PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
TRST, nedela 2. septembra, 1945 ■ Lelo 1. štev. 95
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št 1*1 Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana.	Cena	2«-	liri
Razpis volitev v ustavodajno skupščino
Seja predsedstva Začasne narodne skupščine DFJ. Volitve bodo
11. novembra 1945
Beograd, 1. Tanjug. — Dne 31. 8. tl ob 10.05 uri je Imelo predsed-*tvo Začasne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije sejo, na kateri je bil prečita« Predlog predsednika ministrskega •veta, maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita. o razpisu volitev v ustavodajno Skupščino. Predlog se glasi;
Predsedstvu Začasne narodne •šupščlne demokratične federativ-n« Jugoslavije, Beograd. — Začasna narodna skupščina demokratične federativne Jugoslavije je •Prejela na svojem tretjem zaseda-nJu 3 zakone, ki vsebujejo vse potrebne zakonske in pravne pogoje ** izvedbo volitev v ustavodajno skupščino. Zakon o volilnih imenikih ugotavlja osnovo naše voliv-®e pravice in ustvarja novo demokratično telo naših narodov. Delo •n sestave volivnih imenikov se izvaja v vsej državi in narodni odbori
bodo dokončali prve votivne imenike dne 1 septembra tega le-ba. Druga dva zakona, zakon o u-•tavcdajni skupščini in zakon o vo-titvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino, sta določila neob-ti°dno organizacijo narodnega Predstavništva, ki bo sprejelo ustave, in ugotovila načela in postopanje za izvedbo volitev narodnih Poslancev za oba doma ustavodajna skupščine.
Glede na razvoj našega notranjega političnega življenja, ki zahteva izdajo suverenih odločb o končni obliki in ustroju naše državne skupnosti, v soglasju z našimi sporazumi, sklenjenimi v letu 1944., in priporočili naših velikih zaveznikov, izdanimi na krimski konferenoi, se mora ustavodajna skupščina sestati koncem tega leta. Da bi se mogla ustavodajna skupščina sklicati v tem roku, je treba pristopiti k razpisu volitev. Upoštevajoč vremenske razmere v naši deželi, kjer bi sneg in slabo vreme v času zime mogla ovirati svobodno izvršitev volivnih dejanj, kakor tudi svobodno gibanje kandidatov in volilcev, ne bi smel skrajni rok za izvršitev volitev prekoračiti pričetka meseca novembra.
Medtem pa zakon o volitvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino določa v svoje členu 2, odstavek 3, da je treba izdati ukaz o razpisu volitev «najmanj 2 meseca pred dnem, določenim za volitve*. Na podlagi vsega tega, da bi se mogla ustavodajna skupščina sestati koncem tega leta in da bi se mogle volitve izvršili pravilno in neovirano in v smislu čl. 2 zakona o volitvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino, predlagam predsedstvu Začasne narodne skupščine, da se razpišejo volitve za
narodne poslance v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino in skupščino narodov) na nedeljo 11. novembra 1945. Ukaz, katerega izda na podlagi čl. 2, odstavek 2 zakona o volitvi narodnih poslancev za ustavodajno skupščino predsedstvo Začasne narodne skupščine na predlog predsedstva ministrskega sveta zvezne vlade, mora biti objavljen v zveznem »Službenem lisi 11» najkasneje 11. septembra 1945. kot dneva objave.
Predsednik ministrskega sveta ln minister za narodno obrambo Josip Broz-Tito.
Dva sklepa Začasne narodne skupščine
Potem ko je bil prečitan predlog predsednika vlade in ministra za narodno obrambo je bil predlagan ukaz o razpisu volitev v ustavodajno skupščino, ki pravi; Na podlagi čl. 2 zakona o volitvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino in skupščino narodov) in na predlog ministrskega sveta demokratične federativne Jugoslavije je predsedstvo Začasne narodne skupščine sklenilo in razglaša;
1) Volitve v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino im skupščino narodov) bodo v nedeljo 11. novembra 1945. leta.
2.) Izvajanje tega ukaza se mo-
WWWčiVWVVWJWWW15i
Enodnšoo zattlevajngoslovanskili narodov
Jugoslavija pričakuje od naprednega sveta ugoditev svojih teritorialnih zahtev
Beograd, 1. Tanjug. — Pod naslo-vom »Enodušna zahteva narodov Jugoslavije*, prinaša današnja 'Politika* uvodni članek dr. Slinile Stankoviča, Dr. Stankovič pravi •ledeče:
«Izkoriščajoč težkoče zaveznikov v pretekli vojni z Nemčijo je italijanskemu imperializmu cinično u-spelo, da si je prisvojil dele našega narodnega telesa, da je brutai-ftc poteptal osnovna načela samo-tilločitve naroda, teptajoč njegovo •hodušno voljo, da se priključi •voji krvni matici in a tem zagotovi svojo narodno svobodo.
Četrt stoletja, vse do osvobodilne vojne, v kateri so najaktivnej-** sodelovali Hrvati in Slovenci zasužnjenih krajev pod Italijo, so biti izpostavljeni najstrašnejšemu tc-torju fašistične vladavine, ki je °čkrtto izvajala »istem raznarodo-vknja in nacionalnega iztrebljenja. Vendar pa Istra, Slovensko Primorje s Trstom, ki so bili do te 'r°jne pod Italijo, če čakajo, da se •družijo s svojo nacionalno edinico. 8® danes, po končni zmagi nad sitimi nasilja, ljudstvo teh krajev Utina možnosti posluževati »e svoje
krvavo priborjene pravice do semo-odiočitv« in postati končno veljavno gospodar na svoji zemlji.
V reanioi izgleda nerazumljivo, da narodu, ki »e je v osvobodilni vojni dvignil ves k orožju v okviru italijanskega imperija, ki je doprinesel na oltar zmage nad fašizmom stotisoče žrtev, ki je osvobodil svojo rodno zemljo in zgradil na njej svojo lastno demokratično oblast, ne dopuščajo, da uresniči svojo voljo, po združitvi z brati iste krvi. V resnici je nerazumljivo, da j« mogoče in da smejo še danes razpravljati in celo osporavati njegove pravice do samoodločbe. Končno je še nerazumljivo, da se morejo upoštevati prišepetavanja Istih Imperialistov, ki so danes oblečeni v novo obleko in ki »o do sedaj držali v suženjstvu te jugoslovanske pokrajine in ki jih hočejo se naprej držati.
Danes ni nikogar več, ki bi »i upal zanikovati jugoslovanski značaj Istre in Slovenskega Primorja. Niti eden objektivni demokrat se ne more dvigniti proti enodušni volji prebivalstva, da »e združijo z jugoslovanskimi brati. Končno ne
Ne morejo domov
Poljski roakcionarji Poljakom prepreiujejo vrnitev v domovino
london, 1. Tass. — Na tiskovni titaferecci, ki Je bila v Londonu 28,
Avgusta in ki jo J« priredil »narodni boja za državljanske svoboščli-U®*, so poljski vojaki, ki so ušli Iz Oljskih vojaških zaporov v Britn-poročali, kako brutalno so z 6 J tali postopale poljske emigrant-oblasti. Vojaki so izjavili, da »o strahotno pretepli, ker so izrabi željo, da ot vrnejo na Poljsko.
Tadeu« Goravski je izjavtl, da je Po svojem oblaku v Glosgowu,
"•hioj- ni smel Iti, ker je bila tarnaj podružnica organizacije polj-**** enotnosti, aretiran od 5 polj-
•kih
Wi,
policistov. Policisti »o ga tega podrli na tla in ga na tleh
^‘^atepli. Na poti v ječo je bdi zo-topen. Rekli »o mu. da ne bo J^kdaa- voč svoboden. Goravski Je ti.vil, da so ga iz samotne celice ?*** v celico z enajstimi drugimi ki so mu pomagali pobeči. rj®1'Svaki Je izjavil da želi velika ve.
'tila
poljskih vojakov vrniti »e na
^‘jsko.
številni častniki podpirajo poljsko Mo narodne enotnosti, toda n« si izrabiti svojega mišljenja.
^ancoska komunistična stranka itaja 1 «000.000 članov
BarJz,
L Tanjug. — Reuter poro-
^ da bo v nedeljo, 2. septembra v '^kodnem pariškem predmestju objavljen svečam vpis ^ Ut>n«kega čhma francoske ko-strank*. Svečanosti bo . *ortvov*il glavni tajnik stranke PHce Thorez.
^zposelnost v New Yorku
^8'-ad, 1. Tanjug. — Po poco-
tlsoč delavcev, ki so ostala zaradi zapiranja podjetij za vojno proizvodnjo brez dela.
Prve statistike urada kažejo, da Je bdlo po predaji Japonske odpuščenih približno 2 milijona delavcev, vendar je določeno število teh delavcev bilo znova zaposlenih v drugih Industrijah. Vojno letalska industrija bo zmanjšana za 80% in bo obdržala 200.000 namesto 1 milijona delavcev.
Prvv;
k-f.p je prišlo v New Yorku
Po gospodarski krizi pred Vsul*. *** manifestacij brezposelnih, ti »• ja udeležilo približno 50
Kovinarski zavod ,,Tito“ pri Skopijo
Beograd, 1. Tanjuš. — Ko je bilo delo za obnovo poruženih objektov železniških prog m naprav v polnem razmahu, je predlagala skupina dela vcev-kovl nar Jev v želji, da pomaga svojemu narodu pri obnovi, narodni vladi, da se organizira državni kovinarski zavod. V ta namen so predlagali, da se dogradi še nedovršena zgradba v vasi Djor-dje Petrov blizu Skoplja, Ta predlog je bil sprejet ln ministrstvo za industrijo federalne vlade je o-dobrllo kredite za organiziranje kovinarskega zavoda »Tito*.
Zavod upravljajo delavci, ki so dali pobudo za njegovo ustanovitev. Koncem maja se Je pričelo delo za dograditev nedovršene zgradbe, ki Je bila zgrajena za pralnico bromove rude. Čeprav zgradbe še ni bila gotova, obratuje vendarle topilnica • polno paro. V topllnioi se topi železo, aluminij in brom. Sedaj »e Izvršujejo priprave za odlivanje raznih »trojnih delov, nada lje raznih delov za vodovod ln kanalizacijo, kmetijskih strojev, štedilnikov, raznih sesalk, tekstilnih strojev in drugih delov za uporabo v gospodinjstvu in gospodarstvu.
Izdelovali bodo nove stroje, popravljali ladijske aparate, kakor tudi izdelovali nove radijske aparate.
more nihče, ki v resnici želi, da gre osvobojena Evropa po poti resničnega miru in sodelovanja med narodi, odrekati Jugoslaviji pravice, da zahteva priključitev ozemlja, čigar prebivalstvo je še v tej vojni jasno in nedvomno pokazalo težnjo, da stopi v sestav Jugoslavije. S svojim bojem za splošne cilje antifašističnega bloka, s svojim deležem pri svoji zmagi in končno s svojimi napori, da si zgradi resnično demokratično skupnost, »o sl jugoslovanski narodi pridobili pravico, da zahtevajo popolno združitev vseh prej odtrganih delov narodnega telesa Za to pravico se bore že stoletja in za njo so doprinesli ogromne žrtve.
Zahtevo, da se popolnoma uresničijo te pravice, ne narekuje samo čut za pravičnost, ampak tudi življenjski interesi. V tej zahtevi so vsi naši narodi soglasni.
Skupno z vsemi našimi narodi, skupno s Slovenci ln Hrvati, ki komaj čakajo na uro združenja, pričakujemo od zaveznikov, vsega demokratičnega sveta, da bodo upravičenim zahtevam Jugoslavije končno ugodili.
Italija bo utrpela teritorij alne izgube
«Mnnchet»ter Guardian* komenti. ra. mirovno pogodbo z Italijo, ki bo prva naloga svete zunanjih ministrov. Piaeč članka smatra, da bo Italfja s teritorijalnega staiisča utr. pela izgube in da najverjetnejše ne bo mogla obdržati svojega kolonialnega imperija, čeprav so mnogi prepričani o- potrebi, da je treba dovoliti emigracijo severni Italiji.
Našla se bo rešitev za ljudstvo, ki se je z večjim ali manjšim navdušenjem, toda s polno odgovornostjo priključilo nemškemu ne. padalcu proti zaveznikom. Praktično je vprašanje obseženo v an-gleško-francoekem sporazumu o bodočem nadzorstvu nad Italijo, za varnost v Sredozemlju. V zaključku plavi« Manchester Guardian*: »S posebno pazljivostjo bo treba proučiti severno Italijo z njenim močnim delavskim gibanjem. Edino to delavsko gibanje lahko zagotovi cilje, ki jih želimo za Italijo ln za sebe: mir in varnost*.
ra pričeti 6. septembra t. 1., to je od tega dne se mora računati 10 dnevna rok za priglasitev zvezne liste po čl. 20 zakona o volitvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino in skupščino narodov) z dne 22. avgusta 1945. leta, kakor tudi rok 14 dni za poprave v volivnih imenikih po čl. 20 zakona o volivnih imenikih z dne 10. avgusta 1945. leta.
Sprememba zakona o amnestiji
Potem ko je bil sprejet ukaz o volitvi narodnih poslancev v ustavodajno skupščino, je bil prečitan odgovor predsedstvu narodne skupščine Srbije v katerem je navedeno, da soglaša predsedstvo Za-
časne narodne skupščine demokratične federativne Jugoslavije s predlogom narodne skupščine Srbije, da se ustanovi posebno ministrstvo za agrarno reformo in kolonizacijo.
Nato je bil prečitan predlog zakona o spremembi zakona o podelitvi amnestije in pomilostitve. Ta predlog je vložil narodni poslanec Josip Vidmar. Predlog je bdi sprejet.
Ker je prisostvovalo današnji seji vsega 20 članov predsedstva in ni bilo kvoruma, je bila druga točka dnevnega reda «Razprava o poročilu finančnega odbora o predlogu zakona o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom* Odložena. Prihodnja seja je bila določena za nedeljo 2. septembra ob 10. url dopoldne z dnevnim redom današnje seje, to je: Razprava o predlogu finančnega odbora o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (devizni zakon); razprava o poročilu finančnega odbora o predlogu zakona o razpolaganju z državnimi dohodki in razprava o poročilu finančnega odbora o predlogu zakona o taksah.
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Šahovski turnir moštva SZ in ZDA - po radiu
Moskva, 1. Tass. — V razgovoru z dopisnikom »Tassa* je predsednik vsezveznega odbora za flzkul-turo in šport pri Svetu ljudskih ko. misarjev ZSSR Romanov dejal:
Mednarodni šahovski turnir med šahovskimi moštvi Sovjetske zveze in ZDA bo preko radia od 1. do 4. septembra. Vsaka država bo za-stopana po desetih šahistih. To bo prvi šahovski mednarodni radio turnir med državami Evrope in A-merike, pri katerem bo sodelovalo dvajset najmočnejših šahovskih mojstrov. Sovjetsko moštvo bo sestavljeno iz prvaka ZSSR. velemojstra Botvinika, velemojstra Smislo. va, Boleslavskija, Flohra, Kotova, Bondarevskija, Lilientala, mojstrov Ragozina, Makogonova in Bron-steina.
Ameriško moštvo bodo tvorili: prvak ZDA Denker, velemojster Rze szevvski, Fine, Kashdan mojstri Gorovitz, Steiner, Pinkus, ,Seidlu an, Kupčik n Santosiere.
Ameriško šahovsko moštvo se smatra za najboljše na svetu, Nje-
tumirjih. Šahovska federacija ZDA nam je poslala povabilo za turnir med moštvi Sovjetske zveze in ZDA. Mi smo sprejeli ta poziv in sedaj bo tekmovanje.
Povedati moramo, da je tehnika radio turnirja izredno težavna in da se precej razlikuje od običajnih šahovskih tekem. Na splošno leži pri igri po radiu poseben poudarek r.a strategiji obeh igralcev. Namesto normalnih šestih ur igralne dobe, znaša pri tekmovanju po radiu igralna doba od osem do deset ur brez prestanka. To zahteva velik napor od vsakega soudeleženca in zelo dobre živce. Istočasno morajo delovati kontrolne in oddajne postaje s popolno natančnostjo, da bi bile preprečene napake, ki bi lahko povzročile poraz kake igre.
Vse igre bodo med tekmovanjem demonstrirane v posebno opremljeni dvorani in šahovski mojstri bodo podajali občinstvu svoj komentar. Predavanja o zgodovini šaha v Sovjetski zvezi in ZDA ter o samen turnirju bodo za širšo javnost.
Šahovski turnir po radiu med
Podpis japonske predaje
London, 1. — Kot javlja uradno poročilo, je bil določen za dan formalne predaje Japonske, ki bo podpisana na krovu vojne ladje «Mis-souri* v tokijskem zalivu, 2. september zjutraj. V Yokohamo so prispeli francoski, ruski, nizozemski in avstralski delegati, da bodo prisostvovali svečanosti japonske predaje.
Tiskovni tajnik Bele hiše, Cha-rel G. Rosa, je izjavil, da bo predsednik Truman imel iz Washingto-na kratek govor po radiu ob 21.30 po ameriškem času, da proslavi dan zmage nad Japonsko. Pri slovesnosti predaje boeta govorila na krovu vojne ladje »Missouri* general Mac Arthur in admiral Nimfe.
Včeraj dopoldne so se britanske in ameriške mornariške sile izkrcale v pomorskem oporišču Yoko-suka.
Iz Yokohame poročajo, da so se tam izkrcale edinice ameriške VIII. armade.
Iz Manile javljajo, da se bo general Yamachita, ki poveljuje japonskim četam na Filipinih, formalno vdal v ponedeljek zjutraj v Dagoju na otoku Luzonu.
Kakor poroča agencija Domei, bo formalna predaja japonskih čet na Kitajskem meseca septembra v Nankingu.
Z Daljnega vzhoda so brzojavili, da so kitajske čete vkorakale v Kanton.
Včeraj so funkcionarji ameriške mornarice in avstralski državniki razpravljali o bodočem postopanju z Japonsko.
Kontraadmiral Will!am Hasley, poveljnik tretjega brodovja ZDA, ki je sedaj zasidrano v tokijskem zalivu, je dejal preko radia, da bo nova svetovna vojna neizbežna, če zavezniki ne bodo naložili Japonski stroge pogoje vdaje.
ZDA morajo obdržati na Pacifiku zadostno silo, »da bo mogoče preprečiti obnovo japonskih militarističnih idej.
Sovjetsko vojno poročilo
Moskva, 1. Tass. — Poročilo sovjetskega obvestilnega urada o o-peracijah 31. avgusta: Dne 31. avgusta ni bilo na Daljnem vzhodu nobenih važnejših sprememb. Predalo se je našim četam 3000 japonskih častnikov in vojakov ter 20 generalov.
Kurilsko otočje očiščeno
London, 1. Reuter. — Po poročilu Sovinformblroja za 1. september so sovjetske čete II. daljnevz-hodne fronte zasedle s pomočjo ladij in enot tihomorske mornarice etok Kunaširi in še en otok južno od Kurilske skupine, s čimer je bilo zaključeno očiščenje cole Kuriske skupine. Včeraj se je našim četam predalo 13.000 japonskih oficirjev in vojakov ter pet generalov.
Boji sovjetskih mornarjev
Podli japonski zločini
Moskva, 1. Tass. — List «Kra-snaja zvezda* poroča o tihomorski mornarici:
Mornariški oddelki so vodili pogoste, zagrizene boje s samuraji. Pri svojih poizkusih, da bi vrgli
sovjetske oddelke, ki so »e izkrcali, v morje, so Japonci podvzemali hu*. de protinapade. Gotovi bunkerji, strelski jarki in druge utrjene postojanke so večkrat menjali svojega gospodarja, dokler- nd bil končno
odpor sovražnika zlomljen.
V teku teh bojev so naši mogli ugotoviti strašna grozodejtva, ki so bila izvršena nad težko ranjenimi sovjetskimi mornarji, ki so padli v japonske roke. Mornar Ko-rnenk je bil ranjen. Med protina*-padam so ga Japonci zvlekli v svoje strelske jarke. Samuraji bo bili seveda kmalu poraženi to so naša čete zasedle sovražnikovo postojanko: V teh jarkih so odkrili truplo Komenkova, ki je bilo vseprek razrezano z nožem. Samurajske zveri so surovo, do smrti mučili ranjenega mornarja.
Ravno tako so umorili zaščitno sestro Marijo Tu kanovo, ki je obvezovala rane ranjenim mornarjem in jih peljala iz bitke, medtem ko je bil mornariški oddelek v težkih bojih s premočnimi sovražnimi silami. Pri tem je bila Tu kanova sama ranjena in je Rubila zavest. Pri protinapadu so jo Japonci dobili v roke in jo odpeljali. Ko so pozneje mornarji uničili sovražnika, so odkrili truplo Marije Tukanov« v groznem stanju. Japonci so ji iztaknili oči in so ji razrezali telo.
Besni zaradi svojega poraza so Japonci oskruniti telo sovjetskega vojaka. V hudem spopadu s sovražnikom je oficir Mihael Krigln padel junaške smrti. Položaj je bil resen za naše čete, toda končno se Je posrečilo vreči sovražnika, ki se je za nekaj časa vgnezdil v naših postojankah. Ko so naši vojaki pri. šli v strelske jarke, so našli na Kriginovem telesu dvajset ran z bajonetom. Na stotine mornarjev je videlo trupla svojih tovarišev, razrezana od samurajških rožev to bajonetov.
Sovjetski mornarji so se zakleli, da ne bodo pozabili na podle japonske zločine, ki so jih izvršili v bojih.
Argenlinija - ognjišče fašizma
Dušitev demokratičnega gibanja. Komedijantska vojna napoved. Nevarnost za svetovni mir
Svečanost v čast bazoviškim žrtvam
Spomin prvih borcev proti fašizmu bomo proslavili ob petnajstletnici njihove smrti s svečanostjo, ki bo Imela sledeči spored:
1. V sredo, 4. septembra, ob 20.80 url, bo spominska proslava s slovensko - italijansko kulturno prireditvijo v dvorani Teatra Fenlce. Via Ceaare Bat-tisti v Trstu.
2. V četrtek 6 septembra, ob 8.30, poklonitev delegatov In povabljence! na grobu žrtev, ki so ga načli Sele letos pri Sv. Ani v Trstu Odkritje začasnega nagrobnega kamna in polaga-
gova najmočnejša zastopnika sta . ZDA ta ZISSR bo nedvomno prispe-Rze»zewski ta Fine, ki sta kandi- j val k nadaljnemu zbližanju med date za svetovno prvenstvo. Mnogi | šahisti naših držav in šahovske igre člani tega moštva imajo veliko Iz- v tem turnirju bodo pomenile velik kustvo igranja na mednarodnih | prispevek k šahovski umetnosti.
Obnova-vsebina novih sovjetskih filmov
teh so Eskimi, eden pa je hčerka arkfenega radiotehnika Tednik kaže najrazličnejše prizore iz sovjetskega življenja — gradnjo plinovoda Saratov-Moskva, prvi povojni vzlet zrakoplova »ZSSR - 70», okrevališča ob Črnem morju, kjer je več stotisoč delavcev preživelo svoje počitnice, vlake z demobiliziranimi vojaki, ki ae vračajo domov iz raznih dežel, ta ki so se bojevali prot fašizmu.
Dobrodošlica ukrajinskim bratom
Dragomlč, 1. Tass. — Mestno ta podeželsko prebivalstvo transkar-patskega področja je sprejelo to izreklo dobrodošlico ukrajinskim bratom, ki se iz Poljske vračajo v domovino. Več kot 1000 družin je že prispelo na omenjeno področje. Sovjetska vlada je organizirala obširno pomoč. Približno 800 družin je prejelo zemljo to 748 od njih je prejelo hiše, ali pa potrebno gradivo za hide. V vasi Razdol je sovjetska vlada dala vsaki družini eno hišo in 11 ha zemlje ter nudila vso pomoč pri žetvi. *
Plinovod Saratov-Moskva
Moskva, 1. Tass. — Plinovod Saratov-Moskva je sedaj eden od najvažnejših načrtov v ZSSR.
Več ducatov tovarn izdeluje gradivo za ta plinovod to več tisoč ljudi dela na njegovi izpeljavi. Razstava, ki je posvečena temu načrtu, je bita, otvorjema v moskovskem osrednjem parku kulture to počitka.
Sestoji iz treh odsekov. Prvi od teh prikazuje načrt za 850 km dolg plinovod, ki poteka čez 100 rek. 3 miljene m3 bodo morali izkopati ta položili bodo 52.000 ton cevi.
To Je namen konstrukcijskega dela. Doeedaj so položlM več kot 500 km cevi.
Drugi odsek kaže, kaj bo s tem načrtom pridobilo eovjet9ko glavno meeto. Plinsko omrežje bo več kot 5 krat razširjeno. Letno bodo proizvajali približno 3 miljone m3 plina.
Tretji odsek te razstave pojasnju. je razno tehnična vprašanja, ki se tičejo tega plinovoda. Razstava je dobro obiskana.
Moskva, 1.. Tass. — Vsak teden predvajajo v kino dvoranah ZSSR filme, ki odražajo življčnje ZSSR v prejšnjem tednu. V 4 letih vojne je bil dosežen popoln rekord v dokumentarnih filmih, ki se tičejo bitk na fronti. Sedaj pa so snovi dokumentarnih filmov ter običajnih filmov posvečene mirni dobi.
Eden teh dokumentarnih filmov, kaže ogromen načrt podzemnega dela v Ukrajini. Razen tega kaže obnovitvena dela, ki so se pričela v Ukrajini. Drugi dokumentarni film kaže obnovitveno ddo v ukrajinski vasi Konstantinov blizu Kijeva, ki so jo Nomoi popolnoma požgali. Inženirji in tehniki, ki so izdelati načrt za obnovo te vasi, so prišli pregledovat rezultate svojega dela
Nek stari kmet, iz nekega kolhoza, Fjodor Gaponenko, je napisal na vogle svoje hiše »Vatutinova u-lica*. V številnih mestih Ukrajine ta v številnih vaseh nosijo ulice ime Vatutlna, slavnega ta pogumnega vojaškega voditelja, ki je o-svobodil Kijev.
V prvih mesecih mirnega življenja v ZSSR so zgradili v Uralu nove tovarne za aluminij. Filmski o-pe ra ter ji so posneli lope te tovarne, njihove zapletene naprave, e-lektričn* peči ta ves potek proizvodnje kovine, na dan otvoritve tovarne.
Potem vidimo najmanjšo šolo na svetu, ki ima samo 5 učencev. 4 od
nje vencev
3. V nedeljo, 9. sepleml.ra, . dov, itaiijaaftkega ob 9. uri v Bazovici maš« za-Iškega.
dušnica in nato odkritje spomenika na morišču.
Po opoldanskem odmoru bo ob 15. uri proslava 9. septembra, dnjjva splošne vstaje svobodoljubnega ljudstva proti fašizmu in to z večjo kulturno prireditvijo.
Dolžnost vsega antifašističnega ljudstva Trsta, Gorice, Slovenskega Primorja, Istre in Slovenije je, da primerno proslavi te pomembne zgodovinske dneve in da se v čim večjem številu udeleži predvsem svečanosti na Bazovici, ker nas bo ta skupga manifestacija še bolj povezala v delu 7» napredek obeh naro-in »loven-
Ghurchill v severni Italiji
London, 1. Reuter. — Kskor poročajo, je bivši ministrski predsednik Churchill, v severni Italiji kot gost feldmaršala Sira Harolda J Alexandra.
Moskva, 1. Tass. — »Izveatija* objavljajo članek Vladimirova pod naslovom «Argcntinija, ognjišče fašizma*, ki pravi:
«V letu 1945. je Rdeča armada skupno z armadami naših zaveznikov prisilila hitlerjevsko Nemčijo in njene brate v orožju, Japonce, k brezpogojni predaji. Vendar se hitlerjevski preostanki v Argenti-nijl »e vedno nočejo pomiriti. Se sedaj predstavlja vse delovanje Farrel-Perenove diktatorske vlade v Argentiniji poakus izvesti v Ar-gentiniji ta Južni Ameriki to, kar je propadlo v Evropi. Argentinska militaristična klika rožlja z orožjem in ne prikriva, da ustanavlja militaristične privilegirane organizacije po nemškem vzorcu. Argentinska komedijantska vojna napoved osnim državam je omogočila ne le vzpostavitev .vojnega sodišča v državi in tako zadušiti vsako manifestacijo demokratičnega gibanja, temveč tudi znatno povečanje števila vojske in mornarice.
„Vojno stanje" i Japonsko ln Nemčijo
Leta 1944. so bile pod pritiskom javnega mnenja vlade ZDA in številnih držav latinske Amerike kakor tudi Velike Britanije prisiljene odpoklicati svoje diplomatske predstavnike in prekiniti diplomatske odnošaje z Argentinijo. Nedosledni ta kratki diplomatski pritisk na argentinske voditelje leta 1944. ni imel nobenega pozitivnega rezultata. V marcu leta 1946. je na panameriški konferenci v Mehiki argentinska vlada sprejela povabilo, naj se pridruži konferenčnim sklepom, kar je podprlo argentinske reakcionarje pri njihovih manevrih.
27. marca 1945., ko je bilo čisto jasno, da je Nemčija pretrpela končni in nepreklicni poraz, je Farrel-Peronova vlada obenem s j sporočilom, da sprejema povabilo, naj se pridruži sklepom paname-riške konference, naznanila svetu, da je objavila »vojno stanje* Japonski to, ker je Nemčija japonski zaveznik, tudi Nemčiji. Mnogo razlogov je, da lahko rečemo, da so argentinski mogotci objavili vojno v sporazumu z Nemčijo, da bi tako dobili večjo možnost ohranitve hitlerjevskih kadrov, vrednot in drugih fašističnih rezerv v Argentiniji.
Argentinija je postala varnostni depot za ohranitev hltlerjevstva. Argentinski diktatorji ne zakrivajo svojih profašističnih simpatij. Ob končnem porazu hitlerjevske Nemčije, ko bi argentinski fašisti ln profašlstl očlvldno morali izgubiti tla pod nogami, so se pojavili nežnočutnl odrešeniki Farrel-Pero-novega režima, ki so povabili Argentinijo ne konferenco Združenih narodov in izrazili upanje, da bi teko povabilo pripravilo Argentinijo do sprejetja demokratičnih reform. Toda resnica je, kot se je Izkazalo, popolnoma drugačna.
Povabilo je opogumilo argentinsko vlado, da je še povečala profa-šistično delovanje. Ne čudi nas, da se mnogi ameriški listi sprašujejo: «S kakšnim namenom so bili vnovič vzpostavljeni novi diplomatski odnošajl z reakcionarno Farrel-Peronovo kliko in s kakim namenom so bili ti fašisti pripeljani na konferenco v San Franciscu?* Ne moremo prezreti, da so taka vprašanja popolnoma upravičena, kajti kako bi se kdo mogel pomiriti ob dejstvu, da se je Argentinija spremenila v obljubljeno deželo za naciste?
Hitlerlzem na zahodni polobli mora biti uničen
Nemški nacisti so se že dolgo časa počutili v Argentiniji kot doma. Trenutno sestavljajo vso argentinsko vlado ta ostalo vodstvo odkriti ali skriti hitlerjevski agenti, ki so nedvomno fašisti, sovražniki svojega lastnega ljudstva. Vse početje sedanjih argentinskih mo-
gotcev ne pušča nobenega dvoma o njihovem sovražnem stališču protj demokratičnemu, protifašističnemu svetu.
Japonski poraz ta predaja sta povzročila novo zmedo med fašisti, ki stoje na čelu vlade ta armade. Sedanja argentinska vlada podvzema mrzlične manevre, da bi se obdržala na oblasti. Po Francovem vzorcu zatrjuje svojo nedolžnost ta govoriči o svojih «o-gromnih zaslugah*, ki jth je storila Združenim narodom. Vlada «u-kinja* obsedno stanje, toda ohranja vojno sodišče, vlada pripravlja komedijantske volitve v novembru to izvaja terorističen pritisk, da bo Peron izvoljen za predsednika.
Profašistični režim v Argentiniji, ki spletkari ta rovari še naprej, je nedvomna nevarnost za svetovni mir, za vso stvar Združenih narodov. Ognjišče hitlerizma na zahodni polobli mora biti uničeno v dobrobit vseh miroljubnih narodov.
Francova Španija je še vedno zatočišče nacističnih zločincev
Pariz, 1. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča iz Pariza, da časopis «Humanite» nadalje energično zahteva, naj Franclja prekine diplomatske in gospodarske odnošaje z vlado Francove Španije.
Časopis Humanite* »piše v svoji zadnji številki sledeče: »Videti je, da je postal San Sebastjan živo gnezdo fašističnih intrig, ta to nekaj kilometrov od francoske meje. Franco si bo kmalu vzel nekajdnevni dopust, ki ga bo preživel v San Sebastjanu, zatočišče Hitlerjevih vohunov z močno radijsko postajo, kjer se jim olajšuje prehod čez mejo. Na franoosco - španski meji je zelo živahen promet številnih vozil. Resno nadzorovanje tega prometa bi nedvomno privedlo do velikih odkritij.
Diplomatski predstavnik Franca v Parizu bo podal Artahu poročilo o razgovorih, ki jih je vodil z neko osebnostjo v Lausannel, kamor ga je polslužbeno poslal Franco. Ta osebnost je Don Juan. Časopis opozarja na Francove manevre, da bi si za vsako ceno pridržal oblast in nadaljuje; »Monarhist ali ne, ostane Franco najmočnejši a-dut fašistov v Evropi. On se še vedno brani izročiti belgijskega izdajalca Degrellea Belgiji, Se nadalje nudi zatočišče vojnim zločincem, gestapovcem in nacističnim prvakom. Mnoge izmed n^lh zahtevajo zavezniki že ves čas, odkar je kapitulirala Nemčija. Časopis se izprašuje, ali bodo Združeni narodi, ki so obračunali z Nemčijo ta Japonsko, dopustil, da jih španski diktator »e dolgo drži v šahu.«
Časopis »Humanitč* p|J6 dalje d( gverilskih bojih v Španiji. Ta gve-vojn«, ki ji pomagajo
el ta kmetje, }e naperjena proti
Francovim silam z namenom, da bi pregnala tega fašističnega diktatorja z oblasti. Najživahcejšt gverilski boji se vrše v provincah Cordova, Sevilla, Estremadura, Galicia, Biskaj ta Asturija,
Španska republikanska vlada se preseli v Francijo
Pariz, 1. Reuter. — Pariški radio je danes sporočili, da se španska republikanska vlada, katere predsednik je senor Jose Girai, namerava preseliti iz Mexico Ctty v Francijo*
Za izgon fašistov lz Švice
Bern, 1. Tanjug. — Po poročilu A-F.P. je objavil upravni odbor ivt. carske socialistične stranke reso-lucijo, v kateri se zahteva od federalnih oblasti izgon naetetov in fašistov, ki udobno živo v Svšd ▼ hotelih ta gradovih, medtem ko morajo švicarski delavci obvezno težko delati^
Flerlinger bo šel v London
London, 1. Reuter. — Po poročilih tukajšnih uradnih češkoslovaških krogov je pričakovati, da bo prišel v torek v London češkoslovaški ministrski predsednik dr* Zdenek Fierltager. Potovali bo z ministrom za zunanje zadeve Janom Masarykoan, ki bo zavzel svoj sadež v pripravijAtai komisiji Združenih narodov, katera izvršni odbop sedaj t« zaseda,
Svrha Fierltagovega obiska j» splošna izmenjava pegledov. Imel bo skoraj gotovo	a	AtV
^evtap®.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
2. septembra 19445
Delovni uspehi onstran „črle“
V okrajih Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica ata a« okrajna Izvršna odbora, z vso vnemo lotila dela za obnovo. V okraju Kozlna-Hrpe-Ije gradijo vodovod, ki bo »lužil za Markovščino in 7 vaal v nj«.ni okolici. Nemška vojska je pri u-miku poškodovala centralo v Buzetu in so zaradi tega vse istrske vasi ob glavni cesti ostale brez vode. Vodo za vodovod v Mar kovšči-ni bodo uporabljali iz 33 m globokega podzemnega vira. Vodovodna dela vrže na podlagi načrtov, ki jih je izdelal okrajni odsek s strokovno pomočjo nekega inženirja, nemškega vojnega ujetnika, domačini iz te vasi in okolice. Nadalje ja v delu elektrifikacija vasi Mst-kovščina, Velike Loče in Slivje. Dela vodi odsek za obnovo.
Obnova vasi
V teku so vse priprave za zasilno
obnovo požganih brkinskih vasi. Obnovitvena dela vodi cdsek za obnovo in graditev ter tehnični odsek Vipavskega vojnega področja. Slednji je izdelal vse obnovitvene načrte in bo pri obnovi teh vasi tudi strokovno pomagal, zlasti s prevažanjem materiala. Gradili bodo zasilne hišice iz lesa, izdelovali strešne lepenke in delno tudi strešne opeke. Požgane vasi bodo po izdelanih načrtih v enem mesecu zasilno obnovljene. Les nabavljajo v Ilirski Bistrici, delno ga J« dala na razpolago KUNI v Podgorju, kamor so ga navozili Nemci za graditev bunkerjev.
Obnovljene bodo zlaati vasi Tatre, Kozjane, Brezovo brdo, Artvi-že, Beka, Očizla, Sočerp in druge. Nekaj lesa je dala na razpolago tudi uprava posestva Schonburg-Waldenburg po 350 lir kub. m. lesa, Sedaj popravljajo ceste ki vodijo od glavnih cest v brkinske vasi, tako bo mogoče voziti material s kamioni direktno v porušene vasi. Pri teh delih je zaposlenih tudi 50 vojnih ujetnikov, ki jih je dala na razpolago vojaška uprava.
Poleg obnove brkinskih porušenih vasi je glavna naloga odseka za obnovo, da čimprej popravi vsa šolska poslopja, da bo 1. oktobra mogoče v njih začeti s poukom. Mizarji delajo klopi, poslopja so delno Se obnovljena. Manjkajo le še šipe.
Obnavljanje na vseh poUlh
V Kozini Je bila obnovljena e-Jektrična žaga, ki je sicer privatna last, toda okrajni odsek je za obnovo in graditev pomagal tudi materialno lastniku, da je bila žaga čimprej stavljena v promet. V o-toraju Hrpelje-Kozina so zgradili tudi dve apnenici, in sicer v Kozini in Podgorju, od katerih daje vsaka na 14-20 dni po 320-350 stotov apna. V ilirsko bistriškem o-kraju gradijo tudi apnenice in je bilo iz apnenice v Novokračinah razdeljenega 816 stotov apna, od katerega je okraj odstopil 170 stotov Reki.
V okraju Ilirska Bistrica se je odsek za obnovo in graditev lotil predvsem popravljanja mostov in je bil doslej dograjen in izročen prometu betonski most v Bitnjah, nadalje most v Dolenjskem potoku in koseški most. Obnavlja pa se se most v Dolenjskem potoku in most v Trebčanah in na oeeti Ilirska Bistrica-Zabiče, ki se je zaradi preobremenjenosti zrušil. Dokončana so v okraju tudi vsa manjša popravila poslopij in objektov, ki so bila poškodovana v teku zadnje vojne.
V Ilirski Bistrici sta začela z obratom dva kamnoloma,. katerih produkcija zadostuje za potreb« o-kraja in še nekaj izvaža v postojnski okraj. Iz teh kamnolomov pridobivajo gramoz, ki ga uporabljajo za popravila cest.
V Hrpeljah so organizirali mehanično delavnico, ki dela pod vodstvom KUNI-ja. Iz neke grap« so potegnili kamion, ki so ga s r>o-močjo raznih delov, ki so Jih pobrali na ostalih pokvarjenih kamionih, raztresenih po okraju, sedaj popravili in bo služil za prevoz hrane in drv. En kamion pa j« okraj dobil na razpolago od o-krožja. Iz pokvarjenih avtomobi-
lov im kamionov, ki leže širom o-kraja po grapah in gozdovih, bo mehanična delavnica napravila še štiri kamione.
Meseca julija je bilo izdanih 268.891 lir, meseca avgusta pa 144 tisoč 250 lir za podpore. Okrajni odsek za socialno skrbstvo je dobil za mesec avgust 1 milijon lip, od katerih Je bilo 800.000 lir uporabljenih za akontacije po 500 lir družinam padlih borcev, družinam, ki imajo rednike v vojski, ter žrtvam fašističnega terorja ln onemoglim. 200,000 lir pa je bilo porabljenih za akontacije na račun pokojnin lhvalidom in vojnim vdovam prejšnje vojne.
Okrajni odsek je poslal 18, tl m. 29 otrok iz požganih vasi v mladinsko kolonijo v Podnart, dne 27. t. m. pa 11 otrok za mesec dni v kolonijo v Tolmin. Odsek je izdelal seznam požganih vasi, ki bo služil kot baza za razdeljevanje blaga, ki ga je dobil Rdeči križ od naših izseljencev iz Amerike.
Dviganje kmetijstva
Okrajni odsek za kmetijstvo v
ilirsko-bistriškem okraju se trudi, da bi v čim večji meri pomagal strokovno in materialno kmetom pri delu. V zadnjem mesecu je odsek dobil 77 vojaških konj in 16 voz z vprego, kar je razdelil med Pogorelce in družine, ki so največ žrtvovale. Nadalje je dobil odsek 2 traktorja od UNRRA-e, ki jih bodo kmetje kolektivno uporabljali. Odsek je dobil od kmetijskega odseka pri poverjeništvu tudi več drugega materiala, kakor semen in krmil, kar pa je izročil okrajni zadrugi, ki blago razdeljuje. Kmetijski odsek kontrolira tudi izvažanje sadja, zlasti jabolk na Reko. V kolikor ta Izvoz ne posreduje zadruga, ljudje zamenjujejo sami na Reki jabolka za vinske sode, za gradbeni material, za vprego in drug« stvari, ki jih potrebujejo, zlasti pri obnovi svojih domov.
■.■.\WAVAW.WA\V.,.,AV.VW.V.W.S,.V.V.V.,.V.
Kako so na Kobariškem podpisovali za Jugoslavijo
S kakšnim navdušenjem se je zavedno ljudstvo gornje Soške doline izreklo za novo demokratično Jugoslavijo, nam pove kratko poročilo z ene izmed soških vasi, Suzida, kjer so se vaščani stoodstotno izrekli za priključitev k Jugoslaviji. Poročilo pravi dobesedno takole: »Naša vas je še enkrat pokazala, kakšna ljubezen nas veže do nove domovin«, Jugoslavije. Z veseljem in trdno vero v uresničenje naših dolgoletnih sanj izpričujemo s podpisi neomajno zaupanje v našo dokončno zmago, v zmago pravice, katero »mo toliko let zaman iskali. Lahko rečemo, da je vsa vas s tem, da je stoodstotno glasovala, tudi izrazila svojo globoko in gorečo slovensko in slovansko zavednost in ljubezen do nove Jugoslavije,
Na Kobariškem vedo, da se tudi v naših okrajih, v vsaki vasi in po naših domovih danes odloča bodočnost vseh nas in usoda Primorske. Zavedno ljudstvo si d^nes bolj kot kdajkoli prej postavlja predse obračun vsega, kar je v domovinski vojni žrtvovalo na oltar svobode in demokracij«. Zdaj so tudi s podpisi pokazali, da nočejo več le govoriti o besedi »samoodločba*, marveč hočejo resnično samoodločbo, da zahtevajo zase dobesedno izvajanj« Atlantske kart«.
Podpisovalna akcija je našla pri zavednem kobariškem ljudstvu odmev velikega ljudskega dogodka. Reakcija, ki jo predstavljajo fašistični elementi in del duhovščine, je morda slutila, da mora to nujno priti, da bo kmalu zavrelo takšno masovno izpričanje ljudske volje, pa je zato šla na delo že prej in začela pobirati podpise zase. Zbirala je nekaj dni prej podpise za priključitev Berginjskega kota, glavnega reakcionarnega gnezda, k videmski škofiji.
Reakcionarji so zbirali Se druge podpise, za kaj ali za koga, tega ljudje niso točno vedeli. Govorilo pa se je, da gre za ustanovtev samostojne občine Berginj, ki ne bi spadala več pod Kobarid. To bi bila občina Berginj izpred 8. septembra 1943 z istimi uradniki, itd. Torej fašistična občina, — Govorili so tudi — v pojasnitev podpisov —, da gre za razdelitev gozdov in podobno.
Ljudje pravijo, da s« tamkajšnja reakcija zaman trudi, da bi vrgla ljudem pesek v oči, da bi jih osleparila s prebarvanim fašizmom. Podpisi za priključitev k Jugoslaviji, ta veličastni izraz volje ljudstva k napredku in pravi svobodi, so preoblečenim in prebarvanim fašistom zadali najhujši udarec.
WAWAWČAWAVAV. IAVW.WA%WAVWAW.
Osvobodltvena nagrada In Izredna doklada
Okrožni urad za delo v Gorici sporoča da so delavci, ki zaradi bolezni ali nezgode n« delajo najdlje, kot j« predvideno, da njihovo službeno razmerje n« preneha, vključeni med upravičeno odsotne, ki imajo pravico do osvoboditvene nagrade.
Delavci, ki so bili odpuščeni od podjetja po 16. 3. 45., prejmejo celotno nagrado pod pogojem, da so na dan odpusta delali že najmanj 4 mesece.
Za krajšo službeno dobo »e nagrada sorazmerno zniža.
Osvobodltvena nagrada pripada tudi:
Delavoem, poklicanim v vojsko, ki so sedaj vojni ujetniki in ki imajo na temelju zakonskih določil ozir. veljavnih delovnih pogodb, še vedno pravico na službeno mesto.
Nagrada J« prosta vsake pristojbine za socialno skrbstvo, bolniško blagajno in kakršnega koli državnega davka.
Za stavbena in slična podjetja s« osvobodltvena nagrada odmerja po stotinki nagrade za vsak delovni dan, dejansko izvršen od delavca v zadnjih 100 delovnih dneh pred 23, 4. 1945.
Te dajatv« gredo v breme toza-
devnih delodajaloev, pri katerih Je delavec v tej dobi izvršil svoje delo.
Glede izredne doklade (indennl-ta di contingenza) se določa:
a) za poglavarja družine se smatra delavec ali uradnik, ki prejema družinske doklade;
b) izredna doklada s« izplačuje samo za efektivno izvršene delovne ure in sicer do največ 8 ur. Sorazmerna delitev zneskov, navedenih v razglasu št. 4, »e izvrši tako, da se dnevni zneski delijo z 8 a mesečni z 180;
c) dodatna doklada se izplača po točno odmerjenem znesku kakor je določeno v razglasu št. 4, za vse družinske člane;
d) izredne doklade izplačujejo podjetja delavcem, ki so odsotni zaradi bolezni, nezgode, nosečnosti, dojenja po odmeri 30% od 1. do 10. dneva bolezni ali nezgode in po odmeri 50% za nadalnjl čas in sicer do najdaljšega roka določenega po kolektivnih pogodbah za ohranitev službenega razmerja.
Industrijska združenja v Trstu so nadalje določila svojim članom, da je izredna nagrada podvržena dohodninskemu davku C2 oziroma 2% v korist družinam vpoklicanih.
Iz tržaškega življenja
Prosvetne društvo v Barkovljah
Odbor Prosvetnega društva v Barkovljah poziva vse tovariše in tovarišice, ki imajo veselje za dramatiko, da se udeleže v torek, 4. t. m. sestanka, ki bo v prostorih otroškega vrtca. Pridite v čim večjem številu. Sestanek bo ob 20.30 uri.
Poziv pevskim zborom
Pozivamo vse pevske zbore, tudi one, ki še niso včlanjeni v Prosvetni zvezi, da se proslave bazoviških žrte v Bazovici dne 9 t. m. gotovo udeleže.
Istočasno prosimo, da nam nemudoma javijo naslov pesmi, s katero mislijo nastopiti pri popoldanski proslavi in ime skladatelja ter pevovodje. — Slovenska prosvetna zveza, Trst, vlicca Carduc-cl 6, III, soba 41.
Ugotavljanje neporavnanih računov Jugoslovanske armade
Vsi tisti, ki so predložili listine, nanašajoče se na dobavo blaga Jugoslovanski armadi in katerih računi so ostali neporavnani, so na-proseni držati se navodil posebne komisije, ki bo v pisarnah oziroma stanovanjih dobaviteljev ugotavljala resničnost dobav, od dne 3. t. m. dalje.
Zadruga potapljačev
V Trstu se je osnovala zadruga potapljačev. Sedaj, ko je potrebno na raznih krajih prijeti za delo, se je 47 potapljačev, ki predstavljajo skoro njih celotno število, združilo v tej zadrugi z namenom, da tudi oni sodelujejo pri obnovi naše mornarice in na^e pokrajine.
Brodarska kategorija, ki že 6 let občuti posledice vojne in ki je izgubila skoro vse brodovje, bo imela od te zadruge nedvomno velike koristi, ker lahko računa na ugodnejše cene pri dviganju in reševanju ladij. Zadruga je popolnoma opremljena z lastnimi potapljaškimi oblekami, čolni, črpalkami, itd., in ima možnost takoj pričeti z reševanjem in dviganjem ladij, s popravili pomolov in podobno. Vsi potapljači, člani zadrug«, so tehnično izvežbani in usposobljeni za taka dela.
Zadruga misli sodelovati z vsemi podjetji, ki se bavijo z enakimi posli s tem da stavlja na razpolago potrebne delovne sile tn potrebne naprave, ali pa da se pridruži skupnemu delu.
Zelja zadruge je v čim večji meri prispevati k obnovi mornarice.
Vabilo
Vabimo vse srednje in male kme. tovalce, cvetličarje, vrtnarje, kolone, najemnike in poljske delavce na sestanek, ki bo v nedeljo, 2. t. m. ob 4. uri popoldne na Kolonkav-cu v gostilni pri »Društvu*. Izvoljen bo odbor za Enotni kmetijski sindikat IV. sektorja. Razpravljali bomo o važnih vprašanjih naših kmetovalcev.
Objava
Ker se dogaja, da se pri objavljanju imen oseb, ki so prosile za ponovni »prejem v službo, ta imena iz raznih vzrokov mnogokrat napačno prepišejo, »poroča predsedstvo komisije za čiščenje, da bodo za take prošnje merodajni seznami na uradni deski komisije.
Čudne sličice od tu in taraslovenskaPesemvconiA
Razmere v Krminu
V Krminu in vseh okoliških vaseh se pojavlja vedno močnejše delovanje reakcije. Znani fašisti a« popolnoma prosto gibljejo po mestu. Mnogi od njih vodijo fašistično propagando, kot n. pr. Salvatore Torrtgiano, bivši fašistični oficir «Br!gate nere», ranjen v borbah s partizani; Pagano, maršal karabinjerjev, ki je sodeloval z nemškim okupatorjem in je odgovoren za streljanje in interniranje več partizanov in aktivistov, prostovo-ljev v Nemčiji pri «F!aku», Marian Dante, uradnik pri davčnem uradu v Desklah, fašist-prostovoljec »Brigate neres, odgovoren za interniranje več antifašistov, ki je osebno aretiral tov. Scozzai Jakoba, ki je bil poslan v Nemčijo in tam umrl; Consenttao, prostovoljec «Brigate nere», sodeloval v borbi s partizani; Ugo Nadale, ex komandant »Guardia civica* v Krminu; Coraz-za, aktivni fašist že v predvojnem času, bivai ravnatelj hranilnice v Kanalu .Vsi ti fašisti žive v Krminu popolnoma brez skrbi Zavezniška oblast je bila o tem že večkrat informirana, a v tem pogledu še ni ničesar ukrenila.
Pod pritiskom teh elementov je zavezniški guverner v Krminu odslovil vse uslužbence NOO in se
jim «zahvalil» za izvršeno delo in jim dejal, da jih več ne potrebuje. Nastavil j« vse star« občinske u-radniks, katere je ljudstvo zaradi
njihovega protinarodnega delovanja odstavilo.
Aretacija v Trbiiu
Ob četrti uri popoldne so organi zavezniške policije in italijanski o-rožniki aretirali tajnika slovensko-italijansko-avstrijske protifašistične zveze za trbi^ki okraj. Prijeli »o ga, ko je zbiral podpis« za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji.
Iskali so še mladinsko aktivistko Zorano, članico ZMS, in okrajnega kurirja Luciana, pa ju niso našli.
Ali je to pozabljivost
Po tiskovinah boš presodil urad. V rokah imamo tiskovino za zdravniška spričevala za podelitev gotovih podpor pri zavodu za Socialno skrbstvo, Ta zavod se imenuje :«Istituto nazionale fascista previdenza sociale*. Vsaj tako stoji na tiskovnim, ki jo je zavod, reči in piši pred tremi dnevi dal neki osebi, da bi šla z njo k zdravniku.
«Fascista» so gospodje seveda pozabili izbrisati.
Niso pa pozabili takoj po 12. juniju potrgati vseh dvojezičnih napisov v svoje muradu.
Od Triglava do Jadrana
Velik praznik y Robiču, idrijskem, Kobandu in Starem selu
V soboto zvečer so postavljali po cesti, ki pelje iz Gorice v Robič slavoloke, ki so jih v nedeljo dopoldne okrasili z jugoslovanski mi in slovenskimi zastavami. Skoraj vse hiše v teh krajih so imele raz-obesene naše zastave, kakor, da bi bil danes kak velik narodni praznik. Pričakovali smo našo vojsko iz Krasa. Te ko j po koeilu so se začele zbirati ob slavolokih ljudske množice in čakale prihoda svojih ljubljenih borcev.
Sele ob 4 uri popoldne so se na-i?i borci pripeljali na kamijonih. Najprej jih je množica ljudi z navdušenim vzklikanjem pozdravila že v Idrijskem, kjer so jim izročili tudj »opek rož. Od tu naprej jih je
PRIREDITVE
Za nai tiskovni sklad
Za naš tiskovni sklad »o darovali: Pahor Franc, 150; služkinje iz Trsta, 50; Pobega Avguštin, 100; Bric Kristina, Trst, 200; Partijska Sola K. P. S., 3093; Z. S. M., 818; Vaa Zgonik in Koludrovca, 150; tovarišica Marija Hočevar. 50; Pertot Ivan, Nabrežina, 50; Nameščenci Tržaškega okrožja 6785 lir.
Za otroka partizanov
Za otrok« partizanskih Pogorelcev sta darovali družini Fetačič in Kuret 500 lir.
Za otroke padlih partizanov »o darovale antifasistke iz Rocola 1000; P. Z. 100 lir.
Miting na Skorklji
Danes ob 18. uri priredi prosvetno društvo Skorklja miting s sodelovanjem pionirjev, dramskega in pevskega odseka.
Tov. Jofež nastopi s šaljivim kup-letom, št, 1.
Miting v Rojanu
Miting, ki naj bi se danes vršil, je prosvetno društvo »Rojan* moralo zarad itehmskih razlogov preložiti na nedeljo, 23 septembra.
Ura in spored bosta pravočasno objavljena.
Miting na Kontovelju
Prosvetno društvo, dramatični odsek, s Proseka in Kontovelja priredi s sodelovanjem pevskega zbora igro »Zupanova Micka** danes, 2. t. m. ob 16 uri v dvorani gospodinjskega društva. Po igri prosta zabava in ples.
Sv. Križ pri Trstu
Danes, 2. t. m., bo pri nas prva večja prireditev. Na sporedu so: Uvodna beseda; govori tov. Stoka iz Trsta, recitacije, zborna recitacija, petje, godba in Cankarjeva 1-gra: »Hlapec Jernej* v 6 slikah. Režira in igra domačin, gledališki igralec, tov. Justo Košuta. Začetek ob 19. url. Prireditev bo na društvenem dvorišču.
Miting v Komnu
Danes, 2 t. m. popoldne bo v požganem Komnu miting s pestrim sporedom. V slučaju slabega vremena bo preložen na 16 t. m. Vsi dobrodošli.
Miting v Tomaju
Tomajska igralska skupina vabi vse danes, dne 2 t. m. ob uri 16 na zabavno prireditev. Sledi plesna zabava.
vso pot do Robiča pozdravljala množica ljudi. V Robiču je mladina, ki jih je zaman čakala, že pričela z mitingom. Ko pa se je naša vojska pripeljala v Robič, je vse ljudstvo zapustilo dvorano in odhitelo pozdravljat svojo vojsko. Na dvorišču pred dvorano se je zbralo okoli 1500 ljudi, ki so navdušeno vzklikali naši vojski, maršalu Titu, generalissimu Stalinu, federativni Jugoslaviji itd.
Toda le kratek čas so lahko ostali naši borci med nami. Prehitro, mnogo prehitro je prišla ura odhoda. Ko so »e naši borci pripravljali za odhod, so se jim ljudje obešali na kamijone in jim zapirali pot ter vzklikali: «Ne damo naše vojske! Ostanite pri nas! Mi hočemo svojo oboroženo zaščito itd.*.
Žalostni smo se poslovili od naših borcev, ki so nam vsaj par ur dali občutek popolne svobode, za katero smo trdno prepričani, da jo bomo kmalu dosegli.
STRANE POD NANOSOM
V našo vas je poslal RKS večje število obutve in obleke za družine, ki so najbolj prizadete od vojne. Rerefentu za socialno skrbetvo se je zdelo, da je preveč «dober», če bi vse prav do zadnjega razdelil, zato si je obdržal par čevljev in obleko. Ljudje so to ostro kritizirali in zahtevali, da se mu odvzame, ker so drugi v vasi potrebnej-ši. Naša Narodna straža je pri njem naredila preiskavo, ter mu zaplenila blago, ki si ga je prilastil.
Narod, ki ima danes oblast v rokah, si kaj hitro sam pomaga, ni mu treba klicati na pomoč »cara-bini«rje» kot nekdaj. Borili »mo »e da zavlada pravica in poltenost in zato bomo zahtevali, da je sleherni med nami pošten.
GRABJtŠČE
Najlepši dokaz demokracije je delo, ki si ga zada vas na zboru volilcev.
V naši vasi nismo imeli elektrike, pa smo vseeno to vprašanje rešili na zboru volilcev. Napravili smo načrt za glavno linijo iz Matenje vasi, ter si preskrbeli žico. Odsek za gozdarstvo je dal na razpolago okrajnemu NOO-ju 40 drogov, žico pa Je dalo na razpolago področje v Vipavi. Vse delo so o-pravih vaščani sami in napeljavo v hišo je preskrbel vsak zase. Danes Je že večina dela dovršenega in kmalu bo v Grablščah posvetila luč.
To je prim delo, ki ga Je organiziralo ljudstvo samo, toda tudi ne zadnje! Na zborih bomo še razpravljali, kB ko bomo povečali pri-nelek, kako bomo nabavili pluge, stroje za setev žita itd.
VW^AVV,/AWSAVVWAWVSV.VWVWAVAWAVS,AV^.\VVW.%V/AV.V.W.W.%V.SS%%S%WW.SVWAV.,.V.V.V.,.V.V.V.,.V.,.VA%.,.V.WAVV.V.W‘.V»*.SV
Grob bazoviških žrtev
»Živeli so otrood, kt »o upali, da bodo njihovi očetje izvojeva.il svobodno Jugoslavijo. Res so Jo a zase na. Primorska i Istro in Goriško je postala Italijanska.
Otroci »o zrasli v mladenič«. Njihove mlade duš« »o bile polne veselja do življenja, rasti ln svobode. Citali so, peli m »e izobraževali, da bi vendar, kljub nasilni odtrganosti od Jugoslavije ostali dobri Slovenci, kajti hoteli so ostati na rodni zemlji, čeprav bi jim bito bolj« v svobodni jugoslovanski državi. Združevali so se v društva, prirejali besede, postavljali ljudske odre, hodili v šole in urili svoja telesa v športu.
Gospodar, fašistične Italija, Je opazila to bohotno rast in »e Je je polakomnila. Hotel* Je, ds bi ta mladina nastopala kot njena hčt, ker j« vedela, da bi s« lahkopoetav-ljala z njo pred »vetom.
A tej mladini ni prišlo niti n* misel, da bi postala nezvesta »vojl atovenaki materi.
Tedaj »e Je razbesnel mačeh in srd nad neposlušno pastorko. Tako torej!
Začele so izhajati odredbe, drug* za drugo. Razpuščena so yaa slo-
venska društva; prepovedano »e J« eestajati v večjih skupinah ln sklicevati iborovanja; prepovedano J« čltati slovenske knjige in liste; prepovedano Je peti slovenske pesmi; prpovedano j« na Javnih prostorih govoriti slovensko.
Po Primorski so začele krožiti razne ekspedicijske komisij«, da bi nadzoroval« Izvrševanje prepovedi. Za vsak slovenski Ust ki »o ga našle, kazen z jermenom; za vsako slovensko besedo, ki Je zapela v fašističnih ušesih, ricinovo olje. Začelo se je požiganje narodnih domov, zapiranj« In Izganjanje v Internacijo. »VI ste pripadniki kraljevin« Italije, torej »te IteJIJani.*
Tedaj je v mladini zavrelo, »Ne, tako »e pa ne damo. Saj smo vendar ljudje, ln če »mo Slovenci, bomo Slovana) tudi ostali. Ni nasilja ki bi nam moglo to preprečiti.*
Mladinska društva so bila razpuščena, Ni bila p« razpuščen* volja t* mladine. Glej, manjših Izletniških skupin, po dva, tri ljudi, fašisti n« razganjajo. Mladina Je prožna. Začela se je organizirati v trojkah, ilegalno. Prva trojka, Spapger, Žerjal in Marušič, »e je kmalu razvil* v močno organizaci-
jo. Določili so program organizacije. Dokazati za avako ceno Italijanskim šovinistom in farfistom, da tu niso doma in da za nje v Slovenskem Primorju ni varnega in udobnega življenja.
Dve leti Je stvar uspevala. Fašisti so napenjali vse sile, da bi prišli organizaciji na sled. A vse zaman. Ko so najmanj pričakovali, je počilo tu, e« zrušilo tam. Razpisovali so nagrade: 100.000 lir tistemu, kil Izsledi organizatorje.
Našel »e je izdajalec. Polovl/lt so vodilne tovariše, jih odvlekli v zapore ln 6. septembra 1930. na bazoviški planoti štiri od njih ustrelili: Marušiča Bidovca, Miloša in Valenčiča. Padli »o mladi, tako mladi! Samo zato ker so bili Slovenci in se niso pustili potujčiti*.
Tako nekako »i Je prlpovedalo slovensko ljudstvo žalostno zgodbo, katere junaki so mu postajali simbol. A kljub lučkam, ki so vsako leto gorele za nje po vseh krajih Slovenije, smo v vsakdanjih skrbeh pozabljali, da se Je to res zgodilo in da Je važno. Mladina, ki je odraščala v teh letih, se ni zavedala, da bi imela Bazovica kako zvezo s sedanjostjo.
Prišla j« druga vojna. Fašisti so ae razlezli po vsej slovenski zemlji. Pretepali so pobijali, požigali in pošiljali v internacijo. Vsa Sloven-
ska zemlja je trpela ln »pet s« je ljudstvo uprto. — Slovenci »mo svobodoljubni narod.
Tedaj je oživel spomin na Bazovico: »Glejte, tovariši, saj nismo ptvi!» 2e petnajst let je od tega, ko so se uprli prvi in darovali »voja življenja za svobodo.
Marušič, Bidovec, Valenčič in Milo«. Bili »o kot mi. Tudi oni so bili mladi, požrtvovalni, junaki, zapiram ln mučeni. Pri zasliševanju so Jim vtikali noge v vrelo vodo, ki »o jo menjavali, da sc ni »hladila, da se jim je koža do kolen olupila, in jim z železom lomili prste na nogah. Bili ao zaprti v Kopru in v tržaških zaporih, kjer je trpelo tudi med našo borbo toliko tovarišev in tovarišic.
6. septembra 1930. ob 28.35 uri so jih obsodili na smrt. Po razpravi so se zadnjikrat videli in se poslovili. Potem »o jih zaprli v ločeno celice. Zjutraj ob treh »o na dvorišču zaropotali avtomobili. Na enem eo bile štiri bele krste. Zarožljali so ključi, Štiri celice so se odprle, štirje mladi možje »o poslednjič »topili po stopnicah. Za njimi so se zaprla vrata hiše,
6. setembra 1930, ob 5 uri »o počili na Bazovici streli iz pušk fa-aistov-prostovoljcev. Strel v hrbet, čeprav so prosili, naj Jih streljajo naravnost.
Nato »o jih odpeljali nazaj proti Trstu.
Jetnišnica je stala onemela od groze, kot takrat, kadar so iz ljubljanskih zaporov odpeljeval'1 talce.
Starši niso mogli verjeti, da ne bodo svojih otrok videlš nikdar več. Marušičev oče je stal »e zjutraj ob sedmih pred jetnišnico da bi zvedel, če se je morda kaj iz-premenllo, morda Je izvršitev kazni odložena, morda ao pomlloščeni.
Med tem pa »o mu sin* že pokopavali. Na tržaškem civilnem pokopališču pri Sv. Ani. Ob 7.30 uri so jih položili v štiri ločene jame. Tisto jutro je bilo petnajst svežih grobov. V katerem leže, ni smel Izvedeti nihče. Tudi ni izvedel do sedaj petnajst let.
Petnajst let matere niso vedele, kateri izmed grobov bi objokoval«. Petnajst let prijatelji niso vedeli, kam bi položili cvetko, kje prižgali lučko. Prve dni so krasili vseh petnajst grobov, a bilo Je nevarno. Nihče ni smel vedeti, da »o Imeli ti mladi ljudje dobre prijatelje, dekleta in sorodnike. Teror je postal prehud.
.Osvoboditev Trsta po jugoslovanski armadi pa je odprla srce tudi nekomu, ki je vsa ta dolga leta molčal, da je pokazal grob Mnru-šičevemu očetu. Tu leže drug poleg drugega; Marušič, Miloš, Bidovec in Valenčič. V petem polju.
v šesti vrsti, nekoliko naprej od kapel«, v levem delu pokopališča. Prvo naslednjo noč mo Jih namreč izkopali iz zasilnih grobov in jih položiti v »kupen grob. Petnajst let na njem ni bilo druge cvetk« kot divja vrtnica, ki je pognala Iz njihovih okrvavljenih trupel.
Sedaj nam zgodba o štirih iž Bazovice ni več daljna legenda, Tu leze, pred nami. Pet na jat let n« pomeni nič več kot zapuščen grob partizana v gozdu. Roke Be nehote sklenejo v zahvalo tem prvim štirim in vsem, ki so jim sledili,
Marušičeveme očetu »o »e orosile oči. Ni mogel Izreči, kar je čutil. Prosil me je za ko« papirja, da je z okorno roko napisal:
«Petnaj»t let sem Sivel žalosten, tiho in mirno, zatopljen v upanje, da bom nekoč dočakal dan, ko bom na tako zaželjenem oilju nas« tako vidci vas, moja mlada generacija, ljubljene, s krvjo odkupljene domovine. Bodite vredni...* Od tu dalje mu tudi roka ni več »lužila.
Da, oče Maruš'čev, Bidovčev, Milošev in Valenčičev, mama Stojanova, Nedlna, tetka Vidina, sinček Petrov ln sestra Markova: Obljubljamo vam, vsem skupaj, da bomo postali vredni Vaših žrtev ln da se bomo borili z* ohranitev tega, kar so nam oni priborili s »vojim življenjem.
Znano je, da smo Slovenci posebni ljubitelji slovenske pesmi. In ljubezen do slovenske pesmi nas je oelo vpletla v pregovor, ki pravi, da, kjer sta dva Slovenca tam je že pevski zbor. Tako laskavo priznanje nam dela le čast, kajti že stari pedagogi so trdili, da: »Pesmi le tam slišati ni, kjer ni poštenih ljudi*, ali «Kdor peva, zlo ne misli*, ali «Le hudobnim za petje ln cvetje ni mar*.
Da smo res združeni in navezani na našo lepo slovensko pesem, Je dokaz, da ne najdeš v Sloveniji vasice, ki bi ne imela svojega pevskega zbora. Tudi angleški poročevalec je pred dnevi pisal v nekem dnevniku svoje vtise o potovanju po Sloveniji in pravi, da Je slovenski narod narod dela in petja, 35 let fašistične tiranije, preganjanja, pretepanja, zapiranja zaradi slovenske pesmi ni je moglo zatreti ir jo ubraniti. Naši ljudje so se zbirali v skrivnih prostorih, kleteh im drugod, da »o lahko tam prepevali svojo pesem, in še tako rigorozne odredbe je niso mogle preprečiti.
Kaj združuje naše brate Korošce v vseh žalostnih in veselih prilikah, ako ne naša lepa slovenska pesem? Zlasti je dobila velikanski razmah naša slovenska pesem v Primorju s polomom fašizma. Tu je pravo tekmovanje pevskih zborov kljub velikanski gospodarski krizi, kljub velikemu pomanjkanju pevovodij, muzikalij, prostorov, inštrumentov, itd. Nedeljo za nedeljo se vrste pevski koncerti, zdaj tu, zdaj tam.
26. julija je bil dramatsko-glas-beni večer v nabito polni gledališki dvorani pristaniških delavcev. Uspeh je bil odličen. Bazovica je zbrala 5. avgusta nad 3.000 poslušalcev, ko je nastopilo 12 pevskih zborov iz tamošnje bližnje okolice, in sicer ob priliki zopetnega razvitja društvene zastave, ki je bila od fašistov ukradena in so jo po srečnem naključju zopet naili. Nastopili so zbori iz Rodika, Doline, Katinare, Riemanj, Opčin, Trebič, Boršta, Sv. Jakoba, Sežane in dva iz Bazovic«. (»Lipa* in «Mladinski zbor*).
Isti dan so naši tržaški umetniki priredili ob priliki zborovanja AF7, odličen glasbeno-recitacijskl večer v prostorih Via dei Leo. 12. avgusta so nam isti naši umetniki priredili ob priliki zborovanja Zveze protifašističnih organizacij v Primorju z velikim uspehom,in sodelovanjem tudi italijanskih umetnikov krasen koncert v veliki dvorani Via della Valle. Skedenj j« 19. avgusta zbral več tisoč ljubiteljev slovenske pesmi. Nastopili so vsi pevski zbori Trsta in oko-lioe, to j« a Proseka, Sv. Križa, Barkovelj, Rojana, Opčin, Trebič, Padrič, Sv. Ivana, Lonjerja, Sv. Marije Magdalene, Sv. Jakoba, Skorklje in Skednja. Vsako društvo je samostojno nastopilo z eno pesmijo, a vsi zbori skupaj, t. j. nad 600 mladih grl, je zapelo z velikim uspehom udarno Gobec-Venturini-jevo »Pesem o svobodi*. Vtis je bil mogočen. Ljudje so se vračali, polni navdušenja, veselo razpoloženi in dajali duška temu velikemu uspehu.
Prireditve manjšega obsega, a kljub temu z velikim uspehom, so bile pri Sv. Jakobu, ko je 28. Julija tamošnji zbor priredil koncert v veliki dvorani v ulici Caprin ob navzočnoeti do 1500 hvaležnih poslušalcev. Nadalje na Proseku, Ko-lonkovcu, Barkovljah, Sv. Ivanu, Opčnah, Prebeneku pri Dolini, Plavljah, Sv. Križu in drugod. Dne 14., 15. In 16. avgusta so naši u-metniki priredili tri krasne koncerte v Portorožu.
V Trstu je zopet oživela Glasbena matica pod vodstvom tov. Venturinija ln j« zanjo veliko za. nimanje. S tem zborom Je postav ljen temelj našemu bodočemu slovenskemu gledališču. V zvezi z Glasbeno matico se z novim šolskim letom odpira glasben* šol* pod upravo tov. prof. Vazilij* Mirka in ravnateljem, znanim pedagogom Karlom Sancinom. Istotako se otvori glasbena šola v Gorici. Ravnateljstvo zavoda je prevzel naš znani skladatelj in pedagog tov. Matej Bravničar.
V Sv. Križu pri Trstu J« postavljen na lepem betonskem prostoru, s krasnim razgledom n* morje, v« likanski zidani gledališki oder. Tu bodo dramske ln glasben« prireditve.
Nemogoče j« podati točne statistične podatke, vendar j« mogoče vsaj približno trditi, da v zasedenem Slovenskem Primorju deluje danes že do 200 pevskih zborov. Svoj višek bo gotovo dosegla žalna proslava v Bazovičl dne 9, septembra ob priliki 15 letnic« bazoviških žrtev. Tu bo nastopilo preko 1500 pevcev ln pevk.
Precej kočljivo vprašanj« j« tiskanje in razmnoževanj« muzikalij. Da«! »e je v zadnjih dveh mesecih poslalo podeželskim odborom nad 30.000 partitur, vendar Je še veliko pomanjkanje in povpraševanje.
Ne smemo prezreti tudi naših najmlajših pionirjev ln mladinskih zborov, ki so ravnotako marljivo nn delu. Pionirji s« vrste v radiu vsako nedeljo od 15. ure do 16.30 ure, a mladinski zbori vsak torek od 19.30 do 20, ure. Doaedaj ao nastopili pionirji Iz Barkovelj, Katinare, Skednja, Postojne, Goric«, Sv. Ivana, Repcntabra, i. dr. Našim velikim pesnikom, pis«. teljem in glasbenikom J« vsak teden določen* radijska ura, pri kateri amo doslej oddajali v zvezi ■ glasbeno priredbo Prešerna, Zupančiča, Kajuha, Gregorčiča, Bora, Šantla, Seliškarja in dr.
V veliko moralno oporo nam 3* bil 21. in 22, 8. t. 1. nastop pevskega zbora Srečka Kosovela v Verdijevem gledališču. Tudi nam nenaklonjene osebnosti niso mogle preko splošne pohvale tega odlič' nega zbora. Vsi dosedanji pevski nastopi so dokazali, da primanjkuj« nekaterim pevovodjam strokovne izobrazbe. Zato se bodo T najkrajšem času odprli tečaji, ki bodo dali pevovodjam širše obzorje temeljitejšo podlago, a bodo tildi tečaji za začetnike.
Kakor v vseh panogah, tako grt' mo tudi na glasbenem polju z v»-liko naglico k cilju, ki »mo ** pred 25 leti zaradi fašistične tiranije morali prekiniti. V«i »e **' vedamo velike naloge, ki nas cak*-zato »mo se tudi lotili dela z P®' dvojeno silo.
Dramsko društvo v Gorici
vabi vse bivSe dramske igralce-či' letante in vse one tovarišice in tovariše, ki čutijo sposobnost in veselje za dramsko umetnost in bi radi sodelovali v gledališču, da *• v nedeljo dne 2, t. m. med 10. I® 12. uro javijo v društvenih prostorih v «Ljudskem domu* I. nadstropje, levo. Objasnili bomo delovni načrt in učni red. Vabimo tudi zli-karje, brivce, mizarje, elektroteh-ničarje, šivilje, iltd., ki bi hoteli pf* stovoljno delovati v društvu kot strokovni sodelavci.
Nakaznice za tobak
Občinski urad za prehrano v Gorici javlja sledeče:
Te dni bo razdeljevanj« novtb tobačnih nakaznic, z veljavnost]0 od 1. septembra do 31 decenabf* t. 1.
Nakaznico lahko dvignejo z«®10 moški, od 19 let dalj«.
Nakaznice bodo »topile v veljzV* dne 3 septembra z odrezkom & vilka 36.
NaročHni odrezek Štev. 3 bo veljaven za zadnje štiri mesec« t ^
Dodatki za bolnike
Okrajni odsek aa prehrano v G* rici javlja, da se mora takoj preit nM oddaja vseh bolniških dod*1' kov, za to ker bo v kratkem izd** nov prospekt ki bo odrejal določen® količine živil za vsako bolezen.
TRŽAŠKI RADIO
Spored za nedeljo,
6,58: Otvoritev; 7: glasba za bro jutro; 7.10: čitanje spored* slovenščini; 7.15: poročila v n*0] vensčini; 7.30: poročila v i talij*® »čini; 7.45:	koledar;'	8:	poroU1*
B.B.C.; 8.10: glasba za vse ok«'®.' 8.30: kmečka ura v slovenščini; *• maša iz oerkve Sv. Justa; 11: P1"1" diga v slovenščini; 11,30: po zV®" kih valčka (Videm); 12:	gl**"1
na orgije (Videm); 12.30: poročila v slovenščini; 12.45: glasba 1,9 ploščah; 13: poročila B.B.C.; 13-1/ poročil* v italijanščini; 13.30: g°v ba Giuseppe Verdi; 14: Nar o*’ časa in predavanje v Italijan’-*®'' 14.10: obvestila svojcem; 14.30: troski kotiček v Italijanščini; 1®‘ pionirska ura; 15.30: zaključek.
16.28:	Otvoritev; 16.30:	p!°S^
(Videm); 17; ainfonični konc«r; (Videm); 18:	razno iz Vidn**|
18.30: glasba po žeHah (Vide*1*] 19: poročila v angleščini (Viden*'' 19.15: glasba po željah (Viden* ' 20: napoved časa ln -oročila v *■ venščtnl; 20.15: poročila v ita.llj*U ščlnl; 20.15: koncert sopranisti1, Fanny Folldorl; 21: plesna glas**' 21.30: slušna igrica; 22: slavni listi; 22.15: serenade (Videm); napoved časa in zadnje vesti italijanščini; 23.10: zadnje vesti _ slovenščini: 23.20: plesna gl**h9' 244: zaključek.
MILENA In STANKO GRIL0' poročena.
Zeli obilo »reče odbornic* trena.
Zgonik, 2. septembra 1945'
V5-
Poizvedbe
KOMU JE KAJ ZNANEGA ® Giullo Macchi? Rojen 1923, bil “ v Reki meseca maja 1944. — ^ viti očetu Mario Macchi presso A madl, Trst, via Franc« 10.	-
MALI OGLASI
V HRVAŠČINI PODUCUJEM lljanskt, angleški in druge J**'
itm
1. t
m.
16 ure. Najditelja vljudno P-'0^-d« vrne dokumente. Denar »t ko obdrži. Vrniti na naslov žlna pri družini Zafred, vi* ” I'Istri* 16 V. nad.
na lahek, hiter način: Llngue * niere, Gtulia 41.
Giuseppe, z raznimi važnimi
iiO*
do-
kumenti, slikami, živilsko tzk*1® co, sem
staji avtobusa dne
Izgubil n« centralni Jnj
MLINARJA, tudi začetnika. njenga, sprejme takoj v	1
•lektrlčnl mlin v Matenji va** Postojni. Stanovanj« prosto.
cV
P®*
na razpotju cont Lokev-Ba*0' in Lipicca (fcklbni)
,vic»
SUHE GOBJ
Opozarjam naše kmete i» 0 ralce da kupim vsako kol' kot vedno
C. PIERl
TRST, VIA IMBRIAN1
Odgovorni and*® JOŽE KOREN