Projekt TITAN v [Jnĺveľzitetnem klĺničnem centľu Maľĺboľ _ poľočilo Nadja Lubajnšek, Daníjela Pušnik Uvod Izobraževaĺje je v današnjem času donosna investicija vsake organizacije. Konkuľenčnost in uspešnost oľganizacij pľikazujemo z učinkovitostjo zaposlenih. Žę nekaj let govorimo o učečih se organizacijah in o vseživljenjskem učenju. Vendar pa to ne pomeni skrbeti samo Za osebni razvoj, čeprav je pľav to temelj za profesionalizacijo zdravstvene nege' Večjega pomena je pľidobljeno zĺanje umestiti v vsakdanje delo, ga izboljševati, ga posredovati vsem, ki delajo s teboj. Le tako postajamo konkurenčni, kakovostni, prepoznavni, boljši. Pravica do vseživljenjskega izobraževaĺja in strokovnega napredovanjaje temeljna pravica zaposlenih v zdravstvęni in babiški negi. Vsaka medicinska sestra je odgovorna za doseganje in ohľanitev kompetenc in delovnih izkušenj, kar daje najbolj še renlltalę za pacieĺIe. Služba zdravstvene nege v UKC Maribor ima izdęlano politiko kadľovanja iĺrazvoja kadrov, kjeľ je pridobivanje novęga znanja na prednostnem mesfu. Izďelana imamo navodila za izv ajanje notľanjih strokovnih sęstankov po posameznih organizacijskih ęnotah. Ti sestanki so obvezni, v letnęm planu pripravimo okviľne vsebine in število notranjih strokovnih sestankov. V zavodu redno mesečno izvajamo tako imenovane >Modre torke<. To so stľokovna srečanja, organízirana na nivoju ustanove in namenjena vsem izvajalcem zdravstvene nege. Zauďe|ežbe na zunanjih strokovnih sľečanjih pa upoštevamo Pľavilnik o stľokovnem izpopolnjevanju zđľavstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Dolžnost udęlęžencęv je predstaviti vsebine srečanj na notranjih strokovnih sestankih in oddati dobljeno stľokovno literaturo. Pred izobraževanjem )TITAN( medicinske sestľe nismo bile pozorne na hematotoksične učinke citostatikov v takem obsegu kot po tem izobraž,evanju. Nismo Nadja Lubajnšek, dipl. m. s. Univerzitetni klinični centeľ Mąľibor, oddelek za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Danijela Pušnik, dipl m. s. Univerzitetni klinični center Maribor Klinika za ginekologijo in perinatologijo 101 bile pozorne na to, ali dobijo pacientke dovolj informacij o teh stranskih učinkih, na to, kakojih pľeprečiti ali ublažiti in kako ukĺepati, če se pojavijo. Izobraževanja TITAN, ki je potekalo v dęcembru 2006, se je udelęžila ena medicinska sestra. Po pľedstavitvi poteka seminaľja smo Se odločili' da bodo taľčna skupina projekta medicinskę sęstre v zavodu, in sicer na oddelkih, kjer izvajajo sistemsko zdravljenje s citostatiki. Prĺpľava pľojekta Naslov šiľitvenega projekta Vloga zdravstvene nege pri prepľečevanju, zgodnjem odkrivanju in obravnavi hematoloških toksičnosti pri pacientih, ki prejemajo citostatike Ciljĺ pľojekta Medicinske sestľe bodo s pridobljenim novim znanjem: . pozĺa\e tęorętične osnove nastanka hematotoksičnosti pri zdravljenju s citostatiki, . prepoznale nevtropenijo, anemijo in trombocitopenijo pri pacientih, . znalę pľimerno svętovati pacientom, . poznalę intervencije zdravstvene nege pri pacientih z nastalimi oblikami hematotoksičnosti. Načinĺ izobľaževanja odločili smo Se za naslednje oblike in načine izobraževanja: . predavanje - predstavitev pľojekta na >Modľem torku<, . predavanje v organizacijskih enotah, kjer apliciľajo citostatike' . pľiprava in predstavitev standardov negovalnih intervencij Za posamezno obliko hematotoksičnosti. Izvajalke izobraževanja in širitve pľojekta so medicinske sestľe. Vĺľĺ Vire informacij smo iskali v prineseni liteľaturi TITAN, uporabili smo knjige interne medicine, onkološke pľiročnike za medicinske Sestre, inteľnet, navodila za delo in standarde negovalnih inteľvencij' zbornikę pľeđavanj iz onkologije in onkološke zdravstvene nege. 102 ocenjevanje pľojekta . V UKC Maribor imamo izdelanvprašalnik o kakovosti izvedenega izobraževanja. . Po zaključenem izobrażevanju in pripľavi vseh dokumentov sledi izdelava zaključnega poročila. Možne težave Pľedvidevali smo, da bo pri širitvi projekta zaraďi razseŽnosti zdravstvene nege nastala časovna zakasnitev. onkološka dejavnost je namreč na oddęlkih samo ena od dejavnosti, s katerimi se srečujejo medicinske sestre. Izvedba pľojekta Po pripravi vsegaizobtaževalnega gradiva smo se dogovoľili zatetmine glede izvedbe pľedavanj na notľanjih stľokovnih sestankih oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, potem paśe za tęrmin predstavitve na nivoju zavoda.Izdęlali smo naslednje vsebine in jih predstavljali z računalniško pľojekcijo: . zdravstvęnanega pacienta pri nevtropeniji, . zdravstvęna negapacienta pri febrilni nevtropeniji, . zdravstvena nega pacienta pľi anemiji, . zdravstvena nęga pacienta pľi trombocitopeniji, . zdľavstvena vzgoja pacientov za pľeprečevanje, zgodnje odkľivanje hematotoksičnosti in za ukĺepanje, če se pojavi. Vsak sklop predavanj smo tematsko uredili po naslednji shemi: . razvoj krvnih celic in hematopoeza (L, E, T), . hęmatološka toksičnost (zakaj nastane, znaki, zdravljenje), . vloga medicinske sestre pľi obľavnavi pacienta s hematotoksičnostjo, . razptava o primerih iz prakse, in sicer po vsakem sklopu pređavanj. ob zaključku priprav vsebin za poučevanje smo ugotovili, da potľebujemo tudi zdravstvenovzgojĺo gradivo za paciente - zloženko. Pripravljati smo začęli tudi nasleđnje standaľde negovalnih intervencij : . Standard negovalnih intervencij: ZN pri pacientu z nevtľopenijo . Standard negovalnih intervencij: ZN pri pacienfu s febrilno nevtropenijo . Standard negovalnih inteľvencij: ZN pri pacientu z anemijo 103 . Standard negovalnih intervencij: ZN pľi pacientu s trombocitopenijo . Standard negovalne inteľvencije: Izvajanje ustne higiene pri pacientu s poškodbo ustne sluznice pri zdravljenju s citostatiki . Zdravstvenovzgojni material zapaciente: Vpliv citostatikov na kĺvne celice Ti standardi so pripravljeni in bodo uvrščeni v obravnavo na Strokovnem svetu za zdravstveno nego glede na prioriteto. Zloženke z zdľavstvenovzgojnimi pripoľočili že uporabljamo v praksi. Po tem projektu smo dopolnili tudi negovalno dokumentacijo pľi pacientih na sistemskem zdravljenju. V negovalni anamnezi smo dodali znake hematotoksičnosti. |zobraževtnje ĺzvajalcev zdľavstvene nege na matičnem oddelku Na matičnem oddelku smo predavali v sklopu notranjih strokovnih sestankov v treh majhnih skupinah. Izpopolnjevanja so se udeležili vsi izvajalci zdľavstvene nege. Na teh sestankih smo tudi že predstavili zloženke in standarde, saj smo jih pripravili. V febľuarju planiramo obnovitvene sestanke in nato ocenitve. Rezultati bodo objavljeni na seminaľju. IzobraŤ'ev anj a na >>Modrem toľku<< Strokovnega srečanja se je udeležilo 110 izvajalcev zdravstvene nege z ĺazličnih oddelkov. |zobraž,evanje na oddelkih, kjeľ ĺzvajajo zdľavljenje s citostatikĺ Ta del pľojekta še teče in je v dogovorih z glavnimi medicinskimi sestľami. Izveden bo predvidoma do marca 2008. Istočasno bomo posredovali vsem oddelkom tudi gľadivo ter izvedli ankete. Zaključno poročĺlo Pri pripravi šiľiwenega projekta smo precej razmišljali, ali ga izvesti tudi v drugih organizacijskih enotah. Predvidevali smo, da ga bomo izvedli v doglednem času, kar pa se ni zgodilo. Vzrokov zato je veliko: . pľojek1na skupina je zaposlena z vsakodnevnimi obveznostmi' le redko lahko po uľniku opravlja aktivnosti za strokovni ľazvoj stľoke (pripľavlja dokumentacijo, standaĺde, izvaja poučevanja, ...); 104 ' na nivoju Zavoda smo imeli z viđika kakovosti t. i. delovne time, kjer so različni stľokovnjaki zrazličnihoľganizacijskih enot razvijali smernice, standarde, navodila za delo, ... ena od takih skupin je bila skupina za sistemsko terapijo; upamo, da bo taka oblika dela v letošnjem letu spet zaživela, saj nam bo pľi razvojll zdravstvene nege v onkološki dejavnosti zelo koľistila; . v zavodu je malo oddelkov, kjer je sistemsko zdľavljenje tako obsežno' da bi bila taka oblika izpopolnjevanja nujna; . zadovoljni smo z opravljenimi aktivnostmi, predvsem s pripľavo dokumentov, manj pa z ízobražev anjem ĺzv ajalcev zdravstvene nege. Zaključek Kot smo omenili že v uvodu, je izobraževanje v našem poklicu stalnica na poti doseganja lastnih in skupnih ciljev. Zaradi tega ne smatramo, da smo projekt zaključili negativno. Imamo cilje' ki jih sledimo. Vsaka postaja na poti do vľha ima lahko dober namen' lahko je kĺižišče. In če ne postanemo in ľazmislimo, lahko izbęremo napačno pot. Vsak posameznik, član kolektiva moľa imeti svojo željo po pridobivanju novega znanja, tudi tukaj je pľisila slaba metoda. Zato je včasih boljša pot po polžje ... Literatura in viri ' Bľumen M. Služba zdravstvene nege V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V: Društvo medicinskih sesteľ, babic, zdravstvenih tehnikov Maribor: 60 let v besedah, slikah, spominih in pogledih v pľihodnost. Mariboľ: Grafis, 2007: 1l4- 122. . Kęrsnič P. Danes za jutri.Uvodnik. obzor ZđrN 2007;4l 105