follni urad 9021 Colovoc — Vurlagipoitoml 9021 Klagenlurt
P. b. b.
Letnik XXVI.
PO ZADNJI ODDAJI „V ŽARIŠČU
Boj za izvajanje člena 7
pomeni hkrati prispevek za obstoj Avstrije
V četrtek prejšnjega tedna je avstrijski radio svojo oddajo »V žarišču" posvetil manjšinskemu vprašanju na Koroškem in s tem — hote ati nehote — veliko prispeval k razjasnitvi vsaj v enem, zato pa •oliko bolj važnem oziru. Oddaja je namreč vsakomur, ki se za to za koroške razmere menda tako kočljivo problematiko zanima brez predsodkov ter si hoče ustvariti objektivno sliko, zelo jasno pokazala, kje le pravzaprav krivda in kje so resnični vzroki, ki ne samo zavirajo, marveč — kakor kažejo dosedanje izkušnje — naravnost onemogočajo reševanje vseh teh vprašanj v duhu sodobnih načel sožitja med narodi. In drugo, kar je oddaja nedvoumno potrdila, je dejstvo, da Avstrija še nikakor ni izpolnila vseh svojih obveznosti do manjšin.
koroških Slovencev, druga nevarnost pa je mednarodna in se imenuje komunizem. Zato morajo Korošci (Slovenci v njegovih očeh verjetno sploh ne zaslužimo časti, da bi nas prištevati med Korošce),
Tukaj se seveda ne moremo spuščati v podrobnosti in tudi ne moremo navajati vsega, kar so Povedali številni sodelavci pri oddaji. Če se moramo torej omejiti na nekaj najbolj značilnih vidikov, potem mislimo, da je treba predvsem omeniti vprašanje tako imenovanega ugotavljanja manjšine, kajti pri •e-m ne gre le za stalno ponavljanje tozadevne zahteve s strani nemških šovinistov, marveč je »vražji krog” očitno že zajel tudi pristojne -in odgovorne činilelje v deželi.
Slovenski zastopniki so v oddaji iavzefi k temu vprašanju stvarna m dobro podkrepljena stališča:
® Manjšine ni treba šele ugotavljati, kajti podpisniki državne Pogodbe so točno vedeli, za ka-t®ro ozemlje morajo veljati določila člena 7 (dr. Franci Zvvitter).
® Ugotavljanja manjšine ne Predvideva ne senžermenska pogodba in tudi ne državna pogodba 'z leta 1955 (dr. Reainald Vosper-
-nilc).
® Kje živimo koroški Slovenci, so točno vedeli, ko so nas seliti, zato °zemlje tudi danes ne more biti sPorno (dr. Joško Tischler).
Pa tudi znani -strokovnjak za na-fodnostna vprašanja prof. Theodor .Veiter jo odločno zanikal pripravit ugotavljanja manjšine za določanje jezikovno mešanega o-zerrrl-ja, medtem ko se je zunanji
minister dr. Rudolf Kirchschlager k ■ v	■	■____ _______________ ■__________	___■ ■ n
“Kriz^naso enotnost moramo ohraniti
izrekel z utemeljitvijo, da bi to kotilo dobro sožitje v deželi.
Torej so si bili vsi edini, da ugotavljanje manjšine ni pripravno Sredstvo za reševanje odprtih vprašanj. Vendar je deželni gla-var govoril o nekem »vražjem krogu" in menil, da proti volji »Velike večine" prebivalstva ni mogoče podpirati zahteve po dvojezičnih krajevnih napisih. Toda vPrašati je treba, kdo je tista »velika večina"? Oddaja je dala odgovor tudi na to vprašanje: Heri-^port Jordan jejcptpredsednik1<arnt-Heimatdiensfa naslonil no
U Tant poziva
na boj proti rasizmu
Prihodnji teden bomo po vsem svetu obhajali poseben „mednarodni dan zatiranja rasne diskriminacije", ki bo letos zlasti pomemben, saj so Združeni narodi tekoče leto sploh proglasili za mednarodno leto boja proti rasizmu.
Ob mednarodnem dnevu zatiranja rasne diskriminacije je glavni tajnik OZN U Tant objavil posebno poslanico s pozivom, da naj bo leto 1971 leto, v katerem bo svet za vselej zbrisal sramotni madež rasne segregacije in diskriminacije.
To leto je mednarodno leto boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji, je naglasil U Tant. „To bo nova priložnost za vse države in posameznike, ki dobro mislijo, da se pridružijo boju proti zlu rasizma in rasne diskriminacije, ki se vedno sramoti vest človeštva."
ki so zelo tolerantni tn si pustijo veliko dopasti, biti stalno budni, kajti že dvakrat so jih napadli Jugoslovani. Govoril je o strašnih grozodejstvih, ki so jih Jugoslovani leta 1945 zagrešili na Koroškem. Da je povsem »pozabil" omeniti dejanja nemških »kulturonoscev" med zadnjo vojno v Jugoslaviji, se pri njegovi nastrojenosti niti ne čudimo. Toliko več pa je vedel povedati o tem, kako neznansko majhna slovenska manjšina »terorizira" nemško večino na Koroškem (I). Višek njegovega prispevka pa je bila u-gotovitev, da se Avstrija v manjšinskem vprašanju naj ne bi tako strogo ravnata po -mednarodnih obveznostih.
Tukaj se je Jordan kot predsednik Heimatdiensta enkrat povsem razgalil. Njegove izjave glede spoštovanja mednarodnih obveznosti namreč ni mogoče razumeti drugače kot poziv Avstriji, da krši obveznosti, ki jih je glede manjšin prevzeta s podpisom državne pogodbe, da prelomi pogodbo in postane verolomna v očeh svetovne javnosti. To je res edinstven in zgovoren primer patriotizma — in to iz ust predstavnika ravno tistih krogov, ki si tako radi lastijo monopol v domovinski zvestobi!
V tem pogledu je oddaja vsekakor zelo veliko prispevala k razjasnitvi pojmov in stališč. Po sedanjem nastopu predsednika Heimatdiensta in po nedavnem pozivu glasila istega Heimatdiensta na genocidno politiko res ne more biti več nobenega dvoma o lem, kdo dejansko zaostruje odnose med narodoma v deželi in torpedira vsak poskus stvarnega in strpnega reševanja odprtih vprašanj. Ob takih dejstvih pa tudi pot iz »vražjega
S ALT spet na Dunaju
Z obiskom pri zveznem predsedniku Jonasu in sprejemom pri avstrijski vladi se je v ponedeljek začela na Dunaju četrta runda sovjetsko-ameriških pogovorov o omejevanju strateškega oboroževanja. Ta pogajanja, znana kot konferenca SALT, so se začela novembra 1969 v Helsinkih, lani spomladi so se nadaljevala na Dunaju in jeseni spet v Helsinkih, zdaj pa je znova na vrsti Dunaj.
Brez sedanje četrte runde so imeli predstavniki obeh velesil doslej skupno 57 uradnih sej, ki vse so potekale za zaprtimi vrati. Tako javnost o poteku razgovorov pravzaprav sploh ni obveščena, marveč se mora zadovoljiti z občasnimi izjavami predstavnikov obeh delegacij, ki pa so navadno zelo „diplomatične“, torej take, da nič ne povedo. Ravno zaradi tega tudi zanimanje za SALT v širši javnosti ne more biti veliko, čeprav nihče ne dvomi o tem, da tudi najmanjši napredek na takih konferencah lahko veliko prispeva k izboljšanju odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo. Predvsem pa lahko pomaga utirati pot do omejitve sedanje nebrzdane oboroževalne tekme, s tem ipa tudi k zmanjšanju napetosti v svetu.
V tem smislu sta se ob prihodu na Dunaj izrazila tudi predsednika obeh delegacij Gerald Smith in Vladimir Semjonov, ki sta hkrati naglasila pripravljenost obeh držav, da v stvarnih in konstruktivnih pogajanjih iščeta pozitivne rezultate. Poudarila sta prepričanje, da bi sporazum o omejitvi strateške oborožitve nedvomno prispeval k zmanjšanju mednarodne napetosti, kar bi zboljšalo pogoje za reševanje raznih spornih vprašanj. In temu je dal poseben poudarek tudi zvezni prezident Jonas, ki je ob sprejemu obeh delegacij dejal, da govori kot predstavnik ene izmed malih dežel, ki pa točno vedo, da uspeh teh razgovorov ne bi bil pomemben le za obe velesili, marveč za ves svet.
Kako dolgo bodo trajali sedanji razgovori na Dunaju, še ni znano. Gotovo se bodo vlekli skozi več tednov, ko se bosta delegaciji kot doslej sestajali izmenoma na sedežih ameriškega in sovjetskega veleposlaništva.
kroga" ne bi smela bifi težka, saj ije pravzaprav potreben le en sam korak: odločna in nedvoumna o-gradifev od tistih, ki v svoji šovinistični zaslepljenosti ogrožajo narodnostni mir in ovirajo napredek dežele, ki bi morala biti skupna domovina dveh enakopravnih in enakovrednih narodov.
»V žarišču" omenjene oddaje pa 'je bilo tudi vprašanje, kako daleč je Avstrija že izpolnila obveznosti, ki jih je do svojih manjšin prevzela v mednarodnih pogodbah. Tozadevno je zunanji minister dr. Kirchschlager ponovil svojo že prej enkrat v televiziji podano izjavo, češ da je člen 7 izvedla v tolikšni meri, v kolikor to služi mirnemu so-
Predsednik Tito mladini
kajti predrago smo jo plačali
na-
s°cia] tstična Kami n er Joge s z ej t u ng Povsem upravičeno in pravilno u-Sotovita, da si ni mogoče predstavljati, da bi s takšnim postavlja-^jom soglašalo 60.000 članov vseh ^slih organizacij, ki so vključene v *"teimatdienst.
Jordan je tudi v tej oddaji zavrtel staro in že precej obrabljeno ploščo nemških šovinistov: Koroška je v nevarnosti; po i strani jo ogroža vodstvo
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito Je prejšnji teden sprejel delegacijo Zveze mladine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik ZMJ Janez Kocijančič. V delegaciji so bili predstavniki mladine Iz vseh republik in pokrajin. Razpravljali so o mnogih vprašanjih iz življenja mladih ljudi in o dejavnosti Zveze mladine Jugoslavije, ki bo v kratkem imela svojo konferenco. Pri tem je bilo poudarjeno, da mladina sprejema bližnje ustavne spremembe kot pomemben korak na poti k izgradnji socialistične samoupravne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti.
Med pogovorom je predsednik Tito naglasil, da sta zdaj najpomembnejši dve zadevi: zagotovili enotnost Jugoslavije, njeno povezanost na temelju bolje urejenih odnosov in večje odgovornosti vsake republike, sistem, v katerem ne bo imela nobena republika dominantne vloge; In drugič zagotoviti, da se bo pri vsem tem kar se da uveljavila volja delavskega razreda.
Moralnopolitični ugled Jugoslavije je zelo velik, Je med drugim dejal predsednik Tito, geogrotsko in po številu prebivalcev pa je ta država majhna, še dosti manjše kot država pa so razne narodnosti in republike. Med narodnoosvobodilno vojno in po njej so se vse naše narodnosti zagnale v boj za boljše življenje. Vsak poskus spodkopavanja te enotnosti, za katero
smo veliko žrtvovali, štejemo za kontrarevolucionarno rovarjenje. Ne gre tako, da bi v eni republiki imeli socializem, v drugi pa ne, da bi na eni strani standard naraščal, na drugi strani pa bi delavski razred zategoval pas, da bi stregli takšnemu ali drugačnemu samoveličju. Vsej naši skupnosti bo samo v korist, če bomo delavskemu razredu v vseh republikah zagotovili njegove pravice.
»Kakorkoli že," je posebej poudaril predsednik Tito, »našo enotnost moramo ohraniti, predrago smo jo plačali. In če se nam bo to zdaj posrečilo, o čemer ne dvomim, če bomo našo skupnost zares utrdili, bo to velikanska zmaga nas vseh, ki bo še enkrat potrdila, da smo zmožni premagati najhujše težave. Potrebno je samo, da bodo vsi kos svojim nalogam."
Predsednik Tito je ugotovil, da si nekateri krogi v tujini želijo, da bi bila Jugoslavija slabša, kot je. Jugoslavija s svojim socialističnim samoupravnim sistemom je marsikomu napoti. Tudi zato jo je treba utrjevati še napre|, ker se bo samo tako lahko razcvetela kot socialistična skupnost. Pozval je mladino, naj podpre tisto, kar je najbolj napredno. »Mladina Ima najširše možnost), da v okvirih svojega naroda razvija najbolj pozitivno dediščino svoje preteklosti, pri tem pa mora hkrati upoštevati, da živi v okvirih socialistične jugoslovanske skupnosti."
žitju v deželi; hkrati pa je priznal tudi večkratna opozorita Jugoslavije na neizpolnjena dotočila državne pogodbe.
V kolikšni meri je dosedanje izvajanje člena 7 res prispevalo k ohranitvi mirnega sožitja, so dovolj jasno pokazali dogodki zadnjih mesecev. Ravno ob tem razvoju pa bi se morali tudi merodajni činitelji sprijazniti z dejstvom, da samo z obsojanjem »ekstremistov" (niti resničnih, še manj dozdevnih) ne bomo prišli niti za korak naprej, marveč bo potrebno še nekaj več — lotiti se reševanja odprtih vprašanj. V tem oziru je v omenjeni oddaji zlasti prof. Veiter zelo nazorno prikazal trenutno situacijo in povedal tudi svoje mnenje, kako si zamišlja rešitve posameznih problemov.
Koroški Slovenci kot neposredno prizadeti smo svoje predloge obrazložili in utemeljili že v številnih spomenicah in vlogah, ki smo jih izročili pristojnim forumom v deželi in državi. Hkrati pa smo vedno spet poudarili tudi svojo pripravljenost, da lojalno in konstruktivno pomagamo najti sprejemljive rešitve, ki bodo jamčile obstoj in nadaljnji razvoj naše narodnostne skupnosti ter zagotovite mirno sožitje in medsebojno spoštovanje obeh narodov v deželi.
Obstoj Avstrije temelji na tem, da zelo točno spoštuje mednarodne sporazume. Tako je socialistična Karntner Tageszeitung med drugim poudarita v svojem komentarju k »patriotičnemu" spodrsljaju predsednika Heimatdiensta Jordana v omenjeni oddaji. Ta oddaja pa je poleg marsičesa drugega pokazala in potrdita tudi to, da Avstrija doslej še ni izpolnila vseh obveznosti, ki jih ji nalaga člen 7 državne pogodbe. Potemtakem tudi opozorila in zahteve koroških Slovencev glede teh dotočil ne morejo biti — kakor bi določeni krogi radi prikazovali — izzivanje in hujskanje ali morda še kaj hujšega, marveč so v resnici prispevek za obstoj naše domovine republike Avstrije!

Trgovina z živili v novih dimenzijah
KMETIJSTVO NE SME STATI OB STRANI
Odmiranje malih obratov je pojav, ki smo mu v razvoju industrijsko konzumne družbe priča že vrsto let. Ne le v vrstah klasičnega rokodelstva in obrtništva, tudi v kmetijstvu se naglo redčijo vrste tistih, ki svojo družino Se lahko prehranijo z donosom lastnega obrata. Najbolj očiten je tempo takega razvoja v trgovini na drobno, posebej pa Se v trgovini z živili.
Odkar so se v trgovini z živili na drobno za konzumnimi zadrugami pojavila združenja A & O, ADEC, SPAR in podobna, ob njih pa Se diskont-biagovnice, je začel zasebni trgovec z živili čedalje bolj spoznavati, da je spričo palete razpoložljive ponudbe njegov čas pri kraju, če se ne pridruži enemu od obstoječih trgovskih združenj. V obdobju desetih let je mreži trgovskih združenj in diskontistov uspelo, da so si osvojili štiri petine trgovine z živili.
Proces, ki ga v trgovini z živili doživljamo zadnjih deset let, ni nič nenaravnega. V svojem bistvu je posledica dveh osnovnih značilnosti razvoja industrijsko konzumne družbe:
H naraščajoče koncentracije nekmečkega prebivalstva po mestih in inustrijskih centrih,
H večajoče se kupne moči prebivalstva in s tem večajoče se zahtevnosti glede načina serviranja živil in jedil v trgovini.
Zlasti zadnjo izmed osnovnih značilnosti opažamo med vsemi sloji prebivalstva, na podeželju enako kot v mestih in industrijskih centrih. Avtomobil, ki je postal medtem ljudsko prometno sredstvo, in rekloma po televiziji sta ta proces še pospešila.
Ta proces še ni pri kraju. Trgovina z živili na drobno bo v prihodnje doživela še večje spremembe, kot jih je v zadnjih desetih letih. Če je šlo v preteklosti v prvi vrsti za to, da je lokalni trgovec povečal in zboljšal paleto ponudbe blaga, potem gre sedaj za to, da bo vzdržal naraščajočo konkurenco podjetnejših in spretnejših sovrstnikov. Da bo v tem procesu marsikateri podlegel, je jasno. Obseg tega razvoja je razviden iz najnovejših prognoz, ki jih glede tega dajejo trgovska združenja.
Toko je pred nedavnim zadruga trgovcev na drobno ADEG, ki sodi med najpomembnejša trgovska združenja, poročala, da se je število trgovin na drobno v naši državi v zadnjih pretih letih zmanjšalo za 20 odstotkov. Istočasno je trgovsko združenje A&O, ki sodi v vrsto kapitalnih družb, napovedalo, da se bo v prihodnjih dveh letih število njegovih trgovin, ki znaša sedaj 1700, zmanjšalo za 20 odstotkov.
Obe poročili poudarjata, da se bo v prihodnje število trgovin in prodajaln živil močno zmanjšalo, njihova prodajna površina pa se bo povečala. Obe poročili pa tudi poudarjata, da se bo število prodajaln s samopostrežbo še povečalo in da se bo povečala tudi površina njihovega prodajnega prostora.
Tako pravi A&O, da ima sedaj 66 odstotkov njenih družabnikov že vpeljano samopostrežbo in da se v povprečju površina teh prodajaln giblje pri 90 kvadratnih metrih. Letos računa s povečanjem tega povprečja na 115 do 120 kvadratnih metrov.
Toda to je le začetek druge faze koncen-
tracije trgovine z živili. Prognoza ADEG gre veliko dalj. Pravi, da se bo v prihodnje lahko uveljavila le še trgovina, ki bo s samopostrežbo imela
H 200 do 400 kvadratnih metrov prodajne površine,
H 5 do 20 zaposlenih,
H 5 do 15 milijonov šilingov prometa.
Ob upoštevanju kapitalne moči in vpliva trgovskih združenj, zlasti pa njihove povezanosti z živilsko industrijo, ta prognoza ni pretirana. Realna utegne biti enako kot različne prognoze pred desetimi leti, katerim nismo verjeli, ki pa so se medtem — kljub temu — uresničile.
V trgovini z živili našega časa pa gre še za eno bistvenih vprašanj: za servis oskrbe s svežimi živili. Ta servis je vedno bolj zahtevan. Toda ta servis zahteva primerno organizacijo, zlasti pa primerno opremo trgovin in prodajaln. Kakor poroča A&O,
Vrednost svetovnega izvoza je po podatkih G ATT lani znašala 308 milijard dolarjev, pri čemer pa je treba upoštevati, da je na ta razvoj v precejšnji meri vplival tudi porast cen (ki je bil najvišji po korejski vojni): medtem ko se je izvoz po vrednosti povečal za 13,9 °/o, je bil namreč po količini izvoženega blaga večji le za 7 %. Svetovna industrijska in kmetijska proizvodnja se je v letu 1970 povečala samo za 3 odstotke, tako da je bil porast po letu 1958 najnižji. Vzroke pripisujejo zlasti popolni stagnaciji v Ameriki.
Večina industrijskih dežel je v enaki meri — za 15,5 “/o — povečala izvoz in uvoz; močneje od povprečja se je uvoz povečal na Japonskem, v Jugoslaviji, v državah EGS (razen Francije) in v državah EFTA (brez Velike Britanije). Glede izvoza pa so povprečje precej presegle Japonska, Francija, Španija in Zahodna Nemčija.
Trgovinske bilance industrijskih držav so lani precej prispevale k izravnavi plačilnih odnosov s tujino, pri čemer so zabeležili presežek izvoza v Ameriki, Kanadi in Veliki Britaniji, ki je prav zaradi tega lahko okrepila že precej majavi funt šterling.
Države članice SEV so uvoz povečale za
predstavlja njen promet servisa oskrbe s svežimi živili šele 35 odstotkov skupnega prometa. Do leta 1975 ga hoče več kot podvojiti, povečati ga hoče na 75 odstotkov. Njen načrt se ujema s splošno prognozo, da bo v prihodnje promet s svežimi živili predstavljal v povprečju 60 odstotkov celokupnega prometa trgovin z živili.
Servis oskrbe s svežimi živili zajema že sedaj poleg sadja in zelenjave zlasti sveže meso, delikatese in pripravljena globoko hlajena jedila. V prihodnje bodo v tem servisu imeli sveže meso in globoko hlajena jedila znatno večji delež kot zdaj. Toda še manj kot sedaj bo v prihodnje mogoče, da bo v ta servis neposredno vključen kmet ali krajevni mesar kot posameznik. Še veliko bolj kot sedaj bo ta servis stvar spretnejše mreže trgovskih združenj, ki čedalje bolj kooperi-rajo z živilsko industrijo. Alternativa, ki preostane kmetijstvu, zlasti pa malim kmetom, ki so po naravi producenti mesa in zelenjave, se glasi: združitev v proizvodne skupnosti, Specializacija v proizvodnji na tista področja, za katera prirodni pogoji najbolj odgovarjajo ter skupna ponudba pridelkov na trgu.
Še bolj kot doslej naj zato v kmetijstvu velja: Ne produciraj osamljeno — vnovčuj skupno! Kmetijsko zadružništvo in kmetijska pospeševalna služba sta na Koroškem že ustvarila potrebne predpogoje.
(bi)
13 odstotkov, medtem ko je izvoz narasel za 11 %. Največji porast pri izvozu (14%) sta zabeležili Češkoslovaška in Romunija. Pri u-vozu je bila na prvem mestu Madžarska, ki je uvozila kar za 33 % več blaga kot predlanskim; pri ostalih vzhodnih deželah se je uvoz povečal za 15% in le Bolgarija se je-zadovoljila s 4-odstofnim povečanjem uvoza. Na splošno velja za dežele SEV, da so močno okrepile nakupe blaga na Zahodu, medtem ko se njihov izvoz v zahodne dežele ni povečal.
Na Zahodu je povprečna rast uvoza znašala 11 %, izvoza pa 9 %. Industrijske države so lani povečale svoje prodaje za 14 %, medtem ko so same kupile le za 12 % več blaga, kar je le še povečalo razlike v zunanji trgovini manj razvitih dežel, ki povsem tem razvoju sodeč še ne bodo tako kmalu prišle do boljših razmerij v svojem gospodarstvu. Leta 1969 doseženo izboljšanje plačilne bilance nerazvitih dežel se je lani spet spremenilo na slabše, tako da bodo počasneje dosegle cilj, ki so si ga zastavile, namreč toliko kupiti kot prodati — zlasti ker so se cene surovin povišale le za 14 odstotkov, pri industrijskih izdelkih pa so narasle za 7 odstotkov.
Svetovno gospodarstvo lani
Odnosi med cerkvijo in državo v Sloveniji
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije se trudi tudi za ureditev vprašanj, ki se pojavljajo v odnosih med državo ali samoupravno družbo ter verskimi skupnostmi. Za urejanje teh odnosov deluje pri republiški konferenci SZDL poseben koordinacijski odbor, pred kratkim pa so začeli ustanavljati take koordinacijske odbore tudi po občinah, kjer bodo vanje podobno kot pri republiški konferenci vključeni predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in občinskih skupščin ter ver-niki-laiki in duhovniki.
Doslej je bilo v Sloveniji ustanovljenih že 18 takih koordinacijskih odborov, ki naj izpričajo pripravljenost in sposobnost samoupravne družbe, da ureja vsa odprta vprašanja med samoupravno družbo in cerkvijo. Oktobra in novembra lanskega leta so na pobudo SZDL v treh slovenskih 'škofijah pripravili razgovore z duhovniki. Namen teh razgovorov z duhovniki je bil, hitreje razreševati odprte probleme na terenu, saj je — kakor poudarjajo pri SZDL — „v odprti družbi, kot je
naša, treba omogočiti vsakemu dobronamernemu človeku, ne glede na njegovo versko pripadnost, da se enakopravno vključuje v družbeno aktivnost".
Prejšnji teden so o odnosih med samoupravno družbo in rimskokatoliško cerkvijo razpravljali na seji izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije. Razprava je potekala na podlagi informacij o razgovorih z duhovniki in je bilo ugotovljeno, da je pobuda SZDL za razgovore z duhovniki prinesla rezultate, opozorila pa je tudi, da je odprtih še vrsto problemov. Posebej je bilo povedano, da so duhovniki podprli pobudo za ustanavljanje koordinacijskih odborov za obravnavanje aktualnih vprašanj med samoupravno družbo in cerkvijo.
Organizacije SZDL pri urejanju odnosov med samoupravno družbo in rimskokatoliško cerkvijo stremijo za tem, da bi delovale strpno, načelno in enotno. Zato je bilo poudarjeno, da je med republiškimi in občinskimi koordinacijskimi odbori nujno potrebna tesna povezava.
Razgovore z duhovniki je pred nedavnim kot koristne ocenil tudi predsednik komisije za verska vprašanja SR Slovenije Pavle Bojc, ki je dejal, da jih je prav tako pozitivno ocenila tudi velika večina v katoliški cerkvi in pri drugih verskih skupnostih na Slovenskem. Utrdilo se je prepričanje, da je treba o vprašanjih, ki zadevajo odnose med samoupravno družbo in cerkvijo, razpravljati odprto in jasno in da je tudi mogoče iskati rešitve. Predsednik Bojc je pri tem izrazil mnenje, da so duhovniki na razgovorih nastopali kot občani, ki se hočejo aktivno udeleževati obravnavanj odnosov med cerkvijo in družbo, ne pa kot predstavniki cerkve.
Predsednik komisije za verska vprašanja je omenil tudi stališča mlade duhovniške generacije, ki noče nositi bremena tistih, ki so se v osvobodilnem boju morda postavili na stran okupatorjev. Pri tem je treba upoštevati razločke v posameznih pokrajinah v Sloveniji, sicer pa je res, da se katoliška cerkev na Slovenskem še do danes ni distancirala od takrat-
ne uradne politike cerkve in njenega sodelovanja z okupatorjem. Pomembno je, je menil predsednik Bojc, da se mladi duhovniki ne čutijo prizadete zaradi nepotvor-jene resnice in si zaradi tega ne zapirajo poti do iskrenega iskanja objektivnih odgovorov. Glede koncilskega duha med slovensko duhovščino pa je predsednik Bojc dejal, da se tudi v katoliški cerkvi v Sloveniji opažajo pozitivne spremembe, čeprav se uveljavljajo počasneje kot drugod po svetu, kakor to ugotavljajo mnogi eminentni člani cerkve v Sloveniji in drugod.
O vlogi klerikalizma je predsednik Bojc poudaril, da si v samoupravni družbi „ne smemo in tudi ne bomo dovolili nobenega klerikalizma, zavestnega in nehotenega“ in da je ob takem vprašanju potrebna trdna odločnost na obeh straneh. Glede odnosov med državo in Cerkvijo pa so — kakor je ob koncu naglasil predsednik Bojc — v Sloveniji na boljši poti. „Odnosi, kakor se zdaj razvijajo, ustvarjajo v glavnem dobro podlago za tako urejanje tudi v prihodnje."
posiROKeo)sveru
NEW DELHI — V Indiji so bile pred nedavnim parlamentarne volitve, pri katerih je zabeležila prepričljivo zmago kongresna stranka sedanje predsednice vlade Indire Gandhi. Imenovana stranka je namreč dobila 350 od skupno 518 mandatov, tako da ima v novem parlamentu dvetre-tjinsko večino in s tem tudi možnost ustavnih sprememb, ki so potrebne za obsežno reformo, kot jo namerava izvesti Indira Gandhi. Predvsem hoče zmanjšati strukturne razlike med premožnimi in revnimi sloji prebivalstva in v ta namen okrniti tudi dosedanje neomejene privilegije po- [ krajinskih veljakov, maharadž in drugih mogočnežev. Doslej s tozadevnimi načrti ni mogla prod/reti, ker v parlamentu ni dobila potrebne večine za reforme.
PARIZ — Pri občinskih volitvah v Franciji zadnjo nedeljo je zmagala golistična stranka, ki je dobila 50,5 odstotkov glasov, na stranke leve in desne opozicije je odpadlo skupaj 43,5 odstotkov glasov, medtem ko so druge stranke dobile skupno 5,6 odstotkov glasov. Na podlagi tega izida bo v bodoče polovica županov v 38.000 mestih in občinah Francije podpirala go-listično vlado v Parizu. Hkrati pomenijo volitve tudi uspeh sedanjega predsednika Francije Pompidouja, saj so bile to prve tovrstne volitve, odkar je Pompidou nasledil prejšnjega predsednika de Gaulla.
BERLIN — Zadnjo nedeljo so bile v zahodnem Berlinu volitve v deželni parlament, pri katerih je vladajoča socialdemokratska stranka sicer še uspela obdržati absolutno večino, vendar je njen delež na glasovih nazadoval od 56,9 na 50,4 od-odstotkov. Odslej bo imela SPD v deželnem parlamentu 73 (doslej 81) poslancev, FDP, ki je bila doslej v vladni koaliciji s SPD, je število mandatov povečala od 9 na 11 in svoj delež glasov od 7,1 na 8,5 odstotkov, medtem ko je opozicijska CDU napredovala od 32,9 na 38,2 odstotka pri glasovih in od 47 na 54 mandatov.
MOSKVA — Po izjavi glavnega konstruktorja sovjetskih vesoljskih ladij je pričakovati, da bo Sovjetska zveza kmalu spet izstrelila v vesolje ladjo tipa Sojuz s človeško posadko. Strokovnjaki menijo, da se. bo izstreljevanje teh vesoljskih ladij s človeško posadko nadaljevalo, dokler ne bodo zgradili stalne orbitalne postaje kot izhodišča za raziskovanje prostora okoli Zemlje in tudi drugih planetov.
LJUBLJANA — Ob začetku uradnega obiska v Sloveniji je predsednik pokrajin- , skega sveta tržaške pokrajine dr. Zanetti na tiskovni konferenci med drugim omenil pobudo o ustanovitvi slovenske stolice na tržaški univerzi ter italijanskega kulturnega centra v Ljubljani. Obisk je bil po mnenju obeh strani zelo uspešen, nudil je priložnost za izmenjavo mnenj o raznih konkretnih vprašanjih ter bo, kakor so poudarili prispeval k nadaljnji poglobitvi dobrega sosedstva.
PARIZ — Francoski predsednik Geor-ges Pompidou je poudaril, da bo Franoija ostala neodvisna glede na obstoječe vojaške bloke. Naglasil je, da je Francija dobro pretehtala posledico svojega sklepa, da se u-makne iz Atlanskega pakta. Ta sklep je sicer imel določene neugodne posledice tako za Francijo kot tudi za njene zaveznice, toda končno se je izkazalo, da je bilo pozitivnih učinkov več kot negativnih. Francija čuti dolžnost, je dejal Pompidou, da ohrani svobodo odločanja in ostane neodvisna do obeh blokov. To pomeni, da ostaja Francija v zahodni zvezi, ne sprejema pa vojaške integracije.
BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je priznal, da so doslej v Romuniji posameznim narodnostim kratili pravice do izobrazbe in drugih družbenih potreb. Odslej pa morajo, kakor je dejal, zagotoviti enakopravno šolanje Madžarov, Nemcev, Srbov, Ukrajincev in Zidov v njihovih jezikih. Ceausescu je zanikal, da bi posameznim narodnostim v Romuniji grozila izolacija, poudaril pa je, bo treba resno proučiti razmere, v katerih živijo, ter njihove razvojne možnosti.
ŽENEVA — Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala vseh 131 svojih članic, naj zberejo denarna sredstva in materialno prispevajo k zajezitvi kolere v Afriki. Do tega poziva je prišlo na podlagi sporočila 20 afriških držav o pojavljanju kolere na njihovem ozemlju. Epidemija je izbruhnila lani v zahodni Afriki in se je začela širiti vzdolž obal in velikih rek-
ATENE — V Grčiji se je zadnjo nedelj0 začelo ljudsko štetje, pri katerem ugotavljajo sestavo prebivalstva po spolu, starosti) zakonskem stanu, verski pripadnosti, narodnosti, poklicu, in strokovni izobrazbi; Zadnje ljudsko štetje je bilo pred desetin’* leti.

POPOLDNE SLOVENSKE KNJIGE
Iz Pliberka smo pred kratkim poročali o uspeli proslavi slovenskega kulturnega praznika, s katero smo dostojno počastili našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Točno mesec dni zatem je naše Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku ponovno vabilo na kulturno prireditev — tokrat na popoldne slovenske knjige.
Mislimo, da ni treba posebej razlagati pomembnosti take prireditve, saj je med našimi prosvetaši in ljubitelji slovenske tiskane besede živo zanimanje tudi za tako, lahko rečemo, zahtevno prosveto, ki od obiskovalca terja vso pozornost in sodelovanje. In še nekaj je to popoldne slovenske knjige prepričljivo potrdilo: da naši ljudje svojo materino besedo resnično ljubijo, saj so na prireditvi vztrajali tele tri ure.
Brez dvoma je k temu pripomo-9®l spored oziroma sodelujoči na lej prireditvi. Že samo predavanje ravnatelja Študijske knjižnice na Ravnah dr. Franca Sušnika, ki je govoril o slovenski knjigi, je bilo nadvse zanimivo in prepričljivo ne samo zaradi zgodovinske pomembnosti slovenske knjige, marveč tudi zaradi izčrpne predstavitve slovenske tiskane besede in njene lepote.
Mladinska knjiga v Ljubljani je napovedala nov, velik založniški podvig: v sodelovanju z munchensko založbo dr. Rudolfa Trofenika bo v zbirki »Monumenta litterarum slo-venicarum0 izdala faksimile največ-Jega Valvasorjevega dela — namreč obsežno monografijo „Die Ehre dess Hertzogthums Crain“ (Slava Vojvodine Kranjske). V tej zbirki je do-?l*i izšla že cela vrsta faksimiliranih ‘zdaj knjig, ki predstavljajo prave bisere slovenske književnosti. Uresničitev sedanjega načrta pa bo nedvomno pomenil doslej največji podvig.
Prva Valvasorjeva izdaja, ki je izšla leta 1689, je danes velika redkost, saj znaša antikvarna vrednost približno 20.000 šilingov v našem denarju. Gre pri tem za izredno obsežno delo, namreč za štiri debele knjige velikega formata, ki obsegajo skupaj 3532 strani s 24 prilogami in ^28 ilustracijami. V letih 1877-79 je Potem izšla še druga izdaja, ki je Prav tako zelo redka. Faksimile, ki 8a je napovedala Mladinska knjiga, bo seveda prirejen po prvi izdaji.
Da je ipri Slovencih zanimanje za Valvasorja bilo že vedno zelo živo, dokazujejo naslednji podatki: Leta 1936 je v prevodu in izboru pokojne-prof. dr. Mirka Rupla izšel pri Akademski založbi prvi zvezek Valvasorjevega berila; izid drugega zvezda, ki je bil že natisnjen, pa je preprečila druga svetovna vojna. Leta Je prof. Rupel prevedel in uredil Valvasorjevo berilo, ki je izšlo na 368 straneh velikega formata v grafični opremi Elka Justina in s šte-
Besede, ki so prihajale iz ust dr. Sušnika, je številno občinstvo tako-rekoč požiralo. Prepričani smo, da je v teh trenutkih sleherni obiskovalec te prireditve v sebi čutil ponos in zadovoljstvo, da pripada k narodu s tako visoko kulturo.
Pravo doživetje za udeležence pa je bil tudi nastop naših domačih literarnih ustvarjalcev, ki so se v Pliberku prvič predstavili v tako ve-
vilnimi reprodukcijami po izvirniku „Slave“; poseben izbor za šolsko rabo je izšel leta 1968 kot stota knjiga zbirke „Kondor“; leta 1969 pa je iprof. Branko Reisp pripravil drugo, izpopolnjeno izdajo Ruplovega »Valvasorjevega berila", tokrat na 604 straneh in prav tako s številnimi reprodukcijami po izvirniku. Skupna naklada teh izdaj je presegla 26.000 izvodov.
S sedanjim ponatisom prve izdaje Valvasorjeve »Slave" pa bo spet v celoti prišlo na knjižni trg obsežno delo, ki bo hkrati tudi dostojna počastitev 330-letnice rojstva Janeza Vajkarda Valvasorja (27. maja letos), ki je Slovencem dal tako obsežno monografijo njihove dežele, kot jo premore le malo narodov.
likem številu, saj je predsednik društva Lovro Potočnik, ko je prireditev otvarjal, poleg predavatelja dr. Sušnika pozdravil šest domačih pesnikov in pisateljev, ki so se odzvali povabilu društva in zbranemu občinstvu brali iz svojih del. To so bili Mirko Kumer, Milka Hartmanova, Valentin Polanšek, Florijan Lipusch, Janko Messner in Andrej Kokot. Prof. Janko Messner je uvodoma predstavit navzoče literate ter o vsakem na kratko povedat nekaj besed o njegovem pisanju oz. ustvarjanju, ob koncu pa je tudi sam nastopit kot pisatelj ter prebrat eno izmed svojih črtic.
V podrobnosti se v tem poročilu ne moremo spuščati, pač pa moramo povedati, da smo večino avtorjev imeli prvič priložnost slišati in nam je žal, da jih nismo že prej povabiti v Pliberk, da jih spoznamo po njihovih delih. Včasih je že tako, da delo domačih avtorjev ne cenimo tako kot stvaritve drugih. Nekateri med navzočimi pa so sploh šele na tej prireditvi zvedeti, da imamo tudi koroški Slovenci pesnike in pisatelje, ki so že izdali svoje knjige. Zato je tembolj potrebno, da to obliko prireditev gojimo še naprej, ker nudi živ stik med avtorjem in bratcem oz. poslušalcem. Tudi drugim društvom priporočamo, da priredijo taka srečanja. V Pliberku smo vsekakor spoznali, da imamo Korošci tudi svojo literarno dejavnost, ki pa jo moramo šele spoznati, da jo bomo znati ceniti.
Popoldne slovenske knjige je brez dvoma bilo kulturni dogodek, ki nam bo dolgo ostal v spominu. Prirediteljem, to je društvu »Edinost", gre vse priznanje za organizacijo, sodelujočim pa iskrena zahvala.
Drama SNG iz Ljubljane bo gostovala v Celovcu
V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo v četrtek 15. aprila 1971 gostovala v Celovcu Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, ki bo v Mestnem gledališču uprizorita Shakespearovo dramo »Macbeth”. Cene vstopnic za to predstavo bodo znašale 10 do 50 šilingov in bomo še pravočasno objaviti, kje jih bo mogoče dobiti v predprodaji. Pa tudi sicer bomo o gostovanju v našem listu še podrobneje poročati.
Uradna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo bo s tem gostovanjem vsekakor doživela zanimivo obogatitev, ko se bo zdaj že tradicionalnim medsebojnim obiskom opernih ansamblov pridružilo še sodelovanje tudi na dramskem področju. Doslej je bila ta zvrst odrske umetnosti, v kolikor je šlo za obiske iz Slovenije, skoraj brez izjeme omejena na koroške Slovence in je Slovenska prosvetna zveza — kakor sploh pri utiranju poti za kulturno izmenjavo med sosednjima deželama — tudi v tem oziru uspešno opravljala pionirsko delo.
Napovedana je nova izdaja
Valvasorjeve „Slave vojvodine Kranjske"
Tečaj za knjižničarje
Obe kulturni organizaciji koroikih Slovencev, ki sta z uspehom priredili že vrsto tečajev za naše kulturne delavce, vabita
zdaj še na TEČAJ ZA KNJIŽNIČARJE
ki bo v nedeljo 28. marca 1971 s pričetkom ob 9. uri zjutraj v Študijski knjižnici v Ravnah na Koroškem.
Tečaj bodo vodili priznani strokovnjaki na področju knjižničarstva, ki bodo udeležencem posredovali praktični in teoretični pogled v sodobno urejevanje in poslovanje knjižnic.
Vsa prosvetna društva in kulturne skupine farne mladine so vabljena, da pošljejo na tečaj svojega knjižničarja in po možnosti še druge, ki se zanimajo za knjižničarstvo. Vabilo pa je namenjeno tudi našim učiteljem, ki jih bo tečaj zanimal že zaradi poklicne dejavnosti na tem področju.
Prijave na tečaj sprejemata pisarni Slovenske prosvetne zveze, 9020 Celovec, Casometergasse 10, in Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, najkasneje do 23. marca. KRŠČANSKA	SLOVENSKA
KULTURNA ZVEZA	PROSVETNA ZVEZA
»Kraljevski" honorarji v MET
Med največje in najbolj znane operne hiše na svetu nedvomno sodi tudi Metropolitanska opera v New Yorku. O njej je slišati najrazličnejše pozitivne glasove, slišati pa je tudi marsikaj takega, kar ni posebno razveseljivo.
Še ni dolgo tega, ko je bilo govora o resni finančni krizi tega gledališča, v zadnjem času pa je Metropolitanska opera v središču mednarodnega zanimanja zaradi zamenjave, ki bo izvedena v tem hramu u-metnosti. S 1. julijem prihodnjega leta bo namreč postal novi gospodar v Lincoln Centru direktor Genteles, okoli katerega se že zdaj širijo najrazličnejša ugibanja in napovedi, mnogi pa govore celo o pravih presenečenjih.
Kot prvo presenečenje ocenjujejo dejstvo, da novi direktor ne bo samo direktor, marveč bo tudi sam režiral predstave. To seveda ne pomeni, da si bo mesto režiserja lastil sam, marveč namerava pritegniti tudi nekatere najuglednejše režiserje iz Evrope, kot so Strahler, Zeffirelli, Visconti, Na-thaniel, Merril, Rennert in Schenk.
MET hoče tudi v bodoče ostati »opera z najboljšimi glasovi". Pri tem so med ženskami mišljene predvsem Nilssonova, Sutherlandova, Rysane-kova, Arroyova, Stratasova in Hor-nejeva, med moškimi pa gre za Gjau-rova, Evansa, Talvelo, Kinga, Thomasa, Riddersbuscha, Siepija, Bergon-zija, Corellija in Dominga.
Enaka bo politika tudi glede dirigentov in tozadevno bo segel Genteles globoko v žep. Najuglednejši dirigenti naj bi dobili 7000 dolarjev na večer. Karla Bohma bi hotel Genteles vezati za štiri mesece na sezono, Karajana, Bernsteina in Soltija tako
dolgo, kolikor bi bilo mogoče, Varvi-so, Krips, Mehta in Maazel pa naj bi prav tako prevzeli dirigiranje premierskih predstav.
Izredno pomemben se zdi načrt, da bi v Lincoln Centru ustanovili majhno gledališče kot operni studio za mlade pevce in nova dela. Pri tem naj bi veljala besedica „nov“ od začetka dvanajstonske glasbe do sedanjosti, od Schonberga in Berga do Henzeja, Fortnerja, Dallapiccola in Zimmermanna.
Končno namerava novi direktor podaljšati sezono na deset mesecev, vendar bo uresničitev vseh njegovih načrtov v veliki meri odvisna od privolitve močnih sindikatov, katerih pogodbe z MET se bodo iztekle poleti 1972.
KULTURNE DROBTINE
•	Približno 70 pisateljev, pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, je v povojnih letih objavilo že 730 del. Samo v ladnjem desetletju Je izilo 170 del, ki jih je napisalo 34 pisateljev madžarske narodnosti. Sploh je v zadnjih letih nastala zelo plodna generacija madžarskih pisateljev v Jugoslaviji; med najbolj plodne avtorje spada Ervin Sinko.
0 Do leta 1974 bodo v nemškem industrijskem mestu Saarbriicken zgradili 307 metrov visok televizijski stolp, ki bo imel pod vrhom razglediiže in restavracijo ter bo najvišji v Zahodni Nemčiji.
•	Državna založba Slovenije v Ljubljani je pred nodavnim izdala prvi zvezek Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. Gre za prvi del velike znanstveno-založniško zamisli, ki jo nameravajo uresničiti v več desetletjih. Prvi zvezek obravnava agrarno gospodarstvo, v kratkem pa bo izšel tudi drugi zvezek, ki bo osvetlil družbena razmerja v agrarni proizvodnji.
*ONE SVETINA

®If:’ Ji! Ii ®
1 P Liiu liri!
11,1
!;!
'lii urn
PRVA KNJIGA
, Zdaj je Vojko prišel k sebi. Srce mu je bilo pod vratom lr* roke so se mu tresle. Z valom krvi, ki mu je butnila v Bavo, se je razsodnost vračala. Vedel je, kaj nameravajo Nemci, ker je razumel povelja. Živalsko je kriknil: »Nazaj na položaje!" Bol se je, da Nemci ne bi prišli preblizu.
Strkljali so se iz luknje. Dva, ki sta ostala zunaj, sta ''a mrtva. Eden od novincev je ležal z iznakaženim obra-*?rn> polnim črnih pik in krvi in odprtim trebuhom. Deli ^bleke in črev pa so viseli kot zastave strahu po grmovju.
,s,‘i ki je stokal ob robu kotanje, pa se je, kot bi spal ^Oslonjen ob pobočje, držal z obema rokama za prsi.
Ko so pogledali čez rob, so zagledali Nemce, kako 9redo veselo naprej, kot bi bili na vajah. Včasih je kateri ?jodlal. Primož je vstavil nov redenik nabojev. Vojko pa 'j® [Mrzlično izpraznil navadne naboje in nabasal zažigalne, J1 t'h je hranil za posebne prilike. V glavi so se mu motale udne misli. Vse pobočje je molčalo in nihče ni streljal na ernce- »Kaj je z Orlovom?" Nenadoma je bil strahotno °somljen. Potem je zaslišal močno pokanje z boka in tudi desnem krilu so se oglasili streli. Primož je že dvignil °pito v rame, ko je na nebu zahreščalo. Prileteli sta dve ®jali in v nizkem letu mitraljirali pobočje nad njimi. Izgi-f | sta kot zlovešči ptici.
Primožu je pred očmi zaplesala krvava megla. Po žilah
mu je zadivjala kri. Roke so se napele in stisnile strojnico k ramenu. V obupni praznoti pa je zvenel očetov glas ob kolu: »Primož, Primoži"
»Svinje švabske!" je zarjul z nečloveškim glasom, dobro pomeri! in pritisnil.
Presenečena nemška vrsta je polegla po senožeti in začeli so se premetavati v zaklone kakor ribe na suhem.
»V trebuh jih streljaj, Vojko! Sicer nas bodo žive požrli!" je vpil, ko je menjal redenik, v strahu, ker se Nemci niso umikali, temveč so se prebijali naprej. Vojko se je umiril. Ni streljal, kadar so bili Nemci v kritju. Bilo jih je preveč in tako široko so bili razsejani, da sami niso mogli zavreti njihovega napredovanja samo z zapornim ognjem. Ker jim je zmanjkovalo municije, je bilo treba streljati le na cilje.
Živalski strah pred smrtjo, če jim pridejo za hrbet, jim je ostril čute do bolečine. Vojka pa je prisilil, da je uporabil način, ki se ga je vedno nerad spominjal. Streljal je z za-piljenimi in z zažigalnimi kroglami. Nemca, ki je preskočil naprej, je pomeril tja, kjer je legel, in čakal. Ko se je dvignil, da bi preskočil, je pritisnil. Streljal jih je v trebuh. Tisti, ki so bili ranjeni z zažigalnimi kroglami, so rjoveli od bolečin In s strahom okužili napadajoče. Desno krilo, ki je prodrlo že precej visoko in je bilo najbolj nevarno, so potegnili nazoj, da so reševali ranjence. Gorski lovci so se morali umakniti na kraj, od koder so prodrli. Zdaj so začeli tudi fantje, ki so levo in desno od njih otrpnili, spet streljati. Primožev bes se je prenesel na Vojka. Ohrabren, ker so se Nemci umikali, jih je začel zmerjati z izbranimi nemškimi psovkami: »Banda švabska- Svinjske glavel Nori psil Ritni bratje! Ritne luknje! Los! Los! Samo naprej!" je rjul po nemško. V sebi je čuti! mešanico strahu in sovraštva.
Njegov glas, visok in hreščeč, se je pomešal med redke strele. Nad nenadnim odporom so tudi Nemci osupnili in
mso več jodlali. Nekemu Nemcu se je strgal iz rok velik, črn volčjak in tekel z glavo pri tleh naravnost nadnje. Za njim se je vlekel nekaj metrov dolg jermen. Med Nemci so slišali zmerjanje. Oficir, lastnik, pa je kričal s histeričnim glasom: „Lux! Lux, nazaj!" Vod je streljal na psa, vendar ga ni nihče zadel. Pobesnel se je s penastim gobcem pognal v kotanjo mednje, kjer ga je ranil Primožev rafal. Nekaj časa se je vrtel v krogu, potem pa se je zafrkljol po strmini navzdol. Ko se je ustavil, se je spet vrtel v krogu, grizel rušo, lovil svoj rep in presunljivo cvilil. Tudi ta jo je skupil v trebuh in čreva so mu kmalu pogledala ven. Sele Travnikar ga je ubil z dobro merjeno kroglo.
Spodaj je streljanje prenehalo, Nemci so se preuredili. Spoznali so, da brez žrtev ne bo šlo. Spet so klicali mino-metalce, da bi jim uničili strojnico na nosu. Ti pa so streljali na položaje sosednjega bataljona. Na njihov položaj je leglo sumljivo zatišje.
Kmalu potem pa so se njim za hrbtom razlegli hitri rafali, pretrgani z eksplozijami ročnih granat in vpitjem. Vojko je takoj pomislil, da bo to nemški napad na skupino komandirja Orlova. Skušal se je dvigniti, pa so ga v obe nogi zgrabili krči od iznenadenja in ležanja na mrzli, mokri zemlji. Skušal je vstati, pa sta mu obe nogi odpovedali. Bil l_e še toliko priseben, da je na ves glas kriknil: »Primoži Švabe imamo za hrbtom I”
„Ne!" je zavpil Primož prav tako omrtvičen.
Prisluhnili so streljanju. Nedaleč nad njimi so drdrali Šarci in slišali so vzklike: »Hura!" Bili so do kraja razočaram. Prijemalo se jih je malodušje, ker se še niso odločili, kaj naj bi napravili.
»O, ti prekleti Orlov! Rekel je, da bo poslal povelje za umik, je dejal Vojko, in vsi zmedeni so obračali glave na vse strani in prisluškovali pokanju. Bili so v pasti. Nad njimi so se med pasovi gozda svetlikale čistine smrti, kot
Občni zbor SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni...
Slovenska prosvetna društva v tem času izvajajo svoje občne zbore in podajajo obračun in pregled o svojem delu. Tudi naše prosvetno društvo „Danica" v Št. Vidu v Podjuni je minulo nedeljo imelo svoj redni občni zbor. Iz delovnega poročila, ki ga je podala tajnica Helena Wutte, je bilo razvidno, kaj vse je društvo v času od zadnjega občnega zbora priredilo in s tem tudi kakšen uspeh je poželo na področju prosvetnega dela v našem kraju.
V tem zapisku ni možno pisati o vseh podrobnostih društvenega dela, saj vsi vemo za delo naših marljivih prosvetašev. Tu naj bo predvsem omenjen pevski zbor, ki je pod vodstvom našega neumornega zborovodje v zadnjem času izvedel vrsto pevskih nastopov doma in v drugih krajih in tako dostojno predstavljal našo pevsko kulturo, predvsem pa našo koroško narodno pesem. Tudi igralska skupina našega društva je s svojim delom doživela priznanje, zlasti z igro »Mefež". Da pri tem poročilu mislimo tudi na kulturno izmenjavo, ki jo »Danica" gaji s sosednjimi društvi in tudi z društvi v Sloveniji, je razumljivo. Ker pa v tem poročilu ne moremo navajati vseh podrobnosti o delovanju našega društva, zato naj bo vsem, ki kakorkoli sodelujejo v tem vzornem društvu na pevskem, odrskem, organizacijskem
Prof. Jožko Hutter
SEDEMDESETLETNIK
Prejšnji teden je prof. Jožko Hutter praznoval svoj sedemdeseti življenjski jubilej.
Jubilant je dolga leta poučeval na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Med mladino je bil priljubljen, ne nazadnje zaradi svoje izredne nadarjenosti kot pripovednik in humorist. Kot tak pa je razumljivo priljubljen tudi v domačem kraju, v Globasnici. Njegov veder značaj odlikuje še izreden spomin in je zaradi tega pravo doživetje, če ima kdo priliko, da prisluhne njegovi besedi.
Jožko Hutter je srednjo šolo obiskoval v Št. Pavlu in Kranju, visoko šolo pa na Dunaju. Po svojem študiju je dalj časa urejal slovenski mladinski list. V času druge svetovne vojne je bil, kot mnogi koroški Slovenci, preganjan, nato pa je moral v vojsko. Po vrnitvi iz ruskega ujetništva je najprej poučeval v Št. Pavlu, nato pa na slovenski gimnaziji v Celovcu, dokler ni šel v zasluženi pokoj.
Prof. Hutterju k njegovemu jubileju iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
ali drugem področju, izrečeno vse priznanje in pohvala.
Občni zbor je z ozirom na uspešno dosedanje delo vodstvo društva tudi za bodoče zaupal staremu odboru, ki mu predseduje Milan Ho-bel.
Poleg svojega formalnega dnevnega reda pa je imel občni zbor tudi kulturni del. Vladni svetnik dr. Pavel _Apovnik je predaval o ljud-
... in SPD „Srce“ v Dobrli vasi
skem štetju. Predavanje ni bilo zanimivo le zaradi aktualnosti, marveč tudi z znanstvene plati, saj je navzočim nazorno orisat tako teoretično stran tega na videz formalnega štetja, ki pa je za sleherno narodno skupnost glede na navedbo materinega ali drugega jezika zelo pomembno. Marko Jernej pa nam je pokazal svoj barvni film „Rož, Podjuna, Žila".
Slovensko prosvetno društvo »Srce" v Dobrli vasi je minulo nedeljo v hotelu Rutar izvedlo svoj redni občni zbor. Predsednik Franc Rutar je uvodoma pozdravil vse navzoče, med njimi tudi predsednika Slovenske prosvetne zveze Hanzija Weissa in zastopnika Krščanske kulturne zveze, ki se je občnega zbora udeležil kot gost. Zatem je predsednik Rutar podal delovno poročilo, v katerem je orisal delovanje društva oz. odbora v minuli poslovni dobi. Društvo je v tem času priredilo dve igri, pet plesnih tečajev in dve družabni prireditvi, odbor pa je v tem času imel 8 sej. Seveda je v tem času društvo oz. posamezniki, sodelovali tudi pri tečajih in prireditvah centralne organizacije. Društvo je pomagalo SPZ pri organizaciji njenih prireditev v Dobrli vasi, kjer predvsem mislimo na u-speli koncert Slovenskega okteta itd.
Občni zbor je izvolil nov društveni odbor.\J.a predsednika je bil izvoljen dr. Luka Sienčnik.
Na občnem zboru je v imenu Slovenske prosvetne zveze spregovoril predsednik Hanzej VVeiss ter novemu odboru zaželel mnogo delovnega uspeha. Poudaril je, da bo društvo, kadar bo potrebovalo pomoč, 'le-te tudi s strani SPZ vedno deležno.
Novi predsednik Slovenskega prosvet. društva »Srce" dr. Luka Sienčnik je v svojem govoru poudaril, naj bi se sodelovanje tudi med društvi razvilo tako, kot to prakticirata obe osrednji kulturni organizaciji in kar je rodilo že vrsto lepih uspehov. Društvo si je za bodoče delo zastavilo več ciljev in želimo, da bi jih novi odbor tudi dosegel.
Sele
V sredo 10. marca 1971 je pod predsedstvom župana Hermana Velika zasedal odbor naše občine. Na dnevnem redu je bilo več točk, ki jih je odbor obravnaval.
Posebno požrtvovalnost je posvetil vprašanju stalne postaje snežnega pluga v Selah, ki jo pristojni urad
Film „£>u.cija“ na Korosfeezti
Slovenska prosvetna zveza je na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti izposlovala celovečerni film »Lucija" in v nadaljevanju tradicije, da se pri svojem kulturnem delu poslužuje tudi filmske umetnosti, omogočila, da ga predvajajo v kinematografih na dvojezičnem ozemlju.
Zadnjo nedeljo so film predvajati v Železni Kapli in potem še v Miklavčevi. Z veseljem lahko poročamo, da sta bili obe predstavi izredno dobro obiskani.
Občinstvo je bilo v obeh krajih s filmom »Lucija" zelo zadovoljno in je s tem hkrati dalo priznanje slovenski filmski umetnosti.
Slovenska prosvetna zveza bo film »Lucija" posredovala tudi še drugim kinematografom in ljudi opozorila na predstave, da ne zamudijo te priložnosti.
O vsebini filma smo že poročali. Zato naj bo tukaj le še omenjeno, da gre za ljubezen med kmečkim sinom in služkinjo, za katero pa ta ljubezen pomeni le tragiko in trpljenje.
Slovenska prosvetna zveza s filmom »Lucija”, ki je posnet po motivih Finžgarjeve povesti »Strici", hkrati obhaja stoletnico rojstva priljubljenega slovenskega pisatelja Finžgarja, ki je našemu narodu zapustil dragocene literarne bisere, od katerih so nekateri našli tudi že pot v svetovno književnost.
ZBOROVODSKI SEMINAR
Drugi del zborovodskega seminarja, ki ga prirejata obe kulturni organizaciji koroških Slovencev, bo v soboto 20. In nedeljo 21. marca 1971 v hotelu Rutar v Dobrli vasi.
Na seminar so vabljeni vsi zborovodje, pa tudi tisti, ki želijo ustanoviti svoj pevski zbor ali kakorkoli delovati na pevskem področju. Posebej so vabljeni tudi učitelji. Ker je seminar prirejen tako, da predstavlja vsak del zaključeno celoto, se drugega dela lako udeležijo tudi taki, ki prvega dela niso obiskali.
Seminar vodijo priznani glasbeni strokovnjaki prof. Radovan Gobec, prof. Branko Rajšter in dr. Valens Vodušek.
Krščanska kulturna zveza	Slovenska prosvetna zveza
URNIK IN PREDMETNIK SEMINARJA
Sobota 20. marca
15.00—	16.00 prof. Branico Rajšter: Osnove vokalne tehnike
16.00—	18.00 prof. Radovan Gobec: Zborovska literatura
18.00—	20.00 prof. Radovan Gobec: študij nove pesmi (R. Simoniti: Kolo)
20.00—	22.00 prof. Branko Rajšter: Obdelava znane pesmi (V snegu) sodelova-
nje mešanega pevskega zbora
Nedelja 21. marca
13.00—	15.00 dr. Valens Vodušek: Koroška narodna pesem,
predavanje s posnetki
15.00—	16.30 prof. Branko Rajšter: študij nove pesmi (F. Venturini: Lovska) 16.30—18.00 prof. Radovan Gobec: Obdelava znane pesmi (Vasovalec), sodelovanje moškega pevskega zbora
pri deželni vladi namerava ukiniti. Načrt je odbor skrbno proučil in prišel do sklepa, da bi s tem postalo redno čiščenje ceste težavno, kar je pokazala tudi praksa pred dvema letoma, ko v Selah ni bilo stalne cestne službe. Zato se je občinski odbor obrnil na pristojnega referenta pri deželni vladi z nujno prošnjo, da deželna cestna uprava najde za občino Sele pozitivno rešitev. Razpust stalne cestne službe bi za Sele pomenil nazadovanje, kar se tiče redne prometne zveze med Selami in Borovljami v zimskem času. To bi predvsem prizadelo vedno večje število otrok, ki se vozijo v Borovlje v šolo, kakor tudi delavce, ki se dnevno vozijo v dolino na delo; ne nazadnje pa bi imel tak ukrep negativne posledice tudi za razvoj zimskega turizma v selski občini. Zato bo občinski odbor ukrenil vse potrebno, da bo cesta tudi v bodoče redno čiščena, kar je v interesu vsega prebivalstva v občini.
Na dnevnem redu seje je bil tudi letni račun oziroma odobritev le-te-ga, ki izkazuje okroglo 79.000 šilingov presežka. Tako je letni račun izkazal v rednem proračunu 1,516.993, 08 šilingov prejemkov in 1,438.075,77 šil. izdatkov, v izrednem proračunu pa 286.066.27 šil. prejemkov in 146.066.27 šil. izdatkov. S tem v zvezi je na predlog podžupana Jožefa Oraže župan bil razbremenjen in letni račun odobren.
Predsednik nadzornega odbora občinski odbornik Hribernik je poročal o izvedeni reviziji občinske blagajne in ugotovil, da so računi v redu, nakar je na njegov predlog bil razbremenjen upravnik blagajne.
i Bilčovs
. Slovensko planin-^drušivo je minuli petek skupno z našim prosvetnim društvom »Bilka" priredilo ski-optično predavanje o planinstvu. Kljub neprikladnemu času se je dvorana pri Miklavžu napolnila do zadnjega količka in udeležencem tega predavanja, ki sta ga imela Toni Miklavčič in Toni Valentinič, ni bilo žal, da so prišli. Kajti predavanje je bilo izredno zanimivo in je obiskovalcem dalo upogled v planinstvo kol šport, predvsem pa jim je prikazalo lepote planinskega sveta. Razen tega sta predavatelja pokazala tudi nekaj takih barvnih diapozitivov, na katerih smo se videli tudi domačini pri raznih prireditvah in krajevnih običajih.
Predavatelja! je v imenu planinskega društva pozdravil tajnik dr. Jožko Buch, ki jima je ob koncu izrekel v imenu prirediteljev tudi zahvalo. Zahvalil se je tudi številnim ljubiteljem planinstva, ki so prišli na predavanje.
Domačemu prosvetnemu društvu in Slovenskemu planinskemu društvu gre zahvala za organizacijo te res lepe prireditve. 2e veliki obisk je pokazal, da ljudje take prireditve radi obiskujejo. Zato želimo, da bi nas naše društvo kmalu spet vabilo-
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
jih je krstil ponoči, ko so se z vodom spuščali navzdol. Kdor jih bo prekorači! živ, ta bo igral s smrtjo za življenje.
Vso borbo se je Ana držala komandirja. Od postojanke šo bili v primerni oddaljenosti, imeli so lep pregled nad vsem položajem in tudi zakloni so bili dobri. Le brzostrelni top in minometalec sta jih držala nekaj časa v precepu in jim enega borca ranila. Orlov je menil, da jih bodo do noči držali v luknji, medtem pa bodo druge brigade zrušile Godovič. Prepričan je bil, da prek senožeti podnevi ne more umakniti čete. Vmes je prisluškoval daljnemu bobnenju topov in tuhtal, kako se obrača vojna sreča in kdaj bo uničena postojanka. Potem ga je iznenadil napad na bataljon vojkovcev. Živčno je prisluškoval drdranju orožja, ki je čez čas utihnilo. Vedel je, da je to pomoč iz Idrije. Potolažil pa se je z mislijo, da so jih odbili. Toda Orlov se je kljub temu s patruljo zavaroval na boku, obenem pa je poslal kurirja k Vojkovemu vodu, naj se umakne in pridruži četi. Čez čas pa so na patruljo udarili Nemci in kmalu nato na njihove položaje.
»Kako da ni Primoža in Vojka," se je jezil Orlov. Od spodaj so slišali njegovega Šarca. »Ta satan trmasti, se ne umakne." In tudi kurirja ni bilo nazaj. Potem jim je skupina Nemcev udarila v hrbet. Za nobeno ceno niso mogli obdržati položajev.
»Umik! Orkamadona! Naj jih vzame hudič spodaj, če se ne umaknejo! Pismene prošnje jim pa ne bom pošiljal!" je zarobantil Orlov Keči in mu naročil, kje naj se umaknejo.
Ano je obšla temna slutnja. Pomislila je na to, da je morda kurir ranjen in Jih ni dosegel. Sama ni vedela, zakaj, samo to je rekla: »Tovariš komandir, obvestiti jih moram o umiku," in že je zdrvela med drevjem in jim izginila izpred oči. Orlov bi ji rad zavpil, naj nikamor ne hodi, pa je sa-
mo zamrmral: »Prekleta baba nora," in že je moral misliti na druge stvari. Z gromkim »hura" In bombami se je četa z Orlovom in Pajkom prebila in se raztepena umikala po grmovju v grapo in navzgor proti vrhu. Nemci so bili prepozni.
Spodaj se je Vojko otresel krčev v nogah in skušal presoditi položaj. Ker niso več streljali na Nemce, so ti spet začeli napredovati in streljati na obronek gozda. Povsod, kjer bi se umikali, so bile čistine pod ognjem od spodaj, zgoraj pa so jih čakali Nemci. Takrat so med drevjem zagledali Ano z razmršenimi lasmi, s puško prek ramena in vso preplašeno. Tik za položaji je našla mrtvega kurirja, in takoj ji je bilo jasno, zakaj se niso umaknili. Padla je k njim v jarek in jim povedala, da so Nemci zavzeli položaje za hrbtom. Rafal dumdumk je oškropil drevje. Pritisnili so se k tlom. Vojko se je ozrl na pobočje, kjer se je greben hriba lomil v drugo grapo. »Tam jih morda še ni," je pokazal z roko Primožu, ki je prikimal in obljubil, da jih bo ščitil na umiku. Ko pa bodo dosegli goščavo, bodo oni zavarovali njega.
Umik! Vsi za menoj!" je zatulil Vojko iz vseh pljuč, se dvignil iz zaklona in se naglo vzpenjal navzgor skozi redek gozd. Travnikarjev in še šest drugih borcev mu je sledilo v razdalji nekaj metrov. Skozi gozd so prišli srečno, čeprav so dumdumke treskale po vejah. Brez sape in brez moči je Vojkova kolona prišla do čistin. Brez oklevanja so se spustili čez črne senožeti, porasle z gladko, spodrs-Ijivo travo. Od spodaj so jih zagledali Nemci ob reki in posadka z brzostrelnim topom pri cerkvi. Obsula jih je ploha krogel in topovskih granat. Oni pa so se počasi, kolikor so jim dopuščale moči, umikali v strmine. Zemlja je brizgala od izstrelkov. Vojko je gledal v prstene curke okoli sebe, toda ničesar ni občutil. Le neka živalska volja za obstankom ga je še gnala naprej. Noge so bile iz svin-
ca, pljuča polna, oči zalite z znojem in vse telo ena sama bolečina. Ozrl se je po svojih. Ujel je z očmi Rudija, ki je pred mesecem dni pobegnil Nemcem. Bile so prazne, velike in motne. »Samo Nemcem živ ne v roke,” je dejal spodaj. Zdaj je malo zaostal, Travnikarjev ga je dohitel in ga priganjal. Potem ga je zadela krogla v senca. Brez besede se je zrušil Travnikarjevemu pod noge. Med zadnjimi v koloni je kriknil Polde, starejši mož, krojač, ki je vedno govoril o svojem sinu in hčerki, kako dobro napredujeta v gimnaziji in da se z močnikom z dolgimi resami nikoli ne bo sprijaznil. Dobil je rafal skozi obe nogi in se valil po pobočju navzdol. Ko se je Vojko zrušil kakor mrtev v gozdu za prvo skalo in je z grenkimi, suhimi usti lovil sapo, je zadelo tistega, ki je zaostal in omagal. Padel je na kolena, spustil puško in se zgrabil za prsi, kot bi p® muslimansko molil. Nekaj časa je bil tako sključen in okoli njega je brizgala prst. Potem pa ga je spodrezalo, padel je na obraz in obležal. Tudi ta je bil nov, delavec iz tekstilne tovarne, ki se je poznal z Orlovom in jim je včasih pravil zgodbe. Za Vojkom so se zavalili še Travnikarjev in dva borca, ki so pretolkli čistino. Stiskali so se za deblo in redke skale, posejane v gozdu, in gledali, kam sedaj i® kje so Nemci.
»Primož!" je zorjul Vojko. Ker mu ni nihče odgovoril« ga je klical še Travnikarjev. Oba novinca sta predlagalo« da bežijo naprej. Vojko pa se je odločil, da odideta s TraV-nikarjevim po Primoža, če ga kmalu ne bo. Njihov razgovor pa je z vrha privabil Nemce. Zapokale so brzostrelk® in zažvižgale krogle. Tekli so pred njimi počez proti vrhu-Tedaj je zabobnel po vejevju rafal brzostrelnega topa i® zažvižgala je težka strojnica. V postojanki so nemško kolono med drevjem zamenjali za partizane in jo z ognje®’ zaustavili in razkropili. Umakniti so se morali nazaj pod vrh« če niso hoteli, da jih pobijejo njihovi. Ostanek Vojkoveg®
ra IT IL U '?!	»_J	«
V-€/<VCV1\AsR
V Celovcu od 20. do 28. marca:
v
Ze tretjič razstava „GOST
Strokovni sejem gastronomije in turizma
Jutri bodo na celovškem sejemskem razstavišču odprli 3. deželni strokovni sejem gastronomije in turizma z naslovom „GOST 71”. Prireditev bo trajala do 28. marca ter bo tako po površini kakor tudi po številu sodelujočih podjetij bistveno prekosila prvi dve tovrstni razstavi. Zanimanje za ta strokovni sejem je namreč od leta do leta večji, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo, kakšno vlogo igra v koroškem gospodarstvu prav turizem: lani je bilo zabeleženih okroglo 14 milijonov turističnih nočitev; povprečno na prebivalca dežele pa je prišlo skoraj sedem nočitev inozemskih turistov.
Prirediteljem sejma »GOST" se seveda postavljajo veliki problemi. V prvi vrsti gre pri tem za dejstvo, da je v tem letnem času možno iz-Vesti razstavo le v kurjenih prostosti (prva prireditev pred dvemi leti 'je bila tozadevno dobra šola) in so s tem že avtomatično postavljene tudi meje glede razsežnosti razstave. Letošnja prireditev bo v tem Oziru dosegla nekakšen maksimum, Saj bodo vanjo poleg mestne hale vključen tudi še severni del stare tesne hale, kjer so morali posebej v ta namen izvesti precejšnje adap-
Zbor RTV Ljubljana gostuje v Celovcu
V ponedeljek zvečer bo v veliki dvorani celovškega Doma glasbe gostoval komorni zbor RTV Ljubljano pod vodstvom svojega dirigen-fa Lojzeta Lebiča. Prvi del sporeda »o obsegal izbrane madrigale in jnotete Gallusa, v drugem delu pa zbor izvajal sodobne kantate, ljubitelji zborovske glasbe pridno vabljeni.
POPRAVEK
.. V članku „V koroški topografiji Je treba napraviti red“ (štev. 10 od 1.2-3. 1971, str. 5) se je pripetila ne-Tiuba napaka, ki jo popravljamo. Če-trti odstavek se mora pravilno glasiti: Poseben problem je nedvomno Koritnica 1739 m, severno od Kepe ležeči kopasti vrh, ki ga domačini Jnienujejo Komnica, Eckschlager v glasilu nemško-avstrijskega planinske-f* društva iz leta 1909 pa Kleiner ■Mittagskogel; zemljevid 1:100.000 Založbe Freytag-Berndt u. Artaria, £latt 23 Karntner Seen, ga označuje Kot Ferlacher Spitze, nemško govori prebivalci pa mu pravijo Tiirken-,°Pf> čeprav je le-ta v omenjeni kar-*l zaznamovan z višino 1571 m ca. 1000 metrov severneje od Komnice. torej cel slovar imen za en sam vrh!
ladje in predvsem zagotoviti možnosti ogrevanja. Poleg tega so med obema halama uredili pokrit povezovalni hodnik, tako da bodo obiskovalci tudi v primeru slabega vremena imeli možnosti nemotenega ogleda vseh razstavnih površin.
Strokovni sejem gastronomije in turizma v Celovcu se torej že iz objektivno pogojenih razlogov ne bo nikdar mogel razviti v veliko sejemsko prireditev, zato pa — kakor je pred dnevi na tiskovni konferenci poudaril ravnatelj dr. Kleindienst — polaga vso pažnjo na kvaliteto. In v tem oziru bo „GOST 71" res nekaj posebnega.
Na sejmu bo sodelovalo skupno 198 razstavljavcev, ki bodo predstavljali 467 podjetij iz Avstrije in nadaljnjih 18 držav sveta. Osrednja razstava bo v mestni hali, medtem ko bo v stari lesni hali urejen „Hotel vizija", kjer bo 32 razstavljavcev predstavilo vse, kar sodi k sodobno urejenemu gostinskemu podjetju — od recepcije mimo kuhinje in restavracijskih prostorov do kavarne, slaščičarne in bara; celo posebna diskoteka, hotelska savna, pokrito kopališče in drugi prostori bodo prikazani, tako da bodo interesenti imeli res splošen pregled o vsem, kar je treba nuditi današnjemu gostu. Pri opremljanju vseh teh loka-litet so svoj del prispevali tudi vrtnarji, ki so poskrbeli, da je vsak prostor dobil tudi ustrezen okras zelenja in cvetlic. Končno pa je treba omeniti še skupino koroških likovnih umetnikov, katerih slike nedvomno izpopolnjujejo opremo posameznih prostorov.
V okvir letošnjega strokovnega sejma „GOST 71" sodi kuharsko tekmovanje, pri katerem bodo sodelovali mladi kuharji z Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Bavarske. Za vsako od teh dežel sta določena po dva dneva in pripraviti bo treba enkrat mednarod-
no, enkrat pa specialno narodno kosilo. Kot razsodnik bo delovala mednarodna žirija, ki bo potem razsodila tudi nagrade — kipce v obliki kuharja, in sicer v zlatu in srebru. Druga privlačnost v okviru sejma pa bodo predavanja z referati o aktualnih vprašanjih turizma, kjer bodo znani strokovnjaki govorili o turizmu in razvoju občin, o gradnji in finansiranju v turizmu ter o pokritih kopališčih v turizmu.
Še marsikaj zanimivega bi bilo mogoče povedati o letošnjem strokovnem sejmu gastronomije in turizma v Celovcu. Toda najboljšo informacijo — kakor pri vseh raz-
Slovenska prosvetna zveza
Na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti je Slovenska prosvetna zveza izposlovala slovenski celovečerni film
»Lucija"
ki ga bodo predvajali v posameznih krajih na južnem Koroškem:
#	v soboto 20. 3.1971 ob 20. uri v kinu na Bistrici v Rožu
•	v petek 26.3.1971 ob 20. uri v kinu na Čajni v Zilji.
V predprogramu bodo predvajali barvni film o slikarju Božidarju Jakcu in film o ziljskem štehvanju, v katerem nastopajo naši rojaki iz Zahomca.
Ljubitelji slovenske filmske umetnosti prisrčno vabljeni!
stavah — posreduje šele obisk prireditve in glede razstave „GOST 71" lahko pričakujemo, da bo spet privabila lepo število obiskovalcev, posebno iz tistih krogov, ki so kakorkoli povezani s tem važnim področjem koroškega gospodarstva. Tako bo prireditev lahko spet prispevala k nadaljnjemu razvoju turizma na Koroškem in s tem uspešno izpolnjevala svojo nalogo.
Čedalje več jugoslovanskih turistov na Koroškem
Jugoslovani, zlasti pa Slovenci, so zadnji dve leti postali izredno pomembni gostje naše dežele, in sicer v zimski turistični sezoni, kjer še vedno pogrešamo večje število gostov iz inozemstva, bolj kot v poletni. Pomen jugoslovanskih gostov za koroško turistično gospodarstvo v zimskih mesecih najbolj ponazarja poročilo deželnega turističnega urada, ki pravi, da je letos januarja na goste iz Jugoslavije odpadlo 15.437 nočitev. S tem so med inozemskimi turisti v januarju zavzeli drugo mesto za gosti iz Zvezne republike Nemčije. Tekom leta dni se je število nočitev jugoslovanskih turistov v deželi podvojilo. Lani januarja so našteli 7565 njihovih nočitev.
Število nočitev jugoslovanskih turističnih gostov na Koroškem zadnja leta vidno narašča. Posebej močno narašča v zimski turistični sezoni. Iz statističnega priročnika za Koroško je mogoče razbrati, da se je med zimsko turistično sezono 1960— 1961 in zimsko turistično sezono 1968/69 skoraj podeseterilo. Pozimi 1960/61 je odpadlo na Jugoslovane komaj 1069 nočitev. Tri zime pozneje, torej 1963/64, je njihovo število znašalo še vedno le 1796. V poznej-šil letih je pričelo naglo naraščati in je v zimi 1966/67 že doseglo 4715. V naslednji zimi je bilo zabeleženo s 6210 nočitvami, v zimski sezoni 1968/69 pa z 9782 nočitvami. Toda tudi to število je bilo v primerjavi z nočitvami lanskega januarja še nizko, saj se je nanašalo na obdobje od prvega novembra do 30. aprila.
Število turističnih nočitev v zimski sezoni 1969/70 še ni znano, sezona 1970/71 pa še ni pri kraju. Toda po primerjavah z nočitvami v januarju je mogoče sklepati, da je 1969/70 preseglo 20.000 nočitev in da se bo letos gibalo pri 40.000. K številu jugoslovanskih gostov, ki na Koroškem prenočijo, pa je treba prišteti še one, ki pridejo v deželo zjutraj (n. pr. na smučanje) in jo potem na večer zopet zapustijo; takih gostov bo še mnogo več kot tistih, ki v deželi tudi prenočijo.
Torej je očitno, da postajajo Jugoslovani pomemben partner koroškega turističnega gospodarstva. To toliko bolj, ker njihova kupna moč nikakor več ne zaostaja za ono drugih inozemskih turistov. Koroško turistično gospodarstvo se je pričelo tega dejstva zavedati. V zadnjem tednu je podvzelo potrebne korake za povečano turistično propagando tu-tudi v Jugoslaviji.
Ta razvoj je na splošno tudi za
nas razveseljiv, vendar je treba ugotoviti, da gre jugoslovanski turistični val v vedno večji meri mimo nas in naših krajev. Ker manjka po naših krajih dvojezičnih napisov — privatnih enako kot javnih — se številni turisti niti ne spomnijo, da se na poti v središče zimskega turizma vozijo po krajih, kjer živimo koroški Slovenci.
Že leta 1965 je bil pri nas napisan turistični priročnik „Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem". Njegov namen je bil, da predstavi jugoslovanskim turistom naše kraje, naše zgodovinske spomenike in našo sedanjost. Kakor je razvidno iz bibliografije založbe Obzorja v Mariboru ob njeni 20-letnici, je bil ta priročnik po petih letih lani avgusta sicer do-tiskan, toda na knjižni trg vse do danes ni prišel. Zakaj? Odgovor na to vprašanje bi bil po malem zelo na mestu.
Grebinj
Kakor smo v našem listu poročali, so pred tedni neznani storilci oskrunili partizanski spomenik na pokopališču v Grebinju. Grebinjska občina pa je kmalu nato poskrbela, da je bi-l spomenik očiščen.
Zveza koroških partizanov je v tej zadevi poslala grebinjski občini pismo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo nad hitrim ukrepanjem. Posebej naglaša, da se je občina zavedala dolžnosti, ki jih je Avstrija z državno pogodbo prevzela glede takih spomenikov in grobišč. V členu 19 je namreč rečeno, da se Avstrija obveže, da bo spoštovala, ščitila in ohranila na avstrijskem o-zemlju nahajajoče se grobove vojakov, vojnih ujetnikov in prisilno v Avstrijo privedenih državljanov zavezniških sil in drugih Združenih narodov, ki so bili z Nemčijo v vojnem stanju; prav tako spominske kamne in embleme teh grobov kakor tudi spomenike, ki so posvečeni vojaški slavi armad, ki so se na avstrijskem državnem ozemlju borile proti Hitlerjevi Nemčiji.
Naj bi bila grebinjska občina zgled tudi drugim občinam, v katerih so bili v zadnjih letih zločinsko oskrunjeni grobovi protifašističnih borcev.
UkANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:
v°da se je, zahvaljujoč slučaju, rešil. V gostem, mladem 9ozdu, ki se je vlekel na vrh, jih ni nihče več nadlegoval.
Med drevjem so se potuhnili v grmovje In se malo od-aahni!i. Ker so bili na smrt utrujeni, so s polnimi usti lovili SaPo. Preden so krenili naprej, so napolnili orožje in pripravili bombe.
Povsod okrog sebe so slišali nemško govorico. Levo ^ kofanjasti grapi se je prav tako slišalo govorjenje in sijanje kamenja. Bili so v brezupnem položaju, v katerem Po Vojko ni izgubil glave. Kot trop preganjanih ovac so ?e vsi štirje držali v grmovju.
Eden od novincev, ves posinel v obraz, je dejal ob-^Pano:
»Ujeli nas bodo!" Drugi pa je takoj pristavil: „Če flQs dobe z orožjem, bo slabo za nas."
Vojko in Travnikarjev sta se spogledala, ker sta po-'Zr|Qla te vrste pogovorov in videla novincema v srce. Strah je spričo tega, da so se rešili, stopnjeval najslabše možnosti za življenje.
Zato je Vojko usekal naravnost v njun obup:
»Ce se predasta, vaju bodo zaklali, preveč smo jih spo-aj pobili. Če se prebijeta z nama, bosta ostala živa. Par-'*an se živ ne preda Nemcem v roke, ali sta razumela?"
Osramočena sta povesila pogled in se zgovarjala, da 110 to nista mislila.
rrea smrtjo se ,n jirna odpiral
Vojko pa je odredil:
»Prebijali se bomo skupno in drug drugega kriti. Če Mislita kaj drugače, lahko takoj gresta!"
Molče sta prikimala, zdaj že ozdravljena, in se spustila *a Vojkom in Travnikarjem, ki sta se že plazila po grmovju, Vs<3k s svojo nemško ročno granato z držajem v ustih. Ne-
opaženo so se privlekli do vrha hriba. Po centimetrih so se vlekli k črti ločnici.
Med drevjem so zagledali dva Nemca, ki sta molila glave čez rob. S Travnikarjem sta vrgla vsak po eno ročno granato. Ko sta eksplodirali, so se zagnali vsi štirje na rešilno črto. Navzdol so se valili drug za drugim in se prebijali skozi goščavo. Za njimi je tolkla strojnica. V grapi so se zbrali in popadali po tleh kot pobiti, vsi sivi v obraze, brez sape in brez moči. Nad njimi je še naprej strahovito pokalo. Gorski lovci so gonili Orlova. Vedeli so, da so odrezani od čete. Vlekli so se naprej in prišli na kolovoz. Popadali so na kolena in do zadnje kaplje posrkali kalno vodo v kolesnicah. Za gozdom jih je čakalo strmo pobočje, ki se je vzpenjalo proti Ledinam, kjer se je borila brigada.
9
Ana se je tesno oklenila njegove roke, ki je s krčevito strastjo pritiskala v ramo kopito strojnice. Z žensko nežnostjo se je stisnila k njemu, kakor včasih, ko sta ležala skupaj. Zdaj se je počutila po dolgem času srečna kot še nikoli. Njegovo telo se je stresalo pod sunki orožja, vendar je ostalo trdno, kot prikovano na svoje mesto. Za izstrelke okoli sebe se nista zmenila. Čepravo jo je Primož podil, naj se umika z Vojkovo skupino, je ostala pri njem.
Primožu se je zdelo, da doživlja nekaj, kar se je že nekoč, davno morda v nekem drugem življenju, zgodilo. Votla bolečina mu je prešinjala telo. Spodaj so bile zelene postave vse bliže in tudi vse več jih je bilo. Obrnil se je proti pomočniku in mu zakričal, naj mu da municijo. Fant je zgrbljen kot lisica v brlogu, siv v obraz, vtikal v redenik zadnjo zalogo nabojev. Pomolil mu jih je in ga opozoril, da so zadnji. Zato jih je Primož vložil s posebno ljubeznijo.
Pograbil je ročico in sunkovito napel strojnico. Ko se je dvignil, je udaril snop krogel v prsobran In mu brizgnil prst v obraz. Včasih so skozi vejevje prihajali klici in se zopet izgubljali.
»Primož, kličejo nas, da se umaknemo," je dejal pomočnik in se izgubljeno oziral za glasom.
»Kar skoči,” je zavpil Primož in nameraval zaustaviti nemškega mitraljezca, ki se je prevrgel v njihovo bližino. Fant se je pognal v strmino, po nekaj metrih pa je zakrilil z rokami in se skotalil v jarek. Zbil ga je mitraljezec, ki se jim je priplazil v bok. Primož ga je pomeril in obsul z bobnečim rafalom. Videl je, da je zdrsnil za skalo, in odleglo mu je. Že je hotel potegniti strojnico k sebi, da bi z Ano skočila, ko ga je od čela proti ušesu zapeklo, kot bi ga nekdo krepko ošinil z bičem. Rahlo se mu je zameglilo in zdrsnil je v zaklon. V ustih je začutil okus po svoji lobanji. V glavi mu je rezko zvonilo, okleščeno drevo pa se je zavrtelo na sivem nebu, kot bi ga požiral vrtinec vode. Zdelo se mu je, da se nekam pogreza.
»Primož!" je kriknila Ana vsa iz uma. Videla, kako se je oprl na komolce in z obema rokama zgrabil za glavo. Med prsti se je cedila svetlordeča kri in se razlivala po obrazu. Ko se mu je čez čas vrnila zavest, je odprl oči in zagledal nad seboj njen žalostni obraz in obupane oči. Njene solze so rosile na njegov obraz kot pohleven dež na izsušeno zemljo. Na tilniku je začutil njene mehke roke in odsev daljne pozabljene nežnosti ga je obhajal. Skušal se ji je nasmehniti tako prijazno, kot včasih materi, kadar je ležal bolan tn ga je mučila vročica. Potem je spustil roko z rane na glavi.
»Ana, ali si, ali se mi blede?"
»Jaz sem, Primož. Stran morava!"
Grenko se je nasmehnil, ostra bolečina se je vrnila. Zato je spet zakril rano z roko.
i7: . ••
■
MARTA GROM
Mojca in Andrej
Mojco so klicali škrjanček. Morda zato, ker je vsak prosti čas izkoristila za petje. Mojca je pela zjutraj, ko je vstala. Pela je čez dan, ko se je igrala in ko je pisala nalogo. Pela je zvečer, ko je šla spot.
Bratec Andrej, ki ni imel pevskega daru, je Mojco občudoval in ji rahlo zavidal. Kako rad bi pel tako lepo, kot je pela ona! Nekega dne se je izprsil, povzdignil je glas in zapel. Prepel je že prvo kitico, potem
Vvabcc pravi
Čiv, čiv, čiv, še sem živ! Ni me vzela dolga zima, ki za ptiče hrane nima. Zvita mačka ni me snela, zlobna zanka ni ujela. Zdaj se toplo sonce smeje, mokro suknjico mi greje. Čiv, čiv, čiv, še sem živ!
drugo in ko je pričel s tretjo, je Mojca bušnila v smeh.
.Saj ne poješ prav!" je rekla. .Poješ tako kot...
Sredi stavka je utihnila. Andrej je tako žalostno gledal in Mojca se je naglo popravila:
.Andrej, če hočeš, bova skupaj zapela. Seveda bova! Seveda!”
In sta pela vse popoldne do poznega večera. Andrej je pel, a Mojca ga je ves čas popravljala:
,Ne tako!" je govorila. „Ne tako! Takole, vidiš! Takole ..."
In je spet zapela.
Stric Tomaž, ki je poslušal Mojco in Andreja, je naveličan vedno istega napeva, skomignil z rameni in rekel:
.Fant je brez posluha in brez glasu! Ubit kravji zvonec!"
Andrej je pri priči utihnil. Pogledal je skozi okno in čeprav je bila zunaj že noč in ga je bilo strah teme, je brez omahovanja stekel iz sobe.
Obstal je na dvorišču in se oziral na vse strani. Joj, kakšne sence! Kakšne strašne sence! Od strahu je drgetal in tiho ihtel.
Mojca, ki je tekla za njim, ga je našla skritega za drvarnico. Sedel je na leseni klopi in si z obema rokama pokriva! obraz. Hotela ga je pobožati, a se je zdrznila. Na svoji dlani je začutila solze.
.Norček!” je rekla. .Zakaj jočeš? Zato ker nimaš posluha? Ker nimaš glasu? Zares si pravi telebanček! Kaj zato če nimaš posluha! Zato pa imenitno rišeš! Mene poglej, ki še mucka ne znam risati. Narišem ga, pa pravijo, da sem narisala oslička. Potem narišem konja in me vprašujejo, če žival na sliki predstavlja kamelo.”
Mojca je globoko vzdihnila, se sklonila k bratcu in mu tiho zašepetala v uho:
.Samo tebi zaupam. Ti se ne boš smejal. Vem, da se ne boš smejal. Vem.”
Andrej je počasi dvignil glavo. Z velikimi začudenimi očmi se je zagledal v Mojco, ki je z žalostnim glasom nadaljevala:
.Danes moram naslikati pomladno podobo. In slikati jo moram za kazen, ker sem v šolski risanki naredila veliko packo. Ampak veš, tista packa sploh ni bila resnična packa in to je najhuje. Bil je metulj. Vsaj hotela sem, da bi bil metulj, pa se mi je ponesrečilo."
Andrej se je zavzel. Mojčine oči so se čudno svetile.
.Vidiš, kako sem žalostna. Hočem ali ne, pri risanju se mi vedno kaj ponesreči. Nimam roke za risanje in pika.”
Ob Mojčini solzi, ki se je pocedila po njenem Ilcu, je Andrej pozabil na svojo žalost. Pozabil je celo na noč, na temo in na strah.
»Ne jokaj, Mojca,” je rekel. »Če hočeš, ti bom jaz naslikal pomladno podobo. Samo če hočeš!”
In Andrej je narisal pomladno podobo, ki je bila zares lepa. Na njej je bil narisan grič, na katerem so že cveteli beli zvončki in rumene trobentice. Pod gričem je žuborel potoček in v njem so plavale ribice. Na kraju potočka je rasel grm žametno sivih mačic, ki so tako mehke kot puhek. Trije otroci so plesali ringa raja. Dve deklici sta spletali venčke. Vsi otroci pa so Imeli kotičke ustnic zaokrožene navzgor in to je pomenilo, da se smejejo. Le kdo je še videl otroke, ki se jočejo na pomladni sliki. Celo sonce, ki je sijalo nad gričem, se je smejalo s kotički ustnic zaokroženimi navzgor.
Andrej je poiskal svetlo modro barvico in z njo je naslikal tri oblačke. Velikega, manjšega in najmanjšega. In pod oblaki, okoli griča so plavale in prhutale ptice. Pravzaprav so se videla le črna plahutajoča krila in s tem je bila slika končana.
Andrejevo mojstrovino so občudovali vsi
Zvončki
Zvončki, zvončki kar čez noč so zazvonili, zemlja, pa še spi, debel sneg po gorah leži. Le kako so se zbudili — saj še ni pomladf Sonček zlati, ves zaspan, nič ne greje,
s severa ledeni veter veje v zamegleni dan.
Toda zvončki, ti veseli zvončki, kar čez noč so zazvonili.
Ludovika Kalan
po vrsti. Mama, oče, dedek, babica in stric Tomaž. Mojca pa je ves čas prepevala in se veselo sukala okoli Andreja. Nazadnje ga je objela z vso močjo, se zasmejala in rekla:
»Pa reciva, če nisva srečna! Ti Imaš roko za risanje, jaz imam glas za petje in tako imava vse! Le kaj še hočeva?"
BUTALSKI ZAJEC
Tale historija ni kdo ve kako imenitna, povem jo le, ker se mi je sanjala. Včasih se mi kake hiistorije sanjajo, pa ni nobena dosti prida.
O butalskem zajcu se mi je sanjalo tole.
Privadil se je bil v deteljo in je Butalce nič koliko bolelo srce, ko so videli požrešno žival, kako se jim suče po deteljišču.
Majali so glave in moževali, kaj naj store, da preženo zajca iz detelje in ga preženo brez škode za deteljo, pa tudi brez škode za zajca, ki takisto ne bo brez koristi v pečenem stanju.
Majali so glave in moževali teden dni in so
sklenili tako: najprej naj se zajcu detelja prepove z lepo besedo — morebiti bo pomagalo. Naj se da živali primeren rok, do tega roka se mora izseliti. Če se ne bo, bodo vnovič stopili vkup in preudarili in sklenili, kaj bo potem.
Tako so dejali in so ukazali policaju in ko je prišla nedelja, se je pokril policaj s kapo in je stopil na občinsko pot ob deteljišču. Z-močnim glasom je dal zajcu na znanje, da so butalski možje sklenili tako, da se najstrožje in neprekldcano prepove deteljišče; izseliti da se mora iz detelje v hosto, to pa najkasneje v štirinajstih dneh in tako gotovo, ker bi drugače lahko prišlo drugače, in se ne ve, kako bi prišlo.
Verno so Butalci poslušali oklic. Potem so šteli dneve in so čakali, kaj bo: ali se bo zajec pokoril oklicu ali se bo drznil, da se mu ne bo — to bi bil punt!
Tekli so dnevi, preteklo jih je štirinajst, tedaj je detelja zrasla tako visoko, da iznad nje m bilo videti zajca tudi, kadar se je od sladke detelje pijan postavljal na glavo. Pa ko Butalci zajca niso videli, so dejali: »Hvala bogu, m ga več!“ in so bili veseli.
In takih ljudi je povsod dosti: česar ne vidijo ali ne marajo videti, pa pravijo, da ni-
Fran Milčinski
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
»Primož, krogla te je oplazila. Takoj te obvežem!" Njene spretne roke so odprle torbico in že mu je položila prvi zavoj na rano, v nekaj trenutkih je bil obvezan. »Primož, beživa od tod! Nemci prihajajo!"
»Ne, ne. Nikamor ne bova prišla. Kje so bombe?” Dvignila se je in z občutkom krčevitega strahu zavpila: »Primož, Nemci so se vsuli v gozd pod nama!”
Beseda »Nemci” se mu je zavrtinčila v možganih in bilo mu je, kot bi pozimi padel v vodo. Živalski nagon samoohrone se je povrnil. Vzpel se ije na kolena, nabasal pripravljene bombe v žepe, zgrabil strojnico in rekel: »Pojdiva!” Plazila sta se ob robu kotanje, ki so jo branili, mimo mrtvih do goščavja. Tu je Primož vrgel strojnico čez rame, podal dekletu roko in se prebijal z njo v strmino. Bila sta že precej visoko, skoraj v grapi, kjer se je Vojko s svojimi prebijal prek senožeti, ko sta zaslišala Nemce nad seboj in stok ranjenega nekje v bližini. Otrpnila sta. Primoža je zalil obup groze. Spodaj nemški glasovi, nad njima nemški glasovi. Povsod rezka govorica, podobna šklepetanju čeljusti lačnih psov. »Kam?” je pogledal Ano.
»V njenih očeh ni bilo odgovora, le plaho se je stiskala k njemu in se tresla kot preganjena srna. »Ana, ne branim ti, če se hočeš predati," jo je vprašal, ne da bi mislil zakaj. »Jaz se ne bom. Skušal se bom nekam zavleči in pričakal jih bom z bombami."
»Jaz grem s teboj,” je dahnila.
V koritu, z goščavjem zaraščene grape, je zagledal nekaj podrtih smrek in ob njih na kupu zložene veje. »Pojdi! zabila se bova." Potegnil jo je za sabo in plazila sta se po grmovju navzdol, dokler se nista privlekla k deblom in začela mrzlično razmetavati smrekovo vejevje, pod katero sta se skrila. Primož se je tako zavlekel že pred letom dni na Jelovici, Nemci so hodili po njem, dobili ga pa niso. Skrita pod vejami, tesno stisnjena drug k drugemu, sta
ležala in čakala. Ker so bila tla mokra, po grapi se je le-nivo odcejala voda, sta kmalu drgetala od mraza in strahu. Primož je iz žepa izvlekel dve bombi in ji zašepetal: »Če naju staknejo, sama ne bova umrla.” Položila mu je roko na usta. Nemški glasovi so se približevali in spet so jodlali. Primož je sklepal, da bodo šli po robeh grape in da se jim v goščavo ne bo dalo lesti. Vedel je, da Nemci nimajo posebnega veselja brskati po grmovju ali dvigati vejevje, če ni za to posebnega povelja. Vsakdo, ki prvi vtakne nos v skrivališče, je gotovo izgubljen. Z veseljem se je spomnil na psa, ki je šel po smrt na njihove položaje. Ta bi ju gotovo staknil. Zdaj se je bal samo tega, da vojakov kdo ne bi poslal, lahko bi pa tudi z roba prestrelili smrečje. Pomaknil je roko predse in pogledal na uro. Pod vejami je bilo mračno in tostorna številčnica se je močno svetlikala. Sledil je sekundnemu kazalcu, ki se je sunkovito premikal okoli osi in enakomerno delil okroglo ploskev. »Včasih se čas zgosti in je več vreden kakor takrat, ko kar teče in se nam zdi, da smo ga prespali. To se pravi, da je različno vreden. Prav sedaj imam občutek, kot da se je ustavil. Sedaj se gosti," je mislil Primož.
Govorjenje se je močno približalo in razločila sta besede. Prijel jo je za roko tik nad zapestjem. Otipal je žilo in po občutku vedel, da srce bije še enkrat hitreje kot običajno. Grenko mu je postalo pri srcu. Ko se je umiril, je spet lahko mislil. »Srce In ura bijeta skoraj sorodno. Vendar ura nima pojma o strahu in zdaj, ko prihajajo Nemci, ne bije prav nič hitreje. Mislim, da si mnogi ljudje prizadevajo, da bi bil! taki. Tudi meni bije srce hitreje, to se pravi, da me je strah, čeprav mi to ni všeč. Končno me je lahko strah,” je mislil naprej. »Vse na meni je nemško: obleka, ura od nekega protiletalskega topničarja, strojnica od gorskih lovcev, ki zdaj vsi potni lezejo proti nama. Kaj morem za to, če se moramo oskrbovati pri njih. Če se
bomba ne bi razpočila, bi naju bili veseli." Misel, da bi ga Nemci ujeli živega, je kanila vanj kakor kaplja goreče smole na kožo. V tej luči so stvari drugačne, kot si v začetku zamišljamo. Večkrat si je želel umreti, zdaj pa se m® je zazdelo, da je bila to laž. To je bila pravzaprav želj ® po nekem drugačnem življenju. Kdove, kaj si Ana misli ° tej stvari, škoda, da je ne morem vprašati," je mislil in jo čvrsto prijel za roko. Tudi ona se ga je krepko oklenila in se privijala k njemu. Drhtela je.
Nemških glasov ni bilo konca. Preklinjali so in se med seboj zgovarjali. Streljanje je prihajalo tudi iz daljav.
Ana je razmišljala o tem, kar je storila. »Že mora bilj tako prav, če me je povleklo." Posumila je, če Orlov n' namerava! pustiti Primoža umreti. Opravičevala ga je, d® ga je zmedel nemški napad, jodlanje ji je zbudilo spomin® na stotnika Knieckeja. Lahko bi se jim podala in bi živelo Tako pa bo umrla, če pridejo Nemci.
Bomba v Primoževi roki ju bo usodno povezala.
Zaslišala sta krike. Pol streljajo od njiju so v grmovj® odkrili ranjenega partizana. »Bandit! Bandit!" so vpili ko* otroci, ki so na lovu odkrili žival. Sklepala sta po glasovihr da so ga vlekli proti njima. Ana ju je razumela. Bila dva Nemca, ki sta dobila nalog, da ranjenca odvlečeta v dolino. »Na živce mi gre to javkanje, Hans.” »Tudi men® moti. Ne ljubi se mi vlačiti to crkovino navzdol in se zop®* vrniti.”
»Daj bajonet na puško in pošljiva ga k hudiču! N®' takni ga, da ne boš bajoneta vso vojno nosil zastonj 1,1 odpiral z njim konserve."
Potem je bilo nekaj trenutkov tiho, nato pa je šklepnil®' ko je natikal bajonet na puško. Nečloveški krik je zarez® skozi zrak. Za njima je prišel še tretji Nemec in dejal: »P^ stita ga! Ujetnike rabijo zavoljo podatkov."
(Se nadaljuje)
6 3 E S S te l5 O
v-e^vc/rvue
Kdo je kriv?
Bill Hendricks je divje pogledal tajnico:
— Dejal sem vam, da me ne vznemirjajte! Povejte moji ženi, da jo Bom klical pozneje!
. Sedel je na sestanku s svojim šefom * ravnateljem umetniškega oddelka. Nikomor od njiju ni bilo prav, če je *do motil sestanke.
— Pravi, da je izredno važno ...“
je odgovorila tajnica.
Vstal je in zaprosil ravnatelja, da ®iu za trenutek oprosti.
— V redu, Bill, saj bomo vsak hip *ončali.
.. — Takoj se bom vrnil, — je obljubil Bill.
Stopil je v svojo pisarno. Telefonska slušalka je ležala ob aparatu. Besno jo je pograbil:
— Karen! Tisočkrat sem ti že posedal ...
, •— Ne kriči name! — se je oglasil kovinski glas iz slušalke. — Kmalu Bo ura štiri, zato moram vedeti...
— Moraš vedeti? No, kaj?
— Kaj želiš večerjati. Obljubil si, Ua me boš ob treh poklical. Menda ?e pričakuješ, da znam uganiti tvoje misli?
. — Poslušaj, Karen... — Hend-r*cks se je nemočno sesedel na stol.
— Moral sem zapustiti važen sestanek. Milijon večerij ni vredno to-hko, razumeš
— Ne želim se prepirati s teboj! . Saj se ne prepiram, samo pojasnjujem ti. Delaš iz mene bedaka Pred šefi in kolegi.
— Dragi, ti se mi dobrikaš...
Nocoj ne čakaj name. Zdravo!
— Zdravo! — je odgovorila Karen.
Vrgel je slušalko na aparat. Roke s° se mu tresle, zato jih je potisnil v žepe suknjiča. Prav v tem hipu je ?aslišal glasove na hodniku. Sestanek Je bil končan in prekinjen. Njegov ravnatelj je stopil v sobo.
— Si že končal z razgovorom? — 8a je vprašal in se nasmehnil.
Hendricks je samo prikimal.
, Ničesar nisi zamudil na sestanku. Šef je sporazumen z našimi predli. to je vse. Upam, da si si vse Napisal v beležnico.
— Sem, verjetno je ostala na mizi.
— Najbrž je to tvoja beležnica!
Ravnatelj je vrgel zvezek z rumenimi platnicami na mizo. — Ga "°va vsak en kozarček? v Hvala, toda nocoj moram končati še neke zaostanke, preden odi-uem domov. In nekatere račune mo-ram plačati v mestu.
V redu. Torej se bova videla ^ ponedeljek zjutraj.
Ura je odbila pet udarcev. Bližnje pisarne so na mah oživele. Tajnice in nameščenci so pohiteli, da bi čimprej ujeli avtobuse. Pričenjal se je vikend, s katerim so bili povezani številni načrti in želje. Hendricks se skoraj deset minut ni ganil z mesta. Razmišljal je, toda ne o svoji službi, šefu in pisarni. Nato je vzel iz žepa ključ in odprl majhen predal na dnu velike omare s spisi. Iz neke škatle je vzel beležnico s trdimi platnicami. Vanjo je pod zaporednimi številkami zapisoval svoje ugotovitve. Zdaj jih je bral že kdove kolikič:
DOMISLICE
9 Gentleman je moški, ki vedno točno ve, kako daleč predaleč sme pri ženski.
9 Skrivnost življenja ni v tem, da delamo tisto, kar imamo radi, temveč da imamo radi tisto, kar delamo.
9 Mnogi ljudje z glavo samo prikimava, nikdar pa ne misli z njo.
9 Edina zver v areni, kjer so bikoborbe, je občinstvo.
9 Nekatere ženske so premalo lepe, da bi lahko varale in preveč pametne, da bi lahko bile zveste.
9 Z domače njive so dobre še koprive.
9 Reven ni tisti, ki ima malo, temveč tisti, ki mu ni nikdar dovolj.
#	Starost moškega spoznamo najpogosteje po tem, kaj govori, starost ženske pa po tem, kaj ji lahko rečemo.
9 Kadar zaslužni ljudje niso več za nobeno rabo, postanejo pojem.
O Mladim ljudem se zdi, da je denar najpomembnejša reč na svetu; ko ostarijo, so o tem popolnoma prepričani.
•	Zakon je dober, če je mož motor in žena zavora — ali narobe; zakon med dvema motorjema ali zavorama je slab.
9 Človek, ki ima veliko v sebi, na sebi ne potrebuje ničesar.
SLON
Revizor Bartolomej Kvaka ni bil golov, ali mu je žena zvesta, ko je on na službenem potovanju. Odločil se je preizkusiti njeno zvestobo. Povedal ji je, da odpotuje jutri do Krcflovskega Chlmca in da se vrne čez štiri dni. Ob 19. uri je odšel na nočni brzec. Ob 22. uri pa se je vrnil domov in pozvonil na vratih svojega stanovanja. Dolgo je zvonil In dolgo čakal, dokler ni žena odprla.
»Koj se je zgodilo?"
»Zamudil sem vlak!" je povedal Bartolomej.
»No, naredim ti večerjo," je dejala žena in odšla v kuhinjo. Barlolomej pa je odšel v sobo in ni mogel verjeti. Pogledal je pod posteljo, V omaro in potem v kopalnico. Nikjer nič. Nato se je vrnil v sobo in °dprl balkonska vrata. Obstal je kakor okamenel. Na balkonu ‘je stal mladenič — v pižami. ..
»Ali sle gentleman, gospod?" je vprašal mladi mož.
»Sem ..." je povedal Bartolomej.
»Smolo imam! Bil sem zgoraj,” pokazal je z roko navzgor, »prišel je soprog in meni ni preostalo nič drugega kot skočiti sem. Če ste gen-Heman, mi pomagajte. Dajte mi kakšno obleko, da hitro odidem."
»Razumem," je dejal Bartolomej resno. Vzel je iz omare starejšo °bleko, počakal, da se je {ant oblekel, in ga nato tiho, kakor pač ukazuje moška čast, popeljal mimo kuhinje na hodnik. Potem se je mirno navečerjal in legel spat. Tudi soproga je zaspala.
Opolnoči pa je Bartolomej prižgal luč, zbudil soprogo in ji primata! dve okrog ušes.
»Kaj je?" je kriknila soproga. »Mar si zblaznel?"
»Oh, jaz slon," si je na glas očital Bartolomej, »komaj sedaj sem spomnil, da nad nami nihče ne stanuje..."
1.	graja me vsak prekleti večer;
2.	potrošila je 500 dolarjev za plašč, ki ga ni potrebovala;
3.	imela me je za lažnivca v navzočnosti prijatelja;
4.	zavrgla je moje še dobro porab-ne žoge za golf;
5.	kadar čisti hišo, si obleče mojo najlepšo športno srajco;
6.	avto ima samo zase, tako da moram vsako jutro hoditi peš do železniške postaje;
7.	nikoli noče na letni dopust v kraje, ki jih predlagam jaz;
8.	vselej, kadar se razjezi, moram spati v salonu na trdem kavču;
9.	napada mojo tajnico;
10.	nikoli mi zjutraj ne pripravi zajtrka;
11.	zmeraj nekam skrije pepelnike;
12.	moje sorodnike zmerja kot tolpo lenuhov;
13.	dala mi je zaušnico, ko sem ji povedal v brk, kaj mislim o njej;
14.	uporablja mojo krtačico za zobe;
15.	nikoli se ne briga za moje srajce in nogavice. Na njih redno manjka kak gumb ali pa so raztrgane;
16.	na resnih poslovnih sprejemih se vede kot razvajenka.
Prebral je zadnjo pripombo, pa nato pod naslednjo številko zapisal:
17.	brez vzroka me kliče po telefonu ob najneprimernejšem času in ko sem najbolj zaposlen.
Položil je beležnico v škatlo, zaklenil predal in se odpravil domov. — Bill?
— Pozneje! — je odgovoril, šel mimo kuhinjskih vrat in se hotel napotiti v spalnico. Tedaj je zapazil v kuhinji ženp s kozarcem v roki. »Seveda,“ je pomislil, — »pije, loka ga kakor vodo. Ne bom se čudil, če je popila že polovico whiskyja, ki sem ga sinoči načel. To bom zabeležil pod številko 18.“
— Devetnajst! — je glasno vzkliknil, ko je zagledal nepospravljeno spalnico. Njeno perilo je bilo razmetano po tleh, postelje odgrnjene. »Kaj le dela ves dan?“
Slekel je srajco in jo vrgel na stol. Iz omare je vzel volneno majico. Nenadoma se je spomnil na revolver, ki je bil skrit pod kupom perila. Potipal je z roko pod perilo in se prepričal, da je škatla z orožjem še na svojem mestu.
— Ali nisi rekel, da nocoj ne boš prišel domov? — je vprašala Karen, ko je vstopila v salon.
— Premislil sem si!
— Ponudila bi ti pijačo, toda whisky ni dober za tvoj gastritis.
— Skrbi za svoj želodec. Opazil sem, da ne varčuješ z alkoholom!
— To pomeni, da že spet začenjaš! Kje sva že nehala?
— To veš ti bolje od mene. Lepa slika! Medtem ko mož dela, pije žena doma whisky iz velikega kozarca ... — Bill! ^
— Misliš, da sem slep? Vem, kaj delaš in kako delaš! — je revsnil in vrgel časnik na preprogo.
—- Dragi, kaj si nocoj tako razdražen? — ga je ljubeznivo vprašala Karen. — Je bil dan v pisarni tako naporen? Si se sprl s svojo sladko tajnico?
— K vragu ti in ona! Vsega mi je dosti.
— Prav imaš. Tudi jaz mislim, da je dosti.
Hendricks se je dvignil.
— Kam hočeš?
— Gor, takoj se bom vrnil.
V spalnici je iz omare vzel škatlo, v kateri je bil shranjen revolver. S pogledom je iskal škarje, da bi prerezal vrvico na zavitku; nikjer jih ni videl. Preklinjal je in pričel brskati po ženini toaletni mizici. Ni se oziral na nered, ki ga je s tem povzročil. Tem bolje! Povedal bo policiji o nenavadnem vlomilcu, ki je v samoobrambi ubil njegovo ženo.
Tedaj je zagledal njeno košarico s šivanjem. Dvignil je pokrov in stresel vsebino na mizo: nekaj motkov raznobarvnega sukanca, merilo, blazina z iglami, krpice, škarje, naprstnik, kos prepognjenega papirja ...
Vzel ga je in radovedno razgrnil. Na njem je Karen s svojim drobnim rokopisom zabeležila:
1.	nikoli se ne pogovarja z menoj, ko ipride zvečer iz službe domov;
2.	vara me s svojo tajnico;
3.	nikoli mi na sprejemih ali v družbi ne posveča pozornosti;
4.	nikoli mi ne dovoli. ..
In tako dalje. Osemnajst točk.
Billu je zdrsnil list iz roke. Topo je gledal v svojo sliko v zrcalu in se zamislil. Nato je vzel revolver in ga počasi položil nazaj v škatlo.
Ustavni zakon za južne Tirolce
Manjšina, ki je večina,
bo avtonomno upravljala bocensko pokrajino
(Prvo nadaljevanje)
V tistih letih okrog 1960 je Italija preživljala tudi hudo notranjo krizo zaradi poskusov desničarske narave (Tambronijeva vlada in zunanja podpora neofašistov nekaterim enobarvnim krščanskodemokratskim vladam) in zaradi prvih premikov na levo, ki naj bi obnovili sistem vladnih koalicij z vključitvijo socialistov. Obenem pa si Italija kot partnerka Nemčije v atlantskem paktu in skupnem evropskem trgu ni mogla privoščiti, da bi prezrla neprikrit interes svojega zaveznika za ugodno rešitev zahtev Južnih Tirolcev in Avstrije. Za Italijo ni namreč nobena skrivnost, da so atentatorji prihajali z navodili iz svojega središča v Miinchnu, da je bilo zahodnonemško javno mnenje do potankosti obveščeno o vsem, kar se je dogajalo v Bocnu, in da je bonska vlada, čeprav neuradno in ne kričavo kot avstrijska, pogostoma dala vedeti Italiji, da je postal položaj nevzdržen.
9 »KOMISIJA 19”
Prvi korak k rešitvi vprašanja je bila ustanovitev „komisije 19“, v katero so bili vključeni tudi številni predstavniki južnih Tirolcev. Po dveinp obletnem delu je „komisija 19“ aprila 1964 poročala rimski vladi in predložila več popravkov v prid južnih Tirolcev. Zadeva se je vlekla na podlagi uradnih pogovorov med Dunajem in Rimom in neuradnih pogovorov med Rimom in SVP v Bocnu še pet let in se končala decembra 1969, ko so tako rimski in dunajski parlament kot kongres SVP sprejeli „južnotirolski paket" in „operativni koledar“, ki predvideva najrazličnejše in najpodrobnejše etape izvajanja „paketa“.
Italijanska vlada se je skušala držati obljub in dogovorov ter je že 19. januarja 1970 predložila poslanski zbornici predlog ustavnega zakona za spremembo posebnega statuta avtonomne dežele Trident—Zgornje Po-adižje. Zaradi notranjepolitičnih nasprotij in dolgotrajne vladne krize se je konkretni parlamentarni postopek za sprejem predloga ustavnega zakona začel šele oktobra 1970 in se je pred plenumom poslanske zbornice končal 23. januarja 1971.
9 DOKONČNA REŠITEV: DO LETA 1974
Pri vsem tem je treba naglasiti nekaj zanimivih značilnosti. Predvsem je odobritev dejansko novega posebnega statuta avtonomne dežele, ki se bo v dokončni fazi imenovala Trentino-Sudtirol — tako se bo celo v uradni denominaciji zrcalila dvojezičnost — le ena izmed etap v „rešitvi" južnotirolskega vprašanja, ki ji bodo morale slediti še druge: ukinitev nekaterih še veljavnih fašističnih zakonov, izdaja izvršilnih določb posebnega statuta v dveh letih, sprejem drugih, navadnih državnih zakonov in cele vrste državnih (vladnih in ministrskih) upravnih aktov. Predvidoma se bo torej ves postopek za uresničevanje „paketa“ končal leta 1973 ali 1974; to je odvisno predvsem in tudi od možnih zapletov v italijanski notranji politiki in ureditvi.
Na drugi strani pa izhaja, ne glede na to, da izjavlja italijanska vlada, da je sprejem »paketa" le njena notranja zadeva in dokaz njene dobre volje in demokratičnosti, iz vsega dosedanjega dogajanja, da so bili tu odločujoči trije subjekti: Avstrija, Italija in južnotirolska manjšina.
Iz tega je razvidno, da je južnotirolska manjšina, pa naj se formalno temu reče tako ali drugače, odločujoči subjekt, saj je avstrijska vlada izjavila, da njeno morebitno nasprotovanje ustavilo ves postopek. To pa pomeni, da je italijanska država s svojim ravnanjem „de facto" priznala juž-notirolski manjšini status enakopravnega partnerja, od katerega je odvisna usoda „paketa“. Do neke mere je morda celo upravičena trditev, da je igrala in igra južnotirolska manjšina vlogo diktirajočega partnerja, ki je bil najprej subjekt v pogajanjih, na katerih so bili doseženi določeni kompromisi, nato pa odločujoči subjekt v uresničevanju doseženih kompromisov. Pri tem sta imeli avstrijska vlada javno, zahodnonemška pa neuradno vlogo nekakšnega močnega posredovalca in dejavnika pritiska, da bi manjšini priznali ugotovljeni položaj.
Da je položaj takšen in nič drugačen, naj nam bo potrdilo izjava večinskega poročevalca tega zakona v poslanski zbornici poslanca Ballar-dinija. Ta je v obrazložitvi »prosil" poslance, naj ne spreminjajo zakonskega osnutka, ker bi to pomenilo zamotati ves postopek in spraviti v dvom ves „južnotirolski paket".
9 NARODNA MANJŠINA — JAVNOPRAVNI SUBJEKT
Iz tega izhajata dve zanimivi ugotovitvi:
1.	v okviru italijanske države se je „de facto“, poleg drugih javnopravnih subjektov (države in njenih organov, dežel, pokrajin, občin in drugih javnopravnih teles) pojavil tudi javnopravni subjekt „narodna manjšina“ — čeprav sedaj le južnotirolska narodnostna skupnost" — ki ima svoje mesto v notranjepolitični in notranjepravni ureditvi Italije;
2.	južnotirolska narodnostna skupnost je postala pogodbena stranka in sklepa sporazume kot celota z italijansko državo, čeprav je del te države v političnem, ozemeljskem in pravnem smislu.
Ni torej čudno, da je rešitev, ki se danes uresničuje, zelo zanimiva ne samo za Južno Tirolsko, temveč tudi za druge narodne manjšine v Evropi in svetu, predvsem pa za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Precedens ustvarja tudi v državah „rimskega prava", kjer velja načelo kodifikacije, vedno možnosti za še druge takšne ali podobne rešitve. Naj bi bil to precedens, ki bi pomagal Slovencem v Italiji k ureditvi njihovih razmer!
66 novih in spremenjenih členov lahko delimo na dva dela: na prenos deželnih pristojnosti na pokrajini in na popolnoma nove pristojnosti. Spremembe so v glavnem naslednje:
Pokrajini in dežela morajo v svojih izključnih pristojnostih izdajati zakone na podlagi spoštovanja ustave, načel italijanske notranje ureditve, gospodarsko-družbenih načrtov, nacionalnih interesov in — po novem — interesov zaščite krajevnih jezikovnih manjšin. Obe pokrajini — Bočen in Trento — bosta imeli po novem pristojnosti pri izdajanju zakonskih določb o rudarstvu in termalnih izvorih, o lovu in ribolovu, o alpskih rezervatih, o prometnem omrežju, vodovodnih in javnih delih pokrajinske narave, o prevozih in cestah, o svoji režiji pri javnih delih, o turizmu in turistični industriji, o kmetijstvu, gozdovih, gozdarjih, živinoreji, fitopato-loških zavodih, kmetijskih konzorcijih in bonifikacijah, o službah proti elementarnim nesrečam, o umetniških, kulturnih in vzgojnih manifestacijah in delovanju tudi po radijskem in televizijskem omrežju (ob tem se italijanska vlada obvezuje, da bo omogočila dogovor italijanske RTV z RT Avstrije, nemškega dela Švice in Zvezne republike Nemčije za prenos oddaj s severa v bocensko pokrajino).
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
•	SVETOVNI POKAL ZA PR5LL
S sobotnimi in nedeljskimi smučarskimi tekmami v Aare na Švedskem se je končala borba alpskih smučarjev za točke svetov, pokala v sezoni 1970/71. V teh zadnjih smučarskih tekmah sezone so se prvič uveljavili avstrijski zastopniki tako pri ženskah kakor tudi pri moških. Pri ženskah je zmagala v veleslalomu kot pričakovano Anne-marie Proll, ki je od tekmovanj v Ameriki naprej dominirala na vseh tekmah in vodila v uvrstitvi za svetovni pokal. Zmaga v Aare je bil že tretji uspeh pri veleslalomu v preteklem tednu. Pri moških pa je David Zsvilling poskrbel za drugo zmago avstrijskih smučarjev v letošnji sezoni, ki je bila sicer za ekipo bolj klavrna. Z zmago v sobotnem veleslalomu se je uvrstil Žwilling kot najboljši Avstrijec na sedmo mesto v končni uvrstitvi za svetovni pokal. Pri nedeljskemu slalomu je zmagal Francoz J. N. Augert, Zwilling pa je ponovno bil najboljši Avstrijec in je zasedel četrto mesto. Avstrijski moški smučarji letos niso mogli braniti svetovnega pokala, ki ga je v prejšnjih letih dvakrat zaporedoma osvojil Karl Schranz. Vendar veselja ob koncu sezonu ni manjkalo. Kar se ni posrečilo moškim, je uresničila 18-letna Annemarie Proll. Z najvišjo vsoto zbranih točk in zmagama v dveh disciplinah, v veleslalomu in smuku, je osvojila najbolj dragoceno trofejo alpskega smučanja. Hkrati pa je z 210 točkami osvojila tudi največ točk, odkar obstojajo tekmovanja za svetovni pokal.
Svetovni pokal pri moških je odnesel Italijan Gustav Thoni, ki je zbral 155 točk. Drugo mesto v uvrstitvi zaseda Francoz Henri Duvillard (135) pred rojakoma Rus-selom (125) in Jean Noel Augertom, ki je zbral 107 točk.
Zanimivo je vsekakor, da Francozi, ki so bili vodilni v letošnji smučarski sezoni, niso dosegli svetovnega pokala ne pri ženskah in ne pri moških. Avstrijski smučarji pa so z zadnjimi tekmami pokazali, da jih še ni treba odpisati, čeprav so odstopili nekateri zaslužni veterani.
•	SP V HOKEJU NA LEDU
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v skupini B se je v nedeljo končalo v švicarskih mestih Lyss, La Chaux de Fonds in Bern s tekmami Švica:Italija 5:0 (2:0, 2:0, 1:0), Vzhodna Nemčija :Norveška 8:4 (1:0, 4:2, 3:2), JugoslavijaiJaponska 7:6 (1:2,5:0, 1:4) in Avstrija :Poljska. Avstrijsko moštvo se je od skupine B poslovilo z lepo igro proti Poljski in bo v naslednjem svetovnem turnirju nastopalo med najslabšimi moštvi v skupini C. Skoraj bi se igra s Poljaki končala s senzacijo, ko je nekaj sekund pred koncem tekme Celovčan Puschnig pri stanju 2:2 zamudil izvrstno priložnost. V istem hipu pa je Poljska dosegla odločilni zadetek in se je tekma končala 3:2 za Poljake.
Avstrijsko moštvo je bilo že po prvih štirih tekmah obsojeno na izpad iz skupine B, ko je izgubljalo proti slabšim ekipam. Le proti Italiji v predzadnji tekmi so dosegli prepričljivo zmago 6:0 (1:0, 1:0, 4:0). Vstop v skupino A si je nepričakovano priborilo moštvo Švice, ki je izkoristilo prednost igranja na domačih tleh. V sedmih tekmah je Švica osvojila 13 točk. Drugo mesto je zasedlo moštvo iz Poljske (11 točk), pred Vzhodno Nemčijo (10), Norveško (8) in Jugoslavijo (5). Japonska je osvojila 6. mesto, kar pomeni obstanek v skupini B, iz katere je poleg Avstrije izpadla tudi Italija, ki je zasedla zadnje mesto.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu se bo nadaljevalo jutri 19. marca v skupini A, ko si bosta v Bernu stali nasproti moštvi Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije.
•	BRON ZA S Y K O R O
Na 2. evropskem atletskem prvenstvu v dvorani je Avstrijka Maria Sykora osvojila bronasto kolajno v teku na 400 m. Sy-kora je imela pri svojem nastopu v Sofiji veliko smole. V teku na 400 m jo je oviral neki reporter, na start za 800 m pa ni mogla zaradi kvalifikacijskih tekov. Na prvem takem evropskem prvenstvu je Sykora na Dunaju zmagala v teku na 800 m, pred kratkim pa je v Kaliforniji postavila nov svetovni rekord v teku na 600 jardov, tako da je veljala v Sofiji za favoritko v teku na 800 m. Prvo mesto v teku na 400 m je zasedla Rusinja Popkova s časom 53,7 pred Nemko Boading (54,3 sek.).
V skoku v višino s palico je postavil Wolf-gang Nordwig iz Vzhodne Nemčije nov svetovni rekord s 5,40 m.
__R V I) 1 O PROGRAM	^
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport iz vsega sveta.
Sobota, 20. 3.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — Šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Voščila — 17.10 Glasba v mraku —
18.00	Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Operetni almanah — 21.30 Žarah Leander — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 21.3.: 6.10 Igra na orgle — 7.40 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Velik zabavni koncert s Petrom Alexan-drom — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Pesmi za začetek pomladi — 16.30 To je moj Dunaj — 17.10 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 22. 3.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Učenje in nadaljnja izobrazba — 10.45 Slavni operni liki — 11.00 Zima odhaja — 14.30 Knjižni kotiček —
Iščem mizarja
za lepa dela. Dobra plača s stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Tisch-lerei KONEC, 9560 Feldkirchen, Tel. 0 42 76 — 21 53.
14.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo
—	16.30 Otroška oddaja — 17.10 Zabavna oddaja —
18.00	Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945
—	21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 23. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Svetovna književnost iz Skandinavije — 9.30 Vesele note —
10.00	Mojstri 20. stoletja — 10.20 Pravice in dolžnosti državljana — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Predstavljamo vam — 14.45 Koroški visokošolski tedni —
15.00	Pihalna parada — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Gradiščanska pretežno vesela.
Sreda, 24. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Koroška pesem
—	15,00 štajerske orgle — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija: Muzej na prostem pri Gospej Sveti
—	21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Pesem in glasba v življenju vojaka.
četrtek, 25. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Primerjalna književnost — 9.30 Vesele note — 10.00 Veseloigre v svetovni literaturi — 10.30 Nova glasba za otroke — 10.45 Mala šola jazza — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Igrajo graški umetniki — 16.15 Kaj bomo jedli jutri?
—	16.30 Za otroke — 17.10 Operetne melodije — 17.50
Kako deluje naše pravosodje — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Dom in šola — 20.10 Lovska ura — 21.00 Iz zakladnice štajerskih pripovedk
—	21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja.
Petek, 26. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Šolska
oddaja — 9.30 Klavirsko delo Roberta Schumanna —
10.00	Avstrijska zgodovina v pripovedki — 10.30 Mi in država — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Nove knjige koroških založb — 14.45 Književnost iz štajerske —
15.00	Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Pesmi o ljubih živalih — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Zabavno iz umetniške postilje — 20.10 Ko so v Gitsch-talu še kovali železo — 22.25 Pogled k sosedu.
Slovenske oddale
Sobota, 20. 3.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi — 14.00 Narodno-za-bavna glasba.
Nedelja, 21.3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo In voščimo.
Ponedeljek, 22.3.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad.
Torek, 23.3.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Komorna glasba.
Sreda, 24. 3.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 25. 3.: 13.45 Informacije — Koroški kulturni pregled — Oton Župančič: Veronika Deseniška.
Petek, 26. 3.: 13.45 linformacije — Našim mladim poslušalcem — Iz pesniške zbirke Andreja Kokota „Ura vesti".
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 -
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.30	Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 20. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Orkester Karl Heinz Loges — 12.10 Orkester RTV Ljubljana, solist Igor Ozim — 12.40 Poje mezzosopranistka Bogdana Stritar — 14.10 Glasbena pravljica —
14.30	Z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri
—	17.10 Gremo v kino — 17.50 Orgle v ritmu — 18.15 Smetana in Grieg — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Fantje treh dolin — 20.00 Strah ob zori, zabavna radijska igra — 20.50 Radio klub — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 21.3.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Orkestralna glasba za mladi svet — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe ln dela — 10.45 Voščila
—	11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — '13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu
—	15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska Igra — 18.30 Igor Ozim igra Bacha — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami
—	23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 22. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Miša Kovač in Tereza Kesovija — 12.10 Baročni intermezzo — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje Partizanski invalidski pevski zbor — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Henčka Burkata —
20.00	Wally, opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 igramo za ples.
Upoštevanje manjšin
Žal le drugod — in pri nas?
Prihodnji mesec bodo tudi v Jugoslaviji imeli ljudsko štetje. Ker živijo v sosednji dl-žavi poleg jugoslovanskih narodov še raz* lične druge narodnostne skupnosti, bo temu primerno pripravljeno in izvedeno tudi štetje. O tem dovolj zgovorno priča primer Vej* vodine:
Popisne pole so bile natiskane v šestih različicah enako kot navodila za popisovalce, ki so jih izdali tudi v jezikih narodnosti-izmed 8000 popisovalcev, ki bodo sodelovali pri tej akciji, jih okrog 1800 zna madžarsko, 300 slovaško, 220 romunsko in Čez 100 rusinsko.
Pri nas v Avstriji ali točneje na Koroškem in Gradiščanskem, kjer živijo Slovenci in Hrvati, na takšno možnost upoštevanja manjšin seveda nihče ne misli! Ali!
Torek, 23. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Pesmi iz Medjimurja — 12.10 Iz Gotovčeve opere „Ero z onega sveta" — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 Simfonični orkester RTV Ljubljane
—	14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Odskočna desko
—	16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.48 Narava in človek — 19.15 Ansambel Milana Križano
—	20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Junak našeg® časa, radijska igra — 21.15 Lahka glasba — 22.18 Iz sodobne švicarske glasbe — 23.15 S popevkah po svetu.
Sreda, 24. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasb®
—	12.10 Marijan Lipovšek: Mladinske pesmi za klavir
—	12.40 Zabavna glasba — 14.10 Koncertni valčki " 14.30 Voščila — 15.40 čelist Pierre Fournier — 16.^U Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni P®' govori — 17.25 Slepi na opernem odru — 18.40 Na8 razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.15 S <®' stivalov jazza — 23.05 Panorama sodobne francosk® lirike — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev.
četrtek, 25. 3.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.1® Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 P®' pevke slovenskih avtorjev — 12.10 Zinka Kunc k®* Desdemona v Verdijevi operi „Othello" — 12.40 & vasi do vasi — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14-^ Enajsta šola — 15.40 Narodne pesmi iz Skandinavlj®
—	16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasb®
—	17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Kulturna kronika — 19.15 Trio Silva štingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Več«' s slovenskim pesnikom Jožetom Udovičem — 22.‘ Simfonični orkester RTV Ljubljana — 23.15 Jazz — 23.4" Melodije za lahko noč.
Petek, 26. 3.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna mo*'" nejo — 9.05 Radijska šola 9.35 Moški zbor „Zarja iz Trbovelj — 12.10 Brahmsovi Ogrski plesi — 12.40 * ansamblom Mihe Dovžana — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turist®
—	15.40 Orkester RTV Ljubljana — 16.40 Rad ima1" glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni ko®" ^ cert — 18.15 Beethovnove klavirske sonate — 18” Ogledalo našega časa — 19.15 Trio Avgusta Stank®
—	20.00 Naj narodi pojo — 20.30 „Top-pops 13" " 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Bese®® in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred P®1' nočjo.
KUHINJSKO POMOČNICO POMIVALKO SOBARICO POSTREŽNICO ln PESTUNJO
išče ob najboljši plači
Hotel „Femsfeinsee" 6465 Nassereith Tirol, O-slerreich.
Avstrija 1
Sobota, 20. 3.: 12.25 Smučarski poleti v Kulmu — 15.45 ORF-koncert — 16.30 Za otroke — 17.05 Daktari
—	18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Ljubljena pošast, veseloigra — 22.00 šport, svetovno hokejsko prvenstvo: Amerika—švedska — 22.45 čas v sliki —
23.00	Drzni nasprotniki.
Nedelja, 21.3.: 11.55 Smučarski poleti v Kulmu — 14.40 Za otroke — 15.00 Jadranje za Odisejem — 15.30 Kontakt — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo: Češkoslovaška—švedska — 18.20 Otrokom za lahko noč
—	18.25 Bonanza — 19.15 Čas v sliki In vprašanje tedna — 19.45 šport — 20.15 Maškarada — 21.50 čas v sliki — 22.05 Iz moje knjižnice — 22.30 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza—Finska.
Ponedeljek, 22.3.: 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo: češkoslovaška—Zahodna Nemčija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Iz začetkov filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza—Amerika.
Torek, 23. 3.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derringer: Ob lastnem grobu — 19.16 Pregled sporeda
—	19.30 Čas v sliki — 19.50 Ob predsedniških volitvah
—	20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Gledališče in diskusija — 22.50 čas v sliki.
Sreda, 24. 3.: 10.00 Kaj morem postali — 10.30 Mostovi do človeka — 11.00 Žepar Maks — 12.30 Telešport — 16.30 čarobni otok, za otroke — 17.10 Mednarodni mladinski obzornik — 17.30 Za družino —
18.00	Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja —
19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Svetovno hokejsko prvenstvo: Sovjetska zveza—češkoslovaška.
četrtek, 25. 3.: 10.00 Izvoz In uvoz — 10.30 Podobe zveznih dežel: Nižja Avstrijska — 11.00 Surovine in svetovno gospodarstvo: Voda — 11.30 Rimska zgodovina — 12.00 Mesto dela zgodovino — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Pater Brown: Dvoboj — 19.15 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 19.57 Ob predsedniških volitvah — 20.06 šport — 20.15 Božja levica, pustolovski film — 21.40 Svet knjige — 22.40 čas v sliki.
Petek, 26.3.: 10.00 Kalendarij — 10.30 Na obisku pri Clemensu Holzmelstru — 11.00 Božja levica — 15.00 Svetovno hokejsko prvenstvo: Finska—Češkoslovaška — 17.30 Spoved nemoderna? — 18.00 Novo Iz kmetijstva — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja gospodarske zbornice — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 20.15 Filmska zgodovina iz Avstrije — 21.15 Predsedniške volitve 1971 — 22.00 Svetovno hokejsko prvenstvo: švedska—Sovjetska zveza — 22.30 čas v sliki.
Jugoslavija
Sobota, 20. 3.: 9.35 šolska oddaja — 12.25 Smučarski poleti v Kulmu — 16.25 Košarka — 18.00 Obzornik
—	18.15 Po domače — 18.45 Holandski dragulji — 19.00 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik
—	20.35 Festival „Zagreb 71" — 21.35 Rezervirano za smeh — 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila.
Nedelja, 21.3.: 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.35 Kažipot — 11.55 Smučarski poleti v Kulmu — 15.50 Svetovno hokejsko prvenstvo: češkoslovaška—
švedska — 18.15 Tek s puščico, ameriški film — 20/® Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Pr«" festivalom „Pesem Evrovizlje" — 22.05 športni preg1®"
—	22.35 Poročila.
Ponedeljek, 22.3.: 9.05 Odprta univerza — 8^ šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 šolska oddaja — 17.38 Napoved sporeda —1^-*' Mendo In Slavica — 18.00 Risanka — 18.15 Obzorn1*
—	18.30 Verižna trgovina — 19.00 Mozaik — 19.05 1°' bavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vf0' Čanje v raj, drama.
Torek, 23. 3.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osno?« splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 1Ž-6" Sonce Ima prednost, pravljica — 18.00 Risanka "" 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Možol*
—	19.05 Mednarodni marketing in transport — 12-5" Vzgoja za življenje v dvoje — 19.40 Za boljši jezik ^ 20.00 Dnevnik — 20.35 Nepozabni Fernandel: Žena dvema možema, francoski film — 22.05 Glasbeni n®* turno — 22.25 Poročila.
Sreda, 24.3.: 8.15 šolska oddaja — 14.45 Pika nog® vička — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasba za staro mlado — 19.00 Mozaik — 19.05 športna oddaja — 49-Naš ekran — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših 50 '®
—	21.25 Zajčja Micka — 21.50 Svetovno hokejsko Pf
venstvo: Sovjetska zveza—Češkoslovaška — 23.10 P® roči la.	.
četrtek, 25. 3.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šol»» oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 1'-Jaše nam zeleni Jurij — 18.00 Glasbena pravljica 18.15 Obzornik — 18.30 Skrivnosti živali — 19.00 ^ zaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenj®^ letu dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 četrtkovi razgledi
val®
21.20 Serenada, gruzinski film predstavlja — 22.20 Poročila.
21.50 Karajan
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih offl nizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado 7an®‘ ' odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergatt® . tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska d'u* z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.