovala oba dru-goligaša iz Šempetra. Ženska ekipa Spodnje Savinjske je zmagala proti drugi ekipi Ljubljane, moška ekipa SIP pa je premagala ekipo Brezovice. A. J. Športno društvo Petrovče, sekcija BADMINTON, objavlja JAVNI RAZPIS ZA OBČINSKO TEKMOVANJE V BADMINTONU. Tekmovanje bo v soboto, 20. marca 2004, ob 9. uri v telovadnici Osnovne šole Petrovčah, in sicer v 4 kategorijah: - do 15 let D + F - moški do 40 let - moški nad 40 let - ženske Prijavnina 1.000 SIT za odrasle. Prijave na tekmovanje sprejemamo do petka. 19- marca 2004, do 12. ure na tel.: 041 743 807 Jani Rehar. Pravico do tekmovanja imajo občani občine Žalec. VABLJENI! Predsednik ŠD Petrovče Aleš Dolžan februar 2004 Pisma bralcev / NASVETI Občina Žalec pokrovitelj SD Zlatorog Arbon Pisma bralcev TA RAZVOJNO NARAVNANOST Predstavniki nestrankarske liste smo v občinskem svetu občine Braslovče naj-številčneje zastopani. Vse tri volilne enote in s tem celotno območje občine predstavljamo v sestavi Bogdan Trop, Franjo Pustoslemšek, Franc Rančigaj in Jože Završnik. Svoje delovanje v občinskem svetu smo ambiciozno zastavili in si zadali cilj, da pospešimo trajnostni razvoj občine in zagotovimo enakopravnost občanov. Svetniki se zavedamo specifičnih razmer in potreb v občini ter zato aktivno vlagamo pobude in sodelujemo v razpravah na sejah občinskega sveta ter v vseh odborih in komisijah, nenazadnje pa Bogdan Trop zaseda Uidi mesto podžupana in pokriva področje delovanja KS. Minilo je prvo leto mandata in v sprejemanju je program razvoja ter proračun za leto 2004, zato ni zgolj slučaj, da smo se člani nestrankarske liste zbrali v širšem sestavu in opravili analizo stanja. Čeprav smo tudi kritično ocenili razmere v občini, smo vendarle zadovoljni s svojim delovanjem in dosežki v obdobju našega dosedanjega mandata. Velik napredek je dosežen na področju kulture in športa v smislu organiziranja raznih prireditev na občinskem nivoju ter na nivoju posameznih krajevnih skupnosti in društev. Na prireditvah in tekmovanjih je bila udeležba občanov na zavidljivi ravni. Pokazali smo, kako se da z malo denarja narediti veliko v prid zadovoljstva občanov, pa Uidi za promocijo občine. Čaka pa nas še veliko dela predvsem na področju informiranja in organizacije povezovanja občinskih odborov s krajevnimi odbori, društvi, občinsko upravo ter vsemi občani. Na področje urejanja prostora smo prodrli z vizijo, da z boljšim sistematičnim izkoriščanjem prostora pridobimo dovolj površin za pozidavo in privabimo potencialne investitorje, kar pomeni hitrejši razvoj in potencialni dodatni prihodek občine. V zvezi s tem smo spodbujali aktivnosti za izdelavo potrebnih planskih dokumentov. Zavzeto smo delovati pri pripravi normativnih aktov in reševanju kadrovske problematike. Uspeti smo spodbuditi aktivnosti k celovitemu pristopu na področju reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami KARO NAJ VEM, Ali JE MOJE PITJE ŽE TVEGANO Ali CEIO ŠKODIJIVO (2. del) Poraba alkohola v Sloveniji na prebivalca je med najvišjimi v Evropi, prav tako so bolezni, povezane s pitjem alkohola, v Sloveniji med najbolj razširjenimi v Evropi. Do svojega 10. leta starosti več kot polovica otrok že popije kakšen kozarec alkohola. Skoraj polovica osmošolcev je že bila vinjenih. Pri otrocih, ki pričnejo piti alkohol pred 15 letom starosti, se 4-krat pogosteje razvije odvisnost od alkohola kot pri osebah, ki so pričele piti po 20. letu starosti. Približno 30 % otrok iz družin alkoholikov zabrede v alkoholizem. V povprečju ljudje izgubijo 12,3 let življenja zaradi škodljivih posledic pitja alkohola. Temeljni vzroki za nastanek zasvojenosti z alkoholom ali neke druge pato- ter varstva pred požarom. Trudimo pa se zagotoviti Uidi organizirano delovanje mladih in bolj jasen sistem socialnega varstva občanov. Organiziranosti KS oziroma krajevnih odborov se je posvetil podžupan občine Bogdan Trop. Na začetku mandata so vsi pristojni uskladiti smernice, že marca pa je občinski svet sprejel nov odlok o ustanovitvi krajevnih odborov, ki podrobneje opredeljuje naloge KO in je temelj za njihovo delovanje. Pri tem je bila upoštevana tudi želja krajanov Pariželj in Topovelj po svojem KO. S pomočjo svetnikov nestrankarske liste je bila ideja in želja krajanov realizirana meseca maja. Razvoj dogodkov je pokazal pravilnost odločitve. Nadalje se je organiziranost KO dvignila na višji nivo, predsedniki se sestajajo na rednih sestankih, kjer razpravljajo o problemih, evidentirajo in usklajujejo potrebe in želje na področju KS. Tako so biti sestavljeni Uidi plani dela za leto 2004, kar je bila kasneje osnova za sestavo predloga proračuna na tem področju delovanja. Dosti dela nas čaka na področju urejanja statusa občinskih cest, sodelovanja pri realizaciji večjih projektov, vendar predstavniki nestrankarske tiste verjamemo v korektno in usklajeno sodelovanje ostalih občinskih struktur. Sami imamo namreč veliko volje in dovolj energije. Osnutki razvojnih programov so izdelani in pripravljeni za razpravo. Izoblikovala se je strateška usmeritev občine na področje turizma v najširšem smislu, zato se operativno vodijo aktivnosti za sprejem delovanja ati celo formiranja posebnega zavoda. Na področju turizma ne smemo zamuditi specifičnih priložnosti in v to vključujemo Uidi malo gospodarstvo in kmetijstvo. Delovanje je aktivno usmerjeno k informiranju in konkretni pomoči podjetnikom in kmetom. Ločiti želimo socialno pomoč in druge subvencije, ki morajo biti razvojno naravnane. Predstavniki nestrankarske tiste smo optimistični glede nadaljnjega razvoja, saj menimo, da bomo z nadaljnjim aktivnim delovanjem, še bolj kot doslej, prepričati tudi tiste posamezne svetnike, ki niso razvojno naravnani in bi najraje capljati na mestu in skrbeti le za svoj “vrtiček”. Tudi občani se strinjajo s takšnim delovanjem in izpostavljajo potrebo po objektivnem informiranju. Zaradi slednjega je Uidi namen tega prispevka ter obljuba po širšem in objektivnem informiranju občanov preko različnih oblik. Svetniki nestrankarske liste občine Braslovče loške odvisnosti so predvsem stiske človeka, ki jih pogosto povzročajo: • prirojeni defekt - osebe imajo občutja manjvrednosti, trpijo, • družinska patološkost - odraščanje otroka ob neurejenih, prezaposlenih starših in s tem v zvezi nesrečna mladost, • neustrezen poklic, • nezaposlenost, • nesrečno partnerstvo, • razne nevrotične zavrtosti na področju uveljavljanja, spolnosti... • razne nevšečnosti z otroki, • neugodne družbene razmere, • slabe življenjske perspektive -neuspeh v poklicnem in ljubezenskem življenju, osamljenost, udarci usode, bolezen... Ko torej človek, ki je zaradi kakršnih koti razlogov tesnoben (nesrečen, zakompleksan, neuspešen, razočaran ...), spije kozarec ati dva alkoholne pijače, začuti, da tesnoba popušča in stiska pojenjuje, zato bo naslednjič v podobni tesnobi spet kaj popil. Tako se bo pogostost (navidezno še zmernega pitja) večala, količina pijače pa povečevala, po zakonitostih naraščanja tolerance do alkohola. Tako postane človek hitro zasvojen z alkoholom, Ponovno se oglašamo iz Arbona, mesta ob švicarskem delu Bodensee-a. Oglašamo se Slovenci in Slovenke, združeni v SD Zlatorog, ki je bilo ob svojem nastanku 1.1990 najmlajše slovensko društvo v Švici. Občasno smo se javljali in poročali o naših dejavnostih in prireditvah, ki smo jih prirejali skupno z našimi šolarji. Bili smo polni zanosa, osvojiti smo hoteli... Z leti so otroci odrasti, življenjske navade so se spremenile, vodstva v društvu so se menjala in okoli nas je zavel molk. Vendar še živimo, še smo m in dokazati hočemo, da ne klonemo pod različnimi življenjskimi faktorji. Res, na novo smo se spet prebuditi, ko je mesto predsednika društva zasedel Ivan Kolar. Z novoimenovanimi nosilci delovnih funkcij je razpredel vprašanje pokroviteljstva. Napisati smo pismo izbrani občini Žalec in v kratkem času smo dobiti pozitiven odgovor in povabilo na prve razgovore. Ne gre zamolčati pomoči M. Klepač, nekdanje učiteljice v Švici, ki zdaj uživa zaslužen pokoj, vendar je še vedno zelo aktivna. Sledil je čas dela in priprav. Dogovoriti smo se za datum, prostor in potek svečanosti. 24. januarja 2004 smo v večnamenski dvorani v Frasnacht - Arbon sprejeti župana in nosilce funkcij različnih delovnih področij v občini Žalec. Vabilu se je odzval tudi konzul za Švico in Liehtenstein Jožef Ciraj in naš dušni pastir, zastopnik slovenske cerkvene besede v Švici mag. David Taljat. Vabilu so se odzvale tudi učiteljice slovenskega jezika in kulture v Švici, vključno z gospo Klepač, ki je za to priložnost pripotovala iz Slovenije. Navzoč je bil tudi prvi predsednik in pobudnik ideje o ustanovitvi našega društva. F. Najdenik, skupaj s poznejšim predsednikom T. Cencljem in predsednico M. Murko, ki je prav tako pripotovala iz Slovenije. Presenečenje za vse nas, še bolj pa za goste iz Slovenije, so biti “Gugge musik” iz Liechtensteina. To je grupa bleščeče odetih cestnih glasbenikov, ki z različnimi instrumenti, tudi lastnoročno izdelanimi, npr. pokrovke, raglje, poudarjajo takt in melodijo in v pustnem času potujejo iz kraja v kraj. Ob čeprav se sam tega ne zaveda. Seveda so še številni drugi načini nastanka zasvojenosti z alkoholom: redno pitje ob delu, pijančevanje objestnih mladeničev, pogosta slavnostna kosila s pretiranim pitjem alkohola itd. Za razumevanje vzrokov alkoholizma moramo upoštevati, da je: • alkohol v naši kulturi povsod prisoten, • najboljše pomirjevalno sredstvo, kar je pomembno, če upoštevamo, da je tesnoba vsesplošna spremljevalka človeka, • človek vedno iskal nadomestne užitke spričo relativne dolgočasnosti življenja, saj je le malo ljudem dano, da bi se lahko polno uresničevali in uživati v ustvarjalnem delu, • družina v krizi in malo je družin, ki so ljubeče in urejene ter premorejo znanje in energijo za usmerjanje otroka v razvoj radovednosti in ustvarjalnosti. Tudi svojci, prijatelji ne zaznavajo začetnega drsenja v zasvojenost z alkoholom. Predstavljajo si, da so pijanci tisti, ki "preveč" pijejo, pri čemer pa ni jasno, kaj je preveč, zato se vsakdo lahko tolaži, da to pomeni "več kot jaz”. Tovrstne razlage pomagajo alkoholikom koncu pustnega časa se vsi ti sestavi predstavijo in pomerijo v Baslu. Vsako mesto ima svoje “Gugglerje”. Veselo je bilo z njimi, saj so našemu, slovenskemu duhu primešati dah tujine, kjer živimo. Dva naroda sta se zlila v enega. V družbo, ki ne pozna jezičnih meja. Nepisano pravilo je, da ti glasbeniki nikoli ne ostanejo dolgo. Pridejo, dvignejo ljudi na plesišče in odidejo. Uidi nas so kmalu prepustiti našemu večeru. Bil je lep, vesel in svečan večer. Pred odrom je v taktu melodije Pod Gotico v vrsti plapolalo skupaj z našim in občinskim iz Žalca lepo število praporjev prijateljskih društev iz sosednjih pokrajin in mest, ki so s svojo prisotnostjo potrditi svečanost trenutka, ko je predsednik iz rok župana L. Posedela prejel plaketo o pokroviteljstvu. Člane SD Zlatorog je zajelo drhtenje, ki ga čutiš vselej, ko prideš domov. Zdaj nismo več sami. Imamo dom, čeprav samo simbolično, in starše, ki bedijo nad nami. Simbolično je bilo tudi darilo SD Zlatorog g. županu: “Zvoniti smo in odprl nam je.” Velik švicarski zvonec iz brona s posvetilom v spomin na naše prvo druženje. Veselje in zadovoljstvo si lahko razbral na obrazih plesalcev, ki so se prešerno vrteti ob zvokih glasbe ansambla Mira Klinca. Ko je na oder prišel tudi naš konzul Jožef Ciraj in župnik David, da so skupaj z županom Posedelom zapeli Savinjsko dolino, je zapela tudi nabito polna dvorana. Vsi smo peti v istem taktu, tako kot zmorejo le Slovenci, ki jih druži en sam jezik, z veliko narečij, a le ena velika ljubezen do domačega. Pa naj bo to pesem, vino ati dobra volja, vsega je bilo na pretek. Trinajst let se je naš čolnič in posadka v njem, boril proti vetru in burji in ni klonil pred nobeno neprijetnostjo. Z novimi in močnejšimi jadri in z vetrom v zaledju jadramo naprej, saj nam je občina Žalec postavila svetilnik, da bomo vedno našli pot v domači pristan. Hvala vam, občinski možje, hvala gospod Posedel, hvala občini Žalec. Ob tej priložnosti bi še dodala naš medmrežni naslov, če vas zanima še kaj v zvezi z delovanjem našega društva: www.zla-torog.ch. Marija Kosec E-mail: marijakosec@bluemaii.ch prepričati svojce, češ da sploh ne pijejo tako veliko. Najpogostejše značilnosti alkoholizma in zasvojenosti z drugo drogo: • oseba mora v določenih časovnih intervalih dobiti alkohol ali drugo drogo (Kadar ne dobi svoje “doze” v rednih časovnih presledkih, telesno in duševno trpi. Abstinenčni sindrom je zanesljiv znak zasvojenosti tako pri alkoholizmu kot tudi pri drugih odvisnostih.); • alkohol oz. druga droga je pri osebi edini obrambni mehanizem, s katerim lahko za nekaj časa izrine iz zavesti grozeči občutek osnovne tesnobe in ga nadomesti z užitkom ali vsaj olajšanjem (Omamljanje ima pomembno funkcijo, da izklopi alarmne signale in omogoči, da oseba vzdrži v notranje nevzdržni situaciji, ne da bi se psihično sesula na koščke.); • oseba se pretvarja, da ima kontrolo med procesom, vendar to ne drži (Ko popusti pod notranjim pritiskom in se spet omami, se tolaži, da je tako bolje zanjo.); • alkohol ati druga droga postane poglavitna preokupacija tega človeka, neprestano je zaposlen s tem, kako bi prišel do nje/ga ati skril njegove/ne Zdravilni čaji - pomoč pri ohranjanju zdravja Že od davnih časov se ljudje obračamo k naravi in spoznavamo njeno zdravilno moč. Tudi velika večina zdravil ima svoje prednike v zdravilnih rastlinah in njihovih sestavinah. Najbolj znana in gotovo vsem poznana je acetilsalicilna kislina, ki izvira iz skorje vrbe. Pa vendarle bi omenili zelišča kot dobrodošlo pomoč pri ohranjanju zdravja vsakega posameznika in ne le kot predstopnjo v razvoju zdravil. Na Slovenskem raste veliko zdravilnih rastlin, katerih posušene dele lahko s pridom uporabimo za pripravljanje različnih čajev, alkoholnih izvlečkov (tinktur), mazil, sokov, sirupov. Uporabljamo jih v kozmetični industriji in nenazadnje je potrebno omeniti tudi eterična olja, ki nosijo v sebi samo srčiko določene rastline. Med najbolj široko uporabljane sodijo gotovo čaji, ki jih pijemo skoraj vsi; tako v zdravilne kot tudi družabne namene. Čaje pripravljamo iz različnih posušenih rastlinskih delov (tisti, korenina, korenika, vršički, cvet, plodovi, skorja, nadzemni del rastline - zel), saj so učinkovine različno porazdeljene po rastlini in njihova vsebnost ni povsod enaka. Zelo pomembna je tudi priprava čaja, saj le s pravilno in ustrezno pripravo izlužimo samo tiste učinkovine, ki jih želimo in so dobro delujoče. Zavedati se je potrebno, da neustrezna priprava lahko iz droge (posušen rastlinski del) izluži tudi učinkovine, ki jih ne želimo ati so škodljive zdravju. Zato moramo vedno prebrati navodila za učinke; • zaradi pretvarjanja in zanemarjanja so uničeni prej ati slej vsi medsebojni odnosi v družini in poglavitni interes bolnika postane doseganje omame; • razne zasvojenosti se pogosto kombinirajo, na primer alkohol in nikotin ali kava in nikotin... • dramatični padci in vzponi razpoloženja od depresije do evforije glede na dostopnost droge; • bolezen je progresivna in se stopnjuje, izčrpava imunski sistem in se nadaljuje v nevarnih telesnih zapletih, nikoli se ne razreši sama po sebi, ampak se slabša, potrebne so vedno večje doze alkohola, druge droge za izključevanje trpljenja; • vsi zasvojeni se močno upirajo temu, da bi se odrekli svoji omami, da bi kaj spremenili, da bi se začeti zdraviti, da bi zaceliti svojo razcepljeno dušo - strah, ki bi ga morati pri tem užiti, je pogosto hujši kot smrt. Naslednjič: Alkoholizem in kam po pomoč? Viri: Rugelj, J. 2000. Pot samouresničevanja Rozman, S. 1098. Peklenska gugalnica mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. pripravo čaja in se jih tudi držimo. Glede na način priprave čaja ločimo: • poparek (določeno količino droge prelijemo z vrelo vodo in pustimo pokrito stati 10 minut, nato precedimo); • zavretek (drogo vsujemo v hladno vodo, premešamo, počasi segrejemo do vretja, odstranimo z ognja in pustimo pokrito stati še določen čas in precedimo); • prevretek - predvsem za pripravo čaja iz korenine in skorje (drogo vsujemo v hladno vodo, premešamo, segrejemo do vretja in pokrito počasi kuhamo še določen čas in precedimo); • prelivek (določeno količino droge prelijemo s hladno vodo in pustimo stati določen čas; pred pitjem segrejemo do pitne temperature). Za vsako drogo je predpisana določena količina droge, ki jo uporabimo za pripravo čaja, kot tudi količina vode in čas priprave. Le z doslednim upoštevanjem vsega tega lahko zagotovimo res za zdravje uporabne in koristne napitke. Pomembno je tudi samo pitje čaja. Nikar ga ne zlijmo vase hitro v upanju, da bo neprijetni okus čaja hitro minil. Pijemo ga počasi in po požirkih ter vedno sveže pripravljenega. Čaje za prehladna obolenja in potenje pijemo vedno kar se le da vroče, tiste za želodčne in črevesne težave pa zmerno tople. Zdravilnih čajev ne sladimo, razen kadar je to posebej omenjeno in ne uporabljamo umetnih sladil, razen pri sladkornih bolnikih. Čaje pri prehladih lahko sladimo z medom ali sadnimi sirupi in sokovi; po dodatku medu postane čaj moten. Čajev proti driskam, ki vsebujejo veliko čreslovin, nikoli ne sladimo z medom, ker bi s tem zmanjšati količino učinkovin; enako velja za čaje z grenčinami (npr. čaj za želodec). Čaje z grenkimi učinkovinami pijemo vedno pred jedjo (vsaj pol ure), pri želodčnih in črevesnih vnetjih pijemo čaje med posameznimi obroki, čaje za pomirjanje zjutraj in zvečer ter čaje za spanje eno uro pred spanjem. Zdravilne čaje lahko uporabljamo le določen čas. Kadar je droga primerna za daljšo uporabo, je to posebej navedeno. Priporočena in s tem tudi učinkovita je uporaba določene droge ali tudi mešanice drog v obliki zdravilne kure, ki traja od enega do šestih tednov. Posebej je potrebno omeniti tudi zunanjo uporabo čaja. Lahko ga uporabljamo za grgranje, izpiranje ustne votline, vtiranje v dlesni, izpiranje ran, delne ati kadne kopeli. Tudi tu se pripravlja čaj sveže, nesladkan, lahko pa ga razredčimo. Želim Vam obilo užitkov pri pitju čajev in seveda veliko zdravja. Saša Krajnc Smajila, mag. farm. Mladi športni novinarji poročajo Športnik mora trdo delati Polzelani v polfinalu 28. 1. 2004 smo učenci OŠ Polzela odigrali četrtfinale državnega prvenstva v košarki za letnik 1989 in 90. Na turnirju so sodelovale ekipe OŠ Križevci, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Ludvika Pliberška Maribor in OŠ Polzela, ki se je na prvi tekmi pomerila z OŠ Križevci. T\idi tokrat so prišli učenci navijat za svoje košarkarje in ustvarili izjemno napeto vzdušje. Domači košarkarji so že na začetku dali nasprotnikom vedeti, da ne mislijo taktizirati. Ves čas so igrali zavzeto in na koncu OŠ Križevci premagali z rezultatom 75 : 19- Po tekmi je sledila predstavitev ekip in kratek govor gospe ravnateljice. Po predstavitvi sta se za zmago pomerili ekipi Olge Meglič Ptuj in Ludvika Pliberška Maribor. Uidi ta tekma je bila zelo zanimiva in tudi navijači so navijali športno, čeprav ni igrala domača ekipa. Tekma se je končala z rezultatom 47 : 74 v korist OŠ Ludvika Pliberška. Nato so igralci OŠ Križevci hoteli popraviti vtis in vsaj enkrat zmagati, vendar jim ni uspelo, saj so jih igralci Ludvika Pliberška Maribor premagali z rezultatom 103 : 36. Na zadnji, četrti tekmi turnirja sta se pomerili še ekipi OŠ Olge Meglič Ptuj in OŠ Polzela. Tokrat so se domači košarkarji morah bolj potruditi in z veliko mero borbenosti jim je uspelo premagati nasprotnike. Ob zadnjem zvoku sirene je bil rezultat 73 : 40 v korist domačih, ki so se tako zasluženo uvrstili v državni polfinale. Mitja Glasenčnik, športni novinar 8. razreda Osnovne šole Polzela IZJAVE IGRALCEV GAŠPER KOLENC: “Ko so prišli nasprotniki v dvorano, me je bilo zelo strah. Ko pa se je tekma začela, je strah minil, ker sem verjel v zmago. Na koncu smo zmagali in bil sem zelo vesel.” ROK MEKLAV: “Občutki po tekmi so krasni. Sedaj smo pokazali, da smo prava ekipa. Zelo sem vesel, da smo se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Želim si, da bi se uvrstili v finale.” ŽIGA CVIKL: “Želel sem si, da bi vse tekme zmagah. To smo si vsi želeh, zato nam je uspelo. Uspelo nam je kot ekipi, ki je bila pred dvema letoma tretja v državi. Upam, da bo tudi letošnji rezultati enak ah celo boljši.” Šempetrani v državni polfinale Na OŠ Šempeter se je 12. februarja odvijalo četrtfinale državnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. V Šempetru je odbojka zelo priljubljen šport. Tako dečki kot deklice dosegajo zavidljive uspehe v državnem merilu. V četrtfinalu so se pomerili starejši dečki iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, OŠ Cerklje ob Krki, OŠ Ludvika Pliberška Maribor in domačini, mladi odbojkarji iz Šempetra. Športnike in njihove spremljevalce je v slavnostnem nagovoru pozdravila ravnateljica šole, gospa Ivica Čretnik, in jim zaželela veliko športnih uspehov. Igralce je opozorila na korektno in športno igranje. Igro so z zanimanjem spremljah številni navijači, ki so navijah v športnem slogu - korektno. Seveda so z bučnim aplavzom pozdravih vsako točko svojega moštva in tako tudi oni pripomogli k uspehu ekipe iz Šempetra. Za svoje učence so stiskah pesti tudi učitelji, kar jih je še dodamo motiviralo za odlično igro in pripomoglo k njihovi skupni zmagi ter uvrstitvi v državno polfinale. Na drugo mesto so se uvrstili igralci iz OŠ Gustava Šiliha Velenje, na tretje mladi odbojkarji iz OŠ Ludvika Pliberška iz Maribora, četrti pa so bili predstavniki OŠ Cerklje ob Krki. Da je uspeh celotne ekipe pri odbojki odvisen od dobrih servisov, je znano. Tudi danes smo se o tem lahko prepričah. Zmagovalci, igralci iz Šempetra, so odlično servirah in s tem svoji ekipi prinesli kar nekaj potrebnih točk. Najboljši igralec četrfinala je bil Jani Privošnik, učenec devetega razreda. Svoje občutke po končanem tekmovanju je opisal takole: “Z zmago sem zadovo- ljen. Igrah smo dobro, zasluženo smo se uvrstili v polfinale. Upam, da bomo tudi tam tako uspešni. Pozna se, da je odbojka na naši šoh res popularna. Za to ima vehke zasluge tudi gospod Peter Huš, ki nas vodi in vseskozi spodbuja k dobri igri”. Tekmovanje se je zaključilo v popoldanskih urah z velikim zmagoslavjem domačih, ki so se uvrstili v polfinale državnega prvenstva v odbojki. Vsekakor jim tudi v nadaljevanju želimo vehko dobrih podaj in servisov ter seveda športne sreče. Nastja Zajc, OŠ Šempeter Petrovče in v Žalec v polfinalu Konec januarja je v Velenju potekalo četrtfinale v rokometu za dečke. Petrovčani so se dobro odrezali ter premagali OŠ Slavko Kladnik, žal pa jim ni uspelo premagati OŠ NH Rajka. Čeprav so na koncu zasedli drugo mesto, so si zaslužili nastop v polfinalu državnega prvenstva. V Nazarju pa je bilo četrtfinale v rokometu za starejše deklice. Žalčanke so se odlično odrezale, saj so premagale OŠ Tonega Okrogarja Zagorje in OŠ Nazarje ter si s tem priborile nastop v polfinalu državnega prvenstva. Najboljša strelka Žalske ekipe pa je bila Karmen Potušek, ki je zadela 14 golov. REZULTATI PETROVČANOV: OŠ NH RAJKA OŠ PETROVČE 22 : 20, OŠ PETROVČE OŠ SAVO KLADNIK 28: 24. REZULTATI ŽALČANK: OŠ TONETA OKROGARJA ZAGORJE I.OŠ ŽALEC 12 : 16,1. OŠ ŽALEC OŠ NAZARJE 18 : 5 Ana Rijavec, I. OŠ Žalec Rokomet je zadnje čase med Slovenci priljubljen šport. K temu je zagotovo največ pri-pomogel velik uspeh naših rokometašev na evropskem prvenstvu, Žiga Drugovič sicer pa ima ta šport na Celjskem že bogato tradicijo. Zato najbrž tudi ni naključje, da smo v Celju dobili novo rokometno dvorano, ki bo verjetno pritegnila marsikaterega mladega športnika k treniranju rokometa. Ko si ti začel trenirati, še nisi imel tako idealnih pogojev za treninge, kot jih imaš v novi dvorani danes. Zakaj si se pravzaprav odločil, da boš treniral rokomet? Že od malih nog sem se ukvarjal z različnimi športi. Najprej sem začel z judom, vendar sem z njim prenehal po kakšnih dveh letih treninga in presedlal na rokomet. Rokomet sem najprej treniral na osnovi šoh v Grižah, sedaj pa že četrto leto treniram v Celju. Kako si spremljal evropsko rokometno prvenstvo? Evropsko prvenstvo sem spremljal v Celju ter preko medijev. V Celju sem vsak tekmovalni dan pomagal pri brisanju parketa ter pri nošenju zastave EHE Vsak začetek je težak in najbrž je mnogo vrhunskih roko- ŠKL v Petrovčah Januarja se je na naši šoh odigrala šestnajstina finala ŠKL-ja. Pomerili sta se ekipi OŠ iz Vipave in OŠ Petrovče. Po še kar uspešnem začetku so se stvari začeh obračati proti domači ekipi, ki je po prvi metašev začelo tako kot ti. V katerem klubu bi igral kot poklicni rokometaš? Če hočeš v življenju kaj doseči, moraš za to trdo delati. Če mi bo uspelo doseči zastavljeni cilj, bi vsekakor zelo rad igral v članski ekipi kluba CELJE PIVOVARNA LAŠKO. Kako potekajo treningi in na katerem igralnem mestu si v ekipi? Naši treningi potekajo petkrat tedensko po uro in pol. Vsako soboto ah nedeljo pa imamo kakšno tekmo. V ekipi igram na mestu krožnega napadalca. Med napornimi treningi se vam verjetno kdaj pripeti tudi kaj nepričakovanega, smešnega...? Med treningi se nam dogajajo smešne in malo manj smešne stvari, zato bi se težko odločil, katero bi izpostavil. Večkrat se zgodi, da v teku na nasprotnikovo stran spotaknemo sami sebe. Sicer pa rokomet spada med bolj grobe športe in na igrišču prevladujejo bolj poškodbe kot smešne situacije. Imaš med rokometaši kakšnega vzornika? Vsakdo izmed igralcev ima svojega vzornika, tako ga imam tudi jaz. To je Tomaž Tomšič, ki je bil še lansko sezono član RK CPL, letos pa igra za francoski klub IVRY. Moj vzornik je zato, ker je borben, močan ter nepopustljiv igralec, skratka odličen rokometaš. Te bomo mogoče čez nekaj let lahko videli tudi v slovenski reprezentanci? To so želje vsakega športnika, vendar pa je pot do tega cilja še dolga in težka. Špela Vodeb, OŠ Griže četrtini že precej zaostajala. V nadaljevanju niso uspeh zmanjšati razlike in ob koncu so bili neslavno premagani z rezultatom 100:25. Ker letos prvič sodelujejo oziroma igrajo v ŠKL-ju, je treba vendarle reči, kar je velikokrat res, da je vsak začetek težak ah pa, saj poznate, slab začetek, dober konec... Ni še vse izgubljeno, zato pogumno naprej! Vesna Rehar, OŠ Petrovče Uspešna košarkarska ekipa Polzelanov (manjka trener Beno Pungartnik) Pismo Urški iz Prešernovega Povodnega moža Preljuba llrška! Včeraj, ko sem bil v Ljubljani, sem te videl sedeti v kavami. Mislim, da tako lepega dekleta še nisem videl. Takoj, ko sem te zagledal, sem se zaljubil vate. Zdiš se mi nesrečna, razočarana v ljubezni, a vendar najlepša Ljubljanka. Ne vem kako, da tako lepo dekle, lepega obraza, sama pije kavo. Veš kaj sem razmišljal: “Kaj če bi bil jaz tisti fant, s katerim bi pila v kavami kavo? Kaj praviš na to?” Mislim, da bi bila prava zame in jaz zate. Veš, najbolj me muči to, ah si me videla. Če si me, potem si se zagotovo zaljubila vame. Zdajle, ko ti pišem pismo, brez meja mislim nate. Ugotovil sem, da me najbolj privlači tvoj čeden obraz in oči, ki so najlepše na Zemlji. Morda bi moral prih v Ljubljano, da bi videla, da sem tudi jaz čedne postave. Mishm, da je v petek v Celju večerni ples. Upam, da boš prišla. Žehm, da nosiš obleko, ki h je najbolj pri srcu in je najlepša. Hočem, da bova zvezdi večera. Srčno upam, da bo med nama preskočila iskrica. Želim si te bolje spoznah, te osrečih in za vedno ostati s tabo. Poljub in adijo! Tvoj oboževalec Nejc Satler, 7. c, OŠ Prebold Naš dedi Naš dedi rojstni dan slavi, potem pa zaspi. Zjutraj se zbudi in na stranišče ga tišči. Za zajtrk marmelado, včasih čokolado. Zato gre na kolo, da kaj shujšal bo. Za kosih je same dobre jedi, zato pa glasno prdi. Zvečer gleda poročila, da ve, kakšna so opravičila. Ob desetih gre spat in tudi smrčat. Maruša Pečnik, 9 let Janko Petrovec navdušil V OŠ Prebold smo slovenski kulturni praznik počastili s krajšo prireditvijo, na kateri so sodelovali učenci. V goste pa smo povabili gledališkega igralca oziroma samostojnega umetnika Janka Petrovca. V pogovoru z njim (na posnetku) smo izvedeli, da je bil živahen učenec in že kot osnovnošolec navdušen igralec. Danes je zaposlen v slovenskem gle- Bilo je devetošolsko Tish dan je bilo nekaj posebnega. Nekaj je bilo v zraku. Devetošolci prve ravni zahtevnosti smo pripravljah literarni večer. 27. januarja 2004 je na OŠ Polzela potekal literarni večer devetošolcev prve ravni z učiteljico Mojco Cestnik. Literarni večer smo devetošolci vodili sami in prav tako smo ga sami dališču v Trstu, kjer tudi živi. Za zaključek nam je zaigral odlomek iz monodrame 900 in odlično pokazal vse svoje igralske sposobnosti z menjavanjem vlog. Naj povem, da je učence očaral s svojim nastopom. Z njim smo se, pa čeprav kar v telovadnici, za kratek čas preselili v svet gledališke umetnosti. Jana Golob, OŠ Prebold sestavih. Voditelja sva bila Admir in Tadej, vsak pa je nastopal vsaj z eno točko. Povabili smo gospo ravnateljico Valerijo Pukl, gospo knjižničarko in gospe razredničarke. Gospa ravnateljica nam je na koncu literarnega večera dejala, da je med predstavo pozabila na službo in da je bil naš literarni večer zelo prisrčen. Vsi učenci in starši smo zapustili učilnico zelo zadovoljni. Vsi se bomo tega večera spominjali z zelo lepimi spomini. Tadej Zupan, 9. c OŠ Polzela Razkrinkana prva dama slovenske kriminalke Prišla je točno ob dogovorjeni uri. Sproščena in nasmejana. Čeprav smo bili malo v skrbeh, da je ne bo zajel snežni metež na poti k nam, nas je obiskala. Učenci 8. in 9- razredov osnovne šole Polzela smo bili v sredo, 28.1., ob petih popoldan priče pogovora z avtorico romana Cimre, ki ga letos raziskujemo za Cankarjevo tekmovanje. Obiskala nas je gospa Maja Novak. Zgoditi bi se moralo že pred dvema tednoma, pa je pisateljica obtičala v postelji brez glasu, zato smo pogovor z njo prestavili na sveže zasneženo sredino popoldne. V šolski knjižnici smo jo že čakali nestrpni učenci in mehak fotelj, kamor se je udobno namestila, si pomela roke in ... učenci smo jo sprejeh odprtih ust. Pričakovali smo gospo s strogim, resnim pogledom, takšne kot so pisateljice kriminalnih romanov, pred nami pa je sedela sproščena svetlolasa gospa, ki po videzu ni prav nič podobna Agathi Christie. Najprej sta Blaž in Nejc zaigrala na klavir in saksofon skladbo, ki bi jo morda rada poslušala glavna junakinja Rebeka. Špela, Ana Marie in Tjaša pa so pisateljici prebrale pesem in svoje razmišljanje o knjigi. Prišel je čas za pogovor in pisateljica ni prav nič varčevala z besedami. V pogovoru z njo smo uživah prav vsi, z učiteljicama vred. Razkrila nam je marsikatero skrivnost o romanu in svojem življenju. Zadovoljna je bila z našimi ocenami njene knjige. Tako kot Rebeka tudi ona ne mara psov, v svojem pisateljskem poklicu uživa, čeprav je diplomirana pravnica. Zaupala nam je tudi, da tako kot junakinja Jana v romanu policistov ne mara preveč. Za vse ljubitelje zbirke Kurja polt pa bo morda presenetljivo dejstvo, da je vse zvezke prevedla prav naša gostja. Lahko smo ji zastavili še svoja vprašanja, nato je morala podpisati cel kup svojih knjig v knjižnici, mi pa smo jo okupirah z listki za avtograme. Čeprav smo si želeh, da bi pogovor z njo še trajal, je prijetnega druženja enkrat moralo bih konec. In šolo smo zapustili še z eno izkušnjo več. Razkrinkali smo prvo damo slovenske kriminalke. Tjaša Ribič, 9- b Osnovna šola Polzela februar2004 Savinjske zgodbe Peter in Milka Sedminek zlatoporočenca Da se nasprotja zares privlačijo, potrjujeta tudi zlatoporočenca Peter in Milka Sedminek iz Šempetra v Savinjski dolini. V krogu sorodnikov in prijateljev sta civilni del zlate poroke opravila pred žalskim županom Lojzetom Posedelom v Salinovi hiši v Žalcu, cerkveni S slovesnosti zlate poroke del s sveto mašo pa je v domači župnijski cerkvi opravil šem-petrski župnik Mirko Škoflek. Tovarna -njena sreča Včasih so imeli na večjih kmetijah hlapce in dekle, ki so za majhen denar ali le za hrano in streho nad glavo opravljali vsa najslabša in najtežja dela. Z razvojem industrije so nekateri uspeli dobiti delo v tovarnah in zaživeti drugačno, boljše življenje. Postali so sami svoji gospodarji. Med takšne ljudi sodi tudi Minka Zdolšek iz Trnave, ki bo letos stopila že v 91. leto življenja. Kljub starosti in življenju, ki je bilo zelo težko in polno preizkušenj, je Minka Zdolšek ohranila smisel za humor in vedrino. Še vedno je dokaj vitalna in delovna. Njena jesen življenja je sedaj prijetna in izpolnjena z majhnimi in velikimi radostmi, ki jih dopolnjuje vnukinja Jolanda in njeni otroci - pravnuki. Minkina pot se je začela na Sladki Gori pri Šmarju pri Jelšah. Doma so imeli majhno kmetijo. Preživljali so se z delom na zemlji. V družini očeta Karla in mame Jožefe je bilo četvero otrok. Minka je bila njun drugi otrok. "Ko sem bila stara 12 let, sem odšla služit k svoji botri v sosednjo vas, saj doma za vsa usta ni bilo dovolj denarja. Pri njej sem živela do njene smrti, do 17. leta starosti. Še isto noč po pogrebu sem odšla oziroma pobegnila nazaj k mami, saj je imela botra sina, za katerega mi ni bilo mar, pa tudi premlada sem še bila. Doma seveda nisem mogla dolgo ostati, zato sem odšla služit na kmetijo pri Sv. Roku blizu Šmarij. Peter je luč sveta zagledal leta 1930 kot prvi izmed desetih otrok v kmečki družini Franca in Marije Sedminek v Podlogu. Po končani osnovni šoli se je učil pri znanem kleparju Ježovniku v Žalcu, po petih letih pa se je zaposlil v Avto Celje, kjer je ostal vse do upokojitve. Vmes je moral odslužiti dolg domovini. V okolici Splita je bil zadolžen za pregledovanje ladij in čolnov. Prav pri opravljanju tega dela je spoznal hčerko Jureta in Josipe Ivica z otoka Veliki Vsako leto sem hodila v Savinjsko dolino obirat hmelj. 1. januarja 1937 pa sem odšla tja za stalno. Najprej sem se nastanila na kmetiji Lenkovih v Šempetru, kjer sem bila kar nekaj časa. Pozneje sem delala še na več drugih kmetijah, nazadnje pa pristala na Virantovi kmetiji v Trnavi, kjer sem bila vse do leta 1950. Med tem časom sem spoznala tudi moškega, ki mi je pihal na dušo. Bila sem naivna in izigrana. Kot rezultat te zmote je bila leta 1946 rojena hčerka Marta. Življenje se mi je tako še otežilo, saj je bilo težko delati na polju in hkrati skrbeti za majhnega otroka. Po drugi strani pa je bilo lepo imeti ob sebi otroško bitje, skrbeti zanj in doživljati materinstvo. Za nič na svetu ga ne bi prepustila komu drugemu, čeprav sem včasih že skoraj obupala," pravi Minka. V želji, da bi imela svojo streho nad glavo in boljše življenje, se je leta 1949 zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold. Postala je snažilka v pisarnah, zadnja tri leta pa je to delo opravljala v tkalnici. Skupno je za tovarniškim plotom preživela 16 let. Leta 1965 je s trideset let delovne dobe odšla v pokoj. Kar 21 let je delala kot služkinja - dekla na kmetih, v pokojninsko dobo pa so ji šteli le 14 let. Sorazmerno mlada je po upokojitvi opravljala razna dela na kmetih in si tako služila dodaten denar. Veliko let je stanovala v starih in vlažnih sobah, prav zato je želela imeti lastno hišo. Leta 1952 je od kmeta, kjer je bivala s hčerjo, kupila zemljo in čez dve leti je stekla tudi gradnja hiše. “Ni bilo lahko, a vendar mi je uspelo. Vselitev v hišo je bil najlepši dan v mojem življenju. Želja se mi je uresničila, najbrž pa je nikoli ne bi mogla izpolniti, če bi ostala kmečka dekla. Tovarna je bila zame nepopisna sreča. Kraj, kamor sem z veseljem hodila vsak dan. Danes mi je zelo hudo, ko berem in slišim, da je delo Drvenik pri Trogirju. Milka je bila tretji izmed petih otrok in njenim staršem ni bilo nič kaj po volji, da se je zaljubila v Slovenca. Po treh letih služenja se je Peter vrnil domov, v Dalmaciji pa sta ostala njegovo srce in Milka. Po sedmih mesecih je Peter šel po svoje dekle. Na Drveniku sta se poročila, skupno pot pa nadaljevala na Petrovem domu v Podlogu. Potrebno je bilo veliko trdega dela in odrekanja, da sta si zgradila hišo v Šempetru, kamor sta se vselila leta 1966. Med tem časom so prišli na svet Milan in dvojčici Cvetka in Majda. Otroke sta vzgajala v poštenem in naprednem duhu, naučila sta jih pridnosti, spoštovanja in ljubezni. Danes z veliko veselja in ponosa opazujeta rast svojih sedmih vnukov in dveh pravnukov. Veselita se vsakega srečanja z njimi, najsrečnejša pa sta, ko so vsi zbrani pri njiju. Sicer pa imata še vedno veliko dela in zadolžitev, saj aktivno sodelujeta v življenju kraja in okolice. Peter je zelo prizadeven gasilec in član turističnega društva. Ob njunem zlatem jubileju je bilo z njima poleg otrok in njihovih družin ter drugih sorodnikov tudi veliko prijateljev, ki so vsak zase iskali primerne besede, s katerimi so želeli izraziti svoje želje, priznanja in naklonjenost. Ponovno se je potrdilo, da je vse v življenju treba deliti z drugimi. T. Tavčar izgubilo toliko ljudi in da je tovarna na robu preživetja. Toliko ljudem je dajala kruh in pomagala pri razvoju kraja, danes pa je sama potrebna pomoči. Kar težko verjamem, da je Minka Zdolšek nekdaj velika in močna tovarna danes tako na tleh. Nadvse vesela bi bila, če bi se vse skupaj obrnilo na bolje in da bi tovarna uspešno delala naprej,” pravi Minka in se zazre skozi okno, kot bi hotela pogledati v prihodnost. Ob koncu najinega srečanja sva spregovorila o njenem počutju, zdravju, delu in receptu za visoko starost. Minki ni nikoli ni dolgčas, saj zelo rada bere, prav tako rada pogleda kaj lepega na televiziji, ne mara pa filmov, v katerih je prisotno nasilje. V veliko veselje ji je delo na vrtu, rože pa so sploh njena velika ljubezen. Glede recepta za dolgo življenje pa je dejala: “V prvi vrsti mora biti človek “zdrave sorte” - imeti dobre družinske korenine, vedno mora biti dobre volje, ne sme jesti preveč slane, mastne ali sladke hrane. Uživati pa mora veliko zelja, repe in drugih vrtnin ter sadja. Za moč pa mora biti tudi nekaj mesa.” D. Naraglav Prvošolci 65 let pozneje zbrali učenke in učenci 1. razreda preboldske osnovne šole, ki so šolski prag prestopili pred 65 leti. To je bilo tudi prvo tovrstno srečanje te generacije, ki je prvi razred obiskovala v šolskem lem 1938/39- Pobudo za to je dala Marija Petek, ki je zbrane sošolce tudi pozdravila in osvetlila spomin na takratna leta. Šestnajst njihovih vrstnikov žal ni več med živimi, ena sošolka Žiri v Ameriki, od treh sošolcev pa niso uspeli najti naslovov. Od 41 povabljenih jih je na “spoznavno” popoldne prišlo 25, preostali pa so bili odsotni večinoma zaradi bolezni. Srečanje je bilo nadvse prijetno, saj, kot je dejala glavna organizatorka Marija Petek, je med vsemi poznala le 5 nekdanjih sošolcev. D. Naraglav Leta hitro bežijo. Ljudje se spreminjamo in, če se dolgo vrsto let ne vidimo, se včasih takrat, ko si pridobival prva osnovnošolska znanja, mine več kot pol stoletja, so takšna Sošolke in sošolci 1. razreda preboldske šole v šolskem letu 1938/39 niti ne prepoznamo. Srečanja z nekdanjimi sošolci so poleg obujanja spominov zato tudi neke vrste “spoznavna”. Če od srečanja še toliko bolj zanimiva. V gostišču Zmet v Sv. Lovrencu so se pred dnevi na tovrstnem srečanju Mira Kodrun in planinski zbor Mešani planinski zbor Žalec je bil ustanovljen leta 1996. Najprej je v njem prepevalo 29 pevk in pevcev, zdaj pa jih je že 50. Strokovno vodenje zbora je prevzela izkušena in ugledna glasbena pedagoginja Mira Kodrun, ki je seveda tudi navdušena planinka. Pred kratkim pa je člane zbore obvestila, da se kot zborovodkinja poslavlja od njih zaradi zdravstvenih razlogov. Vest je pevce precej prizadela, saj so se v vseh teh letih navezali na Miro in ona nanje, je v imenu zbora povedal Janez Meglič. Mešani planinski zbor je ob ustanovitvi nadaljeval bogato glasbeno tradicijo v Žalcu. Pod okrilje ga je vzelo Planinsko društvo Žalec, na vajah pa so se člani društva najprej sestajali v Domu II. slovenskega tabora, nato pa v I. OŠ Žalec, kjer vadijo še sedaj. Po nekaj mesecih vaj so sledili prvi nastopi, najprej na planinskih prireditvah, vse pogosteje pa tudi na proslavah v podjetjih in ob odprtjih raznih objektov. Izvedli so več koncertov skupaj z drugimi zbori in nekaj pevskih turnej. Zelo uspel je koncert ob 5. obletnici delovanja zbora. Tretje leto zbor deluje kot samostojno kulturno društvo in je član Zveze kulturnih društev Savinja Žalec. Le tako lahko dobijo dotacijo za delovanje iz proračuna, česar prej ni bilo in tudi Mira Kodrun je tri leta vodila zbor požrtvovalno brez vseh nadomestil. “Glasbene in človeške vrline Mire je težko opisati. So izjemne, prijetne, prijateljske in tovariške, so nepozabne. Iz nas je uspela ustvariti veliko pevsko trdno in homogeno družino. Seveda tudi po zaslugi skrbnega upravnega vodenja zbora, pri čemer radi pomagamo vsi. Kljub številčnosti in razlikah v starosti niso nikoli vprašljivi čas in stroški za vaje, nastope, potovanja in izjemne družabnosti, povezane s petjem, rojstnimi dnevi in drugim. Vest, da mora Mira zaradi zdravstvenih razlogov dati slovo tej plemeniti pevski dejavnosti, je bila za vse nas težka in neprijetna. Sedaj imamo novo, prav tako prijetno zborovodkinjo Metko Berk Degen. Pevke in pevci se Miri srčno zahvaljujemo za požrtvovalno in uspešno vodenje zbora, za vse skupaj preživete ure na vajah, nastopih in koncertih, na turnejah v Berlinu in Pragi ter ob drugih priložnostih. Stol zanjo v zboru ostaja,” je še v imenu zbora povedal Janez Meglič. K. R. Planinski zbor z Miro Kodrun Med najuspešnejšimi V Ribnem pri Bledu je potekala slavnostna seja predsedstva Jamarske zveze Slovenije in občni zbor te jamarske organizacije, ki vključuje 43 jamarskih društev in Jamarsko reševalno službo. Letos mineva 115 let njenega delovanja. Ta visoki jubilej in nedavno sprejetje zakona o varstvu podzemnih jam sta bila razlog za pripravo slavnostne seje, ki se jo je udeležil tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač. Slavnostne seje in občnega zbora so se v precejšnem številu udeležili tudi preboldski jamarji, ki letos zaokrožujejo 35-letnico delovanja. Slednji so bili v minulem letu zelo aktivni pri odkrivanju in dokumentiranju novih jam, saj so v slovenski jamski kataster prispevali kar 51 zapisnikov, načrtov in dopolnilnih zapisnikov in se tako uvrstili na 8 mesto med 43 jamarskimi društvi glede na oddano dokumentacijo. Slovenske jamarske organizacije so v kataster oddale skupno 962 vseh zapisnikov, od tega 145 novih jam, tako da je število vseh raziskanih in dokumentiranih jam naraslo na 8123. Preboldski jamarji so v ta fond prispevali pomemben delež, pohvalijo pa se lahko tudi z več kot 120 raziskanimi in dokumentiranimi jamami, ki so jih raziskali na svojih odpravah na južnoameriškem, filipinskem, grškem krasu ter v BiH in na otoku Visu. O pomenu slovenskega jamarstva in njegovih dosežkih je na seji spregovoril tudi minister Janez Kopač in izrazil veliko zadovoljstvo nad sprejetim Zakonom o varstvu podzemnih jam. Vodstvu Jamarske zveze in vsem drugim, ki so sodelovali pri pripravi zakona, je izrekel vse priznanje. Na občnem zboru so bila podana poročila strokovnih služb in komisij JZS ter predsednika Jordana Guština. Razrešili so dosedanje vodstvo in izvolili novo. Za predsednika JZS je bil ponovno izvoljen Jordan Guštin iz JD Sežana, za podpredsednika pa Silvo Ramšak iz JK Črni galeb Prebold in Silvana Rijavec iz JD Ajdovščina. D. Naraglav Savinjske zgodbe februar2004 Dnevnik športnika leta - Nejca Podkrajška Odločili smo se, da vam tokrat predstavimo mladega tenisača Nejca Podkrajška iz Žalca malo drugače. Objavljamo njegov dnevnik, ki je nastal med mladinskim grand slamom v Avstraliji. “Ker je telefoniranje predrago, sem s Slovenijo komuniciral le po medmrežju. Tako je nastal tale dnevnik,” je povedal Nejc. Nedelja, 4. januar 2004 Izpolnile so se mi sanje: potujem v Avstralijo, na največje teniško tekmovanje na 5. celini. Več kot mesec dni sva se s soigralcem Gregom Žemljo trdo pripravljala v fitnesu in na teniškem igrišču. Zdaj naju čaka let z Brnika v Frankfurt, od tam pa v Kuala Lumpur. Sledil bo še eden - iz Malezije v Avstralijo, v Melbourne. Ponedeljek, 5. januar Prispeli smo danes ob polnoči. Vožnja je trajala 33 ur in je bila kar utrujajoča. Tukaj je hladno - glede na to, da smo se preselili v avstralsko poletje. Predvidevajo dež in 19 stopinj. Hotel je super, imamo vse. Sporočite mi, kako se je odrezal Žonta v Innsbrucku. Torek, 6. januar Danes smo že dvakrat trenirali. Žoge se odbijajo čudno visoko in so zelo počasne. Čeprav je bilo oblačno, nas je opeklo sonce. Tu nad Melbournom je močna ozonska luknja. Še dobro, da sem bil pred odhodom trikrat v solariju. Zdaj mi ni več žal denarja, ki sem ga zapravil za to. Sreda, 7. januar Pihal je zelo močan veter, težko je bilo trenirati. Popoldne je deževalo. Pa tako poletje! Jemo v italijanski restavraciji. Si tudi dokupimo hrano v trgovini. Težko najdem mleko, ki bi imelo manj kot 7,2 % maščobe. Liter mleka stane 1 dolar, to je 140 sit. Četrtek, 8. januar Smo 170 km jugovzhodno od Melbourna, v mestu Traralgon. Velik je kot Celje in ljudje so tu zelo prijazni, vljudni in odprti. Meni se zdijo mešanica Američanov in Angležev. Zelo všeč mi je njihovo razmišljanje. So zelo pozitivni. Ib se jutri začenja prvi izmed treh turnirjev, ki se jih bom udeležil. Danes zvečer bo opravljen žreb. Igram v glavnem turnirju. Tega sem zelo vesel. Med prijavljenimi je tudi Bubka, sin svetovno znanega skakalca iz Ukrajine, Sergeja Bubke. Petek, 9- januar Danes opoldne sem igral proti nekemu Avstralcu. Zmagal sem s 6 : 1 6:1. Nisem ravno blestel. Bili so pač takšni pogoji, na katere so domačini bolj navajeni. Hrana je normalna. Tudi sicer nimamo nobenih težav. Dobro je, da je z nami tudi Blažev trener, ki zmeraj pove kakšno smešno. Sobota, 10. januar Danes igram 2. kolo proti Avstralcu Popoviču. V prvem kolu je s 6:1 6:2 izločil prvega nosilca Nemca Rieschicka. To je malce čudno. Tu je veliko zelo dobrih Avstralcev, ki ne igrajo drugje po svetu in so tako na svetovni mladinski lestvici ITF slabo uvrščeni. Znajo pa presenetiti. Z Žemljo sva zmagala tudi v dvojicah. Od danes naprej je napovedana samo še vročina. Nedelja, 11. januar Zmagal sem tudi 3- kolo, enako dvojice. Dobro mi gre. Kadar imam vsaj pol ure časa, se učim angleške lekcije za tretji letnik moje 1. gimnazije v Celju. Ponedeljek, 12. januar Danes sem igral proti najboljšemu Hrvatu Višaku. Odločil sem se, da bom igral zelo napadalno. To mi je uspevalo v 1. nizu in sem ga dobil s 7 : 6. Potem me je začelo pri hitrih startih boleti zadaj v kolenu, pa me je bilo strah, da se ni kaj poslabšalo. Boril sem se, a sem izgubil. Sem vseeno vesel, saj sem se uvrstil med 8 najboljših. Popoldne sem igral še dvojice. Z Žemljo nisva izgubila niti enega servisa. Igrala sva zelo dobro in sva zelo zadovoljna. Uvrstila sva se v polfinale. Pomembno je to za naju ne le zaradi ITF točk, pač pa tudi zato, ker nama ni treba plačati prenočišča, dokler ne izpadeva. Torek, 13. januar Zmagala sva polfinale deblov. Prvi niz sva za las izgubila in bila v začetku drugega niza mrtva. Nato sem jaz oba napumpah Spomnil sem se, kako je oče Avstralec spodbujal svojega sina, ko je izgubljal pred par dnevi. Govoril mu je “Be happy! Bodi srečen!”. Uspelo nama je. Zmagala sva gladko v drugem in tretjem nizu. Psiha je za tenis odločilnega pomena. Eno uro sem nato treniral brez majice. Me je pošteno opeklo. Jutri bom bolj pazil. Sreda, 14. januarja Na tesno sva izgubila finale dvojic proti najboljšima Nemcema. Z igro sva bila zelo zadovoljna, prav tako Žiga, ki nama v Avstraliji nadomešča najinega trenerja Marka Pora. Avstralci so nori na močne avtomobile. Večina je tu takih s prostornino več kot tri litre. Četrtek, 15. januarja Zdaj treniramo. Vsak dan seveda dvakrat, tako da časa za kaj drugega kot za tenis ni. Ker sem igral vse dni brez premora, sem potreben masaže. Ih je ne poznajo. Na turnirju imajo fizioterapevta, ki oskrbi poškodovane igralce. Naredil sem si samomasažo s teniško žogico. To je zelo ok. Tudi plaval sem v bazenu, da mi je zmasiralo mišice. Danes grem v zelo toplo kopel. To sprosti mišice. Včeraj smo tri četrt ure tekli in naredili stretching. Spim po deset ur, razen sinoči, ko smo si privoščili tarok pozno v noč. Petek, 16. januar Danes se selimo v Melbourne, na drugi turnir. Ker imajo Avstralci radi rugby, sem si za spomin kupil enega igralca. Sobota, 17. januar Smo v Notinhillu, blizu 5-miIijon-skega Melbourna. Hotel in hrana, vse je tu veliko dražje. Tu žogice malo nižje odskakujejo, a so hitrejše. To mi kar paše. Rad bi več treniral, a tu ni dovolj igrišč za vse prijavljene igralce. Jutri ni tekem, ker je bil žreb narobe narejen Danes sva se z Blažem malo sprla. Pri taroku me je hotel komandirati, pa se nisem pustih. Nedelja, 18. januar Na treningu nisem zadovoljen s svojim forehandom. S trenerjem veliko delava na njem. Po mojem bo prej ah slej napredoval. Muči me igra proti vetru, ker mi vzame moč in potem ne morem zaključiti žogice. Vsak dan se zelo trudim in mislim, da sem blizu. Danes je bil žreb. Imam zelo močnega nasprotnika, Monfilsa. Dal bom vse od sebe, pa bo, kar bo. Ponedeljek, 19- januar Izgubil sem s 4 : 6 4 : 6. Monfils je najboljši Francoz. Imel sem šanse v drugem nizu, a Monfils je zelo eksploziven in hiter in močan. Iz te tekme sem se naučil, da lahko igram z vsemi, tudi s takimi, ki so najboljši. Samo naprej moram. Danes je bilo spet zelo vroče, kar 31 stopinj. Opeklo me je, jutri se bom spet mazal z zaščitnim faktorjem 50. Za večerjo jem testenine in solato pri Italijanu in plačam 20 dolarjev. Torek, 20. januar Za zajtrk si kupujem žitarice, mleko, jogurt in sadje. Kosilo jemo na tenisu in je skromno, včeraj lazanja, danes piščanec. Dokupiti si moram še kak sendvič, da nisem lačen. Med obroki jem banane, mandarine, jabolka, pa neke žitne ploščice. Danes sva s suvereno igro zmagala deble. Sreda, 21. januar Sinoči smo šli gledat film Poslednji samuraj. Danes sva z Gregom zmagala z zgodovinskim rezultatom 7 : 6, 6 : 7 in 7 : 6 proti dvema zelo uigranima nasprotnikoma iz Indije in Taivana. To je najina največja zmaga. Ne zaradi rezultata, ampak zaradi psihe. Ves čas sva čutila, da sva boljša, da morava zmagati. A zato je bilo še težje igrati. Sodniki so danes sodih katastrofalno. V tretjem nizu sva izgubljala že 0 : 4, nato pa sem nama rekel, da je vseeno, če izgubiva ah zmagava, samo naj bova agresivna. In res. Sledil je neverjeten preobrat. Kričala sva in se spodbujala kot še nikoli v življenju. Bilo je super, ko sva zmagala. Četrtek, 22. januar Danes sva tudi zmagala, bolj zlahka. Prvič smo bik na odraslem grand slamu v Melbournu. Gledali smo tekmo Ančič-Corretja. Bilo je fantastično, vsaj zame, od bliže doživeti pravi odrasli tenis. Napenjanje strun je tu zelo drago, doslej mi jih je večino napel stari Jozwick, oče domačina, našega tekmeca. Petek, 23- januar Danes sva v polfinalu izgubila, a nisva igrala slabo, samo v pravih trenutkih nisva naredila najboljših potez. Vesela sva, da nama gre tako dobro. Perilo si perem v pralnici in sušim v stroju. Saj kar gre. Sobota, 24. januar Danes smo se preselili v center avstralskega tenisa. To je tja, kjer igrajo tudi odrasli. Trenirah smo že na teh igriščih. Gledali smo tekmo med Hemnanom in Canasom, igrala sta svetsko! Pišem kartice, pa ne vem vseh poštnih številk. Jutri še treniramo, pol gre pa zares. Sem v glavnem žrebu, kar je ok. Mislim, da sem se, kar sem tu, marsikaj naučil. Nedelja, 25. januar Gledali smo, kako trenira Andy Roddick. Žge kot nor. In na treningu fui improvizira. Sicer pa se na treningu zabava, kar me je presenetilo. Hrana je tu zelo draga in slaba, tako po sestavi kot količinsko. Si bom dokupil, da ne bom lačen. Ponedeljek, 26. januar Danes sem zmagal prvo kolo proti Wardu iz Nove Zelandije, ki je na svetovni lestvici mladincev na 24.mestu. Bila je trema, ki mi je vzela nekaj energije, a sem zdržal. Grem gledat tekmo Hewitt - Federer. Torek, 27. januar Danes je bil dež, tako da sem igral šele zvečer. Ves dan sem čakal, kar mi ni všeč. Imel sem več treme in pritisk sem čutih Ker je bila tekma zelo pomembna. Vendar sem se boril in poskusil igrati točko za točko. In mi je uspelo. Nikoli si ne bi mislil, da je možno, da se uvrstim med 16 najboljših na odprtem prvenstvu Avstralije. Zvečer smo šli v mesto na večerjo. Ker so hoteh drugi še posedeti, sem se sam odpravil v hoteh Zgrešil sem tramvaj. Pripeljal me je v sam center. Hotel sem najeti taksi, pa nisem vedel imena hotela. Uidi mobitela nisem imel s seboj. Za pomoč sem prosil domačina. Vedel sem samo, da se iz hotela vidijo igrišča za golf in jezero. Ker je stanoval slučajno tam blizu, je vedel, o katerem hotelu govorim. Vodil me je do tja in mi sproti še razkazoval mesto. Ker sem imel v denarnici le 5 dolarjev, sem se moral ob njem švercati po tramvajih. Že čez polnoč je bilo, ko sem se vrnil v hoteh Vsaka šola nekaj stane. Sreda, 28. januar Zmagala sva deble. Igrala sva zelo dobro. Četrtek, 29. januar Danes sem igral proti Nemcu Zverevu, ki je zmagal na obeh prejšnjih turnirjih. Izgubil sem. Preveč sem forsiral, preslabo sem se gibal. Bil sem tudi malce utrujen. Tudi zaradi slabe hrane v zadnjih dneh. Popoldne sva z Gregom igrala še dvojice. Igrala sva slabše kot v prvem kolu. Izgubila sva, a nama ni veliko manjkalo do zmage, imela sva set žogo. Vseeno sva se uvrstila med najboljših 16 parov, kar je zelo dobro. Danes si bomo privoščili film in še tortico. Z Gregom sva dosegla vse cilje, ki sva si jih postavila sama in tudi trenerjeve. Petek, 30. januarja Danes gremo v bazen in nato za dva dni z najetim avtom malo po Avstraliji. Da vidimo obalo in gore. Da za dva dni pozabimo na tenis. Polet imamo v ponedeljek. Spet bomo potovali 33 ur in malo spah, malo gledah filme in poslušali glasbo. Vrnemo se v torek opoldne na Brnik. Že isti dan ob 15-ih imamo v Kranju trening. Predolga pavza škoduje. Koncert Lovra Pogoreliča V okviru glasbenega abonmaja, je Zavod za kulturo, šport in turizem izpeljal minuli petek že svoj četrti koncert. Tokrat je v gosteh bil svetovno priznani pianist Lovro Pogorelič, ki je v svojem koncertnem programu igral znamenito klavirsko delo Slike z razstave ruskega umetnika Modesta Petroviča Musorg-skega ( 1839-1881), v drugem delu koncerta pa še Sonato Josipa Štolcera Slavenskega in Reminiscenses de Don Juan skladatelja Liszta napisenga po Mozartovi operi. Koncert je bil nekaj izjemnega za vse ljubitelje tovrstne glasbe, saj je Lovro Pogorehč vrhunski glasbenik, ki je koncertiral tako rekoč že po v sem svetu in sodeloval v številnih glasbenih projektih svetovnih koncertnih in radijskih hiš. Redno kon- Lovro Pogorelič med svojim nastopom v Žalcu certira vse od leta 1987. benik. Od svojega dvanajstega leta se Prvi njegov glasbeni učitelj je bil je učil pri slavnem ruskem pianistu in njegov oče Ivan, akademski glas- pedagogu Konstantinu Boginovu. Kot trinajsdetnik je na prvem recitalu igral dela Chopina, Schumanna, Liszta in Rahmaninova. Dve leti pozneje pa je v Dubrovniku s tamkajšnimi simfoniki prvič nastopil kot solist v klavirskem koncertu Roberta Schumanna. Diplomiral je leta 1992 na zagrebški Glasbeni akademiji v razredu pro. Zvjezdana Bašiča. Od šolskega leta 1998/99 Lovro Pogorelič poučuje klavir na zagrebški Glasbeni akademiji. Leta 1999 je ustanovil festival Paško poletje, kjer je tudi umetniški direktor. Sicer pa vehko potuje in koncertira. D. N. Vsaj en pohod na mesec Planinsko društvo Prebold, ki je bilo ustanovljeno leta 1972, je tudi za leto 2004 izdalo koledarček s programom pohodov in izletov. V njem je na prvem mestu zapisan tradicionalen pohod krajanov v Marijo Reko, ki je tudi najmnožičnejši in se ga vsako leto udeleži približno 800 krajanov. Vsako leto v januarju pa se člani PD v spomin na Pohorski bataljon udeležijo tradicionalnega pohoda Rogla-Osankarica. V tem mesecu so izpeljali tudi II. zimski pohod na Mrzlico, ki se ga je udeležilo 20 članov društva. V marcu je na programu pohod na Goro Oljko, v aprilu pa bodo prehodili prvo etapo Savinjske planinske poti iz Šmohorja preko Gozdnika in Homa do Prebolda. V maju bodo organizirah orientacijski tek Marija Reka 2004 in se podali na Trdinov vrh. Meseca junija je na vrsti tradicionalen Tončev pohod krajanov v Marijo Reko, prehodih pa bodo tudi pot Čmivec-Menina planina-Vransko. Julija bodo organizirah pohod po gorenjskih hribih, in sicer Kanonir-Dom na Kališču-Storžič-Tolsti vrh-Kriška gora-Križe. Nadvse pestro bo tudi v avgustu. V poletnem času bodo organizirali mladinski planinski tabor, pohod na Triglav in pohod na Vogel-Rodica-Črna prst-Bohinjska Bistrica. Septembra se bodo podali na Krim, kjer se bodo udeležili tradicionalnega Čašparičevega pohoda. Oktobra je na vrsti izlet v neznano, v novembru pa bodo prehodili II. etapo Savinjske planinske poti iz Letuša čez Dobrovlje do Vranskega. Udeležili se bodo tudi pohodov, izletov in drugih aktivnosti, ki jih bodo organizirala druga planinska društva v dolini. Priložnosti za sprostitev, rekreacijo in druženja tudi letos ne bo manjkalo. D. N. februar2004 Naša dediščina Pripovedi v našem kraju - XIX. del Ob kulturnem prazniku je na osrednji proslavi pisatelj Miloš Mikeln spregovoril o kulturi domačega in o zgodovini svojega kraja. Sem je prištet narodno blago, ki ga je potrebno zbirati, zapisovati in izdajati. Narodno blago so tudi pravljice, pripovedke in pesmi. Nedavno je izšla monografija GRIŽE, v kateri so zapisane tudi legende, verovanja, znamenitosti iz Griž in okolice. Avtorici monografije sta legende poiskali v Domoznanski knjigi, ki je shranjena na Osnovni šoli Griže. Knjiga je nastala pred II. svetovno vojno. V monografiji je med drugim objavljena pripovedka o razbojniku Guzeju. “V Kotečniku je imel razbojnik Guzej svoje skrivališče. Nekoč se je oblekel v berača in šel po gozdu. 1\i je srečal ženo. Vprašal jo je, kam gre. Ona mu je odgovorila: “V Celje grem na oblast, da izprosim kako podporo, ker sem zelo revna.” Guzej ji je daroval polno mošnjo denarja. Žena se je zahvalila in šla. Kako se je prestrašila, ko se je obrnila in je videla, da berač nima več brade, ter spoznala razbojnika Guzeja. Guzej ji je rekel: "Nič se ne boj, zvečer pridem k vam”. Odslej je razbojnik Guzej kradel bogatim in pomagal ubogim.” Na Kotečniku je kraška jama, ki jo okoliški prebivalci še danes imenujejo Guzejeva jama. Jama, na katero opozarja tudi monografija, se nahaja v bližini kmetije Osojnik. V njej so našli ostanke iz bronaste dobe. V monografiji Griže najdemo tudi podatek o Guzejevi bukvi na Gozdniku, ki raste na severnem pobočju Gozdnika. Visoka je 31 m, njen obseg meri 408 cm in premer 130 cm. V knjigi je zapisana tudi pripoved o cerkvi sv. Magdalene na Homu. “V starih časih še ni bilo cerkvice sv. Magdalene na Homu. Čez hrib je šel nekoč kmet in tam, kjer meji gri-ška fara na šentpavelsko, je zagledal ženo, ki je sedela na škafi in molila. Kmet si je mislil, da je svetnica. Vprašal jo je, kaj želi, ona pa mu je razodela željo, da bi rada imela cerkev na Homu. Kmet je o tej prošnji povedal ljudem, ki so tam takoj postavili cerkev. Komaj je bila cerkev gotova, že se je preselila svetnica v njo. Še danes varuje kmete, ki so si zidali na pobočju Homa hiše.” Ta legenda je bila znana v okolici Homa. Ivan Pinter iz Matk se spominja, da mu je to legendo pripovedoval oče. V bližini Homa stoji tudi Kamnik s svojimi stenami, ki se velikokrat omenja v legendah in pripovedih. V monografiji Griže je zaslediti pripoved z naslovom Psoglavci na Kamniku. Na Kamniku so si psoglavci naredili bivališče na najbolj strmi pečini. Ljudi niso napadali. Ker pa je bilo ljudstvo mnenja, da so v zvezi s hudobnimi duhovi, so jih napadli in pregnali. Druga pripoved govori, da so imeli ajdi na področju sedanje Drešinje vasi kegljišče. Kegljali so z ogromnimi kroglami, ki so jih kotalili od Savinje do Ložnice. Krogle so bile iz kamenja, ki so ga lomili v Kamniku. Na Kamniku so prebivale tudi ajdovske deklice. Baje so v predpasniku nosile s Kamnika kamenje za Petrovško cerkev. Na Kamniku je živela kača, dolga kakor senena žrd, ki je človeka takoj zadavila in požrla. Eden izmed sosednih vrhov Kamnika je Gozdnik. V mogočnih gozdovih so nekoč živele vile. Drugi sosednji vrh Kamnika pa je Mrzlica, ki je v davnini s svojimi temnimi gozdovi in jamami zbujala grozo. Na Mrzlici so živela različna pravljična bitja, v nedrjih Mrzlice pa je živel zmaj. “Nekoč je živel na Mrzlici povodni mož. Prebival je v veliki jami, napolnjeni z vodo. Okrog jame so pasli pastirji svoje ovce. Ko si je nekega dne povodni mož kuhal kašo, so mu pastirji metali kamenje v vodo in eden je padel v skodelico kaše. Ko povodni mož to zapazi, se razjezi in pogleda, kdo ga jezi. Pastirji se mu smejejo, toda ko zapazijo, da se voda razširja, in zagledajo moža, se pokrijejo, ovce pa pustijo same. Povodni mož polovi vse ovce in jih zmeče v jamo. Pastirji so se žalostno vrnili domov brez ovc, a povodnemu možu niso nikdar več nagajali.” O Mrzlici in povodnem možu je več podobnih pripovedi. Ena govori o tem, da so pastirji metali kamenje v luknjo na grebenu Mrzlice. Naenkrat se je dvignil iz jame divji, zelen mož. Pastirji so se razbežali, divji mož pa je zagrabil ovna in ga odnesel v jamo. Knjiga je bogata z objavljenimi verovanji in običaji. Ob koncu še nekaj o pustu: “Svoje čase so tudi v Savinjski dolini orali že v tednu pred pustom. Našemili so se v kurente in orali od hiše do hiše za debelo repo.” F. Ježovnik Žalec (II. del) Januarja smo obiskali del “ulice obrtnikov”, danes pa nadaljujemo našo pot Ustavimo se pri hišni številki 16, danes Šlandrov trg 9- Portal na vhodu v hišo nima letnice. Letnica 1863 je bila na tleh pri vhodu v stavbo. Med leti 1859 in 1883 je omenjeno, da je imel tu kovačijo Jurij Kočevar. V istem obdobju je v Vrbju deloval kovač Anton Kočevar. V Žalcu se je ohranilo domače ime “pri Smrečjak", ta priimek je zelo znan v Vrbju in vprašanje je, če nista bila kovača sorodstveno ali drugače povezana. Jurič Kovač je imel dva sinova, Ivana kovača in Nikolaja kolarja. Oba sta omenjena v Trgovskem in obrtniškem kažipotu iz leta 1903. Ivan se je kot gasilec prehladil in leta 1914 umrl. Njegov brat Nikolaj (6. 12. 1873 - 5. 11. 1936) je sam nadaljeval s kolarstvom, nato pa mu je sledil tudi sin Korel. Kočevarjeva družina je bila leta 1941, tako kot Seničeva, na seznamu za izselitev. Seničeve so izselili, Kočevarjevi pa so se rešili zbirališča v Hedu, kjer so Nemci zbirali družine za izselitev, in ostali doma. Na hišni številki 17, danes Šlandrov trg 7, je bila domačija Kocefijev - lončarjev. To je zelo stara obrt. Svoj ceh so imeli Kocefijevi v Celju. Na portalu je letnica 1847 in hišna številka 17. Kocelije - lončarje zasledimo v Žalcu že na začetku 19. stoletja. Zadnja potomka Kocelijevih je bila Uršula Cecilija Koceli, ki se je ob koncu 19. ali na začetku 20. stoletja poročila z Jožetom Senicem. Njun sin Vilko je bil ustanovitelj in solastnik Juteksa. Na Kocefijevi oziroma Senicevi hiši je bil znak lončarskega ceha. Na drugi Seničevi hiši, Šlandrov trg 5, je na portalu letnica 19OI. Zadnja hiša v tej ulici, v kateri je bila nekdanja Nidorferjeva domačija in kasneje Lorberjeva tovarna, je imela hišno številko 19, danes Šlandrov trg 3-Nidorferji so bili stara in ugledna družina v trgu Žalec. Na njihovi hiši je najstarejši portal iz te ulice, leto 1936. Nidorferji so imeli usnjamo ob Godomlji. Za potrebe proizvodnje so zajezili Godomljo, ki je tekla pod njihovimi stavbami. Ohranjen je še spomin na zelo obiskano drsališče na tajhtu, ki je bil za jezom. Na ledu so pripravljali celo tekmovanja o kegljanju na ledu. Tu je bilo tudi edino perišče v Žalcu, poleg perišča pri Kašmanu. Čez Godomljo je peljal most. Janez Nidorfer je omenjen že med leti 1800 in 1859- Na desnem bregu Godoblje je bil Nidorfer, na levem pa je imel usnjamo in mesnico Franc Roblek. Na koncu Lorberjeve hiše je bila lepo izdelana železna ograja, ki je zapirala cesto na dvorišče Lorberjeve tovarne. Obrtniki niso bili samo obrtniki v svojih delavnicah, delovali so na zelo različnih področjih, njihova skrb je bila skrb za razvoj kraja. Bili so med prvimi, ki so poskrbeli za elektriko v trgu. Na I. zborovanju “oglašenih družabnikov osnujajoče družbe Elektrarne Žalec”, ki je bilo 8. novembra 1911, so bili v načelstvo izvoljeni Franc Roblek, Viljem Kukec in Nikolaj Kočevar. Ohranjeno je notarsko pismo z dne 23.1.1912, iz katerega je razvidno, kdo vse so podpisniki družabne pogodbe o ustanovitvi Elektrarne. Iz pogodbe je razvidno, da je osnovna glavnica znašala 51.500 kron. Med družabnike so pristopili tudi Nikolaj Kočevar s 500 kroni, Jernej Antloga s 500 kroni, Uršula Cecilija Senica s 500 kronami in Josip Lorber s 500 kronami. Nikolaj Kočevar je vse do smrti, 5. 11.1936, aktivno sodeloval v vodstvu Elektrarne. Zadnji zapisnik “odboro-ve seje”, ki ga je podpisal, je iz leta 1936 (10. julij 1936). Po njegovi smrti je vdova Katarina Kočevar odstopila delež Elektrarne sinu Karlu Kočevarju, 15. 3. 1937, ki je prav tako aktivno sodeloval v vodstvu Elektrarne. 7. 3. 1939 je na občnem zboru zastopal tudi interese Soseske Žalec. Delo Nikolaja Kočevarja je bilo zelo pestro, kar nam odkrivajo slike in ohranjeni dokumenti. Ohranjeno je “pomočniško pismo” Rudolfa Veligoška z dne 6. 3. 1932, na katerem je kot načelnik v imenu Obrtne zadruge rokodelcev podpisan zadružni načelnik Nikolaj Kočevar. Iz leta 1929 obstaja slika “načelstva” Hmeljame, na kateri je tudi Nikolaj Kočevar. Ohranjena je tudi slika žalskih veljakov iz leta 1934. 29. 3-1911 je bilo sklicano pred-sedništvo L štajerskega skladišča za hmelj, ki je bilo ustanovljeno leta 1902. Med povabljenimi je bil Niko Kočevar. Dne 4. 11. I916 je bil kot član predstojništva povabljen na sejo istega odbora. Drugi člani so bili Anton Petriček, Franjo Roblek in Josip Širca. Dve vabili potrjujeta aktivno sodelovanje Nikolaja Kočevarja pri aktivnem vodenju I. štajerskega skladišča za hmelj - hmeljame; bil je družabnik Hmeljame. Leta 1924 so bili v načelstvu Hmeljame Fran Roblek, Josip Širca, Anton Petriček, Nikolaj Kočevar in Franc Goričan. Že sprehod po majhnem delu našega mesta marsikaj pove, obudi marsikakšen spomin. Ali ne bi bilo prijetno, če bi nam še danes dajal senco nekdanji drevored, če bi se lahko napili vode pri vodnjaku pred Senico, ki je danes pokrit? F. Ježovnik K vragu romantika Ob ustanovitvi zgodovinske-ga narodopisnega društva v Preboldu je mag. Tone Kregar, kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje, osvetlil zasebno plat življenja narodnega heroja Slavka Šlandra. Slavko Šlander je bil po besedah mag. Toneta Kregarja ena najpomembnejših osebnosti slovenskega revolucionarnega gibanja pred vojno. Čeprav je bil po vojni priznana osebnost, pa doslej ne obstaja nobena natančna biografija o njem. Tako je mogoče zaslediti različne navedbe kraja rojstva. Šlander se je rodil leta 1909 v Dolenji vasi. V Preboldu je bila takrat zelo razvita industrija in s tem delavsko gibanje. Vendar pa Šlander ne izhaja iz delavske družine. Njegov oče Alojz je bil krojač in je pred I. svetovno vojno delal na Dunaju. Verjetno se je prav tam navzel socialdemokratskih idej, celotna družina pa je pozneje prevzela levičarske ideje. Skoraj vsi njeni člani so doživeli tragično usodo. Sin Vilko je bil drugi komandir celjske čete in je zgorel, usoda sina Franca ni v celoti znana, ni bil aktiven v delavskem gibanju, bil pa je ujetnik v Nemčiji in se mu je kasneje omračil um. Hči Vera je bila študentka medicine in je kot partizanka leta 1943 padla na Dobrovljah. Sestra Mica oziroma Marija je edina ubežala tragični usodi, bila je žena Mihe Marinka. Sin Slavko je bil ustreljen kot talec v Mariboru, pri čemer Nemci sploh niso vedeli, koga so ubili in je bil usmrčen pod imenom Franc Veber. Mag. Tone Kregar je pred leti v arhivu Muzeja novejše zgodovine Celje zasledil pisma, ki jih je Slavko Šlander v 30. letih pisal svoji mladi zaročenki Dani Ročnik iz Celja. Kljub nekaterim pomislekom je objavil pisma, ki razkrivajo zasebnost življenje revolucionarja. Kljub občasnim dvomom je trdno verjel v svoje poslanstvo. V Rogaški Slatini se je izučil za zobozdravnika, nato pa se je preselil v Celje, kjer je leta 1931 spoznal Dano, ki je bila sicer doma v Veliki Nedelji. Po besedah mag. Kregarja je bil Šlander zelo načitan človek, mlad in predan revolucionar, ki pa je kljub vsemu do vstopa v ilegalo leta 1938 živel kot vsi takratni mladi. Leta 1933 je bil zaradi komunističnega delovanja obsojen na tri leta zapora v Sremski Mitroviči. V nasprotju z namerami oblasti je prav v zaporu postal prekaljen komunist. Leta 1936 je postal sekretar okrožnega komiteja KPJ, v Preboldu pa je imel “na črno” zobotehnično delavnico. V začetku avgusta 1941 je gestapo v Mariboru aretiral del vodstva KPS. Šlander bi se po pripovedovanju prič aretaciji lahko izognil, saj je nekoliko zamudil na dogovorjen sestanek. Ko je videl, da je zajeta Slava Klavora, se je vmešal in tako bil aretiran tudi sam. Nekateri menijo, da je bila Slava Klavora v tistem času njegovo dekle. Dana tega nikoli ni potrdila ne zanikala. Slavko in Slava sta bila ustreljena 24. avgusta 1941, že 25. avgusta leta 1943 pa je bil Slavko imenovan za narodnega heroja. Dana po vojni nikoli ni izkoristila svoje mladostne zveze, živela je na svojem domu, pisma pa je celjskemu muzeju prinesla leta 1965. Posvetila se je glasbi, poročila se je in ima sina. Umrla je leta 1993. Kot je povzel mag. Tone Kregar, je imel Slavko Šlander pri pisanju pisem zelo jedrnat slog, zavedal se je svojega položaja in je Dani večkrat napisal, naj si poišče drugo ljubezen, da bo lahko živela normalno življenje. Pisma izražajo tudi dvome in razdvojenost med borbo za lepši jutrišnji svet in prednostmi normalnega življenja. Nobenega dvoma pa ni, da mu je bila največja ljubezen revolucija, vendar brez velikih političnih floskul. Eden najbolj značilnih odlomkov iz pisem, ki ga je o življenju v zaporu pisal iz Sremske Mitroviče, je: “Živci se spreminjajo v žice, človek postane stroj. K vragu romantika, živela tehnika!" (zapisano po pripovedi). K.R. GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNO V MARCU • Izjemna ponudba otroških sob TWIN - 25 % za gotovino Dodatno 15 % znižanje omaric za čevlje, pisalnih miz in video omaric • Izjemno ugodno zakonska spalnica KAJA (bukev, češnja) • Kuhinje PAMELA - ugodne cene, takojšnja dobava Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: Od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si V Internet: www.garant.si _______ _ ______ 3^ mmwm Križanka februar2004 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v januarski številki Utripa: ASISTENCA-DOMA-AVTOMOBILSKA-ASISTENCA-HITRE-REŠITVE-HIŠNIH-PROBLEMOV-PRIPRAVIJENI-NA-VSE. Izžrebani nagrajenci: 1. Marija Gaber, Rakovlje 22, Braslovče; 2. Žan Jerman, Ložnica 35/L, 3310 Žalec; 3. Darinka knez. Nušičeva 14, 3000 Celje. Nagrajenci dvignete nagrado pokrovitelja Zavarovalnice Triglav Celje, d.d., v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je KZ Hmezad Petrovče. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, do 19. marca 2004. februar 2004 ŽIVIMO Z ZEMLJO INFORMACIJE ZA KMETOVALCE 1. PRIDELOVANJE IN SKLADIŠČENJE HMELJA, predavanje 3. 3. 2004 ob 10. uri v balkonski sejni sobi SZKB v Žalcu. 2. VARSTVO SADNEGA DREVJA, predavanje 4. 3. 2004 ob 9. uri v balkonski sejni sobi SZKB v Žalcu. 3. VOLNA - POMEMBEN NARAVNI MATERIAL, enodnevni posvet, 10. marca 2004 s pričetkom ob 8. uri, v restavraciji Gaj, Loke pri Mozirju. V ceno 4.800 SIT z DDV je vključeno gradivo in postrežba v odmoru. Zaželena je predhodna prijava na območnih izpostavah KGZ - Celje. Informacije; KGZ Celje, Trnoveljska c. 1, Celje, Peter Pšaker ali Barbara Lobe, tel. (03) 425 - 5512, E-mail:peter.psaker@ce.kgzs.si 4. TROŠARINA - obrazce za ZAHTEVEK ZA VRAČILO TOŠARINE ZA MINERALNO OLJE, KI GA ZA POGON KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE PORABI FIZIČNA OSEBA, kupite v knjigarni ali dobite na KSS Žalec, zadnji rok za vložitev zahtevka je 31. 3. 2004. 5. ŠE VEDNO JE ČAS ZA PRIPRAVO POGODBE ZA PRIDELOVANJE SLADKORNE PESE s TSO. 6. Zbiramo prijave za tečaj REJE KRAV DOJIIJ IN PITANJE GOVEDI, KI BO 17. 3. 2004. Kmetijska svetovalna služba Žalec Evidentiranje škod zaradi divjadi OBVESTILO Vse kmete, ki imajo svoje površine izven namakalnih sistemov in imajo možnost namakanja iz vodnjakov in potokov, obveščamo, da jim želi ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano - sektor za strukturno politiko in podeželje pomagati pri pridobitvi uporabnih dovoljenj za koriščenje vode za namakanje tudi iz teh vodnih virov. Za vse informacije se naj zainteresirani čimprej obrnejo na upravljavca hidromelioracijskih sistemov PLIMA, d. o. o. Cesta žalskega tabora 14, Žalec tel. 571 71 18, 571 91 19, 710 00 13, 041 783 833. Andi Arnšek Vinogradništvo -priložnost za Spodnjo Savinjsko dolino v EU Tovarna sladkorja, d. d. Ormož še sklepa pogodbe za pridelavo sladkorne pese v letu 2004. Vabimo vas, da se odločite za pridelavo pese v tem letu in si tako zagotovite pravico do pridelave tudi v prihodnje. S 1. majem namreč vstopamo v Evropsko unijo, kjer je proizvodnja sladkorja, s tem pa tudi pridelava sladkorne pese, omejena oz. kvotira-na. Ne zamudite priložnosti, kajti, ko bo kvota izpolnjena, možnosti za nove pridelovalce ne bo več. Zagotavljamo vam evropske pogoje odkupa, zanesljiv odkup vseh pogodbenih količin, ugodno financiranje proizvodnje, dosledno upoštevanje plačilnih rokov in strokovno svetovanje Tovarna sladkorja, d. d. Ormož Strojni krožek bo zboroval Združenje za medsosesko pomoč Strojni krožek Savinjska dolina, ki ima sedež v ul. Žalskega tabora 1 v Žalcu, bo v nedeljo pripravilo redni občni zbor. Tako kot vsako leto se bodo člani krožka zbrali ob 10. uri v dvorani zadružnega doma v Šempetru. Na dnevnem redu občnega zbora bo predvidoma 9 točk, po izvolitvi organov zbora pa bo najprej poročilo o delu v preteklem letu podal predsednik upravnega odbora Alojz Rojnik. Poročali bodo tudi vodja krožka, blagajnik, predsednik nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Sprejeli bodo načrt dela za leto 2004, tudi tokrat pa bodo opravili nagradno žrebanje. Poleg občnega zbora se člani Strojnega krožka vsako leto seznanijo s kakšno novostjo. Letos bodo na predavanju predstavili hibridni izbor firme Agrosat za leto 2004 in agro program Cinkarne Celje. V društvu podeželskih žena Braslovče se dobro zavedajo, da je vsakršnje znanje koristno. Človek se lahko ne glede na izobrazbo še vedno kaj nauči. Kmečke žene zimski čas, ko je dela nekoliko manj, izkoristijo za pridobivanje koristnega znanja. V letošnji zimi so v društvu zanje pripravili tečaj peke kruha, priprave in dekoriranja narezkov, tečaj pletenja iz koruznega ličkanja in začetni računalniški tečaj, ki se ga je udeležilo 15 žena, članic Društva podeželskih žena Braslovče in Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko. Računalniško učilnico so jim odstopih v V zadnjih letih se pojavlja vedno več problemov v zvezi s škodami, ki jih povzroča divjad. Izstopajo predvsem škode zaradi divjih prašičev, v določenih območjih tudi škode zaradi jelenjadi in srnjadi, medtem ko so škode po ostalih vrstah divjadi nekoliko manj problematične. V Sloveniji do sedaj ni bilo vzpostavljenega sistema evidentiranja teh škod, edini podatek so bile izplačane odškodnine s strani lovskih organizacij, ki pa zajemajo le del vseh nastalih škod. Da bi lahko delovati pri preprečevanju škod in pri pomoči lastnikom in najemnikom kmetijskih zemljišč pri uveljavljanju odškodnin, smo se v Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje odločiti uvesti evidentiranje vseh povzročenih škod zaradi divjadi. V ta namen smo pripraviti posebne obrazce, na katere morajo oškodovanci (lastniki in najemniki kmetijskih zemljišč in gozdov) vpisati vso škodo, ki jo opazite na kmetijskih in gozdnih površinah, ki jo bo povzročila divjad, ne glede na to, ati uveljavljate odškodnino. Ta podatek bo izredno dobrodošel Udeleženke tečaja računalništva Osnovni šoti Braslovče, v računalniške skrivnosti pa udeleženke tečaja uvaja Andreja Zupan, ki poučuje pri dokazovanju prevelike številčnosti divjadi na posameznih območjih. Vsi lastniki in najemniki zemljišč dobite obrazce na Izpostavah Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, to je na enotah kmetijske svetovalne službe ati pri referentih za kmetijstvo na občinah. Izpolnjene obrazce oddajte na istih naslovih. Vse lastnike in najemnike kmetijskih in gozdnih zemljišč prosimo, da dosledno prijavljate nastalo škodo, saj bomo le s pomočjo takšne evidence dokazovali preveliko številčnost (obtežbo) posamezne vrste divjadi. Hkrati pa opozarjamo, da izpolnitev tega obrazca ne pomeni tudi zahteve za oceno in izplačilo odškodnine. Zahtevo za odškodnino morate vložiti pri lovski družini, ki izvaja lov na tem območju. Za vse dodatne informacije se lahko lastniki in najemniki gozdov in kmetijskih zemljišč obrnete na vodjo oddelka za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Jožeta JEROMLA, telefon 02/ 88 29 325 ati 051 414 364. Vodja oddelka za gozdarsko svetovanje pri KGZ Celje Jože JEROMEL inž. gozd. računalništvo na OŠ Braslovče. T. T. Vstop Slovenije v Evropsko unijo v letošnjem letu prinaša prilagoditev naše zakonodaje evropski tudi na področju vinogradništva. Tako je ministrstvo za kmetijstvo oktobra 2003 sprejelo uredbo o obsegu vinogradniških površin. Uredba ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za obnovo in krčitev vinogradov ter podpore za trajno opustitev in prestrukturiranje vinogradov. 23. januarja letos so začele veljati tudi spremembe pravilnika o vpisu pridelovalcev grozdja in vina v register. Po prvotni različici bi register, ki ga na Upravni enoti Žalec vodimo za območje Spodnje Savinjske doline, prenesti v Celje, kar bi bilo neugodno za lastnike vinogradov. Po skupni akciji z Društvom savinjskih vinogradnikov smo uspeti register zadržati na Upravni enoti Žalec. Da bi se z našimi storitvami čim Lepo za oči, dobro za usta Društvo žena in deklet občine Tabor je v svojih prostorih organiziralo delavnico z naslovom Prikaz in izdelava sadnih in zelenjavnih okrasov. Članice društva, ki jih vodi predsednica Mateja Kovačič, so zelo aktivne na številnih področjih. Tokrat so medse povabile kuharja Tomaža Turka, zaposlenega v gostišču Štorman, z namenom, da bi jim pokazal, kako zanimivo in privlačno s sadjem bolj približati strankam, smo se v lanskem decembru predstavniki naše upravne enote udeležiti letne skupščine društva vinogradnikov, kjer smo članom odgovarjati na vprašanja ter nuditi strokovno pomoč pri izpolnjevanju vlog za vpis v register. Do uveljavitve spremembe pravilnika je bilo namreč možno izvesti vpis v register le na osnovi vloge. Po novem pa si bo moral vsak pridelovalec najprej pridobiti dovoljenje ministrstva za ponovno ati novo zasaditev vinograda. Z akcijo smo uspeti povečati število registriranih pridelovalcev za več kot 130 % (42 vpisanih). Z vpisom v register lahko vinogradniki pridobijo različne podpore tako s strani države kot lokalnih skupnosti. Hkrati pa bodo morati svoje bodoče aktivnosti tudi pravočasno načrtovati. Manjka še zadnji korak, ki pomeni profesionalno ati ljubiteljsko trženje vinogradniških proizvodov. Nekaj izjem že uspešno izkorišča ta tržni nivo. V bodoče bi morati in zelenjavo okrasiti krožnike z narezki. Že ob koncu leta jim je kot gost pokazal nekaj svojih spretnosti in odločile so se nekaj o tem naučiti tudi same. Zanimanje za tovrstne delavnice je med članicami društva Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 vinogradniki bolj organizirano pristopiti k trženju svojih proizvodov (vinotoči, osmice, skupni nastopi, vinske ceste ipd.). Ugotavljamo namreč, da ima naš vinorodni okoliš tradicijo, ki je bila prekinjena s favoriziranjem hmelja. Prav tako je dejavnost pridelave in predelave grozdja in vina, ki je lahko osnovna ati dopolnilna, idealna za turizem. Zaenkrat smo uspeli obdržati osnove v evropski skupnosti na tem področju, vendar bi aktivnosti, ki jih načrtujemo, pomenile korak naprej. Dolina je tako dobila še eno priložnost, vprašanje pa je, ati v njej obstaja dovolj volje in poguma, da jo izkoristimo. Upravna enota Žalec zelo veliko, zato si bodo, kot je dejala predsednica Mateja Kovačič, tudi v bodoče prizadevale pripraviti čim več delavnic z različno tematiko. T. Tavčar SAVINJSKA VETERINARSKA POSTALA, d.o.o„ ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR JE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. TA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 K. R. Tečaja računalništva za kmetice Udeleženke delavnice s Tomažem Turkom Informacije februar2004 februar2004 Kronika Zahvala za pomoč V noči na petek, 23. januarja 2004, je izbruhnil požar na stanovanjski hiši v Zabukovici, last Janeza Kappe, in popolnoma uničil ostrešje, strop delavnice in zgornje stanovanjske prostore, v katerih je stanovala tričlanska družina Gorišek. Nastala je velika materialna škoda, ki po grobi oceni znaša najmanj 10 milijonov tolarjev. Ta pa bi lahko bila še večja, če ne bi bilo pravočasne pomoči gasilcev, ki so uspeli požar zadušiti in obvarovati sosednje objek- društva so bili na mestu požara tudi gasilci iz PGD Griže, PGD Žalec, PGD Dobriša vas, PGD Šempeter, PGD Petrovče in PGD Kasaze-Liboje. Lastnik Janez Kapp se vsem društvom iskreno zahvaljuje za humano in požrtvovalno pomoč. Zahvalo izreka tudi sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so mu kakor koli pomagali. Za obljubljeno denarno pomoč pri obnovi hiše pa se že vnaprej zahvaljuje tudi Občini Žalec in Krajevni skupnosti Griže. D. N. ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka VLADIMIRJA BOŽIČA z Bmice 15/a (6. 7. 1930 - 22. 1. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku Branku iz Celja, bogoslovcem iz Ljubljane za opravljen obred ter pogrebni službi Morana in pevcem za odpete pesni. Posebna hvala medicinskemu osebju Vile Šmohor Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ljubljana, Celje, Parižlje in Mozirje Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 10. marec 2003, ko nas je nenadoma zapustila naša najdražja ANTONIJA ZAGORIČNIK iz Podloga pri Šempetru. Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v spomin, iskrena hvala. Vsi njeni Janez Kapp v svoji delmmici s povsem uničenim stropom POGREBNE STORITVE RO POTAR klan Ropotat, s.p. tet.: 700 14 85 GSM: 041 613 269 GSM: 041 748 904 Starodaška ut. 12, Šempeter öetodni čas: od 00. do 24. ure Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 26. marca. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARIJE ZDOLŠEK (nazadnje bivajoče v Domu upokojencev na Polzeli) se iskreno zahvaljujemo vsem za pisna in ustna sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu in strežnemu osebju ter vodstvu Doma upokojencev na Polzeli, govorniku Henriku Krajncu, Mestni skupnosti Žalec in pevcem iz Petrovč. Hvala tudi duhovniku g. Arzenšku za mašo in opravljen obred ter pogrebni službi Morana. Vsi njeni Maksu v spomin Zadnjo januarsko sredo so v družinskem krogu na vranskem pokopališču pokopali Maksa Soršaka. Odšel je človek, ki je bil po naravi skromen, pošten, human in ves predan poklicu, ki mu je bil položen že v zibel. V očetovi zobozdravstveni ordinaciji si je nabiral prva znanja, vse to pa nadgradil in izpopolnil na Dunaju. Ko se je vrnil domov, je začel s pionirsko potjo na področju zobozdravstva v žalski občini. Maks nikomur ni odrekel pomoči, pa naj je bilo to podnevi ali ponoči, ko so zatajila vsa dežurstva. Bil je pravi ljudski zobozdravnik, ki se ga ni dotaknilo brezobzirna pehanje za materialnimi dobrinami. Največ so mu pomenili hvaležni pogledi ljudi, ki jim je nudil svoje strokovno znanje in toplo besedo. Njegovo delo je bilo vpeto tudi v kraj z udeležbo pri različnih akcijah, v organizaciji rezervnih oficirjev, v Organih samoupravljanja ZD Žalec ... Neizbrisen pečat je pustil tudi na področju športa. Skupaj s starejšim bratom Francem je igral odbojko že pred II. svetovno vojno. V to obdobje pa segajo tudi prvi začetki igranja nogometa. Z udejstvovanjem pri odbojki je nadaljeval po vojni, ko so Vranšani odigrali vrsto tekem, veliko tudi na turnirjih in okrajnih prvenstvih. Skoraj še rajši je imel Maks nogomet. Vrsto let je bil srednji napadalec NK Vransko. Po končani aktivni karieri športnika je bil dva mandata predsednik Telovadnega društva - kasnejšega Partizana Vransko. V ta čas sodi prva večja izboljšava nogometnega igrišča (1958). En mandat je bil predsednik NK Vransko in je pripomogel k drugi izboljšavi igrišča (1984). K nogometu je usmeril sina, ki je bil odličen vratar. Ob aktivnem športnem udejstvovanju in organizacijskem delu je vseskozi skrbel za zdravstveno zaščito in sistematske preglede vranskih športnikov. Maksova velika ljubezen so bile tudi slovenske planine in gore. Se posebno rad je zahajal na Creto in Menino planino ter po poteh slovenske planinske transverzale. Slovenske planine so mu bile v mladosti zveste prijateljice, vir energije in sprostitve. Bil je poln življenjske moči, da preprosto ni mogel verjeti, kako počasi, a vztrajno se oglaša bolezen. V skrbeh za druge je pozabil nase. Huda bolezen mu je vidno iz dneva v dan jemala življenjsko in telesno moč. Ob zadnjem slovesu na vranskem pokopališču so bile izrečene besede, ki na najlepši način ohranjajo spomin na njegovo toplo, človeško srce: “Kamor koli je odšel, vedno bo v naših mislih. Ne bomo tožili, da ga ni, hvaležni smo, da je bil.” D. Naraglav ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in očeta MILANA PODBREGARJA iz Pongraca Umaknil si se v svet brez žalosti, brez bolečine. Nam pustil si le lepe spomine in ljubezen, ki nikdar ne mine. Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, dragi sin in oče, ne more nihče nadomestiti. Žalujoča MAMA Že deseto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Zdaj rože le tvoj grob krasijo in sveče ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 25. februarja mineva deset let, odkar nas je nepričakovano zapustil dragi mož in oče DRAGO SKURNŠEK z Brega pri Polzeli (1943 - 1994). Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Zena Marinka, sin Simon in hčerka Irena Bolečino se da skriti, tudi solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja se ne da nadomestiti. V SPOMIN VIKIJU ZAVERŠNIKU 17. februarja je minilo leto dni odkar si nas za vedno zapustil dragi mož, ati in dedek. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je ... S to mislijo v srcu smo se 30. 1. 2004 poslovili od naše MARIJE MEDVED, roj. Pungaršek, iz Petrovč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ji poklonili v slovo, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter boste v svojih srcih ohranili lep spomin nanjo. Žalujoči: mož Rafi, hčeri Ksenja z možem Marjanom in Mateja z Jožijem, vnukinje Ariana, Lara in Ida ter bratje in sestre z družinami Kronika februar2004 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč je. V SPOMIN 21. marca bosta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi JOŽE MEDVED. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite njegov spomin. Vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, tudi ko spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. V SPOMIN 5. marca bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, ata in tast JOŽE KUGLER z Gomilskega. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegova družina Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti, ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. „ „ y Raz 21,1 ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame, babice in prababice HELENE STRAHOVNIK iz Dobriše vasi (10. 4 1919 - 12. 2. 2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tople in prijazne besede tolažbe in sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna in iskrena zahvala dominikancem p. Viktorju, p. Jožetu in p. Vančiju ter žalskim in petrovškim cerkvenim pevcem za pogrebno slovesnost za našo drago mamo. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Žalujoči: sin Franci in hčerka Rozika z družinama Sonce šlo je za goro, mrak je padel na zemljo, pesem črička sliši se, k večernemu počitku vabi me ... (čebelarjeva) ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse dragega moža, očeta in dedija ZDRAVKA GORŠKA iz Migojnic (14. 2. 1930 - 31. 1. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za številna ustna in pisna sožalja, za lepo cvetje, sveče in svete maše ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Jožetu Planincu za opravljen obred in sveto mašo. Hvala govorniku za tolažilne besede, Čebelarskemu društvu, Društvu upokojencev ter Planinskemu društvu za poslednjo čast s prapori, prav tako godbi na pihala in pogrebni službi Ropotar. Posebno zahvalo izrekamo gospe Pavliki in družini Cukjati. Vsem in vsakemu posebej smo iz srca hvaležni. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: njegovi najdražji POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parlžlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata JOŽEFA PAVLICA iz Žalca (2. 12. 1935 - 20. 1. 2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala patru Viktorju Arhu za opravljen obred, gospodu Banku za besede slovesa, pevcem za lepo petje in vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar za vsa opravljena dela in gospodu Kisovaiju. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica, sin Peter in Marjan Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 22. februarja je minilo leto, odkar si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož, ati, in dedi FRANCI MELANSEK iz Dobriča (22. 2. 2003 - 22. 2. 2004). Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Sonja in sin Teodor z družino Leti, leti lastovka domov, domov, košček mojega srca nesi s sabo, lastovka, videla boš moje drage, moj dragi dom, jaz pa nič več vrnil se ne bom ... ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati, sin in brat RUDI ZUPANC iz Šempetra. V najtežjih trenutkih nismo bili sami. Globoko hvaležni smo vsem sorodnikom, številnim prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem za darovano prelepo cvetje, številne sveče, sv. maše, tople besede sožalja ter za množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo številnim kolektivom, organizacijam, društvom in sodelavcem za izkazano spoštljivo slovo, za nesebično darovana sredstva in tople besede tolažbe, ki nas bodo spremljale tudi v prihodnje. Pomoč, ki ste jo nudili, je bila še kako dobrodošla, skupaj z vami smo uspeli premagati delček bolečine in prav zato smo resnično vsem in vsakemu posebej iz srca hvaležni. Trudili se bomo nadaljevati njegovo delo in ga skupaj z vami ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: žena Darja, sinova Rudi in Žiga, mama in oče ter sestra z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame PINTER, roj. VEBER, iz Zabukovice 24, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam osebno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Za vso skrb in prijaznost se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev Polzela. Hvala pogrebni službi Ropotar in ge. Ropotar za ganljiv govor, župniku g. Planincu za sveto mašo, godbi Zabukovica ter vsem, ki ste jo imeli radi in se jo boste spominjali. Vsi njeni Dragi VIKI Dve leti sta minili, odkar si tako zamišljeno strmel v daljavo ... Ali naj ostanem? Ali naj grem? Odšel si. Vendar si še vedno z nami. V naših srcih. Vsi tvoji V SPOMIN 25. februarja mineva 22 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in stari oče PAVEL ROZMAN. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Žena Betka in sinovi Pavle, Rado in Miran z družinami MARIJE februar2004 Zanimivosti Z otroške maškarade v Braslovčah Tudi šolarji iz Prebolda so imeli veliko izvirnih idej za pustni karneval. Na Polzeli so pripravili otroško maškarado z Ireno Vrčkovnik (tudi Pika Nogavička - desno - in klovn z naslovnice sta s Polzele). Pust mastnih ust Danes se zaključuje letošnji pustni čas. Od njega se bodo marsikje po Sloveniji in tudi v naši dolini poslovili s pokopom, sežigom Pusta. Z njim je za leto dni konec mask in maskiranja, ki je stalnica človeške civilizacije. Sicer pa dobre volje, smeha in norčavosti ni nikoli preveč. V minulem tednu in še posebno v torek je bilo veliko pustovanj v Sloveniji, teh pa seveda ni manjkalo tudi v naši dolini. V tem času ni manjkalo prikazov, ki so zaznamovali dogodke v Sloveniji in svetu pa tudi na lokalnem nivoju. Marsikakšna pikra je bila na račun politikov v svetu in doma, vse tja do tistih najmanjših kreatorjev lokalne samouprave. Bili smo priča najrazličnejšim hudomušnm in aktualnim prikazom. V marsikateri šali so zrna resnice in to pri ljudeh povzroči svojevrstno katarzo, pri politikih pa, če seveda niso pretirano zamerljivi, spodbudi tudi kakšno zamisel, kako kaj narediti bolje. Tildi Savinjčani smo letos imeli precej pustnega veselja. Žal pa je prireditve krojilo bolj slabo vreme, tako da obisk ni bil takšen kot bi morda bil. Na Vranskem, kjer imajo pustni karnevali dolgoletno tradicijo, se je na pustno soboto kljub temu gnetlo kakšnih tri do pet tisoč ljudi, ki so z navdušenjem spremljali karnevalski sprevod, v katerem je sodelovalo preko trideset različnih skupin s prizori, tiri pihalne godbe, mažoretke, dve skupini kurentov, vsa osnovna šola in mnogi drugi vključno s pekarno Brglez, ki je poskrbela za veliko brezplačnih krofov. V soboto, nedeljo in na pustni torek je bilo več otroških maškarad po raznih krajih doline, še posebno množična pa je bila v Preboldu. Svoje manjše pustne karnevale pa so tudi letos pripravili na Ponikvi, v Galiciji, Latkovi vasi, Gotovljah, Polzeli, Braslovčah in še kje. S Med drugim tudi pustnega karnevala v Žalcu, ki je bil letos primerljiv s podobnimi karnevali po Sloveniji, saj so na njem sodelovala s svojimi prizori vsa turistična društva, ki so vključena v Zvezo TD Občine Žalec in posamezne skupine, ki so sodelovale na karnevalu na Vranskem, Ponikvi in še kje. Skratka, Savinjska dolina je klub slabemu vremenu tudi letos bila bogata s pustnimi prireditvami in se je v tem pogledu povsem pridružila tovrstnim prireditvam drugod po Sloveniji. D. N., foto: D. N. in T. T. Vranski generali so se letos prevažali z lesenim avtomobilom. Gotoveljski rihter Jurij je na Vransko pripeljal zmaja in osvojil prvo nagrado (zgoraj). Tudi na Vranskem sta bila najpogostejši motiv Evropa in Črni les (spodaj). Prešernov pohod konjenikov Savinji in po obronkih skozi Mozirje do Lok. Na kmečkem turizmu Leve so imeli kosilo in družabno srečanje. Spregovorili so o prazniku, ki je edinstven v evropskem prostoru, saj smo edini, ki smo svojo kulturo poistovetili s pesnikom. Iz njegove poezije se namreč lahko veliko naučimo. Če bi mu natanko prisluhnili vsi Slovenci, predvsem pa politiki, bi bilo med nami veliko manj zdrah in bolj mimo in srečno bi živeli. Na srečanju so konjenike pozdravili župani občin Mozirje, Šmartno bo Paki, Braslovče in Tabor. Po prijetnem druženju in polni lepih vtisov so krenili proti domu z obljubo, da bodo tudi drago leto na tako izviren način počastili naš kulturni praznik in dr. Franceta Prešerna. T. Tavčar Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom D. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. Konjeniško društvo Mustang in kočijaži, pot pa jih je vodila Konjeniki in kočijaži na pohodu z Gomilskega je organiziralo že 7. tradicionalni Prešernov pohod, ki ga člani društva pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pohoda so se udeležili jezdeci z Gomilskega proti Zgornji Savinjski dolini. V Letušu so se jim pridružili konjeniki Konjerejskega društva Zgornje Savinjske dobne in Šmartnega ob Paki. Skupaj so nadaljevah pot ob Braslovčam drugi pod Peco Letos je potekalo že 12. tradicionalno tekmovanje v gradnji snežnih gradov pod Peco. Člani mladinskega odseka Planinskega društva Braslovče - Dobrovlje so se tovrstnega tekmovanja udeležili že tretjič. Gradnja gradov se je pričela ob 10. uri in je trajala vse do 16. ure. Sledilo je glasovanje, ob koncu pa se je s svojim spremstvom pripeljal kralj Matjaž. Po izboru občinstva so mladi braslovški planinci izmed 89 ekip zasedli odhčno drugo mesto in si prislužili nagrado splavarjenje po reki Dravi. Braslovčam pa se lahko pohvabjo tudi z osvojenim prvim mestom pred dvema letoma. T. T. Snežni gradbinci iz Braslovč Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP Tečaj CPP bo 1. 3. 2004 ob 16. uri! Akcija AŠ Čadej PAKET: - 27 moto ur, - tečaj CPP, - predizpit za samo 9.990,00 SIT na mesec.