Polhov Gradec bo ohranil identiteto
Polhov Gradec je postal v zadnjih letih bistveno privlačnejši, kot je bil v minulih letih, saj se številni Ljubljančani in tudi priseljeci ne želijo več naseljevati v strogem središču, temveč iščejo že zelenje. Tega pa je v okolici Polhovega Gradca obilica, saj so tam pravi naravni parki. Res je, da tudi v minulih letih Polhov Gradec ni izgubljal tako veliko domačinov kot marsikatero drugo naselje, celo naraščalo je stevilo prebivalcev in to kljub odseljevanju. Ta prirast ni bil tako visok kot bi bil naravni ali, če bi se doseljevali več, porast pa je le bil. Težave z energetiko in tudi prevozi s tem v zvezi pa v zadnjem času spet zmanjšujejo pri-vlačnost Polhovega Gradca, čeprav je to verjetno le prehodnega pomena.
Leta 1961 je področje Polhovega Gradca (tu ne gre le za KS Polhov Gradec, temveč širši okoliš) štelo 2437 prebivalcev, leta 1971 2408 in deset let kasneje vcč kot 2500. To skromno naraščanje pa je za kraj sam le znak, da kraj živi, da ima bodočnost in da vanj zaupajo in v njegovo priho-dnost tako domačini kot priseljenci. Številni kraji takšne oddaljenosti so namreč prebivalce izgubili. Resnica pa je, da ima Polhov Gradec to prednost, da je relativno dobro povezan z Ljubljano in da je cesta do kraja relativno dobra. To pa obeta Pol-hovemu Gradcu perspektivo tudi v drugcm tiso-
čletju. Na Polhov Gradec teži tudi zaledje, ki niti ni tako od muh, saj so Polhograjski Dolomiti priljubljena izletniška točka, Črni vrh in številne kmetije na tem področju pa obetajo močno kme-tijsko zaledje tudi v prihodnje. Z naraščanjem pomena kmetijstva pomeni to tudi zanesljivejšo prihodnost za Polhov Gradec, ki je najbližje sre-dišče v dolini.
Po načrtih slovenskega urbanističnega inštituta bo leta 2000, če bo šel razvoj po stopnji iz šestde-setih let, 2744 prebivalcev, če bo šel pa po sledi razvoja iz sedemdesetih let, pa bo v drugem tiso-čletju skoraj 2800 Polhograjčanov.               .    .
Boljši stanovanjski standard
Število gospodinjstev pa je v zadnjih desetih letih v Polhovem Gradcu bistveno poskočilo, saj se je povečalo skoraj za tretjino ob relativno skromnem porastu prebivalcev. To piinieni, da se je standard v Polhovem Gradcu dvignil, torej, da je vse manj stanovanj, v katcrih bi živelo več generacj ali celo več različnih družin v skupnem gospodinjstvu. Gospodinjstev jc bilo tako ob lan-skem popisu prebivalstva 672 in leta 2000 jih bo 846, če bo šcl razvoj z dosedanjimi koraki. Z
malo manjšimi koraki je šla naprej tudi stano-vanjska zidava, saj je bilo leta 1971 na področju Polhovega Gradca 595 stanovanj, lani pa jih je bilo 660.      •
Kako številno bo prebivalstvo na področju Pol-hovega Gradca ob začetku drugega tisočletja, je sicer stvar presoje o razvoju in izbora inačice, vendar Polhov Gradec po nobeni od inačic naj ne bi presegel meje 3500 prebivalcev v coni. Po nekaterih inačicah pa naj bi se število prebivalstva sploh ustavilo na 3000. V primeru inačice kon-centracije pa bi štel Polhov Gradec leta 2010
skoraj 4200 prebivalcev, medtem ko po drugih inačicah tudi leta 2000 ne bi število prebivalcev preseglo meje 3000 ali 3500. Delež cone Polho-vega Gradca v ljubljanski regiji bi se v primeru, da bo prebivalcev le 3000, zmanjšal, v drugih primerih pa mogoče malenkostno povečal, vendar gre za malenkostna in komaj zaznavna nihanja. To pomeni, da bo tudi v drugem tisočletju Polhov Gradec obdržal mesto, ki ga ima danes.
Delovna mesta bodo tudi leta 2000
Na področju Polhovega Gradca je sedaj zapo-slenih 670 ljudi in to število bo po nekaterih
inačicah naraslo za okoli 150 (inačica spalna nase-Ija in inačica usmerjena varianta), po drugih pa tudi za 200 (inačica koncentracija in inačica jug ali pa celo za 250 (inačica sever). Bistvene razlike pa vendarle ni. Po številu delovnih mest pa bo delež Polhovega Gradca v primeru katerekoli od inačiap regiji upadel, po nekaterih celo za polovi-co. Največ delovnih mest naj bi bilo tudi v prihod-nje v bazičnih dejavnostih, medtem ko v servisnih dejavnostih regionalnega pomena ne bi bilo de-lovnih mest — sicer pa jih tudi sedaj ni. V servisnih dejavnostih občinskega pomena naj bi se število
zaposlenih povečalo s sedanjih 107 na največ 190 v primern inačice koncentracija. v priniern drugih inačic pa za manj. Delež Polhovega Gradca v Ijubljanski regiji bi ostal kar zadeva delovna me-sta v bazični dejavnosti enak kot sedaj. kar zadeva pa servisne dejavhosti, bi se rahlo zmanjšal. Štcvi-lo delovnih mest v servisnih dejavnostih občinske-ga pomena pa naj bi se piidvojilo s sedanjih 5S ali celo potrojilo v primeru inačice koncentracija.
Polhov Gradec torej tudi v drugem tisočlctju no" lxi postal mesto. ohranil pa bo svojo idenliteto in nc preburen razvoj Ki marsikomu ustrczal. Kak-šen pa Ki ta razvoj točno. pa je odvisno ih! tega, za katcro cui inačic razvoja se lxxio ndliKili \ Polhovem Gradcu in v celotni Ljubljani.
MILOVAN DIMITRIČ