B554 ti 60100200 OSRE0NJA KNJIŽICA PRImuRSKI dnevnik Ahkn'na Pečana v gotovini ot>* postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 132 (10.044) TRST, torek, 6. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ČEPRAV SE BOJIJO PREVEČ PRODORNE ZMAGE SOCIALISTI POUDARJAJO OBVEZO ZA «NE» NA OBEH REFERENDUMIH Prof. Vassalli (PSI): Zakone lahko kritiziramo in izboljšamo, to pa še »e pomeni, da jih je treba odpraviti - Glasilo KR poudarja, da je pri zaščiti republike potrebno sodelovanje vseh državljanov .RIM _ Teden dni manjka do ne-11. junija, ko bo 41 milijonov planskih državljanov z ljudskim Juvanjem odločalo o usodi dveh Sftefnbnih zakonov o javnem finan->ju strank in zaščiti javnega re-jš Pred navadnim in političnim kri-V pričakovanju tega pogubnega «testa» demokratične zre-in zaupanja v zakonodajne or-^ republike vlada med stranka-. določeno zatišje, vsaj kar zadeva **mike o bližnjih in oddaljenih L^Pektivah vladne večine. Pač pa veča angažiranje posameznih h v kampanjo za referendume, ^dikalci, misovci in nekatere levi-^ke izvenparlamentarne sile so Problemi slovenske šole v prosvetni komisiji zbornice Prejšnjo sredo je predsednik Sfosvetne komisije poslanske zbor-Jk* poslanec Dl Giesi ob na-**čnosti poslanca Raicicha in J^aiorke Gcrbčeve sprejel prof. Sl'"*1 Pahur''a 'n I>rof-**rlja. Pogovor je tekel pred- Sem o reformi višje srednje šo-i » posebnim ozirom na potrebe Jkvenskc šole. Po izčrpni raz-?Svl sta poslanca Di Giesi in /kkicli obljubila, da bo komisija Jtoštevala prikazane in utemclje-* Pripombe ter še istočasno za-^•tovila, da bodo v zakonskem j^ditku o reformi višje srednje zagotovljene vse študijske ."'eri tudi slovenski šoli. ne glc-r* "a število dijakov ali pa. v ^kkor bi šlo za izredne smeri, Je pomorska, omogočen študij J? šolali v Jugoslaviji. Ob za-rjjučku se je senatorka Gcrbčeva J* »bvezalu, da bo pripravila v ^ikarjšem času podoben sestali v senatni komisiji. Na prodnem ministrstvu pa naj bi "lilo še do razprave o avtono-**!# strokovne slovenske šole ter ? Ustanovitvi tečaja za geometre k elektrotehnike. l aktivni v kampanji, ki teži k !"®vi zakonov o finansiranju j8rik in «7.akona Reale*, medtem ropaziti določeno togost pri l*ah parlamentarne večine, ki Jk soglasno izrekle z.a «Ne» na o-. (referendumih. Najbolj aktivni so iej bili, v tem pogledu, komuni-i.,'a republikanci na levici ter de-i jistjani po svoje. Marsikateri pa J-šrekiel astre kritike na račun za-Jn.ia socialistične stranke, ki je ?«dno s svojimi svobodomiselni-'JSčeli prepustila svojim članom JJjodo vesti*, sama pa se uradno Izlila za «Ne». i j® kritične pripombe drugih strank i|j •'Pčeno bojaz,en, da bi se uteg-dobra polovica socialističnih vo-iJiv opredeliti v nasprotju s smer-CK PSI, je tokrat reagiralo j ®dkino glasilo »Avanti* s člankom, je napisal poslanec Paolo Vit- j^ialistična stranka je angaži-( ® Prav toliko kot vse druge stran-1 zmago ’Ne’ na referendumih, njj 0ra biti jasno vsem, saj je to 'iu’ j° ie Potrdil centralni ko-thJ,PSl», poudarja v uvodniku Vit-iJ‘u- Seveda pa PSI ni priprav-Dr Pa križarske vojne, posebno še, iiie ne. dvomi v zmago «velike ve- 0 ’ ki bo formalno zavrnila zahte-kjv Uveljavitvi zakona o finan-15 djh strank in Realejevega z.ako- ^Odločno odklanjamo vsakršen tel* o tem, da smo socialisti za- V dvoumno stališče,* dodaja gla-Šf6..Sl, ki potrjuje, da socialisti ai svojih izročil ne želijo pripi-i) Porotnikom «zločinskih teženj* kirti 0 ne bodo «kriminalizirali» o- JVia. Pa socialisti opozarjajo jav- 1 L Pš pomen, ki ga imajo zakoni, ^terih bomo glasovali 11. junija. Cr bi se izrekel za odpravo za-Vb 0 javnem finansiranju strank Sn Vedeti, da izraža s tem negami0 Ptnenje tudi o demokratičnem ki temelji na strankarskem dl mu- »zakona Reale* pa je stali-|iikpSl poudaril med televizijsko o Strankin strokovnjak prof. I4 jp p, ki je bil predvsem mnenja, !P°goče posamezne zakone kri-k ?1‘, jih spremeniti, izboljšati, to ■^tt ne Pomeni, da jih je treba V* JPPialo odpraviti. Tako je stali- V M (}0 zakona «Reale» zelo jas-P4 ni ga potrebno odpraviti, pač 'Hi? m°ra parlament nujno spre-^Oh v bolje in predvsem črtati iz si|h norme o konfinaciji in pri- ^ bivališču. Vij vPrašanju referendumov se vrača demokrščansko glasilo «11 Poki u ’ ki n® skriva zaskrbljenosti, da *®bk nixka udeležba na referendumih Prekomerno in navidezno po-'»Ij a odstotek tistih, ki Irodo glaso-"■ičj... a». Znano je, namreč, da pri 14 'Stičnih vlada nasprotna skrb, ,dilne fronte (FLNC) je npr. včeraj v Bruslju zanikal vest zairske tiskovne agencije «Azap», po kateri naj bi domača vojska iztrgala kongoškim partizanom mesto Mutshasha. Pripomnil je, da so Mobutujevi vojaki sicer poskusih zavzeti mesto, vendar so jih gverilci v nekaj minutah dobesedno zdesetkali. Od tod saklju- glede zahodne pomoči afriškemu razvoju in da t>odo posamična vprašanja predmet nadrobnejših razprav na konferenci o »Mobutuhvem načrtu*, ki bo 13. in 14. t.m. v Bruslju na ministrski ravni; dejansko naj bi pariško zasedanje pomenilo samo uvod v to konferenco. Ameriška delegacija ni navdušena nad francaskim načrtom o drastičnih ukrepih na afriški celini, tako se je iz njenih vrst zvedelo, da ZDA sicer bodo prispevale k stabilizaciji v Zairu, toda samo z logistično podporo, torej z letali za prevoz maroških in morebitnih drugih sil v Kinšaso oz. Šabo. Drugače pa naj bi bili Američani mnenja. da je treba vsako posamezno krizo v Afriki ocenjevati ločeno glede na njen izvor V ameriški politiki nasproti Zairu in Afriki sploh je sicer zapaziti precejšnji razdor med «jastre-bi» in «golobicami». Medtem ko se prvi ogrevajo za učinkovitejše posege, da bi z njimi zavrli »prediranje sovjetskega imperializma* na afriško celino, s tem pa postavili najugodnejše pogoje za novo hladno vojno med ZDA in SZ, pri drugih prevladuje razum. Ameriški zastopnik pri OZN Andreiv Young je naglasil, da so prve reakcije ZDA na dogodke v Zairu (kot tudi na afriškem rogu) bile sad emotivno-sti in da je sedaj potreben trezen premislek, sicer utegnejo iti po vodi tudi pogajanja SALT. Splošno pa le prevladuje mnenje, da bo Carter v uradni obrazložitvi nadaljnjih ukrepov Bele hiše v Afriki (jutri) spravljivejši do Sovjetov. (dg) ŠEST ZAPORNIH NALOGOV ZA DOMNEVNE MOROVE MORILCE Gre za teroriste, ki so jih aretirali 19. in 20. maja po odkritju skrivališča v Ul. Pio Foa RIM — Sodnik Achille Gallucci, kj s petimi kolegi vodi preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora, je včeraj podpisal šest zapornih nalogov za domnevne ugrabitelje in morilce. Gre za teroriste, ki so jih (z izjemo enega, ki je doslej utekel roki pravice) aretirali 19. in 20. maja v Rimu po odkritju skrivališča v tiskarni v Ul. Pio Foa. Aretirani so . ili doslej le osumljeni zločina, sedaj pa so sodniki, kot kaže, zbrali dovolj indicij, da so podpisali zaporni nalog. Prizadeti, ki so zaprti v razruh zaporih v Laciju, so Enrico Triaca, Teodoro Spadaccini, Giancarlo Lu-gnini, Antonio Marini, Gabriella Mariani in Mario Moretti, domnevni poveljnik rimskega voda rdečih brigad, ki je med ustanovitelji tero- ristične organizacije in ki je doslej utekel roki pravice zaradi lastne previdnosti in stroge f.egale, v kateri živi. Omenjeni so tudi obtoženi ustanavljanja oborožene tolpe in o-boroženega upora zoper državo, Triaca in Moretti pa sta osumljena še umora kasacijskega svetnika Ric-carda Palme. Skupno z n jimi so sredi maja agent; aretirali še drugih pet ljudi, ki pa so jih sodniki po daljšem zasliševanju izpustili na prostost zaradi pomanjkanja bremenilnih Indicij. Osnova pomembnega in nepričakovanega razpleta v preiskavi, ki je — kot dokazujejo včerajšnji a-tentati — obrodila precej sadov, je bilo odkritje tiskarne - skrivališča v Ul. Pio Foa v Rimu, kjer je Triaca deloval skupaj z Moretti- jem in natisnil kopico sporočil ter brošur teroristične organizacije. V tiskarni so preiskovalci med drugim zaplenili klišeje s peterokrako zvezdo in napisom «rdeče brigade*, raznovrstne letake in matrice brošur RB. nekaj bankovcev od odkupnine za genovskega ladjarja Petra Costo, v nekaterih stanovanjih (ni bilo pa mogoče zvedeti katerih so nadalje zaplenili še drugo dokazno gradivo, med katerimi tudi deset vrtljivih krogel s črkam; za pisalni stroj IBM. Potem ko so nreučili dosedanje izsledke in zbrano dokazno gradivo, so sodniki podpisali nove zaporne naloge za zaprte teroriste. Spričo nepredirne molčečnosti preiskovalcev pa doslej n; bilo mogoče zvedeti, na kakšnih elementih sloni obtožba. Kaj več se bo morda zvedelo v prihodnjih dneh, potem ko bodo sodnik; zopet zaslišali vseh pet zaprtih brigadistov. Zanimivo pa je dejstvo, da je tednik «Osservatore politico* ravno včeraj objavil štiri Morova pisma, od katerih tri niso bila znana javnosti, dasi se je o njih veliko govorilo. Gre za pisma, ki jih je demokrščanski voditelj naslovil tajniku KD Zac-cagniniju, svojemu osebnemu tajniku Nicoli Rani in ženi Eleonori. Na vseh štirih je pečat rimske kvesture s pripisom, da gre za kopije, ki so povsem enake izvirniku in s podpisom vodje rimske Digos Spinelle. Kako je tednik dobil dokumente? Zaenkrat je znano le, da naj bi u-redniki v torek dobili v vratarnici poslopja, kjer ima sedež «Osserva-tore politico*, veliko rumeno ovojnico z gradivom. . Pisma, ki jih je Moro napisal konec marca in v prvi polovici aprila, dokazujejo, da je predsednik KD skušal vzpostaviti tajen stik z notranjim ministrstvom, obenem pa pošiljal navodila ženi, kako naj razdvaja »fronto* tistih, ki so najodločneje zavračali pogajanja s teroristi. Končno gre omeniti še dejstvo, da so vojaškj izvedenci razvozlali šifrirano sporočilo na koncu zadnjega letaka rdečih brigad, šlo naj bi za navodila raznim skuoinam, ki pa naj ne bi koristna za sodno preiskavo. Kaže. da so se brigadisti pri tem poslužili sistema šifriranja, ki ga včasih uporablja italijanska vojska, zaradi česar so izvedenci zelo hitro rešili problem. Vprašanje p4 je. zakaj so se teroristi uoslužili rav no tega kodeksa? Kaj so imeli za bregom? (vt). Slovenska prosvetna zveza mora še nadalje delovati kot branik naše kulture, kulturnega izročila in tradicije, stremeti mora h konstrukt tivnemu sožitju med tu živečima narodoma, uveljavljati in krepiti zavest pripadnosti slovenskega človeka, boriti se za uveljavitev pravic Slovencev v Italiji ter poiskati nove oblike delovanja, ki bi dale našim društvom poleta za vnaprej. V svojem poslanstvu pa se Slovenska prosvetna zveza ne sme zapirati med ozke zidove provincializma, odpirati se nora navzven in vključiti se v tok družbeHCga življenja in celotno današnjo družbeno stvarnost budno spremljaH kot se mora še naprej in še več povezovati z organizacijami iz matične domovine. SPZ je v življenju naše narodnostne skupnosti ‘nepogrešljiv faktor, to dokazuje tudi velika množica ljudi, ki je vključena v prosvetno delovanje, brez katerega bi bili znatno revnejši in se n* b; mogli tako uspešno upret; asimilacijskemu toku. Delovanje Slovenske prosvetne zveze in njenih članic oplaja svetlo izročilo narodnoosvobodilnega boja, iz katerega je zavejal nov in svež veter tucj^. v kulturi, tisti kulturi, katerega glasnik slovenske narodnostne skupnost; v Italiji je prav SPZ. To je še enkrat jasno izpričal tudi XXII. občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je bil v nedeljo v Gorici. Občni zbor je bil delovnega značaja, kljub temu pa je imel nekako slovesen ton, ki sta mu ga dala že sam ambient goriškega Avditorija ter začetni nastop moškega pevskega zbora »Andrej Paglavec* iz Podgore. ki je pod vodstvom Marjana Cigliča ubrano zapel štiri pesmi in bil deležen toplega aplavza delegatov in gostov, ki jih je bilo tokrat mogoče za spoznanje nekoliko manj, kot jih je bilo na občnem zboru pred dvema letoma v tržaškem dijaškem domu, a je bilo zato med njim; precej mladih prosvetnih delavcev, kar je tudi znak. da s« kulturno prosvetne vrste znatno pomlajujejo in jačijo ter najboljše jamstvo, da se bo dragoceno poslanstvo’ Slovenske prosvetne zveze in vseh vanjo včlanjenih društev in skupin še naprej oplajalo. Goste in delegate v zastopstvu 30 društev Goriškega in Tržaškega je pozdravil goriški tajnik Marko Wal-tritsch, ki je poudaril važnost, da ima SPZ svoj občni zbor v gori-; škem Avditoriju, t.j. dvorani, ki jo je zgradila deželna vlada in ki slu-, ži raznovrstnim tako italijanskim kot slovenskim prireditvam. Tajnik SPZ je pozdravil prisotne goste in sicer' goriškega župana Pasqgala De Si--mona, konzula SFRJ v Trstu Lojzke-. ta Kanteta, zastoprika republišite-konference Zveze kulturnih organi-’ zacij Slovenije Martina Zakonjška, župana dolinske občine Edvina Švaba, predstavnika SKGZ Miroslava Košuto in druge odbornike, predsednika Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško dr. Mirka Primožiča. Klavdija Koloinija za ZKO Nova Gorica, dr. Mirjam Korenovo za SLORI, A-driano Janežičevo za deželn; odbor ARCI, Vilka Nanuta za Deželni gospodarsko združenje, Silvana Križ-mančiča za Glasbeno matico, Ed-munda Košuto kot predsednika občinske konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorici, zastopnika Narodne in študijske knjižnice dr. Franceta Škerlja, zastopnike Mladinskega krožka iz Gorice. Svoj pozdrav s., poslali tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in komisar v goriški pokrajinski upravi dr. Noč La veder. Pozdrav mesta Gorice in vseh njegovih prebivalcev je občntmu zboru SPZ prinesel župan Pasqua!e De Simone. Dejal je. da je Gorica danes odprto mesto vsem kulturnim tokovom. posebno še onim. ki prihajajo iz sosedne Slovenije in da mora Gorica razvijati tud’ kulturo tu živečih različnih narodnosti, torej tudi slovenske. Občinska uprava ie že stala ob strani in ' o vnanrej še (Nadaljevanje na 3. strani) SINOČI URADNO ODPRTJE VOLILNE KAMPANJE SSk Slovenska skupnost predstavila svoj program za bližnje volitve Program za volitvev in stališča glede glasovanja o referendumih orisala deželni kandidat Stoka in nosilec liste za občinske volitve Lokar Slovenska skupnost naj se vključuje v tukajšnjo politično stvar nost kot vest, ki naj stalno opominja na številne probleme Slovencev in se kot taka dosledno in odločno zavzema za njihovo reševanje, tako v deželnem kot v drugih iz voljenih svetih: s tem načelom se stranka loteva zahtevne preizkušnje, ki jo predstavlia.jo upravne volitve. To je izzvenelo tudi iz si nočnjega zborovanja kandidatov in članov stranke na sedežu v Ul. Machiavelli, s katerim .je .Slovenska skupnost dejansko odprla svojo volilno kampanjo. Predstavniki vodstva in glavni kandidati so o-risali volilna program ter stališča za nedeljsko glasovanje o referendumih. Znaten priliv mladih sil ter razširitev liste SSk na vso deželo, zlasti na vso Beneško Slovenijo, sta značilnosti zgodovinskega pomena za stranko v tem trenutku, je poudaril v svojem uvodnem pozdravnem posegu preusednik pokrajinskega sveta SSk in dosedanji občinski svetovalec Rafko Dolhar. Njegov naslednik za občinski svet A'eš Lokar .je nato obrazložil smernice in program SSk za občino in rajonske svete, uvodoma pa je analiziral vlogo in politični prostor stranke v političnem dogajanju v. deželi. Glede zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na vlogo in izbire stranke, je Lokar navedel vprašanje odnosov z večinskim narodom, ki mora upoštevati obstoj drugih manjšinskih narodnosti. Delo stranke mora biti nadalje povezano z matično domovino. Pod črtal je nato načelo pluralizma in demokracije, ki oplaja in mora v prihodnje še bolj oplajati odnose z drugimi ideološkimi skupinami. Prav tako je treba vzpostaviti ploden dialog z drugimi družbenimi organizacijami pri nas ter tudi z drugimi narodnostnima manjšinami v Italiji in drugod, predvsem s ko roškimi Slovenci. Glede programa SSk za oočino je Lokar posebej poudaril, da je osrednji problem, ki bo tudi v prihodnosti pogojeval upravno politično življenje pri nas, problem Osima, l-e ta predstavlja konec nekega obdob ja tržaške zgodovine, ki so ga ozna čevali narodnostni boji. V tem pogledu je bil podpis sporazuma med Italijo in Jugoslavijo nadvse pozitiven in ga je stranka pozdravila, izrazila pa je določene pomisleke glede pomanjkanja konkretnejših jamstev za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Posebne pomisleke pa je imela glede lokacije proste cone, tako z etničnega, kot ekonomskega in ekološkega vidika. Najbolje bi bilo, je dejal Lokar, da bi se stvari okrog lokacije še poglobile. V prihodnje se bo SSk zavzemala tudi za ohranjevanje slovenske zem lje pred razlastitvami ter za razna druga vprašanja, pri čemer pa bo do morali odigrati v okviru decen tralizacijskega procesa pomembno vlogo novi rajonski sveti. O pripravah na volitve na Goriškem je poročal goriški pokrajinski tajnik Marjan Terpin, zaključil pa je dosedanji deželni svetovalec in nosilec kandidatne liste za prihod nje deželne volitve Drago Štoka, ki je najprej orisal delo, ki ga je ŠSk potom svojih deželnih svetovalcev (najprej Josipa Škerka in nato Štoke samega) opravila v deželnem svetu na zakonodajnem področju od leta 1964 za slovensko narodnostno skupnost. V tem okviru, je dejal Štoka, je torej tudi za naprej nadvse pomembna vloga SSk kot sile, ki opozarja tudi druge stranke, preveč zavzete s številnimi drugimi problemi, na probleme Slovencev. Zavzel se je nato za enotnost dežele, ki bi jo določene furlanske sile rade razklale na dvoje. Glede volilne kampanje pa je podčrtal pomen dejstva, da je stranki uspelo mobilizirati tako pri zbiranju podpisov kot pri sestavljanju kandidatnih list nad tisoč ljudi, med katerimi veliko mla dih. Tudi Štoka je nato poudaril važnost osimskega sporazuma ter v tem okviru dejal, da je glavna točka volilnega programa za deželo predvsem ta, da se usmeri ves napor za dosego okvirnega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, kajti le takšen zakon lahko zagotovi deželi vse tiste pristojnosti, ki so potrebne, da se tudi na tej ravni učinkovito rešujejo problemi Slovencev. Na koncu je obrazložil še stališče stranke do nedeljskih referendumov. SSk je proti odpravi zakona o finansiranju strank, obenem pa odločno zahteva, da se zakon dopolni v smislu, da bo tudi SSk deležna podpore iz javnih sredstev. Glede zakona Reale pa SSk meni, da bi odprava koristila le terorizmu. ZAKLJUČEK LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA Po enoletnem trudu danes konec pouka na vseh šolah Zadnješolcc čakajo sc maturitetni izpiti, ki so se na nižji srednji šoli začeli že včeraj . Šolsko leto v znamenju nekaterih novosti Letošnje šolsko leto je sklenjeno. Vrata šolskih poslopij so se zaprla prej kot druga leta, kajti v nedeljo bodo šli ljudje na volišča, da oddajo glasovnice za oba referenduma. Dijaki in učenci so konec šolskega leta sprejeli z velikih) veseljem, razen tistih, ki morajo opravljati maturo. Mature na nižjih srednjih šolah so se že pričele, in sicer včeraj, ko je bila na sporedu pismena naloga iz italijanščine. Danes bodo nižješolci pisali nalogo iz slovenšči ne, jutri iz matematike, v četrtek pa iz tujega jezika. Dijaki nižje srednje šole bodo imeli nato dovolj časa, da se pripravijo na ustni del izpita, ki se bo pričel predvidoma 14. t.m. Izidi za prestop iz prvega v drugi in iz drugega v tretji razred so na nekaterih šolah že znani, na ostalih šolah pa bodo ocene, oziroma mnenja o uspehu učenca razobešena v prihodnjih dneh, kar bomo tudi sproti objavljali. Največja novost letošnjega šolskega leta je prav odprava številne ocene, ki """......................................................................................................... V NEDELJO V NABREŽINI Slavnostno poimenovanje osnovne šole po slovenskem poslancu Virgilu Ščeku Spominsko ploščo z reliefnim kipom Sčeka je odkrila njegova sestra Marica Član SAZU Milko Matiče tov o liku narodnega buditelja * Bogat kulturni spored ♦Ljubil sem slovenski narod, nisem iskal časti ne denarja, ampak le srečo našega naroda, nikdar nisem naroda goljufal, lažnivo obljubljal.* Ta moralna oporoka Virgila Sčeka je vklesana v spominski plošči,- kj so jo odkrili v nedeljo popoldne na hodniku nabrežinske šole, ki so jo prav na ta dan poimenovali po slovenskem zamejskem vsestranskem družbeno iiolitičnem delavcu Virgilu SČeku. Slovesnost, ki so ji prisostvovali številni predstavniki oblasti, med katerimi smo opazili konzula Kante-ta in pedagoškega svetovalca za slovenske šole prof. Sivca ter številne ravnatelje osnovnih in nižjih srednjih šol, se je pričela z nastopom nabrežinske godbe na pihala pod vodstvom Stanka Mi sle ja. Sledil je pozdravni nagovor didaktičnega ravnatelja Mira Tavčarja, kj je u-vodoma pozdravil številne goste, med katerimi je bila tudi sestra Virgila Sčeka Marica, nato pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli originalne lesene značke, katerih priprava je verjetno terjala mnogo dela. pripomogli k uspehu te prireditve. Se izrecno je omenil kiparja Milana Pertota, ki je izdelal reliefni kip Ščekovega obraza, ki je vgrajen na spominsko ploščo. Župan devinsko nabrežinske občine Albin Škerk je nato poudaril pomen dejstva, da je nabrežinska šola po 156 letih svojega obstoja, po obdobju, ko je bila večkrat zapostavljena in ukinjena ter obnovljena po zaslugi NOB, končno dobila svo je ime. škerk se je nato zaustavil , . . . . ... , pri političnem delu Virgila -Sčeka, j P”sa ^rabmjerjev je b.la včeraj v ki je bil v predvojnih letih eden iz- i ,strskl uJ!c! k™Jsa.sv‘:: d štirih slovenskih neslana, „ čanost’ k' so se 'e udeležili najvišji Proslava 164. obletnice ustanovitve karabinjerskega korpusa Ob HM. obletnica ustanovitve kor- ■NinilllllHMIIIHIIIIIIIIIIIHIIfHlinHIimMlllllllIHimauillllllIlllHMiillMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiaaiiiiitiiiiiii Volilna kampanja zaživela pred bližnjimi volitvami V nedeljo je govoril posl. De Miehelis (PSI), vre. raj pa posl. Spagnoli (KPI) in posl. Pieeoli (KI)) S političnim shodom, ki je bil v nedeljo na Goldonijevem trgu, so tudi socialisti odprli volilno kampanjo. Govoril je član državnega vod stva stranke posl. Gitfnni De Mi-chelis, katerega je predstavil pokrajinski tajnik Gianfranco Carbone, medtem ko je v slovenščini spregovoril pokrajinski podtajnik Branko Pahor. Dejal je, da bo volilna kampanja ena najtežjih v zadnjem času, ker se bodo morale politične sile spoprijeti z velikimi problemi, posebno ko se protiosimske sile zbirajo, da bi zrušile že tako krhko enotnost dežele. Govoril je nato o slovenski narodnostni manjšini in poudaril. da je bila umestitev vladne komisije edina stvar, ki je bila doslej narejena. Z naglimi koraki pa se bliža rok 30. oktobra, ko bi morala z delom zaključiti, njena pot pa se odvija s počasnimi koraki. Treba pa je rešiti vse tiste probleme, je zaključil Pahor, ki se dajo rešiti na osnovi že obstoječih zakonov. Posl. De Miehelis je najprej analiziral zadnje volilne rezultate, ki so bili za socialiste zelo uspešni. To je znak, je dejal, da je ljudstvo razumelo pomen strankine obnove, ki je prišla na dan na zadnjem turin-skem kongresu. Prešel je nato na analizo krajevnih problemov in pristavil, da imajo ta vprašanja državni značaj, ki jih ni mogoče rešiti samo na krajevni ravni, kot si to nadevajo nekatere stranke, kot sta lista »Per Trieste* in «Lista ci-vica*. S podpisom osimskih sporazumov se je za Trst začelo novo obdobje, ki bo moralo v deželi ustvariti pogoje za boljšo prihodnost. Teh namenov pa ne bodo mogle doseči krajevne liste, ki so odrezane od državne realnosti. Za dosego teh namenov pa ima PSI važno posredovalno vlogo, saj je povezan z evropskim socialističnim gibanjem in ima važno vlogo v krajevnih institucijah in na državni ravni. Zveza mladih socialistov je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem poziva prebivalstvo, nai se z vestjo izrečejo na volitvah o dveh referendumih in naj se ne čutijo vezanj na direktive strank. Mladi tržaški socialisti se bodo o javnem finansiranju političnih strank izrekli za NE, ker mora biti -trankam zagotovljeno delovanje, na referendum o zakonu Reale pa bodo odgovorili za DA. Na sedežu krožka Che Guevara pa je včeraj govoril član državnega vod- stva KPI in podpredsednic parlamentarne preiskovalne komisije posl. Ugo Spagnoli, ki je prisotnim obrazložil stališče partije o dveh referendumih. V uvodnih besedah je poudaril, da je namen strank, ki so dale pobudo za referendume predvsem ta, da bi neposredno napadle delovanje parlamenta. Predvsem radikalci so s pobudo za številne referendume hoteli ustvariti razkroj demokratičnih sil, kar oa se jim ni posrečilo predvsem zaradi velike zavzetosti KPI, ki se ie zavzela za spremembo že zastarelih in nepopolnih zakonov, za kar se ie obvezala tudi nova vladna večina v svojem programu. Pristavil je še, da je prav zveza med radikalci in fašisti uperjena proti zakonodajni dejavnosti parlamenta. Ta zveza pa ni le naključna, saj so pobudniki referendumov nalašč zahtevali ukinitev celotnega zakona Reale, s čemer bi bila odpravljena najstrožja določila proti fašizmu in terorizmu. KPI je že leta 1976 predlagala izboljševalne popravke na zakonu Reale, sedaj (Nadaljevanje na zadnji strani) med štirih slovenskih poslancev v rimskem parlamentu, šček 'je bil poslanec v triletju 1918 - 1921 in v arhivih poslanske zbornice je še mnogo dokumentacije o njegovem delu. «Bil je vzoren politični delavec in borec za naše pravice,* je še dejal župan Škerk. Sledilo je odkritje spominske plošče z reliefnim kipom Virgila Šče-ka. Ploščo je odkrila Ščekova sestra Marica, blagoslovil pa go je na-brežinski župnik Brecelj. Lik in delo Virgila ščeka ie nato orisal član SAZU dr. Milko Matičetov, kj je nazorno podal vse ščekovo življenje, od otroških let na tržaškem Krasu, pa vse preko bogatega političnega dela in končno izdajateljskega dela. Matičetov se je še zlasti zaustavil pri dejavnosti Virgila Ščeka za slovensko šolo, od ustanavljanja šol v Trstu pa do skrivnega pouka slovenščine v cerkvah za časa fašističnega terorja. Spored, ki ga je napovedovala Tatjana Roic, se je nadaljeval z nastopom domačih šolskih otrok, ki so podali zborno recitacijo dveh ščekovih pesmi in šaljiv prizor «Kmet in cigan*. Spored se je zaključil z nastonom mladinskega pevskega zbora Kraški slavček in s skuonim nastopom moškega in dekliškega zbora Igo Gruden; oba zbora je dirigiral prof. Sergij Radovič. Pred zadnjimi akordi nabrežinske godbe na nihala ie v imenu staršev otrok nabrežinske osnovne šole pozdravil prisotne Gregor Per-tot, ki se je vsem zahvalil za pomoč pri organizaciji nedeljske prireditve in ob koncu poudaril zahtevo po samostojnem šolskem okraju. Številno občinstvo si je nato o-gledalo razstavo v šolskih prostorih. Ob koncu naj še omenimo, da so organizatorji razdelili med prisotne res DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI predstavnik) tržaških oblasti, med temi župan Spaccini, prefekt Mar-rosu, podpredsednik deželnega odbora Stopper, predsednik prizivnega sodišča dr. Zumin in drugi. Častni vod je pregledal poveljnik Piemonte cavaileria gen. De Sarno, nakar je poveljnik tržaških karabinjerjev polkovnik Vannucchi v kratkem nagovoru opozoril na težke naloge, ki jih imajo danes varnostne sile. jo je zamenjalo mnenje profesorjev o tem, ali je učenec dovolj pripravljen, da lahko prestopi v višji razred. Druga novost zadeva tudi popravne izpite na nižji srednji šoli. Letos so popravne izpite odpravili, tako da se mora učenec čez šolsko leto več učiti, saj nima možnosti reševati se pri septembrskem izpitnem roku. Tudi na višjih srednjih šolah se bo pouk sklenil z današnjim dnem. Sledile si bodo ocenjevalne konference profesorskih zborov, tako da bodo izidi znani že v najkrajšem času. Zadnješolci pa bodo morali na počitnice še malo počakati! 3. julija jih čaka namre* velika matura, kar je eden izmed mejnikov v človekovem življenju. Ta čas, ki jih loči do velike preizkušnje, bodo dijaki uporabili za krpanje lukenj v posameznih predmetih, ki so predvideni za maturo. Danes je torej v tržaški pokrajini konec pouka. Ob takih priložnostih se navadno potegne obračun nad e-noletnim delom. Kakšno je bilo to delo? Ali je slovenska šola naredila korak naprej? Ali so bila rešena vsa vprašanja, ki zadevajo našo šolo? Na vsa ta vprašanja ne moremo pozitivno odgovoriti, še vedno čakamo na slovenski šolski okraj, mučen je položaj na naši strokovni šoli, ki se očitno ni rodila pod sreč no zvezdo, saj jo tarejo nešteta vprašanja, ki jih javni upravitelji ne rešujejo tako kot bi bilo treba. In še veliko je senčnih točk. Razveseljivo pa je, da vsako leto vpis na naših šolah vztrajno raste, kar nam potrjuje, da bomo dobili veliko študiranih ljudi, ki se bodo potem aktivno vključiti v življenje naše skupnosti. Šolsko leto je torej mimo, nema ra bodo mimo tudi vse polemike, ki so nastale v teku leta, ublažile se bodo, pa prav gotovo spet zaživele z novim šolskim letom. Tudi to je del življenja naše šole, zaenkrat pa želimo naši mladini prijetne počitnice. Novi kvestor dr. Giusti nastopil službo v Trstu Na tržaški kvesturi je včeraj nastopil službo novi tržaški kvestor dr. Fernando Giusti. Dr. Giusti prihaja v Trst iz Perugie, še prej pa je služboval v Grossetu, Pizi, Ferrari, Genovi in v Beneventu. Za kvestor-ja je bil imenovan leta 1971, ko je načeloval kvesturi v Beneventu. Dr. Giusti je star 62 let, je oženjen in ima štiri otroke, od katerih sta dva poročena. Zavarovalec Irneri vitez dela STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Sezona 1977-78 BALETNA SOLA BALETNI NASTOP PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA Pedagoga in koreografa: NADA KRIZMANČIČ in JANEZ MEJAČ V soboto, 10. junija, ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja in rezervacija vstopnic v petek in soboto od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). NiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiifitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiniiiaiiiiiiiiiiiiMi Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA ZVEZE Tržaški industrija za izvajanje gospodarskih dogovorov s SFRJ Glede industrijske cone na Krasu pa je treba čim prej rešiti nekatera še odprta vprašanja - Na skupščini podan prerez tržaškega gospodarstva V glavni dvorani trgovinske zbornice je bil sinoči redni letni občni zbor članov tržaškega združenja in-dustrijcev. Prvi del skupščine je bil zasebne narave — v njegovem okviru so med drugim odobrili obračun za poslovno leto 1977 — javnega dela pa so se udeležili številni predstavniki oblasti, gospodarskih krogov in konzularnega zbora iz naše dežele. Predsednik trgovinske zbornice Modiano je pozdravil zbrane tudi v imenu predsednika Confindustrie G. Carlija, nakar je kratko spregovoril predsednik deželne industrijske zveze N. Romani. Sledilo je poročilo predsednika tržaške zveze Wagner-ja, iz katerega povzemamo, da je bilo konec lanskega leta v tržaški pokrajini v rednem delovnem odnosu 64.500 ljudi, od tega 35.900 v industriji. Prav zaradi visokega odstotka zaposlenih v industriji se Trst uvršča na drugo mesto v Italiji, Sestra Virgila Ščeka Marica ob spominski plašči na hodniku nabrežinske osnovne šole kar zadeva višino poprečnega letnega dohodka na prebivalca. Žal je nekatere proizvodne dejavnosti v zadnjem času zajela kriza, ki je najbolj občutena v tekstilni, kovino-predelovalni, prehrambni, kemični in gradbeni industriji. V zadnjih mesecih pa je opaziti, da se obseg naložb na splošno veča, kar vliva določen optimizem glede nadaljnjega razvoja industrijskih dejavnosti na srednji rok. Poročilo se obsežno ukvarja tudi z osimskim sporazumom in naglasa, da dogovor sledi določeni mednarodni logiki. Tržaški industrijci so pripravljeni poprijeti za delo za uresničitev njihove gospodarske vsebine, prizadevajo pa si — tudi z nastopi na pristojnih mestih v Rimu — da bi bila čim prej rešena vprašanja pravne in carinske narave, problem tipologije obratov in problem delovne sile, ki bo zaposlena v skupni industrijski coni na Krasu. O novi industrijski coni je nato spregovoril tudi podpredsednik deželnega odbora Stopper, ki je naglasil, da bodo nove dejavnosti na Krasu izpopolnile industrijske strukture Trsta in dežele, ne da bi konkurirale že obstoječim obratom. Glede pomislekov, češ da bo industrijska cona uničila del Krasa, je Stopper poudaril, da gre v tem trenutku na italijanski strani le za površino 400 ha, kar predstavlja le 3 odst. celotne površine (14.000 ha). Zadnji je spregovoril župan Spaccini, ki je razvil nekakšen poslovilni govor. Opozoril pa je na dejstvo, da število prebivalcev v tržaški občini nevarno upada: vsak mesec se kartoteka v matičnem u radu krči za 250 - 230 enot. Po njegovem je predvsem v tem razlog za upadanje gospodarskega zaleta v naših krajih: mesto je treba zato pomladiti, sicer bo vsako gospodarsko načrtovanje zaman. Pomladiti z novimi ekonomskimi pobudami, pa tudi z odpiranjem nasproti drugim etnijam, kakor se je že dogajalo v preteklosti. Na koncu je dr. Wagner izročil dr. Modianu posebno priznanje združenja industrijcev iz tržaške pokrajine za njegova dolgoletna in uspešna prizadevanja ob krmilu organizacije. j Predsednik zavarovalnice «Lloyd Adriatico* Ugo Irneri je bil te dni s posebnim odlokom odlikovan z redom viteza dela. Svojo zavarovalnico je Irneri ustanovil leta 1936, pozneje pa je družba močno napredovala in šteje danes okrog 1000 nameščencev in prav toliko agentov. V priznanje za njegovo vsestransko delavnost in za pobude, ki jih je uresničil tudi v kulturnem življenju Trsta, je bil Irnerju leta 1975 piv deljen tudi doktorat »honoris causa* na tržaški univerzi. Izleti SPDT prirejaU. junija, v okviru 7. srečanja slovenskih planincev, dopoldanski pohod iz Boljunca preko Glinščice v Bazovico, kjer bo na sporedu kulturni program. Zbirališče je pred Kulturnim domom v Bo-ljuncu od 10. do 11. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 6. junija MILUTIN Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.33. — Luna vzide ob'6.05 in zatone ob 21.11. Jutri, SREDA, 7. junija ZORICA V'reme včeraj: Najvišja temperatura 24,8 stopinje, najnižja temperatura 13 stopinj, ob 13. uri 24,8 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, veter 7 km na uro severozahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,1 stop. ROJSTVA (N SMRTI Dne 5. junija 1978 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Nicoia Contessi, Poljanka Dolhar, Andrea Poli, David Petrovič, Luca Matelich, Christian Zabbia, Alessandra Silvestri, Lorenzo Krecich, Davide Cerut. UMRLI SO: 86-letni Giuseppe Held, 85-letna Felicita Del Col vd. Bagordo, 48-letni Mario Gerdina, 81-letna Rosa Zagaria vd. Narducci, 70-letna Draga Picinich vd. Bussani, 74-letni Gu-glielmo Lazar, 84-letna Valeria Zor-zin, 79-letni Michele Allegretti, 86-letna Elida Tiene vd. Cucek, 71-letni Carlo De Marchi. Šolske vesti Gledališča Osnovna šola Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25 prireja danes, 6. t.m., ob 10.30 zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del in risb. Osnovna šola »Primož Trubar* iz Bazovice vabi na šolsko prireditev, ki bo v kinodvorani v Bazovici danes, 6. t.m., ob 20.30. Osnovna šola «Fran Milčinski* na Katinari vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 6. junija, ob 20.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po' meno) komedija v dveh dejanjih Jutri, 7. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu - abonma red H in abonma red I. V petek, 9. junija, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren* v Boljuncu. (Abonma sobotni in nedeljski). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Ponovitve komedije Daria «Sedma zapoved: krač jutri, 7. junija, ob 17. uri Foja . abon- Podružnica Glasbene matice Nabrežina PD Igo Gruden danes, 6. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v Nabrežini NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Podružnica Glasbene matice PD Ivan Grbec jutri, 7. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani Ivan Grbec NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča pevcem, recitatorjem in godbeni [j ojn. da se. danes, ob 20.30 zanesljivo udeležijo vajfe in sestanka, ki bo v Bazoviškem domu. PD SLOVAN - PADRIČE vabi vse fotoamaterje na fotografski natečaj na temo « K R A S » ki sovpada z 80 letnico društva, ki bo 1. in 2. julija. Vsak udeleženec mora priložiti tri fotoj grafije v čmo-beli tehniki formata 18x24 do 30x40. Fotografije sprejemata Tržaška knjigama in Rafael Grgič, Padriče 52, do vključno 26. junija 1977. , DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, UU S. Giust0 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in 0d 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: (el. 225141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 27M24. KZmTO— V spomin na očeta Zorka Kraljiča darujeta hči Pavla 10.000 lir za center za rakasta obolenja in hči Sonja z družino 5.000 lir za PD F. Prešeren in 5.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina očeta Uče Perkove darujeta Justina in Anica Danev 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na starše Karla in Borisa Kovača daruje družina Pepi Ru-dež 5.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Marijo Kovač darujeta Karlo in Laura Rudež 10.000 lir za Dijaško matico. Za nove obleke mešanega pevskega zbora Slavec iz Ricmanj darujejo: Elda Kuret 10.000 lir; družina Kuret (Ricmanje 13) 10.000; družina Kuret (Ricmanje 14) 10.000; Mirko Berdon 20.000, Sergij Vatovec 20 tisoč; Lorena Vatovec 10.000; Silvana Dobrila 10.000 in Norina Do-brila 10.000 lir. ma red H in abonma red L soboto, 10. junija, ob 20.30 • ab° ma red F (sindikalni . druga bota po premieri); v nedeljo, 1’- J nija, ob 16. uri - abonma red G poldanska predstava na dan P znika). . . Prodaja in rezervacija vstopnic P blagajni Kulturnega doma ob del* kih od 10.30 do 12.30. ROSSETTI Danes ob 20.30 in jutri ob j" uri; »Zgodbe in dunajskega Odona von Horvatha. Abonenti ko izkoristijo vsakršem kupon bonmajev. Parter: 2.500; 1.500; mladina in upokojenci 1-9® .. Rezervacija vstopnic pri osrednji gajni v Pasaži Protti. VERDI Drevi ob 21. .... .uri recital Roberta Cappella. Pri gledališki gajni so na razpolago vstopnice današnji koncert, za jutrišnjo P01",! tev (ob 21. uri) in za zadnji koitf simfonične sezone, ki bo v petek 21. uri in ponovitev v soboto ob uri. Orkester gledališča Verdi z “ ležbo solistov Davida Livelyja \ ^ vir) in pevcev Ileane Mevi0° Nore Jankovič, Janosa Korda >n tura Koma, bo dirigal Maurizio Kino Ariston 17.30, 19.45, 22.00 »Profe3^ ne reporter*. Jack Nicholson, “ Schneider. Režija M. Antonio«-Mignnn 16.00 «Pantera rosa s*’°' Naziunale 16.30 »La squadra sP6^1 „ delTispettore Swinney». Prep°va/L mladini pod 14. letom. Barvni Grattacielo 16.30 Premiera filma * simpatiche carogne*. Gerard pardieu, Sylvia Kristel, Michel coli, Stefano Patrizi. Prepove maldini pod 14. letom. |5 ExceIsior 17.00, 18.40, 20.20, 11 , «Cinque pezzi facili*. Jack son. Barvni film. Prepovedan dini pod 14. letom. u Fcnlce 17.00 «11 giustiziere s^a%v, polizia*. Erika Blanc, Paul Prepovedan mladini pod 18. Ie Barvni film. , cJ Eden 17.00 «La sposina*. Antin0-Nemour, Carlo Di Mejo. PfeP° dan mladini pod 18. letom. |8 Ritz 17.00 »La polizia incrirnina legge assolve*. Franco Nero. povedan mladini pod 14. leto«-vni film. Cristallo Zaprto. jei Fllodrammatlco 15.45 «La tigre ^ sesso». Prepovedan mladini P°® letom. Barvni film. . ^ Aurora 16.30 »Polizia investigatiVJ1 ^ minile*. Prepovedan mladini P0®, letom. Barvni film. ^ Cnpitol 16.30 »Gli uomini della t» dimenticata dal tempo*. P- ,/Jp Moderno 15-39 «Le lunghe notti j gestapo*. Prepovedan mladini 18. letom. Barvni film. Ideale Zaprto. Vittorio Veneto Zaprto. (j. Astra 16.30 »Tre tigri contro tf®, gri*. Enricg Montesano, Renato -zetto, Dalila Di Lazzaro. zabavni film. Radio Zaprto. Volta Zaprto. |S- Ob smrti dragega očeta ^°slPjr|iie reka sekcija KPI - Bazovica, i9. in Gropada tov. Dorčetu Okretič® kreno sožalje. PD «Lipa» izreka odborniku u Okretiču občuteno sožalje ob 9 očeta. SK Devin izraža globoko 90 |j. svojemu članu Jožkotu Okretiču 0 gubi dragega očeta. Z družino Vodopivec soč družini ščuka in Slokar. ustvalct* žalovanju družine Vodopivec se družuje družina Ccmiani. Ob smrti drage gospe Ani ',0(l/inl vec izrekala težko prizadeti " ^ najgloblje sožalje Neva in Ald° fančič. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENFAS od 22 do 7 ure: telet & 7T>f)97 Mali oglasi Dne 5. junija nas je za vedno zapustila naša ljubljena hži' žena, mama, tašča in nona ANI VODOPIVEC roj. P0DBEVŠEK Drve 7. junija ob 11.30 jo bom0 pospremili iz kapele v Bar' kovljah v barkovljansko cerkev, od koder bo pogreb k Sv. Ani-Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalujoči: mama, mož, sinova Ladi in Jurij, snahi, svak in vnukinja Vladica Barkovlje, «. junija 1978 2i'.i,ng,isiivA: garruse, orouja Kljuke, ključavnice in splošno železnino prodaja Vatta — Ul. Madonnina 24 — Trst. CARLI VIRG1LIO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 560 68 72, 850 68, A 112 72, NSU 1200 72, mercedes 200 D 70, 124 coupč 1600 74, AR 1300 75, 1500 C 66 tau nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata Casale št. 7, tel. 826084. Dne 4. junija nas je za vedno zapustila naša draga MARIJA ZULJAN vd. CERKVENIČ Pogleb bo danes, v torek, 6. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice «IaV' ne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro. Žalostno vest naznanjajo sinovi. snahe' zet, vnuki ter drugo sorodstvo Trst, Maribor, Vrtojba, 6. Junija 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) V nedeljo, 11. t.m., «izlet v neznano Vse naročnike in bralce, ki so Se udeležili naših izletov v Budim-P^to, na Kitajsko, v Egipt in v~ ~°ndon obveščamo, da bo «IZLET v NEZNANO* v nedeljo, ll. junija. Prvih pet avtobusov je namenjenih izletnikom, ki so bili v Bu-'“Uipešti, 6. in 7. avtobus sta namenjena izletnikom, ki so bili v £wtu, 8. avtobus pa onim, ki so v Londonu. Izletniki, ki so se Udeležili potovanja na Kitajsko, bodo razporejeni v G., 7. in 8. avtobusu. Avtobusi bodo odpeljali po naslednjem voznem redu: Avtobus št. 1 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu. Avtobus št. 2 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu. Avtobus št. 3 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 s Proseka. Avtobus št. 4 (Budimpešta): Odhod ob 8.00 z Opčin. Avtobus St. 5 (Budimpešta): Odhod ob 7.15 iz Sesljana (avtobusna postaja); ob 7.30 iz Nabrežine (avtobusna postaja); ob 7.45 iz Križa (avtobusna postaja); ob 8.00 s Proso k A (avtobusna postaja). Vse izletnike prosimo, da stopijo v avtobuse s številko, ki so jo imeli na prejšnjem izletu in da zasedejo iste prostore. Avtobus št. 6 (Egipt - skupina od 18. februarja): Odhod ob 8.30 izpred sodnije. Avtobus št. 7 (Egipt - skupina od 2. marca): Odhod ob 8.30 izpred sodnije. Avtobus št. 8 (London): Odhod ob 8.30 izpred sodnije. IZLETNIKI, KI SO BILI NA KITAJSKEM, NAJ STOPIJO V AVTOBUSE ŠT. 6., 7. in 8. Vsi izletniki morajo imeti s sabo veljaven potni list! Če kdo iz enega ali drugega razloga ne bi mogel na izlet, prosimo, da to javi najkasneje do jutri, 7. junija, turističnemu uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Kdor ne gre na izlet, ne more nadomestiti svoje osebe s kom drugim! Povratek v Trst je predviden najkasneje do 20. ure, tako da bodo vsi izletniki lahko pravočasno glasovali na referendumu. Goriški izletniki s- priključujejo skupini v Trstu! Morebitna pojasnila nudi potovalni urad «AURORA* med običajnimi uradnimi urami. Primorski dnevnik želi vsem izletnikom v neznano prijeten izlet! PO SKLEPU POKRAJINSKE VOLILNE KONUSI JE Volilno kampanjo PSI na Goriškem bosta zaključila Craxi in Signorile Jože Cej kandidira v volilnem okrožju, kjer so doslej bili izvoljeni v pokrajinski svet vsi slovenski socialistični svetovalci '''''•iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiininiMiiiiminiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiinitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiM SPZ se mora aktivno vključevati v širši tok družbenega dogajanja JNadaljevanje s 1. strani) Jjjj) Podpirala take pobude. Župan je dejal, da so v teku pogovori, bi že v juliju odorli v Gorici vstavo goriškega slikarja Franca Ka- i. 'v&ča, kj se je pravkar zaključi-7 Ljubljani. Ij^hjtUk VValtritsch se ie županu za- stal za pozdravne besede in pod-važnost, da je prvič goriški Prof0 P°zj Palčič ter tainika Dušan -h in Marko Waltritseh. Predsed terimi se SPZ ukvarja. Slišali smo mnenja in predloge glede zborovske, likovne, dramske, folklorne, foto-amaterske in drugih dejavnosti. Formalno je predstavnik Kino ateljeja iz Gorice Darko Bratina zaprosil za vstop te skupine v SPZ. Slišali smo nadalje mnenja o vključevanju mladine v Kulturno prosvetno gibanje, o sodelovanj1' in odnosih z. drugimi kulturnimi organizacijami v zamejstvu, v matični domovini ter v Italiji, in slišalj smo poročila o delovanju in problemih nekaterih društev. Iz razprave je skratka izšla dokaj jasna slika o sedanjem stanju na kulturno prosvetnem področju v zamejstvu ter o novih potreba h. Občni zbor so pozdravili tudi nekateri gostje. V imenu dolinske občinske uprave je govoril žunan Edvin Švab, ki je poudaril zlasti pomen razvijanja sožitja med tu živečima narodnostima. O ootrebj skupnega reševanja nekaterih skupnih nalog je Sjhlh jugotovitve, da predstavlja j drobneje pa je o pomenu in vlogi t* S Cirniimi olonioom: in /-1 m i rtim i 5P7 tfnuAvil nmHctatmilz D.7 TV /TI svojem poročilu izhajal pred-1 spregovorila predstavnica ARCI, po- s svojimi članicami in drugimi J?širni organizacijami tisto moč, ki s« i , ° Llal>ko učinkovito zonerstavi vsa-1,,7'HH) zavlačevanju pri reševa- vprašanja slovenske narodnošt-&wi?.uPnosti ter lahko dosežejo s Dfj.. M^skotn in stalno budnostjo, da se °bvi 62nosti vlade in parlamenta do končno le izpolnijo na pravilen lile ^ri tem je jasno izrazil za-7°' da se delo v komisiji za vpra-(Je h Slovencev pri predsedstvu vla-^stvarno izpelje z namenom, da (7e v najkrajšem času do formulami Pravičnega zakona o naši glo-j. hi zaščiti in njegove odobritve v {..'hirientu. Govoril je nato o poloti naše zamejske kulture ter nje- t * Onnrven 'jonn/lnoon Dietami iti- h njeni povezanosti z matično do-Cln°. Glede odnosa med našo kul-in kulturo večinskega naroda .Poudaril, da mora biti ta odnos ai? na recipročni želji 1» spo-hju anJu ’n medsebojnem spoštova-j1 nakar je razčlenil specifično C>ematiko našega ljudskopro-^hega življenja. O delu Slovenske hje Vetne zveze v dvoletju od zad-občnega zbora ,o nroblemih, s -aL 'mi se je v tem razdobiu soo-o uspehih, ki jih je bila de-ter o nalogah, ki io čakajo na fchijnjj pot.j sta nato poročala t.aj-t^:. Tako o predsedniškem, kot o D^kih poročilih bomo podrobneje h-^eali, jz podatkov, ki so izšli iz Df^il, naj omenimo le to, da se je ^vetn0 življenje v zamejstvu v L,nJem razdobju še razživelo in o-fj^atilo s kakovostno rastjo nekate-^.nnuštev, z uvajanjem nekaterih itaj.h oblik dela ter z vstopom v Vb0 družino društev in skupin novih društev, to je Društva kvJnciv miljske občine ter druš- SPZ govoril predstavnik SKGZ Mi roslav Košuta, ki je posebej podčrtal kakovostno rast prosvetnega življenja pri nas. Pozdravila sta tudi prof, Škerlj v imenu NŠK iz Trsta, ki se je zavzel za večje sodelovanje med SPZ in to ustanovo ter Igor Komel za Mladinski krožek. Pozdrav matične domovine je prinesel predstavnik ZKO Slovenije Martin Zakonjšek. Glede sodelovanja kulturnih skupin iz zamejstva in matične domovine je dejal, da se dobro razvija, o! enem pa je izrazil zadovoljstvo nad nenehno rastjo kulturnega življenja pri nas. Zaključke občnega zbora je povzel predsednik Palčič, še prej .pa je bil izvoljen nav odbor, v katerem so poleg vseh predsednikov društev tudi Adrijana Bukovec Marij čuk, Janko Furlan, Pavel Fonda, Sergij Grmek, Živa Gruden, Vojko Kocjančič, Miroslav Košuta, Boris Kobal, Nadja Kriščak, Ivan Klanjšček, Mirko Kapelj, Dušan Kalc. Marko Marinčič, Diego Marvin, Danilo Nanut, Rudi Pavšič. Zdravko Petejan, Klavdij Palčič, Milko Rener, Saverij Rožič, Niko Sirk, Mario Uršič, Zdenko Vogrič, Franc Vecchiet, Silvana Valoppi, Marko Wallritsch. V nad zorni odbo-r so bili izvoženi Edvin Švab, Sveto Grgič in Edmund Košuta. Razsodišče pa je tako sestavljeno; Kare! Ferlelič, dr. Robert ldlavaty in Boris Race. im muhi iiiiiiiiiiii m um mi Hiiiiiiimii m iiiiiiiiiiiiimiiih mum m mn iiiiiiiiMiiiMiMiHiHiiiiMimiiiiiimiin USPEL PRAZNIK NA «IIRIBENCb V BORŠTU S prazniki izpričujemo naš obstoj in trdoživost Nagrajeni vinogradniki, ki so sode. lovali na razstavi vin v Dolini Sinoči se je v Borštu zaključil osmi praznik vina, ki ga na «Hri-benci» prireja vsako leto domače prosvetno društvo Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca. V okviru piaznika je bilo nagrajevanje vinogradnikov, ki so sodelovali na letošnji razstavi vin v Dolini. V sobotnem kulturnem sporedu je najprej nastopila mladinska godba, ki jo v okviru vaškega društva uči Emil Smotlak; zaigrala e nekaj narodnih in partizanskih skladb. Pev ski zbor iz Divače se je pod vodstvom Pldija Raceta najprej predstavil s sedmimi pesmimi v moškem sestavu, nato pa še v mešanem s petimi pesmimi. Nedeljski kulturni spored se je pričel s prihodom parterjev in par terc, katerim so v sprevodu sledili pevci, godba na pihala in drugi vaščani. Nato je harnionikaški ansambel Miramar izvedel dve skladbi pod vodstvom Loredane Kočevar, občinstvo je nato navdušil z dobro izbranim sporedom narodnih, partizanskih in umetnih skladb, dirigirala je Eliana Zajec. Nekaj motivov je zaigrala godba na pihala «Breg» pod taktirko Viljama Slavca, učen- oG« Rovt in Kolonkovca, kar je iLr* zbor sprejel z največjim nav-pfLiem. 7na je bila tudi razprava, ki Jedila poročilom in ki je zaobjemaj vse glavne probleme, s ka- <>ai"itimiiiii, um, ,in„ ,n, min,, n, iiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiHKria, miiiiihii J Treh dneh lepega vremena Rekordno število ljudi ^a razstavi vin v Zgoniku Zgibani kulturni nastopi gostov iz Gorenjske in Štajerske Mk r®zstava domačih vin v Zgo-|jo L ki se je zaključila v nede- ki]aZvečer, je v treh dneh priva- %jsi ha razstavišče rekordno število ^ malce v. Ugodno vreme (kar je kdj^^auiško razstavo prava red-"*■ 'n res dobra kakovost raz- ^lp!,^'n>h vzorcev vina (11 vzorcev Ra vina in , .n 10 vzorcev terana) htla predpogoja za tak uspeh o trdimo, da so res vsi pri-svoj račun. Tudi količina vina je ena izmed naj-%]j! v zadnjih letih, saj so lju-35 11 domače kapljice spili kar vina (11 hi terana in 25 hi vina), kar najbolj zgovorno ' da je bil vinski pridelek res %avna točka nedeljskega popol-Vfj. eSa sporeda je bil pester kul Hi! pr°ffram, na katerem so so-kar tri skupine. Tržaški ansambel je s svojim kon-hdpih^ navdušil. zlasti sta vzbudili ^ n Van.ie med občinstvom odlič-tfiikVki. Prijetno presenečenje je tudi citraški ansambel „ ratenje» iz Tržiča na Gorenj- ?Wi .ki je z milo melodijo brez V 'Zva.jal vrsto narodnih pesmi. % razgiban pa je bil progi am rske folklorne skupine «Anton Štrofela* iz Markovcev pri Ptuju. Najprej so nam predstavili ples kopjašev s svilenimi trakovi, nato je šest priletnih žena zapelo tri narodne pesmi, karakterističen ansambel pa je zaigral vrsto poskočnih motivov. Potem ko so prikazali tipični štajerski fantovski ples v trojicah s preskoki, je zelo uglašen kvartet zapel nekaj pesmi. Nastop je sklenila folklorna skupina, ki je izvajala karakteristične štajerske plese, ki so izzvali vidno odobravanje številnega občinstva. Čisto na koncu so se pojavili na ploščadi še tradicionalni v kožuhe oblečeni kurenti-zvončkarji. ki so nagajivo za plesali in spravili prisotne v dobro voljo. Po tomboli je bil do 1. ponoči ples ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana, nakar je padel zastor nad letošnjo izredno uspešno izvedbo razstavo domačih vin, ki jo je priredila občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi športnimi in prosvetnimi društvi. V prostorih osnovne šole pa so si ljudje lahko ogledali res bogato razstavo ročnih del in risb otrok, ki obiskujejo šolo s celodnevnim poukom v Saležu in Zgoniku, (bs) Volilna propaganda se nekako ne more razživeti. Morda pa se sploh ne bo. Vsaj tista ne po trgih, k‘i smo jo bili vajeni. Danes seže preko televizije dobra volilna pro paganda v domala vsako družino. S tem ne mislimo zagovarjati teze, da zborovanj ni potrebno več prirejat. Potrebno jih je. ker udeležba na zborovanjih je dokaz aktivnosti množic. Aktivnost množic in njihova mobilizacija okoli poglavitnih tem našega vsakdana, kot so boj proti terorizmu, gospodarski krizi ter za zaposlovanje, pa sta hkrati tudi jamstvo za napredek in za boljši jutri. Še šest dni na loči o referendumu, pa katerem bomo glasovali NE in s tem glasovali za ohranitev zakona o javnem finansiranju strank in zakona Reale o javnem redu. Referendum so ena izmed poglavitnih tem zborovanj, ki jih te dni prirejajo stranke. Prav gotovo bodo vprašanja, d bodo stopila v ospredje po referendumu, politično bolj žgoča in tudi polemika se utegne pokazati v ostrejših oblikah. Na to razdobje, ki se bo začelo 13. junija in se zaključilo tik pred 25. junijem, dnevom upravnih volitev, se stranke bolj pripravljajo. Takrat bomo pri nas glasovali, za deželni in pokrajinski svet ter za občinske svete Tržič. Gradež, Ron-ke, Romans in Vileš. Italijanska socialistična stranka bo imela v tem razdobju na Goriškem (in prav gotovo tudi na Tržaškem) svoje vodilne osebnosti. Cra xi bo govoril pred ladjedelnico Ital-cantieri v Tržiču v petek, 23. junija. De Michelis isti dan v Goriči, Signorile 17. junija v Mošu in v nedeljo, 18. junija, v Verdijevem gledališču v Gorici. Če bo na voljo deželni Avditorij za kulturno politično manifestacijo, kar je zelo vprašljivo, potem bo IG. junija nastopil direktor Piceolo teatru iz Milana Giorgio Strehler. Volilna komisija PSI. ki je v soboto sestavila koledar zborovanj, predvideva zborovanje poslan.-,a Lorisa Fortune v četrtek, 8. ju ni ja ob 20.15 v Ronkali ter Gian nija De Michelisa 9. junija, ob 18.30 v Gradišču. Kakor smo poročali, kandidira na pokrajinski listi PSI tudi arhitekt Jože Cej. Njegovo volilno o-krožje je Sovodnje, Doberdob, Za-graj. V tem volilnem okrožju so dosiej bili izvoljeni vsi Slovenci, ki so kandidirali za PSI, in sicer Viljem Nanut, Ivo Marinčič, Marko Waltritsch. družbenopolitičnega življenja novo goriške občine in republike, med njimi Vinko Hafner, predsednik re publiške zveze sindikatov, Ivan Maček - Matija, član sveta federacije in drugi. Slavnostni govornik Lojze Cepuš, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delacev Slovenije, je orisal zgodovinski razvoj revolucionarnih zidarskih Renč, delavsko gibanje v teh krajih, boj slovenskega delavskega razreda v predvojnem obdobju n med narodnoosvobodilno borbo. Poudaril je delo slovenskih gradbincev pri obnovi porušene domovine in njihova prizadevanja danes, ko v združenem delu gradbeništva več kot 85 tisoč zaposlenih predstavlja udarno moč gospodarskega razvoja. Na nedeljski slovesnosti je 78-letni renški zidar Alojz Zarčon odkril veličasten spomenik primorskim gradbincem, ki ga je izdelal don.ačin - akademski kipar Negovan Nemec. V uradih Kmečke zveze v Gorici že nekaj dni izpolnjujejo obrazce za prijavo dohodkov za člane in druge interesente. Prošnje bodo sprejemali do vključno 23. junija, ker se želijo izogniti gneči v zadnjih dneh pred zapadlostjo roka. Stalno slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po' meno) komedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena Dorian Sokolič Kostumi Ružiča Nenadovič-Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima Andres Valdes Režija JOŽE BABIC V četrtek, 8. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v Gorici (goriški abonma). Avtobusi bodo vozili po običajnem umiku in se ustvarili na običajnih postajališčih. SRBSKA OBČINA JE POBRATENA Z NOVO GORICO Zastopniki Aleksandrovca v občinah na Goriškem Obiskali so Gorico, Sovodnje, Doberdob, Štarancan in Krmin Občina Aleksandrovac je kmečko industrijska občina v Srbiji in je pobratena z občino Nova Gorica. Prijateljski stiki obstajajo že dolgo vrsto let. Lani, ko so Aleksandrovac obiskali delegati občine Nova Gorica, so z njimi šli na obisk tega kraja v Srbiji tudi zastopniki tistih občin na italijanskem ozemlju, kj i-majo prijateljske stike z Novo Gorico in njenimi krajevnimi skupnostmi. Konec tedna so bili v naših krajih na obisku številni zastopniki občine Aleksandrovac s predsednikom občinske skupščine Jelenkom Bogdanovičem na čelu. Poleg predstavnikov občinske skupščine so bili v delegaciji tudi zastopniki tamkajšnjih delovnih organizacij in kmetijskih kooperantov. V Novo Gorico so prispeli že v petek zvečer. V Gorici so jih na županstvu v soboto dopoldne sprejeli župan Pa-ccuale De Simone s sodelavci, zatem so se zadržali na kosilu v Gorici. Zastopnike Aleksandrovca so zatem sprejeli tudi na županstvu v Krminu, štarancanu, Doberdobu in Sovodnjah. Tu sta goste pozdravila župana Andrej Jarc in Jožef češčut. # Doherdobsko županstvo sporoča, da občani lahko že predložijo letno prijavo dohodkov in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure. Od 19. do 30. junija bodo prijave sprejemali tudi v popoldanskem času in sicer ob ponedeljkih in petkih od 17. do 19. ure. ci osnovne šole iz Boršta so se predstavili z nekaterimi skladbami na Orf instrumente pod vodstvom Draga Žerjala. Folklorna skupina «Stu ledi* je izvedla nekaj furlanskih plesov, nakar je domači pevski zbar «Slovenec» zapel štiri pesmi pod vodstvom Draga Petarosa. Predsednica PD Slovenec Jasna Petaros je v svojem nagovoru poudarila pomen praznika in menila, da «s tem izpričujemo v najnaravnejši in najpreprostejši obliki obstoj, našo trdoživost in kljubovalnost težavam.* Dodala je, da še zdaleč nismo zamejski Slovenci zaživeli v vsej popolnosti in nismo še svoje usode kovači; še vedno nam kratijo osnovne državljanske pravice, še vedno se izkrivlja smisel in vsebina naših zahtev. Po prikazu srbskih plesov folklorne skupine, je pevski zbor Fran Venturini od Domja, p-d vodstvom Iva Tavčarja zapel sedem pesmi. Zaključili so tržaški folkloristi s štajerskimi plesi. V soboto in nedeljo zvečer je bil p.es z ansamblom Supergroup, sinoči^ pa z Lojzetom Furlanom. Sinoči so v Borštu na prazniku vina nagradili vse vinogradnike, ki so sodelovali na letošnji občinski razstavi vin, ki je bila pred mesecem dni v Dolini. Po pozdravnih besedah predsednice domačega prosvetnega društva Jasne Petaros je občinski odbornik Drago Ota v priložnostnem goVbru podčrtal, da je postala vinska razstava sestavni del občinske dejavnosti, da kmetovalci verjamejo v pobudo samo in v pospešitev vinogradništva. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da se je v jav nosti doseglo določeno razumevanje do kmetijstva, da kmetijstvo ni neka drugorazredna dejavnost, ampak neobhodno potrebna za skladen napredek naše družbe. Sodelujoči vinogradniki so prejeli spominsko diplomo, prvi trije pa tudi hranilne knjižice in bone- za nakup kmetijskega materiala. Poleg tega so bile za prve tri uvrščene podeljene še sledeče nagrade: za črno vino Stanislav Prašelj - Dolina, zla to kolajno kmetijskega nadzorništva in pokal Hranilnice in posojilnice z Opčin; Josip Paugerc - Dolina, srebrno kolajno tržaške pokrajine in pokal deželnega sveta; Josip Vodopivec - Dolina, bronasto kolajno tržaške pokrajine in pokal dolinske občine. Pri belih vinih je prejel Josip Pangerc - Dolina zlato kolajno Opazovalnice za rastlinske bolezni in pokal Hranilnice ih posojilnice z Opčin; Bruno Zahar - Boršt, srebrno kolajno tržaške pokrajine in pokal deželnega odbora; Ignacij Ota - Dolina, bronasto kolajno tržaške pokrajine in pokal Kmečke zveze. Nagrajevanje se je zaključilo s pozdravom pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, ki je seznanil pri šotne, da bo letošnja pokrajinska razstava vin prav v dolinski občini. (vi) Podgorska tovarna k vedno miruje Nič novega s podgorsko predilnico. Sindikalni predstavniki se bodo danes sestali v Milanu s svojimi tamkajšnjimi kolegi in morda bodo imeli tudi stik z vodstvom podjetja Bustese industrie riunite. Že štiri mesece je tovarna zaprta, vse delavstvo je v dopolnilni blagajni, veliko jih je bilo že prej, od lanskega septembra. Kot so nam povedali na goriškem sindikatu tekstilcev je deželna uprava že namenila sredstva s katerimi bi bilo moč obnoviti produkcijo v tovarni vendarle ni še popolnega soglasja s strani tovarnarjev. Vsekakor pa se zdi, da tovarnarji hočejo da obveljsi njihova zahteva po občutnem znižanju zaposlene delovne sile. V Renčah nov primorskim gradbincem Prebivalci Renč, kraja, ki je po vsej domovini in svetu znan po zidarskih mojstrih, so v nedeljo slavili. Gradbeni delavci Slovenije so se namreč srečali na tradicionalni proslavi ob 3. juniiu, dnevu slovenskih gradbincev, ki ga praznujejo v spomin na ta dan pred 42 leti, ko se je začela desetdnevna splošna stavka gradbenih delavcev organiziranih v revolucionarnem sindikatu. Na slavje so prišli gradbeni delavci iz. vse Slovenije, predstavniki ................m... «JEZIK JE MISEL ČUSTVO, HREPENENJE, RITEM...* S to Župančičevo mislijo so v dijaškem domu slovesno zaključili letošnjo šolsko dobo VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu: 0.03 (L), 5 45 ((L*), 6.20 (L), 7.15 (D«*), 7.50 (L), 8.20 (D*), 9.10 (D), 11.09 (L), 13.27 (D), 14.02 (L), 16.26 (D), 17.02 (L), 18.27 (L), 19.00 (E), 19.51 (L), 21.44 (L), 22.53 (D). Odhodi proti Vidmu: 0.01 (L), 6.21 (L), 6.53 (D), 7.16 (L), 7.51 (D), 9.36 (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.01 (D), 14.44 (D), 15.31 (L), 17.51 (L). 18.15 (D**), 19.01 (L), 20.05 (D), 21.11 (L), 22.22 (D). Odhodi iroti Jugoslaviji: 9.50 (L), 15 45 (L) Prihodi iz Trsta: 6.17 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 7.49 (D), 9.34 (D), 11.06 (L), 13.05 (D), 13.59 (L), 14.43 (D), 15.30 (L), 17.47 (L), 18.13 (D**), 18.58 (L), 20.03 (D), 21.10 (L), 22.21 (D), 24 (L). Prihodi iz Vidma: 0.02 (L), 5.43 (L*), 6.19 (L), 7.14 (D**), 7.47 (L), 8.18 (D*), 9.09 (D), 11.07 (L), 13.25 (D), 13.57 (L), 16.25 (D), 17.00 (L), 18.26 (L), 18.59 (E), 19.49 (L), 21.42 (L), 22.51 (D). Prihodi iz Jugoslavije: 11.43 (L), 17.33 (L). (L): lokalni vlak (D) : brzovlak (E) : ekspres *) vlak vozi od 29. maja do 5. avgusta ter od 16. avgusta do 30. septembra, razen ob praznikih **) vlak ne vozi ob praznikih Včeraj- danes Iz goriškega matičnega urada Bogat kulturni spored in športna manifestacija za pokal Mladinskega centra V sobote zvečer je bila v slovenskem dijaškemu domu /Simon Gregorčič* v Gorici zaključna prireditev, ki je v domske prostore privabila veliko staršev, ravnatelj nekaterih slovenskih šol, učiteljev in profesorjev ter predstavnikov naših zamejskih organizacij. Med temi naj omenimo Mirka Primožiča in Alda Rupla, predsednika in tajnika Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, predstavnike Dijaškega doma iz l^ove, Gorice, člane Dijaške matice ter predsednika Mladinskega odbora pri SKGZ Igorja Komela. .Jlifjed kulturnim sporedom, ki.jjso ga pripravili gojenci ob sodelovanju dijakov osemletke iz Šempetra, je predsednica domske skupnosti gojencev Lilijana Semolič v pozdravnem nagovoru poudarila pomen dijaškega doma, kot nezamel.jive u-stanove pri vzgoji mladega človeka v zdravega člana naše narodnostne skupnosti. Kulturni spored se je pričel z nastopom domskega mladinskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom pevovodinje Jugove zapel «Jaz pa vrtec bom kopala*. «S! >vo pri jateljev*, «Tam ob ognju*. Kaj ti je deklica* in «Katjuša». Vmes pa so dijaki iz Šempetra recitirali nekaj Župančičevih pasmi. letošnjo prireditev so posvetili prav temu velikemu slovenskemu ustvarjalcu. Nad odrom namreč je bila zapisana njegova misel: «Jezik je misel, čustvo, hrepenenje, ritem...*. Spored se je nato nadaljeval z nastopom skupine beneških gojencev, ki so podali izbor pesmi Župančiča, Prešerna, Gradnika, Trinka in Predana. Sabina Fabbro in Eva Orzan sta se občinstvu predstavili z (Rema glasbenima točkama. Spored so sklenili višješolci, ki so v zborni recitaciji (»dali Župančičevo «Dumo». Ob zaključku zanimivega in pe strega kulturnega sporeda je rav- natelj doma Edmund Košuta izrazil nekaj misli ob letošnji sklenitvi šolskega leta. Poudaril je, da ie dom postal važno in nenadomestljivo mladinsko središče, kjer se mlada generacija srečuje z vprašanji, ki presegajo šolske okvire, kar ji vsekakor pomaga, da postane ižredno pomemben del v mozaiku naše zamejske stvarnosti. Košuta je nato povedal, koliko pažnje posvečajo v domu utrjevanju slovenskega jezika ter svojo misel zaključil prav 2 be- sedami, ki jih je zapisal Oton Župančič. Na odprtem igrišču doma je nato sledilo finalno odbojkarsko srečanje med Jami jami in Mladinskim krožkom, ki sta se potegovali za pokal Mladinskega centra. Podrobneje o tem poročamo na športni strani. Dejavnost novogoriškega društva upokojencev Pred dne/i so se’ v Novi Gorici zbrali člani dfUŠtV^ upokojencev, da se pogovorijo o opravljenem delu in o nalogah za naprej. Priznati je treba, da se upokojenci v Novi Gorici živo vključujejo v družbena dogajanja, saj sodelujejo skoraj v vseh oblikah družbeno političnega in kullurno-športnega življenja. V Novi Gorici živi kakih 2 tisoč U(X>ko-je-ncev, kakor je v poročilu navedel predsednik društva Novak, vendar je v društvu včlanjenih le približno 50 odstotkov, zato bo v prihodnje treba povečati napore, da se poveča število članov. Dejavnost društva upokojencev je usmerjena predvsem v skrb da se članom zagotovi dobra in poceni rekreacija v počitniških domovih ob morju in v hribih (Piran, Izola, Rogaška Slatina, Žirovnica). V okviru te dejavnosti ima društvo tudi več športnih sekcij, kjer čla"i redno va dijo. Tako ima največ pristašev kegljaška sekcija, največ uspehov pa je do zdaj požela strelska sekcija, ža šahiste je društvo pos! belo za primeren prostor, kjer se zbirajo ob torkih popoldne. Program izletov, i ie bil sicci sestavijo precej na široko, ni bil izveden v celoti, saj so izpeljali le tiste, za katere se je odjavilo vsaj 40 članov. Kliub temu so v pretekli sezoni opravili pet izletov s skupno 850 udeleženci. Najbolj sta uspela izleta v Gonars ,n « tržaško Rižarno. Na občnem zboru so e dogovorili, da bo prihodnje srečanje upokojencev, kj bo prve dni '-vgusta letos, v Goriških Brdih. Za tradicionalno srečanje upokojencev Primorske vlada že sed vi veliko zanimanje. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela tovarna Salonit iz Anhovega. Naj omenimo, da je novogoriško društvo upokojencev le eno izmed petnajstih, ki delujejo na območju občine in ki združujejo nad 4.300 članov, ali nad 60 odstotkov vseh upokojencev. B. F. V Grade/u se je pričel kongres nemških zdravnikov V Gradežu so v nedeljo svečano otvorili 20,, kongres praktične medi- _ , , ................ cine za nemško govoreče zdravni- j genzio Castello in delavka Marisa RODILI SC SE: Diego De Pierro, Elisa Parmisan, Matteo Borean, Te-resa Fulginitti, Alessio Visintin, Na-dia Chiaese Manganaro, Andrea Čutni n. UMRLI SO: 78-letna gospodinja Maria Tomasi vdova Valassi, 73-letna upokojenka Olga Uršič, 66-letna upokojenka Maria Cancellier, 87-letni upokojenec Alfredo Stefanel-li, 78-letni upokojenec Giusto Monte-na. 80 letni invalid Alojz Ušaj. POROKE: postajni načelnik Marino Cuzzit in bolničarka Loredana Tausani. tehnik Riccardo Cianetti in uradnica Rosanna Bezzon, geometer Roberto Cisotto in gospodinja Maurizia Jrinci. vzgojitelj Albino Pavlic in univerzitetna štucentka Mariaserena Battisti. OKLICI: delavec Santo Rizzo in učiteljica Annarosa Perco, delavec Igoi Paulin in delavka Alenka Kotnic, univerzitetni študent Giacomo Centonze in univerzitetna študentka Rosaria Bonvissuto delavec Erič Bruno Robert in delavka Maura Močnik, tehnik Nevio Marega in u-čiteljica Nelly Perco, orožnik Ful- kc, ki ga prireja zdravniška zbornica Zvezene republike Nemčije ob sodelovanju zdravniške zbornice Avstrije. Nemški zdravniki izbirajo Gradež za svoj kongres v tem, delno predsezonskem času, da se tu nekoliko odpočijejo in tudi zaradi terapevtskih zmogljivosti tega obmorskega mesta. Podobni kongres bodo imeli tu v Gradežu tudi v septembru. Marchi. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan tn nonoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Tetenziana 26, tel. 44387. V SOBOTO. 10. JUNIJA, OB 17. URI Pogled na sobotno zaključno prireditev v slovenskem dijaškem domu iSimon Gregorčič v Gorici POHOD PO ŠTANDREŠKIH VRTOVIH «VRŽOT 78» Proga bo speljana ob meji nekdanje standreske občine Nagrada za vsakega udeleženca «Vržot 78». Tako so imenovali pohod po štandreških vrtovih, ki ga prosvetno društvo «Oton Župančič* iz Standreža prireja soboto, 10. junija ob 17. uri. Gre za za nimivo, prvič v Standrežu zamišljeno pobudo, ki se vključuje v celo 200 kg, ter domače vino. Za dobro voljo bodo poskrbeli godci. Prireditelje smo vprašali, kakšna so njihova predvidevanja gl«#e udeležbe. Pokazali so veliko mero optimizma. Na Goriškem je bilo v zadnjih letih več pohodov eko- vrsto podobnih prireditev v naši loškega značaja in so vsi uspeli, soseščini in ki imajo za cilj vra- j Posebno Štandrežci so se jih radi Čanje k naravi. Pohod po štan- udeleževali in zato pričakujejo, da dreških vrtovih pa ima za nas. Slovence, še poseben pomen. Tekmovalna proga bo namreč speljana po vrtovih okoli vasi ob meji nekdanje štandreške občine, ter bo obšla tudi tisti del štandreških vrtov in njiv, kjer nameravajo zgraditi cestno tovorno postajališče. Prireditelji so torej hoteli s pohodom opozoriti na več stvari, ne nazadnje tudi na nevarnost, da se bo ta kraj, kot toliko drugih slovenskih krajev v predmestjih, začel dušiti v obroču industrijskih podjetij na em strani ter stanovanjskih blokov in hiš na drugi. Prireditelji so pokazali, kot v tolikih drugih primerih, veliko mero iznajdljivosti in domiselnosti, ki jo je videti v načinu prireditve ter v celi vrsti podrobnosti. Start bo na travniku ob spodnjem delu kraja, v bližini Pilošča. Vpisovanje se je že pričelo in bo trajalo do 16,30. Progo, ki bo dolga 11 km, bodo morali tekmovalci prehoditi največ v treh urah. Tekmovali bo-kadar štejejo najmanj 15 članov, kakor štejejo najmanj 15 članov. Nagrajevanje bo ob 20.30; vpisnina 2.000 lir. Zmagovita skupina bo prejela 15-litrsko majoliko. vsem udeležencem pohoda «Vržot 78» pa bodo poklonili miniaturno majoliko. Na voljo bodo pokali in — ko bo tekmovanje zaključeno — krožnik pašta-šute. Pripravili jo bodo v vojaških kotlih, v tistih, s katerimi so si štandrežci pridobili tolike priznanj na lanskem smučarskem tekmovanju Slovenskega planinskega društva v Ovčji vesi v Kanalski dolini. Veliko presenečenje te prireditve bo pečeno domače tele, težko bodo sodelovali tudi meščani in prebivalci furlanskih krajev. Na pohodu tovarne OMG (Safor) po Brdih je denimo, skupina Rudija Krpana zasedla prvo mesto (okoli 50 udeležencev), skupina p.d. «Oton Župančič* (30 udeležencev), za drugo. Najmlajši udeleženec pohoda, ki ga je livarna SAFOG priredila pred nekaj tedni, je bil 3-letni Petejan iz Štandreža, ki je sam prehodil 11 km dolgo pot. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «Isole nella cor-rente*. G. S. Scott, in D. Hennings, Barvni film. CORSO 18.00—22.00 «Stato interessan-te». E. Montesano in A. Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00 «Anno 2000 — La corsa della morte*. D. Carradine in S. Stallone. CENTRALE Zaprto. VITTORIA Zaprto. Tržič PRINCIPE 17.00 — 22.00 g. 200 m: 1. Mennea (Italija) 2« ' 80(1 m: 1. Juantorena (Kuba) 1’]!,.»! 1500 m: 1. Žarcone (Italija) 13,’.,.o' 6. Janičijevič (Jugoslavija) 1'* “! ' višina: Wielard (Nizozemska) skek s palico: 1. Trofimjenko j 520 cm; Bizjak (Jugoslavija) del pri 470 cm; skok v daljin®1 Lange (NDR) 7,90 m. ŽENSKE 100 m: 1. Chivas (Kuba) -400 m: 1. Penton (Kuba) 5* 1.500 m: 1. Dorio (Italija) 4’1®‘: višina: 1. Simeoni (Italija) 189 c ' 3. Hrepevnik (Jugoslavija) 183 c ZAGREB sporedu 28, — V nediel jo je hi* p Vjesndkov memorial E. ris Hanžekovič. Najboljši rezuWat 1 na tem tekmovanju dosegel An> čan Charles Foster v teku na ‘ ■ m z ovirami, ki pa ni uspel ^°.e\ sati rekorda tekmovanja. V°fL-je-n*WMee-skromen čas 14”. 0® .jj mačih atletov je posebno naV god Savič, ki je zmagal v teku na metrov. SAN JUAN - Nikaragujec A1®** Arguelio je ohranil svetovni ha? v super peresni kategoriji. S ' v prvem krogu je premaga* namca Diega Alcala. al**- TURNIR MC J a ml j e in Naš prapor Prireditev je zelo dobro uspela - Nad 160 tekmovalci Prejšnji teden so bile na igrišču Dijaškega doma v Gorici odbojkarske tekme za 3. pokal »Mladinskega centra*. Letošnjega turnirja se je udeležilo rekordno število ekip, in sicer skupno 18 (13 moških in 5 ženskih), kar pomeni, da se je zvrstilo na igrišču nad 160 tekmovalcev. Turnir je torej tudj lei s u-spel, kar je dokaz, da tradicija se je ustalila in da je nujno potrebno misliti, kako organizacijsko in sistem odigravanja turnirja še izboljšati in prilagoditi novim razmeram. V moški konkurenci jc prvo mesto zasluženo osvojila ekipa iz Jamelj, ki je v sobotni večerni tekmi premagala ekipo Mladinskega krožka iz Gorice. Tretje mesto pa je osvojila ekipe Mladinskega odseka PD Oton Župančič in ŠD Juventina iz standreža; četrto pa ekipa dijakov slovenskih šol ki. liceja P. Trubar in učiteljišča S. Gregorčič iz Gorice. Pri ženski konkurenci pa je prvo mesto pripadlo šesterki PD Naš B LIGA IZIDI 37. KOLA Ascoli - Sampdoria Avellino - Cagliari Bari - Modena Como - Cesena Palermo - Cremonese Pistoiese - Monza Rimini - Catanzaro Taranto - Lecco Ternana - Brescia Varese - Sambenedettese LESTVICA Ascoli 59; Catanzaro, Avellino 42; Palermo, Tcrnana, Monza 40; Lecce 39; Sampdoria, Taranto 38; Cagliari, Sambenedettese 37; Cesena, Ba ri 36; Varese 35; Brescia 34; Rimini 33; Pistoiese 32; Cremoncse. Como 31: Modena 20. PRIHODNJE KOLO (11.6.) Brescia - Bari. Cagliari - Terna na, Catanzaro - Como, Cesena - Palermo, Cremonese - Varese, Lecce -Pistoiese, Modena - Ascoli, Monza - Taranto, Sambenedettese - Rimini. Sampdoria - Avellino. C LIGA IZIDI 37. KOLA Alessandria - Treviso Audace - Pcrgocrema Bolzano - Pro Patria Mantova - Juniorcasale Omegna - Trento Piacenza - Padova Pro Vercelli - Lecco S. Angelo Lod. - Udinese Seregno - Biellese Triestina - Novara LESTVICA Udinese 57; Juniorcasale 49; Piacenza 45; Mantova 44; Novara 42: Treviso 41; Trento 39; Biellese in Tričstina 38; Lecco .17: Alessan-dria 36: Padova 35; Pergocrema, Pro Vercelli 34; S. Angelo Lod. 33; Bolzano, Omegna 32; Pro Patria 29; Audace 26; Seregno 19. PRIHODNJE KOLO (11.6.) Biellese - Audace, Juniorcasale -Piacenza, Lecco - Bolzano. Novara -Seregno. Padova - S. Angelo Lod., Pcrgocrema ■ Omegna, Pro Patria Pro Vercelli, Trento - Triestina, Treviso - Mantova, Udinese - Aleš sandria. grani renče ekipi. prapor, ki je v finalni tekmi magala ekipo Mladinskega kr® u, iz Gorice. Na tretje mesto se )e 9 vrstila ekipa PD Kras, četrta Kf je bila ekipa Ljubljanske ba®11® Nove Gorice. Vse tekme ženske kurence so se odvijale v sredo čer. ' ^i- V soboto zvečer je bilo P® mj-finalni tekmi moške nagrajevanje. Prvouvrs , (Jamlje in PD Naš pra^n-sta prejeli pokala Mladinskega ® ^ tra; drugouvrščeni šesterki (^e‘r0y in moška ekipa Mladinskega * )j ka iz Gorice) pa sta prejeli P°P|ja-SKGZ in SPZ. Tretjeuvrščeni dinski odsek iz Standreža in PDp, ^ Dol Poljane) pa pokala ZSSto ^ Primorskega dnevnika. Pokal. K'jCe. je darovala tvrdka Bt umat iz b>° pa je bil dodeljen ekipi SPD lZ gorice kot najbolj «simpatičnemu» štvu turnirja srednje generac)J Vsem nastopajočim ekipam Jc ganizator podelil še priznanja^.. sodelovanje na 3. odbojkarskem nirju MC. Posebno priznanje. Lj. keto* pa je dobila Zveza s° . stične mladine Slovenije va Gorica za letošnje prvo vanje na tem turnirju. Pokale in priznanja so pod®1),^. li člani odbora Mladinskega ceP ^3-Rezultate turnirja in postave j, stopajočih ekip bomo objavili v F hodnjih dneh. “ i? ATLETIKA NOGOMET ODBOJKA MLADINSKE IGRE KOŠARKA AVTOMOBILIZEM KONJSKI ŠPORT nogomet V C LIGI Matematično gotovo napredovanje Triestine To ji je zagotovila točka, ki jo je iztrgala Novari KOTALKANJE Pokrajinsko prvenstvo I 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO: 4. DAN ^riestina — Novara 3:3 (0:0) TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, "erti, Mitri, Pezzopane, Salvadori, j“]dreis (od 70. min. Marcolini), Po-Dri, Trainini, Franca. NOVARA: Boldini, Lassini, Fabris, “bistia, Venturini, Bacchin, Zanot-F* Guidetti (Toschi), Jacomuzzi, Vriz ln Piccinetti. STRELCI: v 47. min. Andreis, v h1 Piccinetti, v 53. in 61. min. *_°litti, Vriz v 72. in 87. min. (11-"^trovka). Sodnik: Filippi iz Milana KOTI: 7:1. GLEDALCEV: 3500. Tako že kot v prvem letošnjem “Popadu, Triestini kljub vodstvu z "Verna goloma razlike ni uspelo prežgati Novare. Vsekakor so z neod-Nlenim izidom Tržačani pravzaprav P°segli kar je bilo v tem srečanju j^jvažnejše in sicer točko, ki je ma-^Piatično zagotovilo za napredova-v C 1 ligo. L ’ prvem polčasu .je bilo srečanje ?*aj medlo oz. tipično spomladan-J*®: Triestina je bila sicer nekoliko L?‘»a .toda izrazitih priložnosti ni Uo. Preobrat je prišel šele na za-etku drugega polčasa, ko je An-,reis s strelom v obratu čez glavo osegei najlepši zadetek, kar smo letos videli na tržaškem igrišču. ..P takrat so se zadetki in razburja6 akcije kar vrstile druga za .^So, kar je seveda navdušilo tudi J??rat ne preveč številno občinstvo, hestina bi vsekako. zaslužila zma-še predvsem zato, ker je bila Jjajstmetrovka, katero je dosodil °anik malo pred iztekom regularne-89 časa, popolnoma neupravičena. Srečanje je bilo še posebej zani-d‘vo. saj lahko trdimo, da so bili .sjodki na igrišču tipičen izraz ce-i nega poteka letošnjega prvenstva, d9r z®deva Triestino. Tržačani so ■ "Kazali, da je bilo »napredovanje* redvsem sad igre veznih igralcev 9 napadalcev ,ki so bolj ali manj d ^ečeno vedno izpolnili pričakova-J9- Istočasno pa si je Triestina za-Svila boljšo končno uvrstitev za-d t iz.redno nespretne in nepoveza-,e obrambe, kjer je blestel le vra-9 Bnrtobni. Obenem je zadnja tek-C9 Triestine na domačem igrišču v . *ni luči razkrila še poglavitno tem Vi točko tržaškega moštva: neupra s Cpn strah. Ko so Tržačani vodili j, “4, je bila igra sproščena in u-jnkovita, v trenutku, ko je Novara hujšala razliko, pa je Triestdno dobro znana panika, katere po-! ^ica je bilo izenačenje gostov. A. K. Nogomet ITALIJANSKI POKAL Milan že izločen .MlLAN — V zadnjem kolu final-o. skupine italijanskega pokala je V^an premagal okrnjeno ekipo Ju-“btusa s 4:2, a je s tem praktič- no izključen iz finala. Milančani bi morali zmagati z vsaj štirimi goli razlike, če bi hoteli še upati v kvalifikacijo. Sedaj zadošča Napoliju le neodločen izid s Tarantom, ker ima pač boljšo razliko v golih. V drugi skupini ie za sedaj favorit za napredovanje Inter, ki pa ima v zadnjem kolu še kar težko tekmo s Torinom. Tudi Interju bi zadostoval neodločen izid. SKUPINA A Lestvica: Inter 8, Fiorentina 7, Torino 4, Monza L SKUPINA B MILAN - JUVENTUS 4:2 Lestvica: Milan 8, Napoli 7, Ju-ventus 5, Taranto 2. Napoli in Taranto imata tekmo manj, po eno PET PRVIH MEST ZA EKIPO POLETA Ta uspeh je dosegel kljub slabim vadbenim pogojem Na atletskem univerzitetnem prvenstvu ZDA je Kenijec Henry Rono dosegel v tekmovanju 3000 metrov z ovirami izredno dober rezultat 8’12”39. Na tem ekipnem prvenstvu je prvo mesto osvojila univerza Southern Califomia, katere glavni predstavnik je bil dvaindvajsetletni sprinter Edvvards, ki je slavil tako na 100 kot 200 metrov. Na kotalkališču Poleta na Opčinah so bile v nedeljo zadnje tekme pokrajinskega prvenstva F1HP v umetnostnem kotalkanju, ki ga je organiziralo domače športno društvo. Tekmovalci so nastopili v kategorijah začetnikov, vsedržavni kategoriji in kategorijah nara-ščajniških in mladinskih dvojic. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in so prav zaradi tega dobili poletovci posebno pohvalo predsednika sodniškega zbora. Polet je kljub ižredno slabim vremenskim pogojem v letošnji zimi dosegel na pokrajinskem prvenstvu nekaj prav lepih uspehov. Kljub temu, da kotalkarji preko zime skorajda niso vadili — in na pomlad, zaradi dežja tudi ne — so osvojili 5 prvih mest, dve tretji mesti, eno četrto in eno šesto mesto. Na prvem mestu so v kategoriji začetnikov Samo Kokorovec, v kategoriji naraščajnikov Mauro Re-nar, v kategoriji mladincev Andrej Sedmak, v vsedržavni kategoriji pa Pavel Sedmak. Prvo mesto je zasedla tudi dvojica Nikoleta Sosič in Mauro Renar. V mladinski kategoriji sta zasedla tretje mesto Jadranka Košuta in Boris škerk, medtem ko sta bili v kategoriji deželnih mladink Saša Ban četrta in Alenka Gorkič šesta. Vsi bodo sedai sodelovali na de želnem prvenstvu FIHP, ki se bo začelo čez dobrih 10 dna. Toda pred tem bodo pri Poletu izvedli še notranje tekmovanje, ki bo istočasno veljalo tudi za ’ pokrajinsko prvenstvo UISP Prihodnjo nedeljo se bodo namreč pomerili vsi Poletovi kotalkarji, od naj-mlajših pa do najstarejšega. Najboljši si bodo priborili pravico nastopa na deželnem prvenstvu UISP, ki bo 2. in 3. julija na Opčinah v organizaciji domačega športnega društva. To bo veliko tekmovanje, na katerem bo nastopilo nad 120 kotalkarjev iz vse dežele. Začele so se tudi priprave za tradicionalno kotalkarsko revijo Poleta, ki bo — kot vse kaže — tam enkrat sredi meseca julija. V tem času so se poletovci udeležili tudi nekaterih društvenih tekmovanj, tako da je dejavnost na moč razvejana. Kmalu se bo začel tudi začetniški tečaj, tako da bo odslej kotalkališče na Opčinah zasedeno od jutra do večera. W Danes bodo odigrali štiri tekme 11 !l 1. in 2. četrtfinalne skupine Argentina '78 Najbolj napeto srečanje se obeta med Argentino in Francijo - Tekmi med ZRN in Mehiko ter Poljsko in Tunizijo ne bi smeli prinesli presenečenj ..................."..................i"i"mi"ll»..................IIIIIIIIMI...Mlin m m iuiii n mn m m.......... ODBOJKA REVIVAL 78 V IZLOČILNEM DELU TURNIRJA NA SPOREDU ŠE TRI SREČANJA Finalne tekme bodo odigrali v soboto in nedeljo Izločilni del rekreacijskega prvenstva «Revival 78* se je uradno zaključil v preteklem tednu, dejansko pa bodo morali odigrati še tri zaostala srečanja v A skupini v moški konkurenci. Kljub temu pa je, kar se vrhov lestvice tiče, že povsod vse odločeno. MOŠKI A Značilnost (in to negativna) te skupine je bila cela vrsta srečanj izgubljenih brez boja. V tem kolu se Kasta na tekmo z opensko Hranilnico ni predstavila na igrišču v zadostnem številu. Hranilnica je tako na dokaj lahek1 način prišla do prvega para točk. Obenem pa je Kasta tudi izstopila iz prvenstva ter tako dala zmago brez boja Sokolu in Krasu. V tem kolu bi morala biti na spo-relu tudi tekma med Krasom in Sokolom, ki bi morala biti, vsaj na papirju, precej izenačena. Vendar je tekmo brez boja prepustil tudi Kras. Srečanje med Ciceronovci in ZTT pa so prenesli. V tej skupini bodo mo- l|>,l*lllll|||||||||lllllllllllllllllllllllllllltlllMIHllllllllllllllltllllllllllllttllllllllllllllll|l|||lllltlllMIIII,ltuilll NA DIRKI AMATERJEV Smola (in sreča) lonjerca Petelina Zadel ga je avto, vendar ne usodno ^ adnja nedelja bi bila kmalu k.barve lonjerskega kolesarskega Adria usodna, saj je zaradi to, 2orižnosti nekega šoferja na a-v(; ^rski dirki v S. Donaju del Pia-L »toral belo-modri kolesar Pete- !5f S s % zaradi hudih poškodb pred-po obrazu (zdravstveni de-iz Veneta so mu napravili 'ra.i 30 šivov). Točna dinamika e ni povsem znana, izgleda da je neki avtomobilist prikri-ii),' kolesarjem cesto. Nekateri so (L;1 srečo, da so se mu izognili, i1t,[n.,se je od strani zaletel vanj, tgl^ina pa je zadelo frontalno, t|j ® da je prebil vetrobran in oiJ^al v avtu- V hipu ga je po 0^'*a kri iz številnih glo-" ran in le malo je manjkalo, vr mu ni prerezalo glavne žile v v rd- Nezavestnega so prepeljali ti, D°'nišnico v San Dona, kjer so L nudili prvo pomoč, opravili ta-bji vse preglede in ugotovili, da til 9 na srečo notranjih poškodb Cvirnov. Njegov klubski tovariš 01) 'č (kj mu je stal po nesreči jj strani vse do poznih nočnih ur) !r|r Ugotovil, da se je Petelinovo ^lnVs^veno stanje kmalu izbolj-C. Vseeno pa so ga pridržali v kil* c' na opazovanju in počit-vL.2elimo mu, da bi se kmalu spet bf,,'1, na kolo in zopet uspešno kj 1 svoje barve. dirki sta nastopila 102 kole-% la' na cilj pa jih je zaradi izred-t^ine in močnega vetra pri-v ‘° manj kot 20. Zmagal pa je j« 80rintu ’ Borgetto iz Trevisa. ki L>pn0 s štirimi tovariši bil na kar 140 km. i prstni red na cilju: ' porgetto (De Nardi) Treviso, ki ie 156 km dolgo progo prevozil j v 3.45’, s p.h. 31,785 km/h 3' Tono n (De Nardi) Treviso i.č. a Tremon (Juventina) Vicenza e' Bidini (Bottecchia) ' Rini___ /r •______ \ 0 Bartacco (Lievore) t v** kolesarji so privozili na cilj kot triminutno zamudo. V iijftkSina in žeja pa sta mučili tumorje v Azzanu Decimo pri Por- denonu, kjer je nastopil tudi mladi lonjerski kolesar Aleksander čok in zasedel 18. mesto med 41 nastopajočimi. Vrstni red: 1. Argentin (Spaid) Portogruaro, ki .je 102 km dolgo progo prevozil v 2.44', s p.h. 40,976 km/h 2. Dagaro (Spaid) Portogruaro 3. Nascimben (Spaid) Portogruaro po 1'25” 18. čok (Adria) » « • Pod ugodnimi pogoji pa so dirkali veterani v Varianu pri Vidmu, na 42 km dolgi progi, ki so jo morali prevoziti 7-krat. Ekipno je zmagal klub Italcantieri iz Tržiča, ki je osvojil prvi dve mesti, medtem ko se je na tretje mesto uvrstil predstavnik lonjerske Adrie Toni Cera-sari, ki je premagal svojega tekmeca Del Bianca. V borbeni dirki so barve Adrie branili še Verginella, ki se je uvrstil na 9. mesto ter Fer-luga in Macarol, pobudnik prvega bega nedeljske dirke. Vrstni red: 1. Colus (Italcantieri), ki je 42 km dolgo pot prevozil v 1.46’, s p.h. 39,765 km na uro 2. Batistutta (Italcantieri) 3. Cerasari (Adria) 4. Del Bianco (Dividori Vemier) Tarcento 9. Verginella (Adria) Pečar NOGOMET Honvedu naslov V povratni kvalifikacijski tekmi za srednjeevropski pokal je Vojvodina premagala madžarsko ekipo Honveda z 2:1, vendar se ni uvrstila v naslednje kolo, saj so bili jugoslovanski igralci v Budimpešti visoko poraženi s 6:0. Postojni 1. mesto V Kočevju so se v nedeljo zaključili štiridnevni športni boji za 33. športno prvenstvo LAO. Vojaki iz Postojne so tudi tokrat prepričljivo zmagali in osvojili že petič zaporedoma naj višjo lovoriko. rali odigrati tako še tri zaostale tekme in sicer Hranilnica - ZTT, Ciceronovci - Hranilnica in Ciceronovci -ZTT. čeprav srečanja .ne bodo odločala o samem vrhu lestvice jih bo vsekakor treba ogirati pred soboto, ko se bo začel finalni del tekmovanja. IZIDA TEGA KOLA Sokol - Kras 3:0 b.b. Hranilnica - Kasta 3:0 b.b. LESTVICA: Sokol 12, Nebojsega 10, Ciceronovci in Kras 4, ZTT in Hranilnica 2, Kasta 0. (Ciceronovci, ZTT in Hranilnica so odigrali, po dve tekmi manj). V finale sta se uvrstila Sokol in Nebojsega. MOŠKI B V tej skupini so skozi vse prvenstvo tekme potekale izredno točno in brez zaptetljajev. V zadnjem kolu je Bor brez težav odpravil Mladino, Breg A v »domačem* derbiju Breg B, Klapa pa sicer požrtvovalne Starine. Bor, Breg A in Klapa so zbrali enako število točk, ker je bila vsaka od ekip petkrat uspešna, zaradi boljšega količnika v setih pa sta se v finale uvrstila Bor in Breg A. Naj omenimo še, da je ekipa Starin v tej skupini nastopala izven konkurence in se bo v nedeljo na finalnem tekmovanju spoprijela z Adrio za naslov v skupini mešanih ekip oz. tistih, kjer so vsi igralci stari nad 38 let. IZIDI Bor - Mlkdina 3:0 Breg A - Breg B 3:0 Klapa - Starine 3:0 LESTVICA: Bor, Breg A in Klapa 10, Breg B 6, Yamaha 4, Mladina 2, Starine 0. ŽENSKE A V tem kolu bi morali odigrati zaostalo tekmo med Borom in ZTT, zaradi tehničnih problemov pa je ZTT tekmo prepustil brez boja. LESTVICA: Trim 8, Bor 6, Adria 4, Mladina 2, ZTT 0. V finale sta se uvrstila Trim in Bor. Adria je nastopala seveda izven konkurence in se bo, kot rečeno, v nedeljo srečala s Starinami. ŽENSKE B Tudi v tej skupini so odigrali zaostalo tekmo, »domači* derbi med Ekipo 10 A in Ekipo 10 B. Po dolgem in ogorčenem boju je zmagala Ekipa 10 A. Obe Ekipi 10 in Kras A so prvenstvo končali z enakim številom točk, zaradi količnika v setih pa je lestvica naslednja: Ekipa 10 B, Ekipa 10 A, Kras A 6, Klapa 2, Kras B 0. V finale sta se torej uvrstili Ekipa 10 A in Ekipa 10 B. Finalne tekme bodo na sporedu v soboto in nedeljo in sicer v soboto izločilne (prvouvrščena ekipa iz A skupine se bo pomerila z drugouvrščeno iz B skupine (in obratno), seveda, tako v ženski kot v moški konkurenci, v nedeljo pa finalne za 3. in 1. mesto v ženski, moški in mešani kategoriji. INKA TENIS ITALIJANSKI POKAL Gaja nabira izkušnje Prejšnjo nedeljo so igralci teniške sekcije padriške in gropajske Gaje odigrali tretje kolo italijanskega pokala za neklasificirane igralce. V Gorici so se spopadli z Gorico B in bili gladko poraženi s 5:1. Za Gajo so stopili na igrišče: Hiršman, Fuč-ka. Košuta, Kralj in Rudež. Že rezultat jasno kaže, da so bili nasprotniki premočni. Edino točko je za Gajo dosegel Košuta, ki je po dveh urah in pol navdušujoče igre premagal nasprotnika. Zelo dobro in požrtvovalno je igral Hiršman, ki pa ni mogel ničesar proti izredno močnemu Grani, ki se je tehnično izpopolnil v Avstraliji. Gajini igral- ci so bili obakrat premagani tudi v dvojicah in so še enkrat dokazali, da bodo težko dosegli kak pozitiven rezultat v tem prvenstvu, če ne bodo pogosteje igral skupaj. Hiršman in Rudež sta celo prvič igrala skupaj v dvojicah in izgubila proti Vi-sintinu in Tomšiču, ki sta bila zanju premočna. Izidi srečanj pa so bili naslednji: Hiršman - Grana 3:6, 1:6 Fučka - Visintin 1:6, 2:6 Košuta - Grusovin 5:7, 7:5, 6:4 Kralj - Tomšič 0:6, 1:6 Dvojice: Hiršman - Rudež — Visintin -Tomšič 0:6, 3:6 Košuta - Fučka — Alba - Grusovin 3:6, 4:6 V nedeljo je igrala tudi druga vrsta Gaje in na domačih igriščih izgubila proti Krminu s 6:0. Rekli smo že pred časom, da se bodo podobni rezultati tudi ponavljali, ker to prvenstvo služi Gaji B, predvsem pa mladima Corbu in Kalcu, da si naberete izkušenj. Posamezni rezultati pa so bili tile: Čorbo - Brandolin 3:6, 4:6 Čuk - Aita 1:6, 0:6 Kalc - Corolli 1:6, 0:6 Gomizelj - Mocchiut 0:6, 0:6 Dvojice: Čorbo - čuk — Aita - Bigot 0:6 2:6 Kalc - Gomizelj — Corolli -Brandolin 0:6, 2:6 V sredo, 31. maja je Gaja A odigrala še zaostalo srečanje z Gradiščem, tako da je končni rezultat 6:0 v korist slovenskih igralcev. Posamezni rezultati so bili naslednji: Fučka - Bonanno 1:6, 6:1, 6:2 Hiršman - Cabas 7:5, 4:6, 6:2 Košuta - Gulielmo 6:3, 6:3 Kralj - Zottioni 6:3, 6:2 Dvojice: Košuta - Fučka — Gulielmo -Gentile 6:1, 6:2 Lasič - Kralj — Bonanno - Cabas 6:1, 2:6, 8:6 ATLETIKA Fava je spet zmagal BOCHUM — Na mednarodnem a tletskem mitingu v Bochumu je najboljši italijanski dolgoprogaš Franco Fava zmagal v teku na 3000 m z zaprekami s časom 8'33”0. čeprav je Fava italijanski rekorder tudi na tej razdalji se je zadnja leta bolj posvetil teku na 10 km in maratonu, ter je le poredkoma tekmoval na tej progi. Prvi krog letošnjega argentinskega »mundiala* je mimo. Prvo kolo nam je posredovalo nekaj presenečenj tako prijetnih, kot neprijetnih. Kljub nekaterim nepričakovanim i-zidom pa igra nj zadovoljila. V nadaljevanju je vsekakor pričakovati, da bo steklo na bolje tudi po tej plati, saj nekatere reprezentance ne bodo mogle več taktizirati in s tem bo potrebno pokazati v preostalih, odločujočih srečanjih pravo vrednost in moč. Kot prijetna presenečenja moramo omeriitj zmago Tunizije in Peruja. Za delno prijetno presenečenje je poskrbela tudi Avstrija, ki se je po dolgih dvajsetih letih spet uvrstila v zaključni del svetovnega prvenstva. Pozabiti ne smemo niti švedske, ki ie dobesedno držala v šahu ne oreveč dobro razpoloženo Brazilijo. Ob vsem tem je izredno težko dati pravilne napovedi za današnje štiri tekme. Danes bodo odigrali drugo kolo štirje zastopniki 1. in 2. skupine. I-zredno težka naloga čaka Francoze, ki se bodo spoprijeli z domačini. Vse napovedi pred prvenstvom, da je Francija nova svetovna sila v nogometu,' se v prvem nastopu z Italijo niso uresničile. Kaj pa bo šele danes, ko bo morala meriti moči z razigranimi Argentinci, ki se od domačega «mundiala» veliko nadejajo? Po prvem soodrsljaju niti Francozi ne smejo več taktizirati. Delitev izkupička bi za njih bila dober uspeh in bi še ohranili upanje pred zadnjim nastopom. Verjetni postavi bosta naslednji: ARGENTINA: Fillol, Olguin, Gal-van, Passeralla, Tarantini, Ardiles, I.arrosa, Valencia, Gallego, House-man, Luque in Kerripes. FRANCIJA: Bertrand - Dem :nes, Battiston, Lopez, Tresor, Bossis, Mi-chel, Bathenay, Platini, Rocheteau, Laconibe in Six. Sodil bo Jean Dubach (Švica). Tekmi Poljska - Tunizija in ZRN -Mehika ne bj smeli prinesti presenečenj. Ne pretiravamo, če rečemo, da se simpatični Tunizijci s to verzijo ne strinjajo. To so najbolje pokazali v srečanju z Mehiko. S srčnostjo znajo nadomestiti tehnične pomanjkljivosti in tretji z zadnjega svetovnega prvenstva — Poljaki — bodo morali biti izredno oazliivi, Po drugi strani p« bodo Poljaki znali verjetno skrbno izkoristiti vsako napako in bi s tem pospravili obe točki. Verjetni postavi: POLJSKA: Tomaszevvski, Szyma-novvski. Zmuda, Gorgon, Macule-wicz, Nawalka, Deyna, Masztaler, Boniek Lato, Lubanski in Szarmach. iiiiiimmmiiHiiiimmiiMiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNi DANAŠNJI SPORED 18.45 Mar del Plata ITALIJA — MADŽARSKA * # • 21.45 Rosario POLJSKA — TUNIZIJA • * « 21.45 Cordoba MEHIKA — ZRN * # • 00.15 Buenos Aires ARGENTINA — FRANCIJA JUTRI 18.45 Buenos Aires AVSTRIJA — SVEDSKA MEHIKA: Reyes, Tena, Ramos, Vasquez, Martinez, De La Torre, Lopez Zavra, Cuellar, Sanchez, Ro- drigues in Ortega. * * * Gledalci Tekmi Italija - Francija je sledilo po podatkih, ki jih je izdalo drugo televizijsko omrežje, okoli 23 milijonov ljudi. Dodalo je še, da so prišli v poštev le gledalci po 15 letu starosti, verjetno pa je tudi, da je tekmi prisostvovalo tudi okrog 4 milijone otrok od 7 do 15 leta starosti. • » • Izgon Dnevnik *La Nacion» iz Buenos Airesa je včeraj ostro kritiziral televizijski komentar novinarjev Fritza Kleina in Thomasa Reinerja iz ZRN, ki sta v oddaji, ob otvoritvenih slovesnostih govorila o *muče- iiimiimiiiioiiiniiii IIIIIIIIMI m m im iitiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiit it iiiiiiiiuniMiiiiniiiiiiiiiiiMiitiii Italija - Madžarska odprte vse možnosti TUNIZIJA: Naili, Dhouib, Gasmi, Jendoubi, Ali Kaabi, Gommidh, Lah-zari, Labidi. Agrebi, Dhiab, Ali Akid in Ben Aziza. Sodil bo: Angel Franco Martinez (Španija). Uvodna tekma med ZRN in Poljsko ni uresničila pričakovanj. Branilci svetovnega naslova s poprečno Mehiko kljub temu ne bodo imeli težkega dela, ker so že v prvem srečanju s Tunizijo Mehikanci pokazali velike pomanjkljivosti in prav nič takega, kar bi jim dajalo vsaj minimalne možnosti za uspešen nastop. Nemci bodo odšli to pot na i-grišče s povsem drugačnim zanosom, kot protj Deyni in tovarišem. Verjetni postavi: ZRN: Maier, Vogts, Kaltz, Russ-mann, Dietz, Bonhof. Flohe, H. Mueller, Rummenigge, Fischer in D. Mueller. 18.45 Mar del Plata BRAZILIJA — ŠPANIJA • • * 21.45 Cordoba SKOTSKA — IRAN « « • 21.45 Mendoza NIZOZEMSKA — PERU Ni potrebno posebej poudarjati, da je morala »azzurrov* po zmagi nad Francijo izredno visoka, saj sta osvojeni točki v tem prvem nastopu izredno pomembni pri na daljevanju izločilnih tekem v prvi skupini. Po napovedani postavi, ki bo i-graia z Madžarsko, Bearzot ni napravil nobenih sprememb. Vse drugo pa čaka njegovega kolega Barotija, ki se ne bo mogel poslužiti pomoči Nyilasa in Torocsi-ka, ki sta bila v srečanju z Argentino izključena. Poleg teh dveh nogometašev bo vodja madžarske izbrane vrste zamenjal še vratarja Guidarja z Meszarosom, srednji krilec Halasz bo prevzel mesto N.yilasia. V srečanju z Italijo pa bosta prevzeli običajno mesto v prvi postavi krili Varady in Fa-zekas. ........ Nekdanja nogometna velesila — Madžarska — mora v tekmi z Italijo igrati na zmago in to bi bilo lahko za današnje nasprotnike I-talijanov usodno. Seveda, lahko pa bi se zgodilo tudi obratno. Napovedovanje rezultata za to tekmo je izredno težko. Kakovostna raven obeh enajsteric je namreč taka, da dopušča kakršenkoli izid. Jasno je le eno: zmaga Italije bi pomenila polom madžarske enajsterice. vsak drugačen izid pa bi v tej skupini stvari precej zapletel, po sebno pa še poraz Italijanov. Poleg tega pa bo za usodo italijanske in madžarske reprezentance zelo pomemben tudi izid druge današnje tekme v tej skupini, namreč med Francijo in Argentino. Verjetni postavi bosta naslednji: ITALIJA: Zoff, Gentile, Bellugi, Scirea, Cabrini, Benetti, Tardelli, Antognoni, Causio, Rossi in Bettega. MADŽARSKA: Meszaros, Martos, Kereki, Kocsis, Jožef Toth, Csapo, Pinter, Zombori, Pusztai, Fazekas, Nagy. Sfldil bo: Barreto (Uragvaj). • * * Italija bo v današnji tekmi z Madžarsko igrala z isto postavo, kot je igrala prvi polčas s Francijo. Tudi rezerve bodo iste. • » • Rekordi Prvih osem tekem sj ; ogledalo kar 399.891 gledalcev. Na zadnjem tovrstnem tekmovanju v ZRN so organizatorji prodali nekoliko manj vstopnic in sicer 344.668. Prvo kolo je prineslo tudi rekordno število zadetkov — 22. To je poprečno 2,7 zadetka na srečanje. Pred štirimi leti je bil končni popreček na sekmo 2,55. Od 352 prijavljenih nogometašev jih je vstopilo v športno areno točno 200. Od teh jih je 152 igralo vseh 90 minut. Kot zanimivost naj pove- mo še to, da ni samo zahodni Nemec Schonn zamenjal nobenega igralca (v krstnem nastopu s Poljsko). Med vsemi 152 nogometaši je igral najmanj Tunizijec Labidi, katerega je zamenjal trener zadnje tri minute v srečanju z Mehiko. Tako je Labidi izboljšal nrekord» Rivere, ki je igral v finalnem spopadu z Brazilijo leta 1970 v Mehiki samo šest minut. Med 22 zadetki jih je bilo 19 doseženih iz igre, ostali pa iz najstrožje kazni. Dva nosita ime Nizozemca Resenbrinka. tretji p, Mehikanca Vazqueza. Sodniki so zaenkrat pokazali dva rdeča kartona in sedemkrat rumena. Predčasno sta bila poslana v slačilnico Madžara Ngilasi in Tortic sik. Opomin pa so dobili: Francoza Platini in Michel, Italijan Tardelli, Argentinec Passarella, Brazilec Oscar, Peruanec Diaz in Iranec Eskanda-rjan. • • • Samozavest Tudi Nizozemci so prepričani v končno zmago in zatrjujejo, da bo tokrat Brazilija tista ekipa, ki jim bo podlegla v finalu. Brez Crugffa imajo «tulipani» (po njihovem mnenju) več kolektivne igre in torej več možnosti, za zmago. nju jetnikov in koncentracijskih taboriščih v Argentini». Dnevnik piše da je bila la novica s irejeta kot *pravo presenečenje» in *da se kaj takega v Argentini sploh ne dogaja». Omenjeno je bilo. da niso podvzele argentinske oblasti še nobenega u-krepa, nameravajo pa izanali omenjena novinarja iz Argentine. * • # Doping CORDOBA — škotski reprezentant Willie Johnston je priznal, da je pred tekmo z Perujem uporabil dražila. To je včeraj sporočil tajnik škotske nogometne zveze, ki je še dodal, da ne bo omenjeni igralec nikdar več poklican v reprezentanco in se bo v kratkem vrnil domov. * • * Žalovanje Smrt predsednika Real Madrida Santiaga Barnabeua je prizadela igralce in vodje španske reprezentance. Barnabeu je bil prav gotovo najpopularnejši predsednik v nogometnem svetu. • » • Poškodba Škoti imajo velike probleme pri sestavi učinkovite napadalne vrste, kajti Jordan je poškodovan, njegova rezerva Johnstone pa ni v najboljši formi. ŠK Kras izreka iskreno sožalje svojemu nogometašu Jožku Okretiču ob smril draeoea očeta DANES 18.45 Italija - Madžarska RAI-1 - LJ - Švica - KP (21.45) 21.45 Poljska - Tunizija Švica (23.40) 21.45 Mehika - ZRN RAI-2 00.15 Argentina - Francija RAI-2 - LJ - KP - Švica JUTRI 18.45 Avstrija - Švedska KP 18.45 Brazilija - Španija RAI-2 - LJ - KP (22.15) 21.45 Škotska - Iran Švica (23.40) 21.45 Nizozemska - Peru RAM - LJ 14.00 Poljska - Tunizija RAI-1 (registracija) KONFEKCIJA in ŠPORTNI ARTIKLI TRST — Ulica Ponziana 5 — Telefon 744237 OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 u n rw šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO WALMOIOR Ul. Milano 27/A — Tel. 62862 TRST ZASTOPNIK: O HONDA. OMNI (bwm) OBL AČILA — GUME Italijanski reprezentanti med treningom za današnji (morda odločilni) spopad z Madžarsko DYANE TRST-SERVIS NADOMESTNt'DEll UL.COK0NEO3} © H238I CITROEN » DINOODNTI Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS - 61000 Ljubljano, mm) Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 *ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanl|e-Juli|6Ko krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih aez v Italiji pri SPI. Ud.i.LJzTr zveze časopisnih! in tiska f ^Irst založnikov f IEG 6. junija 1978 Odgovorni urednik Goram Vesot PEKOČ PORAZ «NIHAJOČIH» LIBERALCEV, USPEH SPD IN CDU VZDUŠJE NEGOTOVOSTI V ZR NEMČIJI PO NEDELJSKIH DEŽELNIH VOLITVAH Razblinjeno upanje na neboleče spremembe trenutnih zavezništev HANNOVER — Nedeljske delne volitve v dveh zahodnonemških »Liinderjih* so dejansko pomenile tudi začetek volilne kampanje za prihodnje splošne politične volitve, ki bodo leta 1980. Zavladalo je namreč splošno vzdušje negotovosti, stranke pa morajo spremeniti svojo taktiko in račune. Kaj se je zgodilo? Skoraj šest milijonov volivcev je glasovalo v Hamburgu in Nižji Saški. V obeh primerih sta se okrepili vladajoča socialnodemokratska stranka kanclerja Schmidta ter opozicijska krščan-skodemokratska zveza CDU Kohla. medtem ko je bila prepričljivo poražena liberalna stranka zunanjega ministra Genscherja. Slednja je zadnje čase igrala na dveh stolih: v bonski vladi je zaveznica socialdemokratov, v Nižji Saški pa je bila v koalicijski deželni vladi skupaj z demokristjani in mnogi so bili prepričani, da je bil prav ta »model* zavezništva glavni razlog za poraz liberalcev. V obeh deželah je namreč FDP prejela manj kot pet odstotkov glasov, kar pomeni avtomatično izključitev iz deželnih zborov. v katerih ne bo več niti enega liberalnega predstavnika. V Hamburgu so socialni demokrati prejeli absolutno večino glasov (51,5 odstotka), medtem ko so jih imeli prej malo manj kot 45. Demokristjani pa so v Hamburgu izgubili nekaj odstotkov in zdrknili na 37,6. V Nižji Saški pa je CDU pre-je-la 48,7 odstotka, socialdemokrati pa 42,2 odstotka. V obeh primerih so glasovali tudi za člane «višje zbornice*, Bundes-rata, ki ima okrnjeno vlogo senaCa (druge nadzorne zbornice). Tu so demokristjani že imeli rahlo večino in se odnosi sil niso spremenili, kar bo še naprej delalo preglavice vladajočim strankam. Kakorkoli že, izidi teh deželnih volitev so na prvih straneh zahodnonemških časopisov, ki se sedaj sprašujejo, kaj se bo zgodilo. Helmuthu Schmidtu verjetno te volitve zaenkrat ne bodo delale preglavic, piše socialdemokratski dnevnik »General Anzeiger*, ki poudarja, kako je bil tokrat poražen »novi model zavezništva CDU - FDP*. Dnevnik je namreč prepričan, da bodo morali liberalci na prihodnjih splošnih volitvah leta 1980 krepko podpreti socialdemokrastko vlado, če nočejo izginiti s politične pozor-nice, CDU - CSU pa ne more več računati na njihovo pomoč. Drugi dnevnik, «Die Welt», pa piše. da je najpomembnejši pojav teh delnih volitev uspeh raznih «e-koloških list*, ki so pobrale glasove predvsem liberalcem. Skratka, v ZR Nemčiji se pojavljajo «protestni glasovi*, na katere nimata vpliva največji stranki — CDU in SPD. Propadel pa je tudi Genscherjev poskus. da bi pripravil Nemce na »neboleč prehod* k novim zavezništvom in spremembi političnega ravnotežja. po katerem naj bi zavladali demokristjani, socialdemokrati pa pre nega tedenskega počitka. Pok je povzročil veliko gmotno škodo na 5-nadstropni stavbi, v kateri je bila restavracija, tako da se je moralo 18 družin preseliti drugam. PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM Danes proces zaradi bombnih atentatov v Iridcntu TRIDENT — Pred prizivnim sodiščem se bo danes začel proces zaradi bombnih atentatov 1971. leta v Tridentu. Na zatožni klopi bodo informatorja policije in finančnih stražnikov Claudio Wirmann in Ser-gio Žani, podkvestor in bivši načelnik političnega oddelka tridentinske kvesture Saverio Mclino, karabinjerski polkovnik Michele Santoro in vodja obveščevalne službe SID v Tridentu Angelo Pignatelli. Prva dva sta obtožena, da sta postavila peklenske stroje, ostali trije, pa da so prikrili sodstvu važne zakulisne okoliščine. Sodni zbor ie med prvostopenjsko razpravo oprostil vse obtožence, češ da niso zagrešili pripisanega jim kaznivega dejanja. Javni tožilec dr. Simoni, ki je vložil priziv, pa je zahteval naj proces povsem obnovijo z zasliševanjem novih prič. Obsodba bivšega svetovalca MSI RIM — Sodniki 9. kazenske sekcije tukajšnjega sodišča so dosodili 8 mesecev zaporne kazni pogojno bivšemu občinskemu svetovalcu neofašističnega itali janskega socialnega gibanja (MSI) Edoardu Formisanu. Karabinjerji so ga prijavili sodstvu zaradi nezakonite posesti orožja (revolverja). iimaiitiiiiimiiHMifiiHtMiiHmiiMmiHMiliMUitiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiii PROCES ZOPER RDEČE BRIGADISTE V TURINU BRANILCI NAPADAJO SILVANA GIR0TTA Obtožujejo ga, da je pomešal resnico z lažjo, tožilca pa dolžijo, da je nekritično osvojil njegove trditve TURIN — Če je Javni tožilec dr. Moschella na procesu zoper zgodovinsko Jedro rdečih brigad presenetil, ker je za glavne obtožence zahteval dokaj zmerne kazni, so zagovorniki obrobnih obtožencev in tistih, ki so začasno na prostosti, ker je potekel rok preventivnega pripora, povsem pričakovano skušali spodkopati temelje pričevanju glavne bremenilne priče, Silvana Girotta. Ofenzivo proti bivšemu redovniku je začel odv. Giuseppe Ravasio, ki brani kolega Riccarda Borgno (le ta je obtožen, da je bil med ustanovitelji rdečih brigad, zaradi česar je toži lec zahteval zanj tri leta zaporne kazni zaradi udeležbe v oboroženi tolpi). Odvetnik Ravasio je v skoraj šti-riumem posegu razčlenil Girottovo pričevanje in ga označil za neosno-vano in lažno, saj naj bi bivši redovnik — kot naj bi sam napisal v neki svoji knjigi — zelo spretno pomešal resnico in laž, tako da ju je zelo težko ločiti. Potem ko je odvetnik zelo pikro obnovil Girottovo življenjsko pot, se je lotil iavnega tožilca. Po njegovem mnenju je zelo hudo dejstvo, da je dr. Moschella verjel izjavam in pričevanju bivšega redovnika, še hujše pa je, da je svoje zahteve osnoval na besedah šli v opozicijo. «Die Welt» pa jej človeka, ki je »Judež in goljuf*. Lo-tudi prepričan, da bo Schmidt imel i gičen zaključek posega je hila zahte-dokaj težav, saj bo moral odslej j va, naj porota povsem oorosti Borza dve leti vladati z zaveznikom, gno, kateremu naj bi kvečjemu lah- ki je bil nekoč poražen in bo zato njegovo vedenje skrajno negotovo in nepremočrtno. Tretje mnenje zagovarja »Frankfurter AUgemeine*, ki je mnenja, da so zahodnonemški volivci pokarali o-mahljivost liberalcev in »politiko nihanja* na desn" in levo ter »stabilizirali* politična ravnotežja med SPD in CDU. Tudi frankfurtski dnevnik pa je mnenja, da se odpira obdobje negotovosti o tem, kdo bo zmagovalec prihodnjih političnih volitev. (st.s.) BARCELONA - Zaradi uhajanja plina je nastala v italijanski restavraciji »El Desastre* silovita eksplozija, v kateri je bilo 12 oseb ranjenih, dve pa ubiti. Pri žrtvah gre za mimoidoča pešca. Restavracija je bila namreč zaprta zaradi obvez- ko očitali preveliko naivnost. Preden je odv. Ravasio začel svoj poseg je dr. Barbaro napovedal okvirni koledar obravnav. Razprava naj bi se predvidoma zaključila 16. junija, dva dnj naj bi potrebovali morebitnim odgovorom in izjavam obtožencev, na kar naj bi se 19. sodni zbor zbral k posvetu za razsodbo. (vt) 29-letnega Roberta Matherona iz Marseilla, katerega so agenti iskali že od marca, ko je bil francosko -belgijski finančnik po dveh mesecih in pol «jetništva» izpuščen. Enega od ugrabiteljev so policisti v oboroženem spopadu, kakor znano, ustrelili, in sicer ravno tedaj, ko se je pripravljal, da dvigne od kupnino v Višini blizu 17 milijard lir. Strela ubila pet bosanskih fantov BEOGRAD — V neposredni bližini bosanskega naselja Letici je strela ubila pet fantov v starosti od 14 do 15 let. Neurje jih je zalotilo, ko so se igrali v gozdu: zatekli so se v opuščen hlev po nekaj minutah pa je vanj treščila strela in ga uničila. TRIJE ČASNIKARJI NA ZATOŽNI KLOPI RIM — Na kazenskem sodišču se je začel proces proti časnikarjem dnevnika »Paese sera* Aniellu, Cop-poli, Francu Tintoriju in Andreu Santiniju, ki jih je prijavilo sodni oblasti zaradi domnevnega obrekovanja vodstvo kanadske družbe AT CO Industries Ltd. Septembra lani so priobčili vrsto člankov, v katerih so med drugim naglasili, da so kanadske hišice, ki jih je družba dobavila preživelim po predlanskem strašnem potresu v Furlaniji, ničeve ter pripomnili, da je ATCO s kakima 2 milijardama lir podkupila deželne funkcionarje Furlanije - Julijske krajine. Med včerajšnjim zasliševanjem je Tintori postregel sodnikom z dokumentacijo, ki naj bi potrjevala pravilnost pisanja v omenjenem listu. Proces se bo nadaljeval 13. oktobra. PROCES V CATANZARU Priče obtožujejo Franca Fredo CATANZARO — Na procesu zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana je sodni zbor včeraj zaslišal šest prič glede atentatov v Padovi, ki so bili prolog pokolu in glede poskusa neofašistične skupinice, da bi vrnila svoje ljudi v italijansko marksistično - leninistično komunistično stranko. Vse priče so v bistvu potrdile izjave preiskovalnemu sodniku in potrdile okoliščine, ki bremenijo Fredo in Venturo. Prostitutka tožila dunajsko županstvo DUNAJ — Mlada prostitutka Maria H. je avgusta 1977 zanosila, čeprav se je oktobra 1975 podvrgla operaciji za sterilizacijo, ki jo je opravilo osebje mestne zdravstvene službe. Sedaj zahteva od pristojnih občinskih oblasti odškodnino 46.000 šilingov ali približno 2,7 milijona lir z utemeljitvijo, da je ravno toliko potrošila za omenjeno operacijo oz. zgubila zaradi prisiljene odsotnosti z «delovišča». Roparji hudo ranili zapriseženega stražnika SAVQNA — Pri poskusu ropa na neko hranilnico v kraju Borgio Ve-rezzi je bil hudo ranjen zaprisežen stražnik, ki je s svojini posegom preprečil rop. Kljub temu, da ga je zadelo kar sedem krogel, je stražnik sprožil svojo pištolo proti štirim roparjem in enega ranil. Kriminalcem je uspelo zbežati in vse cestne policijske zapore so bile brezuspešne. lllllllimillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlMIIIIIIIIHimillllllllltllllllllMIMmillHIIIIIMIIIIIIIMIIIIMIIIIIMimin VČERAJ NA PONTABELJSKI CESTI Dva mrtva in trije ranjeni pri hudi prometni nesreči Nadaljuje se preiskava v zvezi z nesrečo na železniški progi Rim - Campobasso V rokah policije še en ugrabitelj barona Empaina PARIZ — Policija je aretirala še enega pripadnika domnevno 10-član-ske tolpe, ki je ugrabila barona Edouarda Jeana Empaina. Gre za RAZSODBA POROTNEGA SODIŠČA IZ SASSAR1JA Dosmrtna ječa za tri ugrabitelje Puccia Carte Cagliarijski študent je bil med ugrabitvijo ubit SASSARI — Tri obsodbe na dosmrtno ječo, 80 let zapornih kazni in 4 oprostitve je razsodba porotnega sodišča v Sassariju na procesu ’ proti obtožencem ugrabitve in uboja cagliarijsKega študenta Puccia Carte. poskusa uboja Peppina Ca-pcllija in ugrabitve gradbenika Giu-seppa Ragasa. Porotno sodišče je izreklo razsodbi po 12 urah posvetovanja in sicer: dosmrtna ječa za Antonia Cri-veli in Salvatora Cassitto (oba sta u. la policiji) ter za Gonaria Cam-borrija, ki je priprt. Antonio Can-nas pa je bil obsojen na 25 let zapora. Zaradi ugrabitve in uboja Puccia Carte pa so bile oproščene tri osebe. Glede poskusa uboia Peppina Capellija, ki je iskal sledi za ugrabljenim študentom, sta bila obsoje- na na 13 in 10 let zapora Antonio Dessi in Mario Baccia. Milejša kazen za Baccio je opravičljiva, saj je kriminalec omogočil policiji, da je izsledila vso tolpo. Glede ugrabitve gradbenika Ragasa je porotno sodišče obsodilo na 16 let zapora Costantina Zucco in Salvatora Faddo, oprostila pa zaradi pomanjkanja dokazov nekega drugega obtoženca. V primerjavi z zahtevami javnega tožilca je porotno sodišče izreklo precej milejše obsodbe. Tako je bil Antonio Sarnino oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, javni tožilec pa je zahteval dosmrtno ječo. Pri drugih obsojencih so bile razlike manjše, od enega do sedmih let zapora. (voc) PORDENON - Dva fanta, 26-letni Daniele Nadin iz Fontanafredde in 22-letni Francesco Bevilacqua iz Ronche di Fontanafredda sta včeraj izgubila življenje, medtem ko so bile druge tri osebe ranjene v prometni nesreči na Pontabeljski cesti, na obvozu za Sacile. Mladeniča sta se peljala na motorju «honc'a 750», ko sta na nekem križišču trčila v fiat 125, ki ga je upravljal 51-letni Paolo Costa iz Milana. Motor je nato zaneslo na levo stran cestišča, kjer je udaril v drug avto, ki ga je vozil 21-letni Renzo Rasa iz Cordi-gnana blizu Trevisa. Mladeniča sta podlegla ranam že na kraju nesreče. Medtem se nadaljujeta preiskavi sodstva in komisije ministrstva za prevoze v zvezi s hudo nesrečo, ki se je pripetila v nedeljo zjutraj blizu Šesta Campana, na železniški progi Rim - Campobasso, kjer je brzec na zavarovanem prehodu zmečkal avto: kaže, da so bile zapornice v trenutku nesreče delno dvignjene. Promet je bil ustavljen skoraj šest ur, saj so se morali poslužiti varilnega aparata, da so iz skrotovičenih pločevin potegnili štiri nesrečneže: dva moška sta bila že mrtva, hči enega od njiju je izdihnila med prevozom v bolnišnico, tretji moški pa bil zelo hudo ranjen, a je ostal živ. Čuvaj prehoda je po nesreči izginil in do sedaj ga niso še izsledili. Morje pa je včeraj terjalo svojo prvo letošnjo žrtev v Abrucih. 22-letni Enrico Mameli je bil na kopanju s skupino prijateljev, ker pa je bila voda precej plitva, se je skupaj s štirimi drugimi oddaljil od o-bale. Nenadoma pa je izginil pod gladino. Ko so ga prinesli na obalo, je bil že mrteV. Domnevajo, da ga je obšla slabost, (db) Proces proti Renatu Vailanzasci FIRENCE — Na procesu zaradi u-boja podoficirja cestne policije Bruna Lucchesija so včeraj zjutraj zaslišali domnevnega morilca Renata Vallan-zasco in nekatere člane nogometne ekipe iz Foggie, katerim naj bi Val-lanzasca ponudil v nekem motelu pijačo. Vse priče so potrdile to dejstvo, niso pa pre|x>znale Vallanzasce v morebitnem gostitelju. Sodniki so včeraj tudi prijeli brzojavko nekega pobeglega kriminalca, ki si lasti uboj Bruna Lucchesija. BOČEN — Karabinjerji so aretirali 23-letnega Huberta Oberlechner-ja, 19-letnega Rheinolda VVeberja, e-nako starega Paula Seberja, 21-let-nega Antona Stegerja in 22-letnega Ludwiga Lechnerja pod obtožbo namerne povzročitve gmotne škode. Razborita peterica je docela opu-stošila notranjost finančne stražarnice, ki je bila sicer začasno nenaseljena. Škoda znaša več milijonov Podražitve nafte RIM — Z jutrišnjem dnem bodo lastniki dizlovih avtomobilov plačali 166 lir za liter goriva namesto dosedanjih 162 lir. Sklep o podražitvi je sprejel medministrski odbor za cene (CIP) na petkovi seji. Obenem se bo podražilo gorilno olje (4550 lir pri toni in nafta za kurjavo (gosta po 1040 lir za tono, tekoča pa Po 1360 lir za tono). TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI NA OPČINAH Predstavitev kandidatne liste KP! za vzhodnokraški rajonski svet 0 programu in kandidatih spregovoril Dolfi VVilhelm Arh. Costa o volitvah in o stališču do referenduma Nova podražitev avtomobilov opel RIM — Včeraj so se avtomobili znamke opel podražili za 2,7 do 6 od sto. Nove cene osnovnih modelov z davkom na dodatno vrednost IVA vred so sledeče: kadett 3.407.840 lir (prej 3.315.800); city s tremi vratnicami 3.502.240 (3 milijone 410.200); ascona 1.2 4.335.320 (4.245.640); manta kupe 4.813.220 (4.584.300); rekord 2.0 na bencinski pogon 8.059.400 (7.750.240); rekord 2.0 na dizelski pogon 7.320.720 (7 milijonov 38.700). Sinoči je bila v Prosvetnem domu na Opčinah predstavitev komunističnih kandidatov v rajonski svet in programa KPI za ta svet. Prisoten je bil tudi občinski svetpvalec KPI arh. Costa. Tajnik openske sekcije KPI je spregovoril o volitvah in o glavnih točkah programa KPI za rajonski svet. Dolfi VVilhelm je opozoril na brezbrižnost tržaške občine za temeljne probleme kraškega področja in poudaril škodljivost programa za ljudske gradnje. Trst je vedno imel Kras za kolonialni teritorij, zaradi česar je naloga rajonskega sveta, da ima čimbolj učinkovit in neposreden nastop pri reševanju vprašanj tega področja. V ospredje stopa predvsem problem okrepitve gospodarstva, ureditve kanalizacije, toponomastika, postavitev spomenika Tomažiču in tovarišem, ki ga še ni, kljub obljubam župana in druge točke. Za rajonski svet je KPI sestavila listo 16 imen: Dolfi Wilhelm, Sonja Babič por. Pečar (neodvisna), Marjan Kralj, Mauro Kralj, Renata Kralj por. Kolarig (neodvisna), Evgen Covacio, Franco Foschini, Ezze-lio Gigante, Darij Grgič, Boris Ha-rej, arh. Igor Jogan (neodv.) Marcelo Kralj, Davorin Križmančič, Lucijan Malalan, dr. Auro Muzzi in Josip Žagar (neodv.). Arh. Costa je prav tako pojasnil stališča KPI do referenduma, pri katerem je pozval komuniste, naj ne voljo za odpravo zakona Reale in zakona o finansiranju strank. Posvet o problemih industrijske družbe «Problemi industrijske družbe*. S tem naslovom se je včeraj na tržaški univerzi začel dvodnevni med- narodni posvet, ki se ga udeležujejo izvedenci s tega področja iz Italije in iz ZDA. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril rektor univerze De Ferra, glavno poročilo pa je imel sodnik ustavnega sodišča prof. Pal-ladini. Govornik je med drugim dejal, da se bo italijansko gospodarstvo izvleklo iz sedanje krize le s primernim načrtovanjem, ki pa si ne sme postavljati — kot se je dogajalo doslej — nedosegljivih ciljev. Iz tega vidika je usmerjanje politične ekonomije v Italiji znatno težje kakor na primer v ZDA, ker imajo onkraj oceana izrazito kapitalistično ureditev, v Italiji pa prevladuje tako imenovana «mešana e-konomija*. • Sindikati šolskega osebja CGTL, CISL in UIL so sklicali za danes, 6. t.m., ob 16. uri skupščino, na katero vabijo učno in neučno osebje. Srečanje bo na sedežu delavske zbornice UIL na Trgu papeža Janeza XXIH. in bodo na njem razpravljali o delovni pogodbi in o pogajanjih za vključitev v stalež, za nov pravni status in o izrednem delu. • Kolektiv za zdravje žena prireja danes, 6. t.m., ob 18. uri v konferenčni dvorani glavne bolnišnice v Ul. Stuparich št. 1 odprto skupščino o izvajanju zakona o prekinitvi nosečnosti. Vabljene so zlasti ženske. Sindikata zaposlenih pri javnih upravah in zdravstvenih ustanovah CGIL in UIL vabita k udeležbi tudi zdravstveno osebje in operaterje. • Zaradi zadržanosti prof. Legnani-ja je projekcija dokumentarnih filmov, ki je bila predvidena za danes v mestnem naravoslovnem muzeju, prenesena na torek, 13. t.m. uiiiiMiiimiiiiiiiiHiMiiiiitiiitiiiiiitiiiiiiiiiifiiMtiitiitiiiiiiiniiiiiiimiimitiiimiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiimiit Volilna kampanja doživela (Nadaljevanje z 2. strani) pa so se za to zavzele stranke vladne večine. Če bj ta zakon z referendumom ukinili, bi nastala velika praznina v zakonodajnem pogledu, kar bj bil hud udarec za državno demokracijo. Zato bodo komunisti z odgovornostjo odgovorili z NE, z NE pa bodo tudi odgovorili na referendum o javnem finansiranju političnih strank. Namen pobudnikov tega referenduma, je dejal Spagnoli, da bi se s politiko ukvarjali le tisti, ki že itak imajo mnogo denarja, kot je že bilo v stari liberalni državi. Napad pa je predvsem uperjen v tisto javno vlogo, ki jo imajo stranke, ki delujejo kot osnovni strumen-ti za ustvarjanje demokratične volje države. Sedanji zakon izrecno prepoveduje vsako obliko prikritega finansiranja, kar je privedlo do mo-ralizacije javnega življenja v državi. Obstoječi zakon je pravičen, saj ne dovoljuje, da bi prišlo do diskriminacij med političnimi silami v parlamentu. KPI vodi odločno politično borbo proti stališčem radikalcev, nikoli pa ni mislila, da ne bi mogli i-zvajati vseh tistih pravic, ki jih določa ustava. KPI je za petek napovedala volilni shod, na katerem bo govorila posl. Nilde Jotti. Tudi krščanska demokracija je včeraj pričela z volilno kampanjo s političnim shodom, na katerem so govorili pokrajinski tajnik Rinaldi, nosilec kandidatne liste za občinske volitve in podpredsednik deželnega odbora Stopper ter načelnik demokri-■stjanske parlamentarne skupine posl. Flaminio Piccoli. Zborovanje se je pri. čelo z enominutnim molkom v počastitev spomina Alda Mora, nakar je besedo prevzel pokrajinski podtajnik Rinaldi, ki je obrazložil izbire KD v tem predvolilnem boju. Zavzela se b f predvsem proti vsaki izolaciji naše dežele, posebno Pa mesta Trsta, kar bi pa hotele razne krajevne liste, ki se na volitvah predstavljajo brez vsa. kršnega realnega programa. KD se zato obrača na volivce, da bi ji potrdile zaupanje, ker bi v nasprotnem primeru oblast prešla KPI. Po govoru Nerea Stopperja, ki je orisal program, s katerim se KD predstavlja za izvolitev občinskega sveta, je besedo prevzel posl. Piccoli. V uvodnih besedah je opozoril na vlogo Trsta, ki dobiva vedn0 večji pomen. Pri tem je ostro polemiziral s tistimi krajevnimi listami, ki ne bodo morale rešiti teh problemov. Zato je prisotne pozval, naj zaupajo KD, s čimer bodo pripomogli k razvoju mesta. Analiziral je nato politično stanje od junijskih volitev 1976 in pri tem orisal pozitivno vlogo KD v tem obdobju, o čemer pričajo zadnji volilni , izidi. Spregovoril je tudi o referendumih, na katera bo KD odgovorila z NE, ker je to edini odgovor za rešitev italijanske ustave. squale — E. Pacčo; ob 12. uri .—■ Borgo S. Eufemia — E. Pacco; ob 12. uri — Oberdankov trg — U. Poli in S. Spetič; ob 12.20 — industrijska cona VM — G. Pasi: ob 12.30 — Je-ričljev trg; ob 17. uri ■— Ul. Pitacco (hiše Jtalsider) •— J. Burlo; ob 17.30 — Ul. Pitacco (vogal z Ul. Giardini) — J. Burlo: ob 17.30 — šentjakobski trg — odv. C. Assanti; ob 17.30 — Sesljan — Puglia in Sirca; ob 18. uri — Skedenj (bar Šport) — J. Burlo; ob 18.15 Mavhinje — Puglia in Sirca; ob 19. uri — Ul. Archi — R. Figoli; ob 20. uri — Log — B. Braida in S. Sancin; ob 20. uri — Ricmanje — B. Braida in S. Sancin. • Tržaška občina sporoča, aa je glavni anagrefski urad v Pasaži Costanzi zaradi skorajšnjih volitev preobremenjen. Občani naj se zato za razna po. trdila obrnejo od jutri naprej na posamezne občinske izpostave, ki so odprte vsak dan od 8. do 12. ure. Volilna zborovanja KPI Danes ob 10. uri — Borzni trg — U. Poli; ob 10.30 — Stara istrska cesta 64; ob 11. uri — Trg Ponte-rošo — F. Monfalcon; ob 11. uri — Ul. Grimaldi — E. Pacco; ob 11.30 - Ul. Curiel; ob 11.30 - Ul. S. Pa- Izvoljeni delegati za kongres združenja časnikarjev V soboto je bil v Trstu občni zbor združenja časnikarjev. Občnemu zboru je predsedoval Italo Soncini, ki je poudaril pomen volitev delegatov za državni kongres, ki bo predvido ma konec septembra. Uvodno poročilo je podal predsednik združenja Danilo Soli, sledila pa je živahna razprava o dejavnasti združenja, ki se je zaključila z odobritvijo resolucije. Ob koncu so bili za delegate za vsedržavni kongres izvoljeni časnikarji Fabio Amodeo, Maurizio Calli-garis, Sergio Canciani, Gianpaolo Carbonetto, Gianni Decleva, Angelo Mazzotta, Danilo Soli in Vojmir Tavčar ter publicisti Lorenzo Boscarol, Marcello Bertogna, Mario Garbari, Egone Kisvarday, Giovanni Molina, Romano Peterin in Ruggero Rovatti. Drevi odprtje razstave o grafologiji V razstavni dvorani Ljudske knjižnice bodo drevi ob 19. uri odprli bibliografsko razstavo o grafologiji. Na razstavi bodo na ogled, poleg italijanskih in inozemskih publikacij o grafologiji, tudi fotografske reprodukcije o pisavi znanih pisateljev, kot na primer Tolstoja, Manna ter pisava znamenitih slikarjev in zgodovinskih osebnosti. Ob odprtju razstave bo imel uvodno besedo pisatelj Marcello Frau-lini. M MMII flE" J| Hf m:; TBllIWImi ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.45 Argumenti 18.15 «Adamo*, risanka 18.20 Ali sem jaz sedaj na vrsti? 18.40 SP - nogomet: ITALIJA - MADŽARSKA 19.30 DNEVNIK 20.30 Dnevnik 1 - VESTI 20.40 »Noi lazzaroni*. 1. nadalj. 21.55 Programi pristopanja 22.10 Odprta škatla Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Človeško telo 17.45 Otroštvo danes 18.15 Mladih trideset minut aktualni tednik 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 Dober večer s... FRANCOM FRANCHIJEM Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 TRIBUNA REFERENDUMA 21.15 DRAGI OčE «Knjiga za škofa*, TV film 21.40 SP - nogomet: MEHIKA - ZAH. NEMČIJA Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 00.10 SP - nogomet: ARGENTINA - FRANCIJA JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.00 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial 18.30 Srbski glasbeni pejsaži 19.00 OBZORNIK 19.10 Pisani svet: Povabili so nas 19.45 Po kurirskih poteh Med NOB so težavne razmere in gostota prometnih zvez v Sloveniji zahtevale dobro organizirano in skrito omrežje kurirskih zvez. Z Ustanavljanjem terenskih relejnih kurirskih postaj jeseni 1942. leta se je poenotila kurirska povezava po vsqj, Sloveniji, še isto jesen, najprej na Dolenjskem in Notranjskem, naslednje leto pa še po Gorenjski, Primorski, štajerski in Koroški, je bila vzpostavljena mreža kurirskih postaj, ki jih je bilo do konca vojne 145, z 19 linijami in 1800 kurirji. Živi so spomini na njihove samotne, skrite in nevarne poti. Slišali bomo nekaj pripovedi pripadnikov te kurirske postaje. 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 J. Kosma-Elektronska ljubezen Elektronska ljubezen sklada-telja Josepha Kosme sodi V dela z opernega področja, k’ so našim gledalcem dokaj ne' znana. Skladatelj je sicer madžarskega rodu. vendar sodj med najboli popularne francoske skladatelje po drugi svetovni vojni. Umetniške kariero je začel v budi®' peštanski operi kot korepenj tor. Svojo popularnost pa j’ je pridobil v Parizu pre*. vsem kot skladatelj filmske glasbe ter baletov. Znane se predvsem odlične uglasbite njegovih pesmi J. Preverta- Umrl je v Parizu leta 1"®’' Opera Elektronska ljubezen, ki je nastala leta 1962 P° naročilu Glasbene mladine Francije in je v okviru te W' la izvedena leta 1966, je ne.' zahtevno komično delo z ' zrazitim glasbenim smisl«® za glasbeno parodijo in U" stracije. Sam naslov opefe ne pove veliko, sai se vs« bina giblje v okvirih tra®’ cionalnega ljubezenskega m' kota — mož — žena — ljuP*" mec v elektronskem svetu. To je pravzaprav bolj kr*' tek glasbeni skeč kot pa k®' raktema glasbena komedij*' 21.45 M. Dombrowska: NOČI IN DNEVI 22.40 Sodobniki: dr. Srečko Brodar 23.00 DNEVNIK 00.10 SP - nogomet: ARGENTINA - FRANCIJA Koper 16.30 Atletska tekmovanja za Z«r' kov memorial 20.30 Odprta meja 21.00 Otroški kotiček 21.15 Odprti prostor 21.30 DNEVNIK 21.45 SP - nogomet: ITALIJA - MADŽARSKA 23.15 «Šopek z bodečo žico* 7. in zadnje nadalj. 00.10 SP - nogomet: ARGENTINA - FRANCIJA Zagreb 18.05 Pionirski TV studio 21.05 Iz oči v oči: Aleksander Grličkov 22.00 »Ogledalo*, film 23.45 DNEVNIK 00.10 SP - nogomet: ARGENTINA - FRANCIJA ŠVICA 20.35 DNEVNIK 21.45 SP - nogomet: ZAH. NEMČIJA - MEHIKA 23.30 DNEVNIK 00.10 SP - nogomet: ARGENTINA - FRANCIJA TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika; 9.30 Naši nepoznani znancih 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra; 10.35 Pisma Marie Isabelle Ma-renzi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 1335 Od melodije do melodije; 1410 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij: Kulturna beležnica; 15,35 Top lestvica: 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Sopranistka Neri-na Peli zon Fragiacomo; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Em-me-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Elizabetine pravljice; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Jezikovna pravila; 14.10 Plošče; 14,33 Poje Marjetka Falk; 14.45 Popevke; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.10 Mini juke box; 15.32 Orkester Peter Hamilton; 16.00 Koledarček; 16.05 Poje Luciano Rossi; 16.40 Flash glasba; 16.45 Orkester T. Freddolini; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Domači pevci zabavne glasbe; 21.00 Glasbena fantazija; 21.30 Rock par-ty; 22.00 Ob 22.00...; 22.30 Komorna glasba; 23.00 Glasbeni variete. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujen je; 7.40 Svetovno nogometno prvenstvo: 8.40 Včeraj v parlamentu; k,-Glasbeni trenutek: 9.00 in 1®,;j Radio anch’io, glasbe no-govO^ program; 11.00 Tribuna refer*? duma; 12.05 in 13.20 Vi 11 jaz '78: 14.30 Knjižna diskotek*' 15.05 Sidecar: 16.25 Strnjena pereta; 17.10 Radijska igra: H3 Par besed na dan; 18.00 Love mu’ sic; 18.35 Programi pristopam*' 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 dališki svet; 20.30 Kulturni nik; 21.05 Radio 1 - Jazz; 2L* Glasba in noč; 22.00 Glasb««* kombinacija; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, H-J 12.30, 13.30, 15.30, 17.30, 1%. 22.30 Poročila; 6.00 in 8.07 ** dobro jutro; 8.45 Italijanske P® pevke; 9.32 Prebujenje, 8. '1 dalj.; 10.12 Odprti dialog s P% šalci; 11.36 Vzgojna oddaja; K' Ne, ni BBC!; 13.43 Vamos a€ lear!; 15.00 Tukaj radio 2: Hot Long Playng; 18.33 SP • n(1n gomet: Italija - Madžarska; 21-Prijetno poslušanje; 22.20 Pa*1 mentama panorama. SLOVENIJA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, l0fS’ 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 kreacija, 7.50 Dobro jutro, «tr,g ci!; 8.30 Iz naših sporedov: U;.. Glasbena matineja: 10.05 R*... ska šola za srednjo stopbJ' 10.30 Iz glasbenih šol: 11.40 ", ristični napotki: 12.03 Prome'1* ni koncert; 13.10 Danes izbrali; 13.30 Kmetijski nasv«m 1340 Po domače; 14.30 Pripon čajo vam...; 15.05 V korak mladimi; 16.30 Mozaik skla««', 17.00 »Vrtiljak*. 19.05 Obiski ših solistov...; 20.35 Lahko ««:' otroci!; 20.45 Minute z ans*® blom Slavko Žnidaršič; 21.00 b venska zemlja v pesmi in bes««, 21.30 Radijska igra; 22.45 Zv«® ne kaskatie; 23.20 Skupni P'k. gram JRT; 00.05 Literarni *!« . turno; 00.15 Popevke se vrstil«' 1.05 Nočni program. deželni salon umetnostnega obrtništva fiera di pordenone 7,- 11. junija 1978 URNIK: DELAVNIKI 15 00 - 22 00 — PRAZNIKI 9.30 -22 00 rtigjaoato4