teto LXX *
Naročnina meaečno 18 Lir, ca inozemstvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, aa Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ca naročnino ia 10.349 za inserate. Podrntnicai Novo me« t o.
Izključna pooblaščenca ea oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciti Italiana S. A, Milano.
Izba|a vsak dan i|ntra| razen p onedelfka ln dneva po praznika.
g Orednlitvo la apravai Kopitarjeva i, Ljubljana. 1 Redazione, Ammintstrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. a	'	Telefon 4001—4005.
Abbon amen tli Meta 18 Lire) Estero, roc« ta A) Ura, tduaone domenlca. anno 34 Lira. Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10 650 per gli »bbo-aamantli 10-349 pes la tnierzioni«
Ftlialali Novo me«tO.
| Concessionarla esclnslva per la pnRilldti dl provenlenza Italiana g	ed estera: (Jnione Pubblicita Italiana S. A» MIlana v"
Bollettino No. 940
Efficaci azioni deH'aviazione dell'Asse
Nuclei nemici respinti in Tunisia 12 velivoli nemici distrutti
TI Quarticr Generale delle Forze Armato co-munira:
Nella S i r t i c a, durante fnlliti attacclii a nostre colonne, sei velivoli britannici venivann ah-battuti in eombattimentn. Nessuna perdita da parte nostra e gnrmanira.
Azioni di disturbo di camionctte sonn stato prontamente stroncate.
Kepnrti avvanznti delPAsse hanno svolto In-tensa attivita in Tunisia respingendo enuelei nemici.
Le attreziaturo portuali di Bona e di Philippeville e il naviglio rolla alla fonda sono stati nuovamente homhardati con suecesso da for-mazioni aeree italiane che. nonostante il violento fuoco di sbarramentn rageiugevano e centravano ripctiitamcnte gli obicttivi.
Nel corso di vivaci scontri einque apparecchi erano distrutti da cacciiitori tedeschL
Un nostro aereo non ha fatto ritorno dalla sua missione di gucrra.
Vojno poročilo št. 940
Uspešni nastopi osnega
letalstva
Sovražna jedra odbita v Tunisu 12 nasprotnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	Si rt i je bilo med ponesrečenimi napadi na naše kolone v boju sestreljenih b angleških letal. Na naši in nemški strani ni bilo nobene izgube.
Gladko so propadli nastopi za razpršitev avtomobilov.
Sprednjj osni oddelki so razvijali živahno delovanje v Tunisu ter so odbili sovražna jedra.
Pristaniške naprave v Boni in v Philip-p t v i 11 cj u in tamkaj zasidrano ladjevje so znova uspešno bombardirale skupine italijanskih letal, ki so brez ozira na silovit zaporni ogenj ponovno dosegle in zadele svoje cilje.
V	živahnih spopadih so nemški lovci zbili 5 nasprotnih strojev.
Eno naše letalo se ni vrnilo iz vojnega poleta.
Grof Ciano pri Hitlerju
Hitler je v svojem glavnem stanu sprejel grofa Ciana in maršala Cavallera — V vseh vprašanjih je bilo doseženo popolno soglasje — V navzočnosti grofa Ci?na je bil sprejet tudi Laval
Berlin, 21. decembra. AS: Hitler je 19. decembra sprejel v svojem glavnem stanu v navzočnosti italijanskega zunanjega niinislrn grofa Giann, maršala Giiringa in nemškega zunanjega ministra von Kibbentropn, šefa francoske vlade Pierra Lavala in se z njim dolgo razgovarjal o perečih vprašanjih Francije.
Berlin, 21. decembra. AS: Dne 18. decembra je Hitler sprejel v svojem glavnem stanu italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je prišel nn kratek obisk v Nemčijo v družbi načelnika glavnega stana italijanske vojske maršala Cavallera. 18. in 19. decembra je imel Hitler z grofom Cianom in maršalom Cavallerom razgovore o vseh vprašanjih, ki sc tičejo skupne borbe Italije in Nemčije. Pri razgovorih vojaškega in političnega značaja so bili navzoči tudi: maršal Giiring, zunanji minister von Rib-hentrop in načelnik vrhovnega poveljstva nemške vojske maršal Keitel. Do sestanka v Hitlerjevem glavnem stanu je prišlo po odločni volji sil osi, ki hočejo napeti vse sile, dn dosežejo končno zmago. Glede vseh vprašanj, ki so prišla v razpravo, je bilo doseženo popolno soglasje zrelišč. Neomajno prijateljstvo in bratstvo po orožju ined Ducejeni iu Hitlerjem in prav tako obeh njunih narodov sta prevevala, kakor vedno, razgovore z grofom Cinnom in maršalom Caval-ohisku v Hitlerjevem glnvncm stnnu so sprein-lerom. Razgovori so bili /elo prisrčni. Nn svojem ljali grofa Ciana in maršala Cavallera italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri, nemški veleposlanik v Rimu von Mnckensen. politični sodelavci grofa Ciana ter častniki italijanske vojske, mornarice in letnlstva.
Berlin, 21. dec. AS. Ponedeljski berlinski tisk na prvih straneh popisuje velik pomen razgovorov med Hitlerjem in grofom Cianom ter maršalom Cavallerom v nemškem glavnem stanu. Listi poudarjajo važnost tega sestanka, ki zopet pomeni železno voljo osnih sil mobilizirati vse sile za dosego končne zmage. »Volkischer Beobachtert piše, da popolno soglasje pogledov na vse probleme, obravnavane v vzdujšju prijateljstva in prisrčnosti potrjuje nerazdružljivo bratstvo v orožju, ki vežo Nemčijo in Italijo v ogromni borbi proti skupnemu sovražniku. Italija, Nemčija in Japonska, združene v tem konfliktu za obstoj in svobodo, so žo položile osnovno temelje za zmagoslavje njihovih skupnih idealov in njihovih ciljev za pravice narodov, pravičnost in novi red v svetu. »Montag« pripominja: Italija in Nemčija sta stopili v borbo, da bi dokončno odstranili politični gospodarski jarem Anglosasov ter si priborili pod soncem me-
Hudi boji med Volgo in Donom
Ob srednjem Donu je imel sovražnik ogromne krvave izgube — živahno
delovanje italijanskega letalstva
Berlin, 21. dec. s. Kakor javlja današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, so v gorah Kavkaza nemški grenadirji in romunske čete odbile sovražnikove napade deloma v protisunkih. Tudi včerajšnji poizkusi sovražnika, da bi prodrl na področju ob Tereku, so se izjalovili in so bili deloma odbiti v bojih iz bližine. Na neki točki jc bil sovražnik vržen na izhodiščne postojanke ter so bili ujeti mnogoštevilni sovjetski vojaki.
Na črnem morju so lahke nemške bojne sile potopile sovjetsko podmornico.
Na področju med Volgo in Donom se nadaljujejo hudi boji. V .bitki oklepnih in pehotnih sil, ki je bila izredno srdita, so imele sovjetske čete izredno hude izgube. Po dosedanjih podatkih je bilo ob Donu uničenih nad <0 sovražnikovih tankov.
Ob srednjem Donu se jo posrečilo sovražniku, ki je napadel v velikih množicah, prodreti tamošnjo obrambno fronto, pri čemer je utrpel ogromne krvavo izgube. Nemške divizijo so zasedle po načrtu že prej pripravljene postojanke v zaledju ter so preprečile razširjanje prvotnega sovražnikovega uspeha. Hudi boji se šo nadaljujejo.
Pri teh bojih so sodelovala nemška in italijanska letala, ki so napadala sovražnikove postojanke, zbirališča in skladišča v zaledju. Sestreljenih je bilo v spopadu v zraku 23 sovjetskih letal, dočim jih je 6 sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešata se eno nemško in eno rumunsko letalo.	•
Po odbitju sovražnikovega napada so nemške čete zapadno od To rop ca zavzele neko sovražnikovo postojanko. Izpostavljena oporiscna postojanka Velike Luki je tudi včeraj odbila sovražnikove napade.
Na področju pri Ilmenskem jezeru so bili zavrnjeni krajevni sovražnikovi napadi.
V	času od 11. do 20. decembra je bilo na vzhodni fronti uničenih, zaplenjenih ali pa za borbo onesposobljenih 1518 sovražnikovih oklcp-nih voz.	.
V	Libiji so razvijajo le krajevni boji. Dne 21. dccembra so nemška letala bombardirala pristaniško naprave v Bon gazi ju. Na morju je bila hudo poškodovana sovražnikova trgovska ladja srednje velikosti.
Nemške in italijanske čete so zavrnile v Tunisu sovražnikove krajevne sunke. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo sovražnikova taborišča, letališča in skladišča.
V	Sredozemlju je bilo sestreljenih 11 letal ob izgubi treh lastnih letal.
Po napadu na področje severnozapadne Nemčije so angleška letala napadla tudi po-
slo, ki pripada mladim in močnim narodom. Os in njeni zavezniki branijo Evropo no le pred nevarnostmi strašne plulokratsko-judovsko-sovjelsko diktature, marveč jo branijo tudi pred grožnjo katastrofe, ki bi zadela Evropo v primeru, Če bi Moskva, London in NVashington še enkrat lahko narekovali evropski celini svoj »politčui eredot. Obisk ministra Ciana v Hitlerjevem glavnem stanu tudi omenja danes zjutraj »Diplomatska ln politična korespondenca«, ki primerja nerazdružljivo solidarnost osnih sil z. oportunističnimi in drugovrstnimi medsebojnimi razmerji takoz.vanih zavezniških narodov. Istovetnost [»ogledov in ciljev Italijo ter Nemčije ima svoj polni razvoj in najvišji pomen v skupni nalogi, ustvariti v Evropi nov red proli političnim spletkam, proli polu-tanski kratkovidnosti angleško-holjševiško-nmeri-ške zveze. Te sile se no morejo izmiriti, dokler ne bo borba med obema nespravljiviina nasprotnima svetovoma prinesla logičnega zmagoslavja idejam, katere oznanjata dva velika voditelja osi. Dočim se Kremelj nikdar ni odpovedal holjšcvi-zaciji sveta — nadaljuje list — pa lxnnlon in NVashington vsak za svoj račun in v svojem slogu stremita po svetovnem gdKpodltvu, ki bi zasužnjilo druge narode. Pogovori v Hitlerjevem glavnem stanu zato izražajo velik čut odgovornosti, ki jo vedno navdajala voditelje osi, zlasti
pri vojaških' dogodkih, ki bodo zagotovili evropskim narodom končno zmago.
Berlin, 21. dec. AS. »Nacional Zeitung« komentira z naslednjimi i/razi »ostanek med Hitlerjem in grofom Cianom: Na ozemljih, ki so postala prizorišča operacij zaradi metodičnega razširjenja vojne s strani demokracij, vladajo tako jasne okoliščine, da dovoljujejo v
naprej proučitev primernih ukrepov tako z vojaškega, kakor s političnega stališča. V tem položaju je
jaškega, kn
ju je Hitler sprejel v svojem glavnem sta-Ducejcvcga odposlanca in pooblaščenega lača namer fašistične Italije. Grof Ciano jo
it ler sprejc
na
tolma.
imel pomembno asistenco in dopolnitev z vojaškega gledišča v maršalu Cavalleru. Oblika in vsebina izjav o sestanku v glavnem stanu Hitlerjevem, sta ponovno značilni za razgovore. ki so |K)tekli med Italijo in Nemčijo v duhu jeklenega pakta. Vodilne sile Evrope in pionirji, ki jih je previdnost poklicala, da zgra« dijo nov evropski red, so znova proglasili voljo, usmeriti vse sile za osvojitev končne zmago. Zunanji svet in zlasti sovražniki IhhIo morili i upoštevati, da sc je doslej vsaka izjava, izdana po sestanku voditeljev Osi, izvajala v naznnčcnih ciljih in so redno pretvorila v kratkem čusu v ukrepe odločilnega Značaja.
dročje zapadne Nemčije predvsem D u i s -b u r g, kjer so povzročila občutno opustošenje in kjer je imelo prebivalstvo izgube. Po dosedanjih ugotovitvah je protiletalska obramba sestrelila 12 angleških letal. Nad francoskim ozemljem je bilo sestreljenih 6 štirimotornih sovražnikovih bombnikov, nad morjem pa so bila sestreljena tri sovražna letala.
Nemška letala so bombardirala angleško mestu H u 11 ob reki H u m b e r ter so se vsa nepoškodovan vrnila na svoje oporišče.
Berlin, 21. dec. AS. Hitri nemški bombniki so prevčrejašnjim v spremstvu lovcev »Focke Wulfc uspešno napadli več krajev na vzhodni angleški obali. Letala so premagala odpor protiletalskega topništva ter napadala neko tovarno v Stonesslessu severno od Deala. Takoj so bili cilji zaviti v goste oblake dima. Na povratku so se spustili nemški lovci v boj z. rojem angleških lovcev. En angleški lovce je bil sestreljen. En nemški bombnik se ni vrnil.
Berlin. 21. dec. AS. Angleški poskus v zgodnjih popoldanskih urah 20. decembra z roji štiri-motornikov v močnem lovskem spremstvu napasti razne kraje v severni Franciji so preprečili nemški lovci in nemška protiletalska obramba. Nemški lovci so se vrgli na sovražne bombnike ter eo sestrelili 7 letal. Verjetno je sovražnik v tem boju izgubil še več letal.
Berlin, 21. dec. AS. Nemški bombniki so blizu tuniškega zaliva včeraj napadli neko sovražno podmornico. Kmalu po napadu so se pojavili na vodi oljnati madeži. Zato je bila podmornica ali potopljena, najmanj pa težko poškodovana.
Obletnica
smrti Arnalda Mussolinija
Rim, 21. dec. AS: Italija obhaja danes 11. obletnico smrti Ducejevega brata Arnalda Mussolinija. Predsedstvo zbornice fašijev in korporacij ie danes zjutraj položilo lovorjev venec na spominski kip človeka, ki je bil največji in najvzvišenejši izraz novega življenjskega stila, ki ga je začel fašizem. Listi posvečajo tej obletnici številne komentarje, poudarjajoč, da je v italijanskih dušah vedno živ in navzoč spomin na Arnalda Mussolinija, ki je globoko razumel potrebo po obnovi morale, katero naj izvede fašizem in ki se je globoko udeležil življenja italijanskega ljudstva, katero se je pripravljalo, da postane prvi borec zgodovine. Domovina za katero je živel, mu danes izkazuje čast ter se v njegovem imenu zgrinja okoli Duceja ter obnavlja obljubo, da bo vedno na višini nalog in dolžnosti \6eh dni in V6eh ur.
Duce imenoval nov direktorij stranke
Podtajniki stranke so: Farnesi, Ravasio, Scorsa in Tarabinl — Vse orga-.nizacije stranke mobilizirane za civilno vojno službo
Rim, 19. dcc. AS: Odrcdbeni list Stranke ob-
javlja.
Duce je na predlog tajnika PNF podpisal dekrete o imenovanju članov direktorija PNF. Nacionalni direktorij je sestavljen takole:
Podtajnik Mario Farnesi, rojen 1. 1910, vpisan v Stranko od 1. 1928 (2. fašistični nabor), vstopil v Stranko iz mladinskih organizacij, poročnik pilot prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki. V sedanji vojni je bil trikrat odlikovan za vojaško hrabrost, po poklicu je odvetnik.
Carlo Ravasio, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 1. maja 1921, bil je ranjen za Revolucijo, Skva-drist, udeležnik pohoda na Rim, kapitan bojevnik, vojni invalid iz vojne 1915—18, doktor filozofije, po poklicu novinar in pisatelj.
Carlo Scorza, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 14. decembra 1920, poveljnik akcijske eskadrc,
rdpolkovnik bersaljerov, prostovoljec v vojnah 1915—18, v italijanski Vzhodni Afriki in Španiji. Imetnik 4 zlatih kolajn za vojaško hrabrost, po poklicu novinar in pisatelj.
Aiessandro Tarabini, rojen 1. 1894. vpisan v Stranko od 7. novembra 1919, Skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1915—18 in v sedanji vojni, general Milice, bivši Zvezni tajnik in generalni inšpektor GILL-a.
Člani po zakonu:
Giuseppe Bottai, minister za narodno vzgojo.
Aiessandro Pavolini, minister za ljudsko kulturo.
Renato Riccl, minister za korporacije.
Guido Buliarini Guidi, državni podtajnik v notranjem ministrstvu.
Enzo Galbiati, šef glavnega stana Milice.
Člani:
Alessadro Bonamici, rojen 1. 1903, vpisan v Stranko od 1. januarja 1920, Skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, major bersaljerov, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki, generalni podpovelj-nik GILL-a.
Antonio Deste, rojen 1. 1909, vpisan v Stranko od 21. aprila 1927 (prvi fašistični nabor), vstopil v Stranko iz mladinskih organizacij, topniški kapitan, prostovoljec, bojevnik v sedanji vojni in v Španiji, imetnik bronaste kolajne za vojaško hrabrost, napredoval je enkrat za vojne zasluge, doktor gospodarskih ved, podtajnik GUF-a.
Sandro Giuliani, rojen 1. 1895, vpisan v PNF od 23. marca 1919, Sansepolcrist, Skvadrist, udeleženec pohoda na Rim, bojevnik v vojni 1. 1915 do 1918, novinar, zaupnik skupine Sansepolcristov.
Domenico Pellegrini Gianpietro, rojen 1. 1899, vpisan v PNF od 1. februarja 1922, ranjen za Revolucijo, bojevnik prostovoljec v vojni 1915—18, v Španiji in v sedanji vojni, invalid, odlikovan dvakrat s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, imetnik dveh križev za vojaško hrabrost, odvetnik, profesor ustavnega prava na Kraljevi univerzi v Neaplju, nacionalni svetnik.
Umberto Ajello, rojen 1. 1901, vpisan v PNF od 18. decembra 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik pilot, prostovoljec bojevnik v sedanji vojni, odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost, Zvezni tajnik v Livornu.
Antonio Bonino, rojen 1. 1903, vpisan v Stranko od 1. 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik, bojevnik v sedanji vojni, računovodja, Zvezni tajnik v Livornu.
Franco Bogazzi, rojen 1908, vpisan v PNF od avgusta 1921, udeleženec Pohoda na Rim, Skvadrist, bojevnik prostovoljec in ranjenec v Španiji, odlikovan s tremi srebrnimi kolajnami in z dvema vojnima križema za vojaško hrabrost, napredoval je po vojni zaslugi, doktor medicine in kirurgiie, Zvezni tajnik v Genovi.
Odredbeni list PAF obiavlja:
Duce je na predlog Tajnika PNF imenoval za inšpektorje PNF naslednje Fašiste:
Ezio Bcrberini, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od decembra 1919, Skvadrist, fašistični in vojni invalid, prostovoljec, bojevnik v vojni 1. 1915—18, v italijanski Vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan za vojaško hrabrost, bivši podtajnik PNF,
Emilio Balletti, rojen 1. 1905, vpisan v Stranko od 15. decembra 1921, ranjen za Revolucijo, Skvadrist, poročnik, prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in sedanji vojni, doktor prava, nacionalni svetnik, sedaj generalni tajnik zveze fašističnih sindikatov industrije v Turinu.
Carlo Alberto Biggini, rojen 1. 1902, vpisan v PNF od 10. maja 1925, prišel je iz avangvardistov, kapitan, prostovoljec bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki in v sedanji vojni, doktor prava, nacionalni svetnik, rektor Kraljeve univerze v Pisi.
Franz Pagliani, rojen 1. 1904, vpisan v PNF od 1. marca 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, prostovoljec, bojevnik v italijanski Vzhodni Afriki, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor medicine in kirurgije, sedaj Zvezni tajnik v Modeni.
Antonio Maria del Grosso, roien 1. 1902, Sansepolcrist, Skvadrist, poveljnik akcijske eskadre, udeležcnec Pohoda na Rim, pohabljenec za Revolucijo, vojni pohabljence, prostovoljec v vojni 1. 1919—18, v Španiji in sedanji vojni, kapitan bersaljerov, odlikovan s srebrno kolajno, bronasto kolajno in z vojnim križem za vojaško hrabrost, Zvezni tajnik v Milanu.
Franco Ferretti di Castellerretto, rojen I. 19C0, vpisan v PNF od t. oktobra 1920, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, poročnik grenadirjev, prostovoljec, bojevnik v italijanski Azhodni afri-ki, odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost, Zvezni tajnik v Turinu.
Olago Gaggioli, rojen i. 1897, vpisan v PNF od 23. marca 1919, Sansepolcrist, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, oficir arditov, prostovoljec, oficir v vojni 1915—18, odlikovan s tremi srebrnimi kolajnami in dvetna bronastima kolajnama za vojaško hrabrost, general Milice, Zvezni tajnik v Ferrari.
Attilio Tosi, rojen 1. 1906, vpisan v PNF od 10. aprila 1921, Skvadrist, podporočnik bersaljerov, prostovoljec, bojevnik, invalid v italijanski Vzhodni Afriki, doktor prava, Zvezni tajnik v Palermu.
Angelo Tarchi, rojen 1. 1897, vpisan v PNF od 24. marca 1919, Skvadrist, udeleženec Pohoda na Rim, prostovoljec, bojevnik v vojni 1. 1915—18, odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost, ranjenec in vojni invalid, nacionalni svetnik, sedaj podpredsednik korporacije za kemijo.
Duce je na predlog Tajnika PNF imenoval za Zveznega tajnika »comandato« Fašista Giovannija Calendolija, šefa tiskovnega urada nacionalnega direktorija.
Rim, 19. dec. AS: »Gazzetta Ufficiale« objavlja odlok Duceja, po katerem je Fašistična stranka s svojimi podrejenimi organizacijami mobilizirala za civilno službo po zakonskih določbah z dne 24, maja 1940-XVII1 glede discipline državljanov v vojnem času.
Kaj se godi v Indiji
Bangkok, 21. dec. Od 8. avgusta do 8 decembra je bilo v Indiji ubitih ali ranjenih 2875 oseb, 13.200 oseb pa je bilo zaprtih. V istem času je bilo indijskemu prebivalstvu naloženih 13 milijonov in pol rupij skupnega davka in 83 krajevnih uprav je bilo razpuščenih, češ da so »premalo zanesljive«. Indijski krogi pripominjajo, da so te številke manjše od dejanskega položaja.
Dar sremskih kmetov
Zagreb, 21. dcc. AS. Nadaljujoč staro božično tradicijo so sremski kmetje — nad 2000 po številu — prispeli v Zagreb s posebnimi vlaki in z 20 vagoni živil, namenjenih revnim družinam !>orcev ter vojnim sirotam. Darove bodo razdelile ustaške organizacije. Kmetje so šli v sprevodu po glavnih zagrebških ulicah do vladne^ finlače, kjer so poklonili Poglavniku najlepše darove. Poglavnik je v svojem govoru poveličeval visoko narodno in solidarnostno zavest sremskih kmetov. Tisk poudarja, da je ta dogodek zuak tesne zveze med ljudstvom in viado.
Zvezni tajnik z direktorijem pri Eks& Gambari
Ljubljana, 19. decembra. Tiskovni urad zveze Fašijev objavlja: Davi je novi poveljnik XI. Armadnega zbora F.kscelenca Gambara sprejel Zveznega tajnika v spremstvu Zveznega podtajnika ter članov direktorija, kakor tudi l odtujnika Fašija in okrožnih inšpektorjev.
Zvezni tajnik je Eksc. C.ambaro pozdravil v imenu Črnih srujc Ljubljanske pokrajine, ki se na tem operacijskem področju čutijo tesno povezani z borci v vojaških uniformah. V nudulj-
njem je zagotavljal, da bodo Črne srajce sodelovale z vojsko ob vsaki priložnosti.
Eksc. Cambara se je zahvalil Zveznemu tajniku in ga naprosil, nuj izroči njegove prisrčne pozdrave Fašistom Ljubljanske pokrajine. Pristavil je, da je podporna akcija za borce XI. Armadnega zbora najvišje v čislih pri vseh, kajti ona najbolje dokazuje, kakšne globoke vezi vežejo borce v črni srajci in sivozelenem. Zagotavljal je h koncu še to, du bo vedno vedel ceniti sodelovanje, ki ga bo užival pri zvezi Fašijev.
Visoki komisar obiskal živilski trg
Ljubljana, 19. decembra.
V soboto zjutraj je Visoki komisar v spremstvu Kvestorja in vodje Urada za pregled cen obiskal živilski trg, kjer je pregledal dobavlja-nje in razdelitev blaga, kakor tudi njegove cene.
Eksc. Grazioli se je opetovano pomudil v razgovorih z dobavitelji in prodajalci in sc podrobno zanimal za poslovanje na trgu.
Pozneje si je ogledni tudi pokrite tržnice.
kjer so nastanjene mesnice, kjer se je prav tako zanimal zu razdelitev in kakovost mesa.
V nadaljnjem si je ogledal še. nekatere mlekarne, kjer je prnv tako povprašal glede dobav in razdelitve mleka s posebnim poudarkom na one količine, ki so namenjene bolnikom in otrokom.
Visoki komisar je bil povsod, bodisi od trgovcev, kakor tudi od kupujočega občinstva, sprejet s spoštljivo simpatijo.
Vodstvo Glasbene Matice pri Visokem komisarju
Visoki komisar je v vladni palači sprejel novega predsednika glusbenega društva Glasbene Matice dr. Ivanu Zirovnika, ki je bil v spremstvu komisarja prof. Budrovicha in člunov društvenega odbora.
Dr. Zirovnik je Eksc. Graziolija pozdravil s kratkim nagovorom, v katerem mu je izrazil globoko zahvalo za številne dokaze naklonjenosti, ki jo je fušistična vlada pokazala nasproti dru-
štvu. in mu obljubil, da bo društvo tudi v bodoče opravljalo svoje delo sodelovanja in lojalne delavnosti.
Visoki komisar je sprejel izjavo dr. Zirov-nika z zadovoljstvom na znanje in mu ie vrnil pozdrave za društvo, nato pa se je1 zadržal z njim tn prof. Budrovichem dalje časa v razgovoru o raznih vprašanjih, ki sc tičejo prospeha Glasbene Matice.
Obnovitev poštnega prometa v Ljubljanski pokrajini
Ljubljana, 21. decembra
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino poroča:
Delno se spremeni tisto, kar je bilo 7. razglasom Visokega komisarja za Ljubljnnsko pokrajino in poveljnika XI. Armadnega Zbora dne 15. julija t. I. odrejeno in sc obavlja tudi za slovensko prebivalstvo s takojinjim učinkom poštni promet s spodaj omenjenimi poštnimi uradi:
L Adlešiči, 2. Banjnloka pri Kočevju, 3. Begunje pri Cerknici, 4. Borovnica, 5. Brezovica pri Ljubljani, 6. Cerknica, ?. Črnomelj, 8. Devica Marija v Polju, 9. Dobrova pri Ljubljani, K). Dobr«nje, IL Dolenja vas pri Ribnici. 12. Dragatnš, H. Fara pri Kočevju, 14. Grn-dac v Beli krajini. 15. Grahovo pri Cerknici, 16. Grosuplje, 17. Horjul, 18. Hotedršica, 19. Ig
pri Ljubljani, 20. Ježiea, 21. Kočevje, 22. Kočevska Reka, 2). Koprivnik pri Kočevju, 24. Kostanjevica ob Krki. 25. Krka, 26. Krmelj, 2?. Gorenji Logatec. 28. Dolenji Logatec, 29. Loški potok, "50. I.ož, 11. Ljubljana, 32. Metlika, 33. Mirna peč, 34. Mokronog, 35. Mozelj, 36. Nova vas pri Rakeku. 37.t Novo mesto, 38. Ortnek, 39. Planina pri Rakeku, 40. Polhovgradec, 41. Proscrje, 42. Rakek, 43. Ribnica nn Dolenjskem. 45. Rovte. 46. Semič. 47. Sodražira, 48. Stari trg ob Kolpi, 49. Stari trg pri Rakeku, 50. Stična, 51. Struge nn Dot., 52. Št. Jernej, ^3. št. Vid pri Stični, 54. Škofljica, 55. šniarje-Sap, 56. šmihcl pri Novem mestu. 57. Toplice pri Nov, mestu, 5S. Trebnje, 59. Tržišče, 60. Turjak, 61. Urina se|a. 62. Velika Loka. 63. Velike Lašče, 64. Videm-Dohrepolje, 65. Vinica pri Črnomlju, 66. Višnja gora, 67. Vrhnika, 68. Zagradec na Dolenjskem, 69. Žužemberk.
Kraljeva uredba o likvidacijskih uradih in oddelkih
člen t. Pri finančnih intendaneah v Splitu ;n Kotoru in pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanavljajo Pokrajinski likvidacijski uradi po kr. uknzu z dne 4. junija 1925-111 št. 835, spremenjenem s kr. ukazom z dne 4. marca 1937-XV št. 304. Prav tako se u>:ana vljajo na navedenih ozemljih oddelki Kraljeve pokrajinske blagajne.
Člen 2 Krajevna pristojnost Pokrajinskih likvidacijskih uradov in oddelkov Kraljeve pokrajinsko blagajne se razširja v P,eški in v /adrski pokrajini na vse novo upravno območje, določeno zanji v izvrševanju kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX St. 452.
Člen 3. Pokrajinski likvidacijski uradi in oddelki Kraljeve pokrajinske blagajne v Splitu, Kotoru in Ljubljani, kakor glede novih, zadevnim območjem pridruženih občin tudi Pokrajinska likvidacijska urada in oddelka Kra-ljeje blagajne v Zadrti in na Reki, opravljajo poleg poslov, ki so jim poverjeni s kr. uredbo z due 18. novembru 1923-11 2440, z zadevnim
pravilnikom, odobrenim s k>r. nrodlx> z dne 23. maja 1924-11 t. K27 in z od>lokom ministra za finance z dne 22. junija 1925-111 št. 12598, izdanim v izvrševanju zakona z dne 3t. januarja 1926-1V št. 100, tudi vse tiste druge posle, katere jim v svoji pristojnosti po sj>orazuimii z Glavnim finančnim ravnateljstvom ministrstva za finance radi izvedbe novo pravne in upravne ureditve na priključenih ozemljih, ki so pripadala bivši kraljevini Jugoslaviji, odkažejo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, guverner Dalmacije in prefekt na Reki v smislu kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, z dne 18. maja 194—XIX št. 432 in kr. uredbe z dne 7. junija 194I-XIX št. 453.
Sprememba cen božičnim drevesom
Ljubljana, 21. decembra.
Spreminja se seznam sedanjih cen božičnim drevesom od 10 do 50 namesto do G0 lir.
Solidarnost med Španijo in Portugalsko
Poročilo o delovanju Zveze industrijcev in obrtnikov
Lizbona, 21. decembra AS. Med kosilom v čast španskemu zunanjemu ministru Jordani je iinel predsednik republike Carmona govor o špan-sko-portugalski solidarnosti. Dodal je, da sedanje težave ne morejo raztrgati prijateljstva Portugalske do Španije, marveč ga okrepiti. Carmona je povedal, da je posledica sedanjih razgovorov vedno večje medsebojno razumevanje med obema narodoma. Grof Jordan je odgovoril, da bodo sedanje okoličine okrepile vezi med obema državama. Španija in Portugalska obojestransko razumeta poslanstvo. ki ga imata obe tako v miru kot v vojni.
Lizbona, 21. decembra AS. Na sedežu ministrskega predsednika sta imela španski zunanji minister Jordana in predsednik portugalske vlade
Salazar dveurni razgovor. Gost, ki je bil sprejet z vojaškimi častmi, je nato obiskal predsednika republike Carmono, s katerim je imel prisrčen razgovor.
Madrid. 21. decembra AS. Tukajšnji listi izražajo živo zadoščenje nad prisrčnim portugalskim sprejemom španskega zunanjega ministra Jordana v Lizboni. To potovanje 6luži utrditvi lojalnih prijateljskih in sorodstvenih vezi med obema narodoma, ki imata po skupnem zemljepisnem in zgodovinskem položaju ter po podobnih idealih iste težnje ter i6te skrbi ter sta navezana na bratsko prijateljstvo zlasti v sedanjih okoliščinah, ko je njuno prijateljstvo stavljeno na preizkušnjo.
Ljubljana, 21. decembra.
V Zvezo 60 včlanjena vsa industrijska podjetja pokrajine in se delijo na devetnajst vratnih sindikatov. Razen tistih že obstoječih sindikatov, ki so 6e preobrazili iz 6tarih odsekov Industrijske zveze, so bili na podlagi ukrepov in sklepov pokrajinske zveze delodajalcev letos ustanovljeni še sledeči sindikati: sindikat stavbenikov, sindikat grafičnih podjetij, sindikat izdajateljev in sindikat lastnikov tovarniških izdelkov. Ko 6e bo ustanovil tudi kino-matogralski sindikat, pa se lahko reče, da bo organizacija industrijske zveze v vseh 6trokah dokončna. Sindikati so pretresali vprašanja, ki so se tikala posameznih kategorij. Najboljši dokaz za njihovo uspešnost je veliko število 6ej (okrog 40), posebno važne po so bile seje. ličoče se vprašanj ie6a, kož, tekstilnih izdelkov itd.
Zveza industrijcev in obrtnikov, v kolikor gre tu za koristi različnih industrijskih sindikatov, razvija mnogostransko delovanje. Zlasti je bila Zveza zelo delovna na važnem področju lesne industrije. Njej je bilo poverjeno tudi zbiranje podatkov o zalogah lesa. Razen tega se je Zveza navila s prevoznimi vprašanji, s cenami, posebno pa z novim režimom izvoza in 6 preskrbo lesa za razne potrebe. Zvezi je bilo poverjeno tudi zbiranje podatkov o zalogah usnja.
Kolikor 6e tiče vprašanja razdelitve tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil, je Zveza dajala navodila prizadetim tvrdkain, vrh tega pa 6e je bavila tudi z vpisom velikoprodajalcev oblačil v poseben seznam.
Kolikor 6e pa tiče preskrbovanja s surovinami, pa rešuje Zveza prošnje posameznih pod-jetiij, jih 6krbno prerešeta, nato pa pošlje višjim oblastem, zlasti kadar gre za preskrbo tekstilnih podjetij, kemičnih tovarn in papirnic. Poskrbela je tudi za revizijo cen mlekarskih izdelkov, premoga, časopisov, električnega toka in kož.
Zveza je skrbela za izterjevanje terjatev v korist sodeležnikov bivšega italijansko-jugoslovan-skega kliringa, za povrnitev varščin raznim podjetjem za javna dela, ki so jih bila izvedla v Jugoslaviji, kakor tudi za deblokiranje tkanin iz bombaža in volne.
Delovanje Zveze se je uveljavljalo tudi v tistih jDOsameznih in splošnih primerih, v katerih 60 se različna podjetja nanjo obrnila za pomoč.
Preteklo leto je bil posebno deloven pogodben-ski od6ek Zveze. Bilo je sklenjenih mnogo kolektivnih pogodb, in sicer 59 za podjetja in 19S5 za delavce. Te pogodbe so sledeče: za kožarsko industrijo, za knjigoveško industrijo, za grafična podjetja, za faktorje, za rudnik »Jugoruda«, za mehanično industrijo, za tekstilno industrijo in za uradnike v industrijskih in obrtniških podjetjij (božična nagrada in najnižje mezde).
V teku so fjogajanja za sklenitev pogodbe v družbi za kemično industrijo v Ljubljani, za kemično tovarno v Mostah in za tramvajsko družbo v Ljubljani.
Posebnega pomena pa 60 pogajanja, ki 6o 6e ">'"i.' ,	m /a pogodbeno ureditev polo-
žaja vseh uslužbencev v industriji in obrti. Vodena so bila ta pogajanja 6 predstavniki delavcev in s komisijo industrijcev, ki jo je v ta namen |x>oblastil zvezni svet v 6voji zadnji seji 4. decembra. Vzajemno razumevanje in 6misel za sodelovanje, ki preveva našo Zvezo in pokrajinsko delavsko zvezo, bosta prebrodila vse težave v korist te pomembne produktivne panoge, v korist uslužbenstva in v korist gospodarstva V6e pokrajine.
Razen tega je Zveza razpravljala in odločila v raznih sporih, od katerih zadostuje, da se omenita dva pomembna razsodiščna izreka, tičoča se delavcev v papirnici Vevče in v pivovarni »Union«.
Zvezni tajnik na raportu pri fašističnih ženah
Danes popoldne je imel Zvezni tajnik v Do-polavoru Ljubljanskega Fašija raport fašističnim ženam, ki so bile tamkaj zbrane. Tovariši-eam, ki jim je pokrajinska zaupnica ženskih fašijev pn. De Vecchi izročila izkaznice za dolgoletno delavnost v vrstah ženskih organizacij, je Zvezni tajnik izrekel besede globokega priznanja in zahvale, predvsem za neutrudljivo delo, s katerim italijanske žene v Ljubljani nudijo svojo pomoč borcem in pomoči potrebnim družinam.
Velikodušni darovi
2eloč pomagati velikemu podpornemu delovanju pokrajinskega zavoda Visokega komisarja v prestolnici in v pokrajini sla industrijca Vavs Ivan (tovarna čevljev v Ljubljani) in Vidmar Angela (tovarna nogavic v Ljubljani) izročila Eksc. Visokemu komisarju 2000 oziroma 7000 lir za podporno namene.
Predpisi za rabo
in nošenje fotografskih aparatov
Člen 1. Brez predhodne pooblastitve je prepovedalo nositi s seboj ali rabiti fotografske aparate, vštevši take za kinemaografsko snemanje zunaj lastnega sanovainja, _ prodajnih obratovalnic ali fotografskih ateljejev.
Pooblastitev izdaja za vso pokrajino Kr. kvestnra in je lahko začasna ali trnjna. Izdajo jo lahko začasno tudi okrajna načelstva im ve-1 j>a v takem primeru saimo na ozemlju zadevnega okraja.
Člen. 2. Kdor se navzlic določbam prednje-pa člena zaloti pri fotografiranju ali ima kakor Koli pri sebi fotografski aparat ali aparat za kinematografsko snemanje, se takoj zapre in kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, z vojaško ječo do enega leta. Odredi se tudi zaplemba aparatov.
Za sojenje kršitev določb te naredbe je pristojno Vojaško vojno sodišče Višjega po-»eljaištva ol»oroženih sil Slovenia - Dalmazia, oddelek v Ljubljani.
Bolgarski proračun
Sofija, 21. dec. AS. Bolgarski finančni minister je izjavil, da je ministrski 6vet odobril državni proračun za leto 1943, ki bo 22. decembra predložen parlamentu. Minister je dejal: »Dočim je večina tudi nevojskujočih 6e držav morala utr-peti zadnja leta mnogo izrednih izdatkov ter zahtevati naknadne kredite, pa Rolgarija v času 1939—1942 ne le da ni redno krila vse proračunske izdatke z rednimi proračunskimi dohodki, marveč je celo zaznamovala 21 milijard 714.000 levov dohodkov, dočim so znašli izdatki 19 milijard 499 milijonov 800.000 levov. Aktiva znašajo nad 2 milijardi levov in bodo uporabljena za plačilo vojaških dobav.
Sofija. 21. dec. AS. Z dekretom ministrskega sveta je bila v Bolgariji proglašena civilna mobilizacija vseh zdravnikov, lekarnarjev in sploh vseh oseb, ki so v zdravstveni službi.
Popust na železnicah za člane 0. U. L.
Zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije sj>oroča, da je prometno ministrstvo raztegnilo na slovenske študente, vpisane v vsetifiliško organizacijo in ki obiskujejo univerze v Bologni, Mila, nu, Padovi, Paviji, Triesteju in Veneziji iste ugodnosti, ki veljajo za vseučilišnike fašističnih organizacij obmejnih pokrajin, to je 50-odstotni popust za deset potovanj od Ljubljane do zgoraj navedenih mest. Študenti, ki žele izkoristiti to znižanje, naj so čimpreje javijo na tajništvu vseučiliške organizacije.
Prima linea, št. 7
Nova številka tednika »Prima linea* prinaša v 6vojem pestrem obsegu zanimive in fjoučne članke, tako na prvi strani članek, ki obravnava Ducejevo pisateljsko delo. s katerim je vsemu narodu dal najlepša navodila za sedanje in bodoče življenje. O požrtvovalnem duhu vojakov razpravlja čianek »Plamenice življenja*, načelen pa jo članek o novi evropski mladini. Na nadaljnjih straneh je zanimiv članek, zakaj je kinematografija umetnost, dalje upoštevanja vreden Članek pod naslovom »Treba je poznali italijanske politične pisce«. Vsega uftoštevanja je vreden članek o Mussolinijevem sindikaliztnu, ki je pokazal novo smer v zmedi raznih izmov. Poseben članek ie posvečen sindikalnim poskusom glede na Slovenijo in Dalmazio. Predzadnja stran je posvečena delovanju stranke v Ljubljani in jKikra-jini, zadnja stran pa bojevnikom in njihovemu športnemu udejstvovanju.
Vsem državnim in samoupravnim upokojencem in vdovam v vednost
Železniške izkaznice se za leto 1943. podaljšujejo pri finančnem ravnateljstvu v sobi št. 3, pritličje, med 10. in 12. uro dopoldne. Vhod je s Poljanske ceste. Obenem z izkaznico je treba izročiti znamke za 80 cent., ki se dobe pri blagajnah na kolodvoru.
Oni, katerim poteče letos veljavnost izkaznice, izdane leta 1938. za petletno dobo, dobe vložek k izkaznici. Vsi ti pa naj predlagajo izkaznice v podaljšanje šele po novem letu, ker finančno ravnateljstvo teh vložkov zaenkrat še nima na razpolago. Vsak vložek velja 1 liro.
Od Združenja javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Wolfova ul. 10/11.
Podaljšanje veljavnosti vojaških nakazil
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata je razjx>slal polom občinskih preekrbovalnih uradov razdeljevalcem racioniranih živil (gostinskim obratom. pekom in trgovcem), z okrožnico št. 28-111 z dne 4. t. m., navodila glede novih r>osebnih nakazil za vojake na potovanju ali v službi izven 6edeža svoje edinice.
Rok veljavnosti 6tarih nakazil, ki je v zgoraj imenovani okrožnici določen do 30 XII. i T., je po višjem nalogu podaljšan do 31. XII. t. 1., kar naj upoštevajo vsi razdeljevalci.
\ \ l!; \ 1, # # # ,if #
27
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Cesarjevo zanimanje se je zbudilo zaradi tega, ker ga je prejšnji večer neka članica igralske družine dvornega gledališča zaprosila, da naj jo zaščiti pred nezasluženim postopanjem gledališkega ravnatelja. Pravilnost in zmernost njene pritožbe, dostojnost njenega obnašanja, lepota njenih oči, so ji takoj zagotovile pomoč vladarja, ki je bil vedno tudi sam izredno vljuden.
Imenovala se je Katerina Schratt; njen oče je bil poštar; bila je stara 28 let. Bila je lepa, ljubke postave, prijetnega glasu, živahnega pogleda, elegantna igralka, sposobna za veseloigro. Dunajčani, ki so vedno radi hodili v gledališče, so ji mnogo ploskali.
Po cesarjevi avdijenci se Jo gledališki ravnatelj zelo spremenil. Postal je nenavadno ljubezniv. Trudil se je, da bi ji dajal najboljše vloge.
Kadar je ona igrala, jo cesar pogosto prihajal v svojo ložo, popolnoma sam s pribočnikom.
V	maju 1888 se je cesarica s svojega heganja z Monakovega vrnila v Avstrijo in se pripravljala, da odide v Gastein. Nastanila se je na obširnem posestvu Lainz in cesar je prišel k njej.
Odkar je Katerino Schratt tako lepo sprejel v avdijenro, igralke ni več videl, razen v njenih vlogah v gledališču.
Elizabeta Jo vedela za zanimanje, ki ga cesar posveča članici svojega dvornega gledališča. O njej sla s cesarjem že večkrat govorila.
V	parku Lainza se ji je v glavo prikradla čudaška misel. Sklenila je s prijateljstvom povezati cesarja in gledališko igralko. Katerina Schratt bi naj bila njena namestnica pri cesarju, kajti ona
je na stalnih potovanjih, cesar pa je tako sam. Igralka bi naj v njegovo bivanje in njegovo okolico prinesla nekaj tiste miline, ki jo je cesar zaradi odsotnosti svoje žene moral pogrešati. Elizabeti se je ta misel, ki je bila proti vsem dvornim in družabnim predpisom in možnostim, takoj zazdela privlačna...
Premišljeno in že ukazano, da se izvrši; poklicala je k sebi igralko, ki je napravila nanjo takoj zelo dober vtis.
Njun razgovor je bil zelo dolg. Elizabeta je začela pojasnjevati svoj namen:
»Cesar se za vas zelo zanima. Živi sam, zelo sam; jaz sem namreč zelo slaba žena. Jaz sem vedno odsotna... Vaša družba bi mu bila zelo prijetna... Ali ne bi mogli midve postati prijateljici in vi boste skrbeli za cesarja? ...«
Igralka je v grozi vzkliknila:
»Jaz sem preveč razburjena... Ne vem kaj odgovoriti Vašemu Veličanstvu.. .<
Tedaj pa so se odprla vrata na široko in sluga je naznanil cesarja Franca Jožefa, ki je bil dozdevno zelo presenečen.
Pogovor se je nadaljeval. Med razgovorom pa so vsi trije čutili, da 6e povezujejo v čudno zvezo prijateljstva in zaupanja.
Dunajsko dvorno gledališče gotovo na svojem odru še ni igralo tako čudno veseloigro, kakor jo je tokrat v svoji sobi uprizorila Elizabeta. Niti najdrznejši pisatelj si ne bi mogel zamisliti dela z vsebino, ki se je tisti trenutek razvijala v sobanah v Lainzu. Glavni igralec je bil njegovo veličanstvo Franc Jožef, avstrijski cesar, madžarski kralj, kralj češki, kralj hrvatski, Galicije, Ilirije in jeruzalemski kralj, veliki knez Transilvanije, vojvoda Lotarinškl, grof in knez Habsburški, knez Tirolske, star 58 let; glavno žensko vlogo je igrala njeno veličanstvo Elizabeta, avstrijska cesarica, madžarska kraljica, hrvatska kraljica., vojvodinja bavarska, stara 50 let; tretjo vlogo pa je imeia gospodična Schratt, hčerka ubogega poštarja, članica dvornega gledališča, stara 31 leL
Proli koncu julija je vladarska dvojica odšla v Ischl na poletne počitnice. Tisto leto je bilo zelo moderno iti v kopališča v Salzkammergutu. Skoraj vse dunajsko plemstvo je bilo tam. Hoteli so prepolni, vile vse zasedene. Na vseh sprehodih pa so se širile samo še govorice: »Katarina Schratt je v Ischlu. Videli so jo, kako se je sprehajala s cesarico...«
Resnično je mnogo plemičev z zgražanjem ugotovilo, da se cesarica javno sprehaja z navadno gledališko igralko... VVittels-bachovka, ki je postala Habsburžanka, si je kaj takega dovolila.
Elizabetina okolica je postala zelo nemirna. Nadvojvoda Rudolf, ki ni bil na dobrem glasu in njegova mlajša sestra Marija Valerija, ki se je zaročila z nadvojvodom Francem Salvatorjem, sta rotila svojo mater, da naj opusti to čudno družbo. Toda Elizabeta je bila gluha na vse opazke.
Nenadoma pa je izjavila, da bo odšla na samotno posestvo Langbat pri Ischlu. Začela ie zopet begati in zopet je bila vsa v objemu svoje bolezni. S seboj je odvedla samo dvorno damo grofico Mailath in ukazala:
»Naj me nikdo ne moti. Hočem popolen mir...«
Ko 6e je vrnila iz Langbatta, je nenadoma odpotovala v Bey-reuth, kjer se je navduševala nad VVagnerjevim »Parsifalom«.
Dne 29. avgusta je bila v Kreuthu pri Tegernsseju. Nato ee je za nekaj dni vrnila v Ischl.
, Takoj po 1. oktobru se je v Miramaru vkrcala in odšla na svojevrstno »romanje«. Najprej je obiskala otok Misolugi, kjer je umrl angleški pesnik Byron, nato pa je odplula na otok Leukadijo, kjer je živela pesnica Sapho. Od tam je odpotovala na otok Krf, kjer je ostala dva mesca.
Sedaj se za cesarja ni več razburjala, ker je vedela, da ne more biti več tako osamljen.
Ko se je cesar predal pridnemu delu v dvoru, si je vsak dan dan zapisal v svoj dnevni red tudi obisk pri »gospodični Schratt«.
Važni predpisi za nadzorovanje tujcev v pokrajini
V	našem časopisju je bila že objavljena zelo važna nova naredba Visokega komisarja »Predpisi za nadzorovanje gibanja in bivanja tujcev v Ljubljanski pokrajini« z dne 11. decembra t. 1. št. 228, ki je izšla v »Službenem listu« dne 16. t. m. in ki stopi v veljavo z novim letom.
Naredba je dalekosežnega pomena, ker vsebuje povsem nove in zelo stroge predpise in se tiče velikega dela prebivalstva. Zlasti v mestu Ljubljani je odstotek onih, ki ne pridejo v poštev kot »tujci« v smislu naredbe, zelo majhen.
Naredba predvsem določa, za katere osebe kot »tujce« velja. So to: predvsem osebe brez državljanstva; nadalje oni, ki imajo sedaj ali ki so imeli pred 1. septembrom 1939 državljanstvo kake tuje države (n. pr. jugoslovansko) izvzemši one, ki so si po 1. septembru 1939 pridobili italijansko državljanstvo in izvzemši one, ki so bili pred razpadom Jugoslavije (pred 4. aprilom 1941) jugoslovanski državljani in ki imajo poleg tega še te predpogoje: 1, da so bili rojeni na ozemljih, priključenih Itali ji maja 1941 (ljubljanska pokrajina, hrvaško primorje, del Dalmacije); 2. da so bili na dan 11. maja 1941 pristojni v kako občino ad 1. navedenih ozemelj in 3. da so na navedenih ozemljih stalno bivali vsaj 15 let ter bivali na teh ozemljih tudi dne 11. maja 1939.
V	boljše razumevanje naj določimo pojem »»tujec« še negativno, to jc, kdo se v smislu naredbe ne smatra za tujca. Tujci niso: 1. vsi sedanji italijanski državljani; 2. vsi, ki so bili dne 11. aprila 1941 jugoslovanski državljani in bili tega dne pristojni v kako občino ozemelj, pripadlih Italiji in ki so pred tem dnem bivali stalno najmanj 15 let na navednih ozemljih ter so bili tudi rojeni na teh ozemljih. Pojem »tujec« je torej v smislu te naredbe zelo širok. »Tujec« v tem smislu je tudi star Ljubljančan, ki biva morda že petdeset let v Ljubljani, a ni bil rojen na ozemljih, priključenih Italiji, ali pa Ljubljančan po rojstvu, ki je bil kot uradnik začetkom 1941 premeščen kam na Gorenjsko, tako da 11. aprila 1941 ni bival na ozemlju, ki je sedaj italijansko.
Vsekakor pa ne bo te določbe interpretirati tako 6trogo, dobesedno, tako da bi tudi tisti, ki ima sicer vse druge predpogoje za to, da bi se ne smel šteti za tujca, bil smatran kot tujec samo zaradi tega, ker je bil tega dne mimogrede ali začasno izven prej omenjenega ozemlja. Po r.ažem mnenju je smisel naredbe ta, da se zahteva, da je dotičnik imel svoje redno bivališče na omenjenem teritoriju dne 11, aprila 1941, ne glede na to, če se je tega dne ali tudi več dni ali tednov ob tistem času mudil izven navedenega ozemlja.
Naredba ie precej obširna in vsebuje za tako imenovane »tujce« stroge predpise in stroge kazni ter ukrepe proti kršiteljem istih. Predpisuje dolžnost prijavljanja oziroma odjavljanja ob prihodu v kako občino pokrajine, ob pre- ali izselitvi iz pokrajine ali iz ene občine v drugo, nadalje nalaga dolžnost prijave odnosno odjave tudi osebam in ustanovam, ki sprejmejo tujca v delo ali službo ali ki odstopijo v last, uživanje (najem) tujcu kako nepremičnino ali stanovanje.
Važna je določba, da sme Visoki komisar eventualno sploh vsem tujcem ali pa posameznikom prepovedati bivanje v določenih občinah eli krajih in da sme izgnati tujce, ki so brez sredstev, ali take, ki se potepajo, postopajo ali beračijo. Tudi ima Visoki komisar pravico, da da izgnati tujca, ki je obsojen za zločinstvo, ali ki je ovajen radi kršitve predpisov o bivanju tujcev ali predpisov za zaščito javnega reda in no-t.anje varnosti ter sploh iz razlogov javnega redi. Iz vseh teh razlogov se lahko vsak tujec zavrne že na meji pokrajine. Namesto izgona lahko odredi Visoki komisar, da se tujec pošlje na mejo pokrajine ali da se internira.
Zlasti važne pa so prehodne določbe naredbe, ki določajo v glavnem sledeče:
Tujci, ki se na dan objafce (16. XII. 1942) že nahajajo v pokrajini, si morajo priskrbeti v roku 30 dni ali potni list ali drugo enakoveljavno listino o istovetnosti, iz katere je razvidno njih državljanstvo in ki je izdana od države, kateri pripadajo; če pa nimajo nobenega državljanstva, mora biti ta listina izdana od države, v kateri imajo stalno bivališče.
Vsi tujci se morajo do 28. februarja 1943 osebno zglasiti pri pristojnem oblastvu (v Ljubljani pri Kvesturi, v drugih občinah pri uradu javne varnosti in kjer tega ni, pri občini), da vlože prijavo bivanja na posebnem prijavnem for-mularju, na kar prejmejo, če ni zadržkov za dovolitev bivanja v pokrajini, prejemno potrdilo o prijavi. To potrdilo se mora na zahtevo vedno pokazati organom javne varnosti. Navedena prijava bo morala navajati popolne osebne podatke ne samo prijavitelja samega, temveč tudi vseh ne nad 16 let starih otrok in sorodnikov prijavitelja, ki žive z njim.
Tujec, ki ne bo imel po 31. januarju 1943 potnega lista al druge enakovredne listine, iz katere bo razvidno njegovo državljanstvo — in tujec, ki ne bo imel po 28. februarju 1943 prejem-nega potrdila oblastva o prijavi svojega bivanja po predpisih predmetne naredbe, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev in eventualno poleg zaporne kazni tudi še denarno do 5000 lir, — poleg tega bodo lahko proti njemu izdani policijski ukrepi (n. pr. izgon).
Imetniki prenočevališč in predstojniki zavodov, bolnišnic, zaiednic itd. bodo morali tekom 1. marca 1943 zahtevati od tujcev, ki so v njih oskrbi, da pokažejo prejemno potrdilo o prijavi ter v slučaju, da ga tujec ne bo predložil, naslednji dan obvestiti o tem oblastvo javne varnosti, sicer bodo kaznovani.
Službodojalci morajo glede svojih služboje-malcev, ki bodo v službi dne 1. 1. 1943, v roku 10 dni po 1. 1. 1943 podati predpisane prijave glede tistih, ki so tujci. Te prijave so obligatne tudi za tiste službojemalce-tujre, katerim je službeno razmerje prenehalo 31. 12. 1942 in se morajo v tem slučaju napraviti v treh dneh po 1. januarju 1943.
Ako so bile pred 1. 1. 1943 kake nepremičnine (stanovanja) odstopljene tujcem v last ali uživanje (najem) in bo ta odstop dne' 1. 1. 1943 še v veljavi, morajo oni, ki so nepremičnine odstopili, napraviti predpisane prijave v 10 dneh.
Poleg predpisov v smislu te naredbe ostanejo pa še vedno v veljavi določbe o uvedbi in vodenju registra prebivalstva (naredba z dne 25. aprila 1942), ki predpisuje prijavljanje občinskemu !
anagrafičnemu uradu vseh sprememb, nastalih zaradi gibanja prebivalstva ob preselitvah iz občine v občino, iz ene hiše v drugo hišo iste občine, nadalje vseh sprememb najemnikov stanovanj itd.
Predmetna naredba, ki ima zelo važne da-lekosežne določbe in ki zadeva velik del prebi-volstva naše pokrajine, ni vsaj po besedilu v vseh točkah popolnoma jasna in razumljiva. Zato se pričakovano upa, da bodo naknadno izdana od pristojnega mesta potrebne interpretacije in po-jasnitve. Posebno so zdi nejasno, ali je tudi za zakonsko neločeno ženo in za nedoletne otroke merodajno, kje je mož oziroma oče imel dne 11. aprila 1941 redno bivališče, ne glede na to, kje so žena oziroma mladoletni otroci takrat bivali.
Za enkrat je treba opozoriti na prijave, ki se morajo izvršiti v januarju 1943.
Službodajalci morajo za službojemnike-tujce, ki zapuste službo 31. 12. 1942, oziroma za one, ki bodo dne 1. 1. 1943 še v službi, napraviti prijave do 3. januarja oziroma do 10. januarja 1943, kakor to predpisuje čl. 27. naredbe.
Nadalje se priporoča, da prizadeti ne odlagajo, temveč da si čim prej preskrbijo v čl. 25. naredbe predpisano listino o istovetnosti, iz katere bo razvidno državljanstvo. Rok za preskrbo tc listine poteče konec januarja 1943, kajti naredba stopi v veljavo z Novim letom (čl. 32.), navedena listina pa se mora priskrbeti v roku 30 dni (čl. 25.). Pri tem se vsi opozarjajo, da tako-zvane osebne izkaznice (carte d identitii), ki jih morajo imeti vsi moški od 16. do 50. leta starosti, ne nadomeščajo listin o istovetnosti, kakor jih zahteva čl. 25. naredbe, ker iz osebnih izkaznic ni razvidno državljanstvo imetnika.	B.
»Citaj in Siri »Slovenca!«
Predbožični večeri v slovenskih družinah
Ljubljana, 21, decembra.
Za letošnjo predbožično dobo je značilno, da še vedno ni snega. Mladina se je nekdaj pogovarjala v tem času o zimskem športu in o smuških izletih, ki jih bo priredila na Stefanavo ali 'na novo leto; letos ni niti ledu in predbožično dobo preživljajo v družinah v gotovem oziru podobno, kakor pred 30., 40. leti, ko še ni bilo med nami navdušenih dilcarjev, ki jim je več za veselo »kri-stijanijo« kakor pa za kos sladke orehove potice.
Vreme se drži še vedno kakor ob jesenskem deževju. Stari in za jugovino občutljivi ljudje že komaj čakajo, da bi zapihal sever. Potem bo začelo nebo trositi nežne snežinke in dobili bomo dolgo pričakovano belo odejo. Oko se je bo razveselilo, zrak bo postal prijetnejši, ljudje ve-drejši.
Za letošnjo predbožično dobo so značilni tudi dolgi večeri skupnega družinskega življenja. V mirnih časih so se raztepli odrasli družinski člani po večerji na obiske, v gledališče ali kavarno, sedaj pa ostajajo doma in preživljajo toploto dolgih zimskih večerov. Stare, ne napoj pozabljene navade so prile marsikje spet do veljave. Zdaj, ko smo tik pred prazniki, si ljudje prizadevajo, da bi vsaj napol pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Odrasli obujajo prijetne spomine in jih pripovedujejo malčkom. Tudi ded ali babica sta prišla do veljave; nekdaj so ju poslušali samo otroci, sedaj pa je krog poslušalcev tako velik, kolikor ie članov družinske skupnosti.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MHnMMH
Zbirajmo lupine pomaranč in limon
Zadruga »Zegoza« bo v sporazumu z zvezo društev »Mali gospodar« začela zbirati posušene lupine limon in pomaranč. Sprejemala jih bo in odkupovala vsak petek popoldne v svoji pisarni na Gallusovem nabrežju. Marsikdo se morda začuden sprašuje, čemu to. Je že tako, da vse preveč stvari še vedno zavržemo. Kaj vse roma po nepotrebnem med smeti ali pa v štedilnik, ko bi prav sedaj morali vse izkoristiti do zadnjega. Koliko je rejcev malih živali v Ljubljani, kako malo pa jih ve, da so tudi lupine limon in pomaranč posušene in zmlete izvrstno krmilo. »Zegoza« bo mlela te lupine in iz njih izdelovala krmilo, ki bo na razpolago članom po znosni in zmerni ceni.
Da se je zadruga lotila tega posla, gre zasluga v prvi vrsti podjetnemu in srečno uspelemu poskusu z divjim kostanjem. Tudi divji kostanj je prav dobro krmilo in letos na jesen je zveza društev »Mali gospodar« zbirala divji kostanj po Ljubljani in pokrajini. Vsega so nabrali približno 40 tisoč kilogramov, V svojih napravah je »Zegoza« predelala večino tega kostanja v zdrob, ki omogoča malim gospodarjem in gospodinjam prehrano kokoši, kuncev, koz, pa tudi pujskov. Podobno bo gotovo uspelo tudi predelovanje lupin. Odvisno je le od malih gospodarjev samih, če bodo nabrali in pravilno posušili zadostne količine lupin.
Priložnost je nanesla, da sem doživel pri znancih večer, ki je te dni pred božičem tako značilen in lahko bi tudi rekel, tako značilen za naš slog družinskega družabnega življenja.
V topli sobi so sedeli trije otroci, ded pa jih je pripravljal na ljubko opravilo, ko bodo delali jaslice. Najprej so morali poslušati legendo o možu, ki je hodil od hiše do hiše in trkal na vrata, da bi dobil prenočišče za svojo slabotno ženo, ki je pravkar rodila otročička. Ljudje pa so bili trdo-srčni in ju niso marali sprejeti pod streho.
Tik ob gozdu je zagledal mož pastirski ogenj, tja je krenil, da bi dobij vsaj žerjavice, da bi zakuril, ko bo moral prenočevati v votlini. Potem jc povedal ded, da so se pastirski psi zaleteli v ubogega moža, da bi ga spodili, vendar mu niso mogli storiti nič žalega; kazali so zobe, grizti pa niso mogli. In ko se je tuji mož približeval pastirskemu ognjišču, je vrgel pastir gorjačo vanj. Tudi gorjača ga ni zadela.
Šele tedaj, ko si jc nagrcbel neznani popotnik žerjavice kar z rokami in si je nasut v plaši, je postir ostrmel. »Kdo je neki ta mož, ki mu psi ne morejo do živega, ki ga gorjača ne zadene, ki ga ogenj ne žge?,« je premišljeval in krenil za njim.
Potem je prišel v votlinico, kjer je sedela lepa žena z otročičkom v jaslih. Pastirja, čeprav je bil trdega srca, je revščina, ki jo je videl, ganila. Segel jc v torbo, potegnil toplo ovčjo kožo in pokril z njo otročička. Otroci, ki so poslušali deda, so sc oddahnili: »Pa je bil le dober ta pastir!« — »Počakajte, da povem naprej,« je povzel spet ded. »Dete v jaslicah je ljubeznivo pogledalo pastirja in v tem hipu je spregledal: videl je angelce, ki jih je vse polno v votlini, slišal njih pesem in gosli in piščali. Takrat je pokleknil na kolena, zakaj spregledal je, da je prišel k sami Sveti Družini ...«
Tako je pripovedoval ded legendo o Kristusovem rojstvu, ki jo je zapisala Silma Lagerloef. Potem je šele razgrnil knjigo in pokazal podobe vseh oseb in živalic, ki spadajo k jaslicam S kakšnim » veseljem so malčki ugibali, kdo je sv. Jožef in kdo oni trdosrčni pastir, ki je zagnal gorjačo vanj. Ded je nastopil s svinčnikom, papirjem in škarjami, ter začel prirezovati in izrezovati figure. Otroci so si jih izbirali po vrstnem redu, potem pa so jih barvali s pisanimi svinčniki, kakor so se učili v otroškem vrtcu. Vmes so prepevali božične pesmi in tako so izdelali svoje prve otroške jaslice. Samo do krutega pastirja niso dobili pravega odnosa; nikdo ga ni maral in ded si ga je moral pridržati zase.
Dobave električnega toka. — Gospodarski bilten agencije Štefani piše: Nedavno ie bil zaključen važen sporazum za dobavo električnega toka mestu Ljubljani in sicer na osnovi sporazuma od julija lanskega leta, po katerem so nasledstvene države dedovale na njih ozemljih ležeče, naprave. Prva pogodba je bila sklenjena za dobave električnega toka iz centrale Tacen, ki je seda jv posesti deželnih koroških elektra-
KULTURNI OBZORNIK
Dve važni zgodovinski razpravi
2. Dr. Josip Turk: Vpliv protestnntizma na slovenski narod (»Revija Katoliške akcije« št. 5-8).
Z nastopom protestantizma je stopil v razvoj slovenskega naroda zgodovinski činilec, ki je vplival in še vpliva na miselnost Slovencev tudi v naši dobi. Prav o tem vplivu govori razprava dr. Josipa Turka ter popravlja napake, ki jih jc ustvarila o vlogi protestantizma ter njegovega razmerja do kulture formalistično matematična metoda naših literarnih zgodovinarjev. O prote-stantizmu in njegovem vplivanju govori pod tremi vidiki: narodnim, svetnokulturnim in ver-s>ko moralnim. Že vnaprej pa pove, da je usodna in največja napaka prav' ta, da se ti vidiki med seboj nasiloma ločijo in se prezira lestvica vrednot, kakor da bi versko moralno področje bilo le neko področje poleg narodnega in svetno kulturnega področja brez prave notranje harmonije med njimi. Težnja razprave je ta, da obsodi enostransko pojmovanje nekaterih vrednot, prikazuje pa celotnostno gledanje, kjer sta kultura in narodnost sestavni del obče hierarhije vrednot.
Z narodnega vidika je najprej resnično, cla bi brez katoliške vere in Cerkve slovenski narod že v srednjem veku izginil z zemeljskega površja. Ce. se individualni narodnostni čut v krščanskem srednjeveškem občestvu ni toliko gojil, je bilo to za majhne narode dobro, kajti če bi se narodnostni čut dvignil že takrat, ko so bili nekateri veliki narodi še dokaj prežeti s poganstvom, bi od tega imeli škodo le majhni narodi, ki ne bi mogli kljubovati poganski brezobzirnosti svojih sosedov. A prav o protestantih jc treba reči, du pomeni njihova reformacija pri nas višek tujega vpliva. V vsem katoliškem srednjem veku ni bil vpliv nemštva na Slovence nikdar tako velik, kakor v dobi protestantske teformacije. Protcstantizem so pri nas šu m nem-
ški plemiči in nemško meščanstvo. V njih je do- ■ bil Primož Trubar svoje zaščitnike. Bistvo vpra- I šanja je pa vendarle v tem, da se je protestan- I tizem postavil po robu katoliški veri in Cerkvi, I ki sta bili s slovenskim narodom tako globoko povezani. Ce bi Trubar delal z kakih narodnostnih vidikov, bi moral spoznati, koliko škoduje slovenskemu narodu s svojim protestantizmom, ker ga je začel trgati od katoliške vere, ki mu je bila v toliko korist. S tem, da je Trubar začel razdirati miselno in versko enotnost slovenskega naroda, je naredil nepopravljivo škodo, ki mu je zgodovina ne more oprostiti. V narodnostnem oziru je protestantizem vplival na Slovence torej zelo negativno.
Teža vsega vprašanja v razpravi se nanaša na svetnokulturno področje, kjer so protestanti izdali prve slovenske tiskane knjige. Mnogi tega dejstva ne presojajo pravilno. Sklepajo namreč iz njega, da je protestantizem bolj napreden kakor katolicizem, zato narodu bolj koristen. Razne literarne šole pri nas proslavljajo dobo protestantske reformacije med Slovenci kot junaško dobo slovenske literature, naslednjo katoliško dobo pa podcenjujejo in prezirajo. Poleg tega, da so Trubarju potisnile pero v roke prav posebne okoliščine (ker iz pregnanstva ni mogel ustno govoriti, se je posluževal knjige; ljudski prevod sv. pisma je nujno zahtevala narava protestantizma, ker protestantizem uči, da naj vsak sam zase črpa vero iz sv. pisma), ki prav nič ne izhajajo iz kake samostojne težnje po ustvarjanju kulture ali narodnega jezika, pač pa so videle v slovenščini le sredstvo protestantske propagande, je treba predvsem gledati na pojav protestantske slovenske književnosti s celotnega vidika. Pod tem vidikom pridemo do nujnega spoznanja, da je bila protestantska slovenska literatura katoliškemu slovenskemu narodu tuja in škodljiva, ker je cepila tako njegovo versko kakor narodno edinstvo. Seveda se vse to spet prenaša na osrednje vprašanje o razmerju med idejo in kvaliteto. Nekatere naše literarne šole stoje namreč na stališču, da je odločujoča le kakovost in naravno pod tem vidikom motrijo vso našo literarno in kulturno preteklost. Toda en-
krat za vselej je treba poudariti, da je to zelo velika zabloda, ki so ji žal podlegli nekateri ii-terati katoliškega izvora. O takih malikovalcih kvalitete je dejal Slomšek: »So, ki za materni jezik vse dajo, zrno zavržejo, da le lupino imajo, kar je malikovanje in greh.« Jezik ni nekaj takšnega, da bi vse drugo moralo stopiti za njim v ozadje, tudi z ozirom na škodo, ki jo raba jezika lahko povzroči. Protestantska slovenska književnost pa je bila slovenskemu narodu tuja in škodljiva tako po svoji vsebini (ideji), kakor tudi po svojem izvoru in namenu. Tako lahko rečemo, da se prava slovenska narodna književnost ne začenja prav za prav s protestantsko slo-vensko književnostjo, ker slovenski narod nikdar ni bil in tudi ni postal pripadnik protestantizma in ker za narodno književnost nikakor ne moremo smatrati samo jezikovno lupino brez narodnega jedra. Taka uporaba slovenskega jezika je bila le jezikovna zloraba. Jedro vprašanja se torej vrti okrog pojmovanja kulture. Katolicizem nasprotuje zgolj tostransko usmerjeni kulturi, zato je med zgolj svetno usmerjeno kulturo in njegovim pojmovanjem sam po sebi razumljiv kulturni boj.
Najbolj usodno pa je vplival protestantizem na Slovence v verskem oziru. Tu je njegovo najbolj svojsko področje, kjer se je pa najslabše odrezal. Nelogično je govoriti o reformi protestantizma. Pojem reforme vključuje namreč po-boljšanje. Toda osnovni nauk protestantizma je prav trditev, da se človek moralno sploh ne more poboljšati. Protestantska reforma je torej nesmisel. In res je iz protestantizma prišlo med Slovence veliko kvarnih versko moralnih posledic, ki jih je šele prava katoliška obnova mogla odpraviti.
V poznejših stoletjih je skušala resnična katoliška obnova (kako so bili voditelji naših lite-ranih šol pod vplivom protestantizma kaže najbolj to, da so sledeč protestantom poimenovali protestantsko gibanje reformo, pravo katoliško obnovo pa protireformo!) popraviti rane, ki jih je povzročil protestantizem nn telesu slovenskega naroda. To se ji je v odlični meri posrečilo. Nastopila je cvetoča doba verskega življenja,
Raj v Rusiji
Komunisti so svojim ukradli Boga, srečno po-
smrtuust iu nebesa, zato jim pa obetajo paradiž na zemlji. Mar* »nm s svojimi materialističnimi formulami ni mogel dobiti 11» delavce komunističnega raja, obetal jim je le »svoboden razvoj«, a še to v nasprotju h svojim naukom, da ho treba uvesti »prisilno delo«. A kako uaj bo ob »prisilnem delu« svoboden razvoj ali celo raj? Najmanj. kar si človek teli, je vendar svobodna izbira dela, če io mora delati. Kes pa komunizem svobodne izbiro dela no more dopustiti, ker bi nastal strašen kaos. Zagotovite delavcem ladost-no preskrbo, pa jim recite, da naj si vsak izbere listo delo, ki ga najbolj veseli, ali pa iudi nobenega. pa boste videli, kako se bo delovni red iz-prevrgel v nered! V sedanjem redu, ki je res v njem tudi mnogo nereda, še gre. ker delujejo poleg svobode še rami čiuitelji, nagoni, naravni darovi, razmere, potrebe, slučaji, ki spravljajo delavce k raznim delom, tako da se končno delo nekako porazdeli. Nihče pa seveda ne bo dejal, da je to paradil. A oznanite popolno svobodo, enakost in bratstvo, kakor mora to oznanjati komunizem. pa boste videli, kako se bo sedanji red — nered še tisočero poslabšal. Komunizem se ali izprevrin v divji nielei, popolno anarhijo, ali pa mora uvest j silo in strah, tiranijo. Srede v komunizmu ni. Ali — ali! Oboje pa namesto raja ustvari na »enilji pekel!
Ali res verjamete komunistom, da je v Rusiji obetani paradiž? Seveda ima tudi glagol »Iliri« tri ča-e: je bil, je in bo. l)a ni bilo v Rusiji obljubljenega raja takoj izpotetka v revoluciji in po revoluciji, to jo dosti umevno. Prevrat je prevrat. Vendar je pa že komunistični prevrat v Rusiji naznanjal pekel. Tako strašno in razuzdano klanje, kakor je nastalo pn Rusiji, daljo časa ni mogoče. Proti diktaturi proletariata mora nastopiti diktatura saniosilnika, ki nastopi z brezobzirnim terorizmom in zopet v krvi zaduši razbrzdano svobodo, h tem pa seveda tudi uniči velikim množicam umišljeni raj. Tudi v Rusiji je bil« tako. A kar je bolj čudno, še p« letih in letih pod drugim diktatorjem Stalinom so se pokazalo potrebne »čistke«, in kar je šn bolj čudno, čistke tudi v višjih krogih — tudi v komunistični družbi so namreč proti naukom komunizma družabni »kroti« — in kar je najbolj čudno, čistke med najvernejiimi komunisti in nnjzvestejšiuii tovariši Lenina samega: Kanienjev — ustreljen: Ziuovjev — ustreljen. Huralov —< ustreljen.; Mačkovoki — ustreljen; Trucki — izgnan. Naravnost strašna je lista ustreljenih velikih borcev komunizma, tudi Stalinovih sodelavcev! Ali pa čistka v vojski! Stalin jc dal ustreliti nad tisoč generalov, med njimi slovefega maršala Tuliafev»koga s sedmimi tovariši. Ali jn v ruski vojski tako strašna anarhija, ali jc pa tako strašna diktatura Stalina! Pa hi bili v-i ti tisoči izdajalci komunizma, tn ni verjetno; če so pa. so morali spoznati, da je komunizem prnkleMvn za Rusijo! fiolnvo pa ti strašni pojavi no kažejo na In. da lii bil v Rusiji rai!
O raju za prnletariat niti ni treba govoriti. Za vojsko so dobre skrbi, tn jn res, ker jn obramba in da l>j hila obramba nasilnega režima. Delavci, ki so najbolj sanjali n komunističnem raju. so globoko razočarani. Komunisti, ki so šli v Rusijo preučevat razmere, sn ujemajo v tem, da delavci t Rusiji dostj slabšn živo. kakor pa delavci v kapitalističnih zapadnih državah, kam, da hi bilo mogočn govoriti n kakem »raju«. Kmetje s» pa prav tlačeni. Boljši (kulaki) sn poginili pri strašnem delu pn gozdovih, kamor »o jih pognali z njihovih polj, drugi pa delajo težko tlako zn armado in industrijske delavce.
Ali bo prišel v bodočnosti tisti raj? Po tistem usodnem ali — a I i, ki se mu komunizem ne more ogniti, bosta v Rusiji tudi v bodočnosti vladala sila in strah. A niti nn govnrimn o tem, da brez religije in morale, ki ju komunizem h satanom načelno izkliučuin, sploh ni mogoč srečen socialni rod. Tehničen napredek jn mogoč, a ne sreča v dušah. Satan more ustvariti pekel, nebes pa no more!
Kažejo na velikn Rusijo. Ali so zasužnjene masn. ki jih žene snmosjlnik z bičem v boj. dokaz resnično veličino in prave narodovo sreče?
d.
tmmmrnammmmmmmmmmmmmammBr- *
ren, druga pogodba pa je bila sklenjena z druži bo za pre.skrlx) električne sile na štajerskem, ki je sedaj v [Kiscsti deželnih koroških clektra-rudnikov. Dotlej obstoječe pogodbe med temi napravami in Kranjskimi deželnimi elektrarnami so bile nadomeščene z novo pogodbo, ki zagotavlja mestu Ljubljani in pokrajini dobavo toka za 5 let na osnovi enotne cenc tako za tok, ki ga dobavljajo kalorične kot vodne centrale. Zaradi morebitnih izprememb cen premoga jo dovoljena meja do 20%. Veljavnost pogodb jo predvidena s l julijem letošnjega leta.
katoličani so ustvarili prvo res slovensko narodno književnost, ki so jo Slovenci lahko vzeli r. veseljem v roke. 17. in 18. stoletje pomeni pri Slovencih višek katoliškega življenja.
Ob koncu 18. stoletja je doba jožefinizma in janzenizma zopet med nas zanesla protestantski vpliv. Ko je ta doba minila, pa se je pojavil liberalizem, ki se je prav tako pod vplivom protestantizma javljal v politični gonji proti katoliški Cerkvi in papeštvu. Liberalizem je začel ustvarjati kulturno zgodovino, kjer je skušal prezreti ali potisniti v ozadje kulturni pomen katolicizma, dvigniti in poveličevati pa pomen protestant-stva. Toda ta kulturna zgodovina greši s tem, da presoja vso kulturo enostransko, z literarnega nli celo iilološkega vidika. Prikrojila si je formalistično matematično metodo, ki šteje, meri iiv tehta le z zunanjimi merili. Treba je izvesti revizijo metode. Proti formalistično matematični metodi je treba uveljaviti vsebinsko metodo. Šele ta metoda nam bo dala resnično sliko o vlogi protestantstva in katolištva v kulturnem razvoju slovenskega naroda.
Vpliv protestantizma pri Slovencih je torej veliko večji, kakor pa si more predstavljati povprečno poučen človek. Še danes celo med slovenskimi katoličani ne manjka pojavov, ki so so rodili vsaj pod nekim daljnim vplivom protestantizma, ki še živi na svetu in se tudi kulturno udejstvuje. V katoliškem narodu je v soglasju z narodnim duhom treba take pojave izločiti. Naš katoliški napredek je treba zgodovinsko nn-vezuti na dobo katoliške obnove, ki sta jo prekinila jožefinizem in janzenizem ter ga obogatiti z novimi katoliškimi momenti.
Kakor prej Ušeničnikova, tako nnm tudi Turkova razprava dovolj jasno ponazoruje zgodovinske vzroke sedanjega stanja na Slovenskem. Le kdor pozna vse te vzroke, pozna tudi jedro vprašnja, okrog katerega se vrte že dokaj; let naši literarno zgodovinski in idejni spori.
France Glavač. .
*
V zadnjem poročilu o Ušeničnikovi razpravi o obletnici prvega katoliškega shoda v Ljubljani
2$ hJO&JM, novice,
Koledar
Torek, 22. dccembra: DeinetrlJ, mučenec; Is-hirijom, mučenec; Flavijan, mučenec; Heremon, škof in mučenec; Flor, mučenec.
Sreda, 23. decembra: Viktorija, devica in mučenica; Servul, spoznavalec; Mardonij, mučenec; Teodul, mučenec; Migdonij, mučenec.
Lunina sprememba: 22. decembra ščip oh 10.03. Herschel napoveduje vetrovno vreme, sneg.
Novi grobovi
+ Ivana Oražcm. V 66. letu starosti je zatis-nila oči Ivana Oražem, pocestnica in trgovka v Ljubljani. Blago gospo, ki je bila zaradi svoje dobrosrčnosti znana po vseh Mostah, bodo pospremili na zadnji poti v sredo popoldne ob treh iz Predovičeve ulice 5 na pokopališče v Štepanji vasi.
■f Marija Hafner. V Ljubljani je unrla grspa Marija Hafner, vzgledna mati. Pokopali jo bodo v torek ob treh popoldne iz kapelice sv. Kriš'o!.i na Žalah.
•f1 Marinfek Anton. 7. novembra je tunlr g.
Marinček Anton, uradnik Pokrajinske delavske zveze. Sv. maša zadušnica bo 20. decembra ob osmih v cerKvi Marijinega Oznanjenja.
-j- Marija Zalokar. 10. decembra je umrla gdč. Marija Zalokar, trg. sotrudnica tvrdke Sumi Pogreb je bil včeraj ob 2 popoldne z Žal na |x>ko-pališče k Sv. Križu.
+ Jože in Tončka Lužar. Umrla «!a Jože in Tcntka Lužar, rojena Toman. Sv. maša zadušnica bo v torek, 22. decembra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom.
-f- Florenini Ludovik. Po dolgi bolezni je v 73. letu umrl višji poštni kontrolor v pokoju g. Ludovik Florenini. Pokopali so ga v nedeljo popoldne.
Naj vsem sveti večna luč, vsem, ki žalujejo za svojimi dragimi, naše iskreno sožalje.
Naročnikom »ISaie kn/lgc«
Prva knjiga svetovno znanega romana Charles Dickens:
DORRITOVA H&iMLAJSA
izide v i o r e le
Naročnike prosimo, da jo dvignejo v ljudski kn igarnl v Ljubljani, Pred Skotijo 5
—	Za Bnžič in Novo leto darujo vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno še po dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod »Družinske pratike«, ki razpisuje za leto 1943 pelnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi vi takoi
—	So vedno deževno in toplo vreine. Od 15. t. m. naprej kaže toplomer vsak dan jutranjo in dnevno temperaturo nad ničlo. Je zelo toplo, za ta čas nenavadno vreme. Močni nalivi so trajali od sobote do nedelje zjutraj, ko je padlo po de-žomeru 22.3 mm dežja. Od nedelje na ponedeljek je tudi rosilo in je bilo 8.6 mm dežja. Nedelja jo bila drugače meglena in oblačna. Tudi jutro v ponedeljek je bilo megleno. Deloma jo rosilo. V nedeljo jo bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum +8, dnevni maksimum pa +0.4, ki je bil nespremenjen napram soboti. Od sobote do nedelje opoldne je barometer padal in dosegel v nedeljo zjutraj 703.8 mm, v nedeljo opoldne pa se je začel naglo dvigati ter je v ponedeljek zjutraj dosegel 773.2 mm. Torej velik dvig za dohrih 10 mm.
—	Nesreče na deželi. Na Jezom pri Kamniku, občina Preserje, je 14 letnega posestnikovega sina udaril konj močno v glavo. S težko poškodbo je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Posestnikov sin. 21 letni France Mlakar na Rakeku, jo jahal konja in padel. Zlomil si je desno roko. — Alojzi ja Šmrekarjeva, 30 letna žena posestnika na Primskovem, okraj Novo meslo, je padla z voza in si zlomila levo roko.
—	Kraj, kjrr kompas stavka. Eden najbolj znamenitih krajev na svetu je malo mestece Gold Ilill v državi Oregon v Združenih državah Amerike, kjer so zakoni magnetne igle izgubili svojo veljavo. Čc tam položiš kroglo na čisto ravno ploščo, ne bo ostala na svojem mestu, marveč se bo trkljala proti severu. Čc pa nasprotno na popolnoma brc/vetroven dan vržeš kak predmet proti severu, bo prišel na/oj tja, odkoder si ga vrgel. Te čudne pojave pa opazu jejo somo na razmeroma malem prostoru, približno pol kilometra v premeru. Na tem ozemlju gnezdijo tudi mali ptički in ko letijo
je izostala pripomba, da je bila razprava pri-
občena v »Reviji Katoliške akcije«. Obe razpravi, Ušeničnikova in Turkova, sta v zadn ji (5.-8.) številki te revije, ki se naroča na naravi RKA, Kopitarjeva 2.
Razstava MiheJič-Tine Kos
(V salonu »Ribnica« na Pražakovi cesti.)
Mislim, da sem že nekoč napisal, da spada slikar Franre Mihelič med tiste vrste umetnikov, ki v svojem poklicu dobro vedo, kaj hočejo, ki so že daleč preko poizkusov, omahovanja in teoretiziranja: »danes se bomo vrgli pn na socialne motive«, ali kaj temu podobnega. Gotovo je, da niso »padli učenci z neba«! Toda njihovo učenje je bistveno različno od preizkušanja »bravur« umetniških enodnevnic. Nekje globoko v njihovih dušah že tli ogenj instinkta in podoba sveta si žo prevzema slutenjsko obliko. Dokler ne »zadenejo« pravi ton, ki je v stanu dati slutnjam resnično obliko, si iščejo <q>oro. Ko pa najdejo to ravnotežje, se jim odpre njihov svet v vseh dimenzijah. Odslej korakajo nevzdržno proti svojemu cilju. Slikar Mihelič je že zdavnaj na svoji poti. Zadnje njegove razstave in tudi pričujoča govore za lo. Mihelič je tisti slikar, ki je najbolj dosledno obračunal z larpurlartističnim razprezanjem duhovnosti v naši umetnosti. Namesto te pa se je naslonil na neizmerno zakladnico narave in ta mu je kot veliko darilo naklonila dvoje: prvič, obliko, ki ne pozna šablone, ne borbe s praznimi sencami, ne slabokrvnosti; in drugič: pravo duhovno vsebino, počivajočo na realnih temeljih, navezano na določeni svet. To je vsebina narodnih običajev, silna krvna vez naroda z zemljo, narodna legenda, polna pravljičnosti, a po svoji usodnosti tudi groze. To je pravi, resnični duhovni svet, zgrajen na trdnih filozofskih temeljih, in na iskrenem občutju sodelujočega srca. Pesem slovenski zemlji in njenemu človeku, zapeta v mračnem molu. Slikar vidi krajino polno otožnega razpoloženja umirajoče jeseni ali zgodnje pomladi. Pod mokrotnimi zastori neba na razmočenih kolovozih in vaških trgih živijo kurenti svojo življenje in
čez to ozemlje, se zdi, ka.kor bi jih neka magična sila vlekla k tlom. Živalice zaidejo v krog močnih magnetičnih struj. ki jim onemogočijo polet. Doslej se znanosti še ni posrečilo, da bi odkrila vzroke teh čudnih pojavov. Zdi se, da so normalni naravni zakoni na tem mestu precej o/ko odmerjenem prostoru popolnoma brez veljave.
<£ju&žfatia
1 Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava za mesto Ljubljano razglaša, da je plačilo davkov in sploh vseh davščin dovoljeno lo po poštni položnici na račun davčno uprave ali pa direktno pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu. Davčni izvršilci niso pooblaščeni sprejemati denarja nn račun raznih davščin in taks. V svrho razbremenitve blagajne pa bi bilo želeti, da so izvrši) plačila čim več potom pošte. Blagajniška plačilu večjih zneskov ali vplačila z različnimi novčanicami je treba opremiti z denarnim seznamom.
1 Zalivala! Vincencijevi konferenci v Trnovem se kar najlepše zahvaljuje /a lir 200, ki jih jo darovala gospa Josipina Sartori za reveže mento vene« na grob t g. dvornega svetnika Bonača. Bog povrni!
1 ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBEDNEJ-SIH - SLEPIH, DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH.
1 Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. deccmbra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Pri-četek 26. decembra od 5 |iopoldne. Nadaljnji spored bosle /vedele v zavrniti. Prijavite se čitnpreje na Predstojništvo lichtcnturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
1 Za božično praznike vas vabi Frančiškanska prosveta v svojo dvorano, da si ogledale krasno božično dramo »Vrnitev«, ki jo je spisal domač avtor Vombergar. Prod vašimi očmi se bodo odigravali prisrčni prizori sv. večera na deželi. V lo svetonočno razpoloženje poseže usoda s svojo neizprosno roko. Predstave na sveti dan, 25. t. m., in v nedeljo, 27. t. m., obakrat ob 4 po|io!dne. Vstopnico v predprodaji v trgovini Sfi-ligoj, Frančiškanska ulica 1.
I Starši! Korepetitorij daje vašim otrokom, ki obiskujejo gimnazijo, trgovsko akademijo, trgovsko, meščansko in ljudsko šolo instrukcije iz vseh predmetov dnevno po dve uri (razlaga poprava nalog, izpraševanje itd.). Honorar ni/ek, revni popust. Prijavljanje dnevno od S—12 in od 14—16, korepetitorij. Mestni trg 17-1.
I Koncertno občinstvo opozarja Glasbena Matica, da je morala preložiti IV. simfonični koncert na ponedeljek, dne 28. t. m. Začetek bo pravtako ob 18. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi in izvajal se bo pod vodstvom Karla Rupla celotni napovedani spored.
I Veliko poslanstvo vrši Jalnov »Donu s svojo vodilno mislijo, da je dom temelj vsega našega življenja in je zato vreden vse ljubezni in vseh žrtev. Igro bo uprizoril »Rokodelski oder* na dan sv. Štefana, v soboto ter v nedeljo 27. dccembra ob pol 5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo obakrat od 10 do 12 dojxildne in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Pet trarkova 12-1. d.csno.
I Mladinsko predstava zn novo loto. P. Kri-zostom. znani mladinski pisatelj in velik prijatelj najmlajših, jo napisal dvo ljubke igrici »Začarana kraljevska otroka« in »Mali Jezus jo prišel«, ki ju bodo na novega letn iu v nedeljo 3. januarja ob 4 popoldne uprizorili križarji in klarice v frančiškanski dvorani. Opozarjamo staršo in vzgojitelje na to predstavo. Svojim malim varovancem nudite s tem obiskom najprijetnejše božično veselje. Vstopnice od 8 lir navzdol so že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska 1.
Obvestijo
Za praznike bo tvrdka »Everest« — Prešernova ulica 44 izposojala grmnofone in plošče. — D.i ne bo prevelik naval zadnji dan, naproša tvrdka cenjene interesente, da si pravočasno izberejo in rezervirajo gramofou in plošče, ker je število omejeno.
1 Mislite na bodoče dni! Učite se modernih jezikov! Italijanščino, nemščino, francoščino in angleščino poučujemo po najugodnejši in praktični metodi. Novi tečaji iz vseh jezikov se začno prihodnji teden. Ure po izbiri. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
Gledališče
Opera. Torek, 22. decembra ob 16: »La Bohemc«.
Iieil l'i'uuiiuraki, — tirouu, M. decembtu ob lu: »blupa uu4>. Operem Izven. Zuižuue eoau od 2u lir navzuol.
—	Četrtek, il. dccembra: /.uprto, — Potek, 25. decembru ub 1«; »Tiavialu.. izven. — Sobota, 2ti. deccmbra oU 10: »liusparonu«. Izven. — Nedelja, 27. decembra ob 10: »Thms«. Izveu. — Ponedeljek, 2S. decembru: Zaprlo.
Abuncnte preinlcrskegH reda opozarjamo nu torkovo preunlnvo Puccinijuve opere »l.a liuiiemat. Libreto opeie je posilit po slovitem Muigerjovem romanu. Oseut: Kudoli, glusbeu.k — Lipušcck, Marcel, slikar — Junko, Schuuuard, glasbenik — Bolničar, Golim, filozol — Detelto, Miuii — Vidalijevu, Musella
—	Polajuurjevu, lleuoit. hišni posestnik, Alciilor — Anžlovur, 1'arpiguui — Kristuučič. Dirigent: 1). Ze-jiro. ltežiju in scena: C. Dehuvec. Zborovodja: II. Si-inoulti. Slovenski libreto opere v štritofovem prevodu jo v prodaji v operni blagajni
Opera pripravlja 1'ucclnljevo opero Sestra An-Kcllku« v režiji Hubertu 1'rlmužlča lu Beethovnovo »7. simfonijo« v koreografiji .Maksa KUrbosu, pod glasbenim vodstvom dirigentu Autonu Nellutu. — Premieru bo Ju. decembra.
Dramsko gledališče. Torek, dne 22. decembra ol> 1(1.30: »Oče«. Kod 1'orek. — Sreda, 23. decembra ob lii.uU: »Primer ilr. llirna«. Iied Sreda. — Četrtek, 21. decembra: Zaprlo. - I'etek, 23. decembra ob 111: »Očo naš...«, Izven — Sobota, 2li. decembru ob 14: »Po-terekovo poslednjo sanje ... Izven. Zelo znižano cene od lu lir navzdol. Ob 17: »1'les v Trnovem«. Izven.
—	Nedelja, 27. decembra oh lil: »Princeska in pastirček-. Izven. Zelo znižane cene od lu lir navzdol, Ob Hi: 'Hamlet«. Izveu, — Ponedeljek, 2H. decembru: Zaprto.
Strlndherg: »Oče«. Drama v treh dejanjih. To delo je prišlo po dolgih letih spet nn oder in ima zn vsebino družinski konflikt in sicer boj moža in ženo za premoč • volje. Psihološko globoko v človeško dušo sogu,io'u ilraniu vsebuje dve osrednji vlogi: možu, ki ga ho igral P Kovič in njegovo ženo, ki .io igra On-hrtjelčideva. Nastopajo Se: Bortu. njuna hči — Sim-čičevn, dr. Ooslerinark — lvošič, pastor — Gorinšok. dojilja — Krnljevu, Noojd — Potokar. Delo je zrežiral Jožo Kovič.
BSBaBBIlHBHaHBBliaBBIIBaBaHMM
1 Prva produkcija šole Glasbene Matice bo danes ob pol 6 zvečer v mali iilharmonični dvorani. Sjicrcd je zelo obsežen, nastopilo bo okrog 30 go- jjj jencev, ki posečajo pouk v klavirju, violini in čelu 3 na glasbeni šoli. Podrobni spored se dobi v S knjigarni Glasbene Matice in velja obenem kot g vstopnica v malo filharmonično dvorano. Opozarjamo. di bo začetek točno ob pol 6. Druga javna produkcija šole Glasbene Matice pa bo v sredo, dne 23. t. m. ob tri čelrt na 6 v veliki filharmoniv-ni dvorani. Na tej produkciji pa bodo nastopili gojtnei klavirskega oddelka, dalje gojenec solopev-skega oddelka, šolski orkester, mladinski zbor ter mlad°nc-ki zbor in šolski orkester skupaj.
1 Igrače darila »Ciciban« za božič Va6 vabi ENGELMAN, Tavčarjeva ulica 3.
I Kaj je Super čaj? Te dni sc je pojavil v vseh boljših trgovinah in kavarnah čaj z imenom Super (nud čnj), kj ima vsa svojstva kolonialnih čajev in jih po okusu, aronti in barvi celo prekaša. Super čaj je plod resnega in znanstvenega raziskavanja ter so se pri predelavi prvin poslužili sličnih postopkov kakor jih uporabljajo pri drugih kolonialnih 6ajih (ruski itd.), pri tem pa se je zlasti pazilo na to, da. se nc uničijo hranljivi vitamini ter da se izločijo v.se tvarine, ki bi kakor koli lahko neugodno delovale tudi na najobčutljivejše osebe. Zaradi teh izrednih lastnosti je Super čaj obenem hranilni oziroma dieiični čaj. Nn podlagi anoiiz je bil postopek prijavljen patentnemu uradu za mednarodno zaščito v Bernu, kjer je vzbudil na polju hranil pravo senzacijo Super čaj je v prometu v različnih velikostih, poskusne vreč.ke, ki IkkIo pa samo kratek čas v prometu, stanejo 6unio L 1.83 tej jih dobite pri Va.šom trgovcu.
1 Zlata nedelja. V vremenskem pogledu je bila zlata nedelja meglena, oblačna in čemerna. Zjutraj je močno deževalo. Zadnja nedelja pred liožičnimi prazniki je v poslovnem svetu nazvana »zlata nedelja«. To nedeljo so bilo trgovino dopoldne odprte in ljudje so hiteli nakupovat razne stvari za božične praznike. Zaradi slabega vremena so ljudje spl<?šno ostajali doma in se po-s večal i lepi knjigi. Drugi so obiskovali razne ki-nopredstave, kakor tudi predstave v obeh gledališčih. Tudi Rokodegski dom jo imel izredno velik obisk. Igra »Firma« je zelo privlačna. Ljubljančani so tudi obiskovali vso umetniško razstave.
Misli ob jaslicah
Vse, kar je pod lažnim imenom svobode in napredka poldrugo stoletje preraščalo resnično kulturo duha iu srca iu se dušeče razbohotilo, se dunes kakor slamnate bilke vrtinči v pišu burje, ki je znbrila nad kaosom, kakor se godi vsekdar, kadar božja sila na novo ustvarja. Hkrati ko se razgalja nevrednost vsega, kar se je bilo zgrudilo na zanikovaiiju Boga, na zaine-tnvnnju njegovega nravstvenega redu in na zasmehovanju idealizma, se razblinja tudi slabotnu in izpačcuu čustvenost, ki po krivici nosi ime vere in v božjem išče predvsem lastnega osebnega ugodja, sladke tolažbe in zavarovanosti pred težkimi nalogami, ki jih stavlja življenje v borbi za uresničenje božjega kraljestva. Obenem se vse /mote, podedovane od minulih dveh stoletij, kopičijo v eno, ki se krčevito hudi, da bi se vzdržala iu obeta, da bo to, kar se more realizirati le z vero v Boga in njegov večni zakon po sili vsepremtigujoče ljubezni, ustvarila brez njega in proti njegovi resnici.
Tisti pn, ki prav tolmačijo znamenja časa, ko duh bo/ji nad vodami lomi led in suši mla-kuže, so razumeli, knj je danes naša naloga. Bog zahteva posebno sedaj zase vsega človeka; pruv tako kakor polovičarstvo in meglena nedoločnost mu je zoprnu vsaka nezdrava potvorha in nenaravni nadomestki krščanstva, ki se ogibajo moške dejavnosti na vseh področjih praktičnega življenja in se zadovoljujejo s prazno lupino in od povsod drugod zbrano navlako. Z videzom ni danes mogoče nikogar več varati, duha in duše krščanstva iščejo in po njem koprne vsi, ki so dobre volje, živega Boga in njegovega Sina žele srečati in pomagati, (in zavladajo človeštvu načela človeka vrednega življenja.
Novorojeno božje dete v jaslicah, njegov spomin in praznik nnm zato pač ne smeta biti zgolj le priložnost zn očitovanje milili čustev, resnične ali navidezne družnosti in prisrčnosti, prijetno božajočegn razpoloženja ali reld site zadovuljnosti, ampak sladki mali Jezus nam danes 7. vso silo kliče pred oči živo podobo Mojstra v polnih moških letih, ki so bila trda. veličastna in s človeške strani tragična borba za resnico, za poduhovljenje človeka in njega vstajenje iz živalske sebičnosti v vzajemno družbo duš, ki nosijo v sebi božjo podobo. In tudi tistih njegovih besed se bomo spomnili, dn ima še veliko drugih ovčic, ki niso v njegovem hlevu in blodijo v zmotah in predrnzsodkili izven luči njegovega blagega oznanila, pa se bomo zavedli, kaj vse zahteva v tej orjaški dobi od vsakega kristjana večna Resnica in Ljubezen, katera je prinesla ogenj nn zemljo. Lučeiiosec mora biti Kristusov učenec. Le I u č razbija temo.
Tako se zožuje in se bo čimdnljc bolj iz-o/.cvol krog. k jer še vlada tema, izpačenost, oboževanje gmote, hlinjena prnvost ali zgrešeni pogon za boljšim na peščeni podlagi, ki ne more nositi trdne stavbe. Mi pa se spomnimo, kar je Manrine v svojem »Življenju Jezusa« zapisal: Tisti, ki so videli Gospoda, ko je živel v Palestini, so prejeli manjšo milost od nas, ki živimo, ko se njegove be,sedc izpolnjujejo v tolikem veličju in pretresu.«	* * *
OU
Naznanila
RADIO. Torek, 22. decembra: 7.30 Lahka glnsha — S Napoved čnsa — Poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Operetna glasha — 1.1 Nnpoved čnsa — Poročila v italijanščini —- 13.1 a Poročilu Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dlriircnt D. M. Šijanec — Simfoničn« glnsba — 14 Poročila v italijanščini — 14.1.' Ploščo — 14.25 Koncert, voili dirigent Morelli, sodeluje soprnnistka Murinm Mnlacarno — 15 Poročila v italijanščini — 17 Nnpoved čnsa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Plofče »Ln Voce del Pndrono — Columhia« — 10 »Govorimo italijansko , poučuje nrof. dr. Stanko Leben — 10.30 Poročila v itnlljnnščlni — 10.15 Karakteristični kvintet — 20 Nnpoved čnsa — Poročila v italijanščini — 20.2U Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Ti-

V naši zbirki
1 »Mladinska knjižnica«
v^J	so izšle
m štiri krasne novosti:
VP
Jj^	1. Kunčič: HebeJka lestvica, povesti, kart. 21L
H?	2. Svvift-Giavan: Ked pritlikavci In velikani, SOL
^	3. Pudan: Mlada vesna, kart. 15 L.
jM	4. Gaspari: Komedije (z lesorezi*, kart L 30'—
vm
SPI Vse štiri knjige so bogato ilustrirane. Kdor se naroči na vse štiri knjige, jih dobi po subskripcijski ceni ki je samo L 78 —
Založba Ljudske knjigarne, Ljubljana
Pred Skotijo 5 — Miklošičeva cesia 5
pična glnsha — 21 Orkester Cetra vodi dirigent Bar-zizzn — 21.40 Koncert violinista Karla ltupl,a — prt klavirju L. M. škerjanc — 22.05 Predavanje v slovenščini — 22.15 Koncert Adamičevega orkestra — 22.35 Znani valčki — 22.45 Poročilu v italijanščini.
LKKAIiNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Lcustek, Resljeva cesta 1: mr. Ilahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška ccsla 48.
nohanje (»Pretep«), polno zakrite groze in usodnosti, ki sega s svojimi koreninami daleč nazaj v pradavnino. Vse je povezano med seboj v teli podobah mračnega občutja, ljudje in krajina, življenje in smrt, čas in preteklost. Nad vsem pa stoji umetnik s faustovskim srcem vprašujoč se neprestano in poln nemira: »Zakaj? Odkod?« Odkod ta usodna danost življenja? In tako mu včasih zamre dih v lesni grozi, slični strahotnosti občutja E. A. Poe-ja; skrivnostni poslanec usode, zagonetni berač (»Berač«), se smehlja z nedopovedljivim smehljajem. Komu? Nam, usodi, ali pa morda vizijam norosti in življenja pod temnim nebom ozadja? Včasih pa se pogled oddahne na zvestem prijateljstvu človeka z naravo, ob intimnih prizorih ljudi in živali v zavetju orjaških dreves. In naposled se je čudež božične noči zgodil nekje pod Ptujsko goro. V pravljici zimske odeje, slovenske vasi, pod zimskim nebom, polnim čudovitega občutja (»Jaslice«) I
Slikar se je mimo teh vprašanj v zadnjem času lolil še portreta. Kakor v kompozicijah, tako je tudii tu individualna slikarjeva nota ter je prav posebno njegovo obširno znanje prišlo do absolutne veljave.
Dela kiparja Tineta Kosa spremljajo slike kot polnovredno dopolnilo. Ta skromni umetnik, ki je posebno v monumentlanih nalogah že dokazal svoj smisel za časovne probleme in kvaliteto, se le preredko prodstavlja našemu občinstvu na
Tine Kos se preredko oglaša v naši javnosti
Tine kos se preredko oglaša v naši javnosti zato, ker predstavlja njegovo delo pomembno estetsko kvaliteto. Sicer izhaja njegovo delo iz onega znanega povojnega ideološkega vrveža, je vendar kipar ostajal v glavnem zvest svoji notranjosti. V času, ki je zahteval drzno linijo in ploskovno stilizacijo, jo umetnik vendarle dal prednost realistični obliki; njegov plastični čut, oplojen z mehkobo, liričnim čustvom, se je znal vedno izogniti raznim modnim pretiravanjem. Nekoliko je sicer obdržal pri monumentalnih zasnovah toda to ni bila »požar v slabem pomenu besede, marveč prej skupinska in oblikovna potreba v časovnem smislu. Izredno intimna, polna čustva
je njegova mala plastika. Tu pride do veljave neki naraven kiparjev dar za obdelovanje lesa. To plemenito gradivo daje plastiki nekak mehak »domač« videz in spominja človeka nehote nn našo starejšo plastiko. K iemu se pridruži še slogovna podoba Kosove umetnosti, ki je zadržana, skromna, etična, rahlo razgibana, skoro gotska. Take so statuete »Deklice s cvetom«, »Sejavee« in druge. Etično, čustveno gledanje na predmet je očitno tudi na ženskem aktu iz lesa, plastiki, ki je tudi sicer oblikovno zrelo dognana. Dobri so tudi portreti, ki naravnost kličejo po obdelavi v kiparju tako priljubljenem gradivu lesu. Življenje upodobi jencev je tako kakor ostalih kipov: intimno, mehko, čustveno, vendar individualno krepko oblikovano. Od ostale plastike bi omenjal strnjeno skupino >Rojstva« in »Pastirčka«. Kipar je s to zbirko dokazal, da njegova umetnost ne počiva na lavorikah, marveč se krepko bori za nove, popolnejše umetnostne ideale.
Razstava v salonu »Ribnicuc zasluži vso pozornost občinstva.	S. M.
Letošnji božični knjižni trs
Za božične dni je izšlo nekaj knjig, katere ne moremo zaradi pomanjkanja prostora obširneje obravnavati pred prazniki, zato jih samo navajamo v vednost vseh, ki si za te svečane dni žele novega slovenskega branja. — Tu so predvsem knjige Slovenčeve knjižnice, poleg Koledarja še povest o mladih predšolskih letih slovenskega vaškega poredneža, ki so mu domači dali ime »Bu-ček« in jo je spisal pisatelj »Zaplankarjev« Jože Vovk. Povest je prav tako za odrasle kakor za mladino. — Druga povest je iz življenja ameriških Mormoncev, posebne verske vrste, pod naslovom »Jezdeci rdeče kadulje« ter jo je spisal znani ameriški pisatelj razgibanih in napetih romanov Gre.v. prevel pa GriŠa Koritnik. — Nekaj dni preje so izšle tudi tri zgodovinske novele finske pisateljice Ajno Kallas pod skujmim imenom »Maščevanje sveto reke«, ki predstavljajo severno književnost z njeno religiozno problematiko in baladno na-strojenostjo. — »Ljudska knjigarna« je v zbirki
Naša knjiga izdala dva svojevrstna pesniško zajeta življenjepisa dveh svetovnih glasbenih genijev, namreč violinista Paganinija in pianista Chopina, ler jo je spisal Valcschini, prevel pa B. Stopal'. Glasbeni ljudje bodo radi segali |io tej knjigi, ki jim tolmači duševnost in usodo »satanskega' goslača ter ljubezen, bolezen in poljsko narodno navdušenje mojstra polk in mazurk, mehkega Chopina. — Za otroke pa je izdala povestice mladinskega pisatelja Toneta Gasparija j)od naslovom »Komedije«, okrašene z izvirnimi lesorezi arh. Ota Gasparija. — Mohorjeva družba je izdala letošnje svoje knjige, ki obstoje iz naslednjih zvezkov: Mohorjev koledar, ki pa je izšel letos v obliki pralike, dodano pa mu jc Slovensko berilo, nekakšna antologija slovenske književnosti od Vodnika do danes, s slikami slovenskih oblikovalcev lepo besede. — V Večernirah prinaša povest »Mlinar Bogataj«, ki jo je spisal znani ljudski pisatelj Jan Plestenjak. Kot drugo čtivo pa je izšel prvi del novo prirejene izdaje Sicnkicvviczevega romana »Quo vadiš?« v prevodu dr. Glonarja. Povest je gotovo najlepše delo iz Kristusovih časov, kar jih pozna svetovna literatura. — Kot iposelma bi-bliofilska redkost pa je izšla te dni Puškinova pesnitev »Bahčisarajski vodomet« v zvezi z Mi-ckicvviczcvimi Krimskimi motivi ter celotnim uvodom v pesniški Krim, ki je navdihnil ta največja slovanska pesnika. Uvod je napisal dr. Tine Debeljak. ki je prevel tudi več citiranih pesmi v njem, pesnitev pa je imenovani prepesnil po prvotnem prevodu Ivana Hribarja, ki ga je začel jire-vajati v svojem 87. letu. Pomembnost le izdaje je v opremi akademske slikarire Bare Remcev«: 0 celostranskih linorezov ter 22 manjših vinjot, ki so vse odtisnjene po izvirnih linorezih ter velia-jo torej kot originali. Knjiga bo v knjižni prodaji samo v 250 izvodih ter slane vezana 50 lir. broširana pa 35. Za ljubitelje Puškinove in Miekic-vviezeve poezije bo gotovo lepo božično darilo.
To so knjižne novosti, ki so izšle sedaj tik pred prazniki ter se nudijo ljubiteljem slovenskih knjig v — božično darilo. O njih stvarni vrednosti pa bomo še posebej govorili pozneje, ko bomo prinašašali podrobnejše ocene.
Šport	Livorno: Roma 2:0
Vrstni red na vrhu: Livorno 18, Torino 16, Juventus 15
Vrstni red na vrhu: Livorno 18, Torino 16, Juventus 15.
V Livornu so gledali včeraj zanimivo tekmo: državni prvak pretekle sezono in nagometnl predstavnik Rima je igral proti ta mošnji enaj-storici. Gost je bil vsekakor imeniten, tekma pa zanimiva zaradi tega, ker gojijo prijatelji Livor-na upanje, da bo tokrat njihova enajstorica tista, ki se bo vpisala v zlato knjigo italijanskih državnih prvakov. Tokrat je šlo Livornu spet gladko »izpod rok«. Livorno je premagal Romo z 2:0 in je istočasno prehitel svojega tekmeca (tu pa no mislimo na Romo, temveč na Torino) in ga potisnil spet na drugo mesto.
Torino je doživel v Bergamu črn dan;. Ata-lanta mu jo vzela obe točki, čeprav je bila razlika v golih najtesnejša, namreč 1:0. Benečani so gostovali v Rimu in so se tokrat še razmeroma dobro odrezali. V tekmi proti Laziu so dosegli neodločen izid 1:1. Prav dobro se je držala Bologna, ki je na lastnem igrišču ukanila Milan-čane s 3:0. V Bariju so gledali igro najmlajših članov letošnjega A razreda, Barija in Vicenze. Lansko leto sta igrala kluba šo v B razredu, letos pa sta bila sprejeta v tovarišijo najboljših. Neodločen izid 0:0 pomeni za šibkejšo Vicenzo lep uspeh in napredek.
Najl>oljši rezultat včerajšnjega dne je dosegla Ambrosiana, ki je igrala v Milanu proti Fio-rentini. Gostje so dobili štiri žoge v mrežo, vratar Amhrosiane pa je ostal čistih rok.
12. kolo državnega nogometnega prvenstva je dalo naslednjo podrobne izide:
Genova: Liguria : Triestina 1:1, Bergamo: Atalanta : Torino 1:0, Rim: Lazio : Venezia 1:1, Bologna: Bologna : Milano 3:0, Bari: Bari : Vicenza 0:0, Milan: Ambrosiana : Fiorentina 4:0, Livorno: Livorno : Roma 2:0, Torino: Juventus : Genova 3:2.
Medtom ko sta imela preteklo nedeljo Torino ln Livorno enako število točk (po 16), se je včeraj Livorno spet polastil vodstva in je na vrhu razpredelnice z 18 točkami. Vrstni red ostalih jo tale: Torino 16, Juventus 15, Bologna in Ambro-
Domače prvenstvo »Hermesa«
Za božične praznike priredi športna sekcija »Hermesa« pod pokroviteljstvom 2elezničar-skega Dopolavora in po predhodnem odobrenju O. N. D.-a 26. in 27. interno klubsko prvenstvo v namiznem tenisu. Za klubsko prvenstvo bodo tekmovali v štirih skupinah: skupina I., skupina II., juniorke pod 1 leti in damska.
Posebno huda bo borba za naslov prvaka, ki bo dobil v dar pokal tvrdke Eberle, ostali zmagovalci vseh drugih skupin pn lepa praktična darila. Ker se bodo za naslov prvaki borili zlasti najboljši igralci Bogataj, Poženel in Strojnik Roman, bodo iinalne borbe izenačenee ter bo do zadnjega ne-izvestno, kdo bo prvak. V III. kategoriji se bodo borili za prva mesta ostali, doslej na turnirjih ie neplasirani igralci, ter bodo igre nudile gledalcem dober športni užitek. Damska skupina je tudi uvedena prvič v klubsko prvenstvo in bo šlo za to, da se ugotovi, katera je najboljša Hcrmežanka.
Pričetek turnirja je v soboto, 26. t. m., ob 14 ter v nedeljo, 27. t. m., ob 8 zjutraj. Vstopnina iz propagandnih ozirov 1 liro. Turnir se vrši v dvorani hotela Miklič.
siana po 14, Genova in Lazio po 13, Milano, Fiorentina in Atalanta po 12, Roma in Bari po 10, Liguria in Triestina po 9. Venezia 7, Vicenza 6.
V B razredu 6o igrali takole:
Savona: Na pol i : Sa von a 1:0, Cremona: Cremonese : CPoscara 2:1, IMine: Udinese : Pisa 1:0, Siena: Siena : Pro Patria 3:0, Novara: Novara : Palermo Juve 3:1, Alessandria: Fanfulla : Alessandria 1:0, Roma: Roma Mater in Modena (preloženo), Padova: Padova : Brescia 0:0, La Spezia: Spezia : Anconitana 1:1.
Vrstni red in točke v B razredu: Spezia 17, Pro Patria 16, Anconitana 15, Pisa, Napoli, Padova in Brescia po 14, Modena, Novara in Cremonese po 12, Fanlulla 11, Alessandria in Udinese |>o 10, Mnter 9, Palermo Juve, Pesrara po 8, Savona in Siena po 7.
jo pojavil po daljšem Ziirii
Walter Lohmnnn se
odmoru na dirkališču v Ziirichu in pokaz-al, da je še vedno nenadkriljiv. V prvem oliroku kolesarske dirke (23 km) je zmagal Lohmann v času 22:13.2 min. pred Litscbijem in Ambergom. V drugem obroku je zmagal Heiniann, v finalu pa spet Ix>hmann. ki je prispel nn cilj s 13 m naskoka. 30 km dolgo progo jo prevozil I/ohinan v 27:37.4 min. Za njim sta prispela v cilj I.itschi in Hoimann.
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Iz dela in življenja - ©d iu in favn
Iz Gorizije
Zlatomašnik Franc Klopčič — umrl. V Gabro-vizzi pri Comeno je po kratkem bolehanju mirno v Gospodu zaspal zlatomašnik g Franc Klopčič, upokojeni župnik. Dokončal jc visoka leta, sa je bil par dni po njegovi smrti njegov 75. rojstni dan. Rcxlil se je v Železnikih. Po končanih bogoslovnih študijah je kaplanoval par let v Plczzo. Od tam je prišel za župnika na Piede di Buccova, odkoder se je po dolgem službovanju preselil v Rocce, kjer je pretrpel zadnjo svetovno vojno Par let po vojni je zaradi bolehnosti stopil v pokoj in se naselil v prijazni Gabrovizzi. Mir in zdrav zrak sta okrepila njegove zrahljane živce, da je lahko še dvajset let oskrboval svojo župnijo. Letošnje poletje je v vsej tihoti, da njegovi larani še vedeli niso, pri svetogorski Materi božji obhajal svojo zlato mašo. Bil je skrben, vnet duhovnik, ki so ga ohranili ljudje v dragem spominu povsod, kjer jc duše pasel. Kot človek je bil ljubezniv, gostoljuben in ni nikoli zatajil svoje krepke gorenjske osebnosti. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva s šestnajstorico duhovnih sobratov na čelu. Naj počiva v božjem miru v kršni skali, ki jo je v zadnjih dveh desetletjih tako iskreno vzljubil.
Z Gorenjskega
Zdravnik se je ponesrečil v Radovljici. Radovljiški zdravnik dr. Ivan Šareč se je z avtom vračal iz službenega potovanja. Na cesti je zadel z vozom in se prevrnil. Avto se je precej razbil, njega Farnega pa so morali odpeljati v bolnišnico na Golniku.
Zgledno delo kranjskogorskih ženn. Iz Podkorena so te dni odposlali v vojaške Itolni-nico v Celovec 5 zabojev, v katerih je bilo nad 300 kilogramov marmelade, največ borovnično. Marmelado so skuhale žene in dekleta iz podkoren-ske skupine poni vodstvom Eme Lavtižarjeve. Dalje so v pe.karni Gašperja Lavtižarja spekli že nad 50 kg izvrstnega božičnega peciva, 30 kg peciva so že odposlali.
Nova kavarna pri sv. Janezu oh Bohinjskem jezeru. Pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru je dosedanji upravitelj hotela »Zlatorog« postavil kljub vsem sedanjim težkočam tako glede stavbenega gradiva kakor tudi delavstva, krasno stavbo, namenjeno za kavarno in restavracijo. Podjetni lastnik je Majdič, iki bo kavarno za Novo leto že odprl.
Poroke. V Kranju so se poročili: davčni urad-
nik, sedaj narednik Viktor Tafent in Milena Marija Auprich (vojna poroka), tkalec Franc Korelec in Angela Hvastja, mizar Janez Štibal in Angela Jamar, barvar Alojz Vajd in Alojzija I otrič, tehnični nameščenec Franc Jonke in Angela Ostcr-man. okrožni blagajnik Franc Kokolj in Ivana Ra-movS, klepar Rudolf Verbič in Ana Spelič, krojač Franc Dakar in Marija Lukan, progovni preglednik Pavel Lavtar in Fernanda Giacomclli, fotograf Ivan Sumcr in Marija Mihelčič, merilec Stanko Murnik in Mariia Savs, skladiščnik Franc Ga-brič in Albina Sadnik, iofer in desetnik Alfred Zach in Tekla Thtilke (vojna poroka), kolar Vinko Auguštin in Ana Krajnik, tovarniški mojster Ladislav Celcstina in Olga Kisovec, profesor telovadbe Janez Gcrtschmonn in Tatiana Pevc. vojaški namcščenec Jože Simšič in Karolina Erman.
S Spodnjega Štajerskega
Zaključek šolskega tečaja na gradu Vur-berk. Te dni je bil zaključen 10. šolski tečaj Hitlerjeve mlndine nn gradu Vurberk. Na poslovilnem večeru so bile izrečerie zahvale za vzorno vodstvo in priznanja duhu tovarištva, ki jc vladal med tečajniki.
Kaznovana kršitcljira prehranjevalnih predpisov. 36 letna Frančiška Vcngust iz Poljčan je v Gradou, kjer jc bila v službi, dajala vojnim ujetnikom dodatke, tako kruh. meso in sadje, čeprav sp jp dobro zavedala, da je tnko posto-panje kaznivo. Posebno sodišče io je obsodilo, ceš da je kršila veljavne predpise in žalila zdravi ljurlski čut, na šest mesecev zapora.
Napredek kmetijstva in obrtništva nn Spodnjem Štajerskem. Mariborski dnevnik prinaša obsežen članek o nnpredku kmetijstva in obrtništva v zadnjih 18 mesecih in opozarja na ogromno dolo, ki je bilo kljub vojni opravljeno na Spodnjem Štajerskem. Nihče ni tedaj mislil, da že v tako kratkem razdobju ne bo niti ob Savi, niti ob Krki nobene vasi več, v kateri ne bi oral nemški kmet. Prav tako ni bilo pričakovati, da so bodo že ob koncu leta 1942 na tej najbolj južni meji nemške države združili naseljenci iz Kočevja, Besara-bije, Dohnidže in južne Tirolsko v novo skupnost, iz katere bo nastajalo novo, vedno bojevito obmejno ljudstvo. Komaj leto dni je. ko so prišli v deželo prvi naseljenci, vendar je bilo v tem času opravljenih neSteto nalog, ki pomenijo popoln preobrat v poljedelstvu, trgovini in obrti. Letošnja jesen je dala bogato žetev, za knr zaslužijo poljedelski naseljenci vse priznanje. Poleg tega pa je ves naseljeni prostor, ki obsega 75.000 ha, bil na novo organiziran, združena so bila mnla posestva, nekdanje nazadnjnštvo se je umaknilo novemu načrtu. Najrazličnejši urndi državnega komisarja za utrditev nemšiva so nnčrtno uredili že 74.436 hektarjev. Iz prejšnjih majhnih kmetij, od katerih je imelo 1118 manj knor en hektar zemlje, 2256 kmetij en do 5 hektarjev, 1094 kmetij jo bilo takih, da so obsegale 10—20 hektarjev, 50 ha. so bile ustvarjene nove sodobne kmetije. Te kmetije se razdele na 42 kmetij z velikostjo 1, 402 kmetiji z velikostjo 2, 825 kmetij z velikostjo 3, poleg tega je bilo urejenih 340 obrtniških delavnic, 7 specializiranih obratov, 520 delavskih mest in 384 malih delavskih mest. V obrti sami je hila zmeda in je bilo skoraj 1900 neurejenih obrtnih obratov, od teh je bilo preurejenih 737, od katerih 603 že delujejo. Vzporedno z ureditvijo novih kmetij je šlo tudi dodeljevanje kmetij, ki so jih državni komisarji razdeljevali tako v Brežicah, Krškem, Kunšperku' pri Sv. Petru pod Sv. porami in drugod. Tako so bile opravljene najnujnejše naloge z uspehom, medtem ko so potrebe po kulturnem udejstvova-nju morale še počakati na izpolnitev vseh želja.
Mcčkarova obiskala Poglavnika ter mu je pri tej priliki izročila znesek .'00.000 kun kot prispevek bolgarskih vrtnarjev v NDH zu hrvatsko podi>orno akcijo »Puinoč«.
Organizacija lončarjev v NDH. Državni osrednji urad za domačo, narodno in umetno obrt v Zaerebu je pričel organizirati vse hrvatske lončarje. Stanovska organizacijn hrvatskih lončarjev ima nalogo j>ovečati izdelavo lončenih posod na umetniški podlagi in njihovo obogatitev z narodnimi okraski.
Iz Srbije
Vzgoja srbsko mladino v novem duhu. Po
ureditvi vzgoja srbske mladino v ljudskih in srednjih šolah so je sedaj srbski prosvetni minister lotil reševanja tega problema tudi na bel-grajski univerzi Knkor pri ljudski in srednji šoti namerava šef srbsko prosvetne uprave odločno urprliti to vprašanje tudi na univerzi v Belgradu ter z nje odstraniti vse, kar je dosedaj zastrupljalo srbsko akademsko mladino. V to svrho je že izdal posebno uredbo o organizaciji samega vseučilišča, s katero jo administrativno službo docela ločil od prosvetne. Delovanje univerzo je postavljeno pod strogo nadzorstvo vrhovno srbske prosvetne uprave, ki hoče |>osvetiti sedaj vso pozornost dobri izbiri novih vsoučiliških profesorjev, ker l>o večino dosedanjih upokojiln. Po zadnji čistilni nkriji, ki je bila v ta namen izvršena meseca januarja letošnjegn leta, je sedaj srbska vlada na predlog prosvetnega ministra upokojila še 34 nadaljnjih vsoučiliških profesorjev.
Dnevno povelje srbskcea ministrskega predsednika. Poleg objave štiriletnega načrta za obnovo cestnega omrežja v Srbiji je sedaj srbski mi-nislrski predsednik izdal Se novo dnevno povo-ljp, s katerim je zapovedal združitev vseh srbskih delovnih moči zaradi dovr&itve lani zapoČetih javnih del, za katere je bila vlada preskrbela kredit 3 milijard dinarjev. Za izvedbo obširnih javnih del v Srbiji pa omenjeni kredit ne zadošča. Zato bo vsa javna dela v Srbiji, katerih stroški presegajo odobreni kredit 3 milijard din, izvršila srbska nacionalna delovna služba.
I\>,f'. «min	, t*1	.A ,ct„rf
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER
55
POVEDAL BI RAD MAMICI, DA MU JE V NEBESIH TAKO LEPO, SAMO NJENA ŽALOST MU GRENI NEBEŠKO VESELJE.
Nemški poslanik v Rimn in odpravnik poslov japonskega poslaništva v Rimn odhajata s spremstvom izpred groba neznanega junaka, kjer sta položila venec
Iz Hrvaške
Bolgarski vrtnarji pri Poglavniku. V zagrebških predmestjih se jc že pred leti naselilo več bolgarskih vrtnarjev, ki so si tam uredili vzorne vrtnarije ter s povrtnino in cvetjem zalagajo zagrebški trg. Skupina teh vrtnarjev je pod vodstvom bolgarskega poslanika v NDH
SREČEN, A VENDAR ŽALOSTEN, SE JE VRAČAL NAZAJ V NEBESA. NIC VEC GA NI VESELILA IGRA, KER JE MISLIL NA ŽALOST SVOJE MAMICE.
IOMAŽ POKLUKAR: imii!m^r!qn<^iinnmm;gnp^n!!|!ni!|inT|!!i, JiiiSfl!:,^ ......Jili'!12i
i - j.™.,, i i j ,-ijui m t ii iiij" 'iiiii' 'i jjl,i i i n.,.1% 'iiiiiliii iJiiiiiliiifir y> ini,. rii,,
IflBCi-E ZYCZIDEiF™Ii
iipih, l!fp!iilip!iir ™lliF lilij, /•' ■ ni'' ii
ji Hil n i,, iiiiSj jj, i&Pn! ^t, • rf J ''il! 11 nit .■!?'"• 'I iilli!,lii liiijr	liilillill..! lili!iii -u " ^•iiliiilliiJiiifeiUil
i!|ffpf'
n
jBHiiiiiiii
»Kaj je bilo s teboj, Matevž?«
»Sam ne vem. Od začetka je šlo lepo, da bi lahko žvižgal med potjo, potem pa sem se gnal kakor še nikoli. Ko sem bil za nič, se mi je še sanjalo med potjo, če se prav ne motim. Tudi maža ni držala.« Matevž se je zamislil. »Kaj je prav za prav bilo? To sem hotel povedati: drugi so bili močnejši od mene I«
Majda se ni kaj več brigala za prihod tekmovalcev na cilj. Na klancu je čakala samo na fanta, ki ji bo zamahnil s palico v pozdrav, smuknil mimo 6odnikov in zmagal. Ko ga je zagledala vsega izmučenega, jo je stisnilo v grlu. Nič več ni mislila na zmago, fant se ji je tako smilil. Od drugih je zvedela, da jo bil tretji. Kdo je bil hitrejši od njega, je ni zanimalo. Zakaj je jokala? Čutila je, da mora biti Matevžu zelo hudo in nečesa se je bala. Ne bo odnehal, še bo šel na tekme in spet ne bo imel časa za njo. Materi je bilo nerodno; da 6e preveč ženejo, je trdila in da je to vendar samo navadna tekma, pri kateri ne morejo bili vsi prvi, jo je tolažila.
Matevž se je kmnlu opomogel; dobre voljo rea ni bil, kujal pn se tudi ni. Ničesar si ni mogel očitati, zakaj pošte-
no je treniral; danes je tekel, kolikor mu je sapa dala in boril se je do konca. Prav nič so ni izgovarjal na maže, na vreme ali na želodec, kar prav radi storijo tekmovalci, kadar doživijo neuspeh. Sprijaznil se je z dejstvom, da sta bila pač dva hitrejša od njega, trideset, pa jih je bilo počasnejših.
Tisti, ki je bil potrt na tem zimskem slavju v Podutiku, je bila Majda. Njena mati je uvidela, da bi bila sedaj pri teh dveh čisto odveč, pa se je umaknila v gostilno k obedu.
»Sramoto sem ti pripravil,« je nagovoril Matevž svoje dekle. Majda je ih-tela. Njene solzne oči 60 se slabo prilegale ljubki stvarci v modrem smučarskem dresu z jeleni na prsih. Matevžu solze niso bile po volji in dekle se mu ie zdelo skoraj sebično. Čemu se cmeri, če njen fant ni z.magall
»Si čestitala Janezu?« — »Nisem.« — »Morala bi mu, ker se tako spodobi. Hitrejši je bil.« — »Nočem in ne bom, ker bi ti zmago bolj zaslužil kot on.«
Tako čustvujejo ženske. Med moškimi pa je navada, da motrijo dogodke bolj neosebno in pravičnejše... Le to jo neprijetno, da hodo poslušali nocoj pri Andraževih radio in zvedeli, da je
bil Matevž samo tretji. Oče ne bo pri-1 nesel rizlinga na mizo, da bi pili na sinovo zdravje, vsakdanja izabela bo v čašah, če je je še kaj v kleti, če ne pa jabolčni k. Saj staremu Andražu ni posebno všeč, da je Matevž 6tiiučar, rad pa sliši in bere, čo zmaga na tekmah.;
Oba sla molčala. Matevž je hil v mi-! slih pri materi in očetu, ki bosta poslu-' šala nocoj tudi športna poročila, Majda pa je oklevala, ali l»i ga vprašala na-, ravnost ali ne. Sedaj se ji ne smili več, boji se ga pa vprašati, če bo držal be-eedo: če bo vrnil te dolge odvratne smuči klubu ali pa se bo zagrizel, da bi zagodel Janezu ob drugi priložnosti. |
Kakor da bi uganil njene misli, ji je začel Matevž govoriti: »eudno mi je ob misli, da bom moral tele ljube deščice vrnili in da ne bom nikoli več nosil startne številke na hrbtu. Vendar, tako sem sklenil in tako bo.«
To je Majdo potolažilo in razveselilo, da se je spozabila in ga vpričo tolikih ljudi prijela pod roko. »Ti moj dobri fant. kako sem ti hvaležna,« mu je šepetala. Stisnilo jo je spet v grlu, to pa je bil val radosti, ki je prihajal naravnost od srca.
Sonce jo božalo belo okolico, ki je bila spet polna svetlohe in poldntiske toplote. Sneg se je začel taliti, s 6trehe so štrkale kapljice, iz vogalnih cevi pa je teklo kakor ob blagem deževju. Najbolj navdušeni smučarji so se umaknili ■ na osojna pobočja, kjer so še našli nekaj srenu podobnega, Majda in Matevž pa sta odšla v gostilno, da bi dobila jedi.
Srečanje z materjo je bilo že čisto umirjeno.
»Ti čudni otroci, kako hitro so potolažijo,« si je mislila, ko ju je videla spet vedra in zgovorna. Matevž je pripovedoval, da je bila 6teza do Brezi j tako lepa, da jo svoj živ dan ne bo pozabil; tisto, kar je doživel na koncu, pa je bilo slovo, nekak labodji spev tekmovalca ... Slovo pa je vedno težko. Na Cirilo, ki ga je videl pod hlodi, se niti spomnil ni več.
Gospa ga je silila z jedjo, kakor da je njen gost. O, kako ji je bil Matevž hvaležen za prijazno besedo! Le kozarec je imel ves čas prazen. Na to se ni spomnil, da ni lepo po gasilsko tolažiti žejo, kadar sodiš prvič z imneitno gospo pri mizi. Kdo bi mislil lia to, ko gledaš prvič obraz, v katerem iščeš poteze svoje izvoljenkel Razen tega pa je bil Matevž tako strašansko žejen.
Slavje v Podutiku so končali z razdelitvijo nagrad. Poknl je dobil plavo-lasi France izpod Rožce in dal Minci Še enkrat priložnost, da se je dvignila s stola ter klicala »živijoooo!« France ga je objel zobema rokamn in ga pritisnil nn srce. Janez je dobil pozlačeno plaketo. Matevž pa posrebreno. Drug drugemu sla čestitala. Edina, ki je mislila, da mu ni dal roko od srca, je bila Majda. Pa se je motila I
Zima se poslavlja
Pomlad že prišla bo, ko te na svet* ne bo, te bodo d'jali v to črno zemljo.
Zima bi ljudi pomehkužila, če bi hi-i la preveč radodarna z belimi zvezdami, ki padajo prod božičem, ko so dnevi tako kratki, noči pa tako zgodnje. Bele zvezdice padajo kot spomin na otroška leta in navdihuje vsakogar z mešanimi ! čustvi. Ljubke so kakor glasovi, ki prihajajo od pastirjeve piščali in lepše od cvetja spominčic.
Nežne so, niso pa močne.
Zato padajo prave bele zvezde samo v adventu in še kdaj pa kdaj. Potem se spremnijo v vse jiokrivajočo belo odejo, ki daje zimi vidoz moči in oblasti. Po-I nižne peči v sobah [»ostanejo smešno ■ napram mrazu, ki zavlada po hribih in ; dolinah; sren, ki drži človeka, in led. ki se ne lomi pod težo volov, sta vse prej kot nežna. Človeška moč postane ; enaka ničli, Če jo primerjaš s 6ilo pla-( zov. ki se trgajo v Alpah.
Zima jo podobna simfoniji, v kateri | je ^umetnik izčrpal vse variacije: od naj-; nežnejših, ki božajo dušo, pa do najgro-( zotnejših, ki budijo občutke strahu.
Zemlja pa ima svojega zaščitnika. Kadar je mraz najhujši, se pojavi na nebu rdečkasta obla, ki se igra e svojimi roiastimi žarki.
Sonce in zima 6e začneta boriti za oblast na zemlji.
Cez dan se sneg potuhne, mehča ter solzi kakor vaška opravljivka v cerkvi, kadar posluša pridigo o peklu; čez noč pa postane sneg spet svojeglav; pokrije se s skorjo srena in naježi se z bodečim ivjem. Še ima moč. še poje o svojimi ledenimi pljuči pesem o mrazu, 1 vetru in viharju.
A. Fogazzaro:	67
Palača ob jezeru
Razpletel so je živahen razgovor. Nekateri so grajali, drugi pu opravičevali gospo Mirelli, ki je odšla iz. gledališča, ker jo njen ljubimec bil tamkaj z. neko drugo žensko.
Med najbolj živahnim razpravljanjem jo sluga naznanil prihod gospe Mirelli.
Vsi so utihnili, kakor da bi skozi dvorano potegnil ledn veter. Gospa Julija, ki je pripravljala čaj, je vsa zardela stekla nasproti gospej Mini Mirelli, ki je bila majhne postave, okrogla, bleda in črnih oči.
»Pozdravljena, dragica,« je vzkliknila Julija. »Nisem več upala, da prideš.«
»Kaj hočeš! Soprog je poslal pome v gledališče zaradi Maksa. Saj veš, kakšen je moj soprog. Maks je samo enkrnt zakašljal. Pa ni bilo nič posebnega. Lahko pa si predstavljaš, kako sem se prestrašila... Dober večer, Lavra... Prišla sem k tebi, da si nekoliko oponiorem od tega strahu... Dober večer. Emilija... Ali ni bilo prav, da sem prišla?... Dober večer, dober večer. Vsi so 60 zbrali, se gnetli okrog Mino in jo pozdravljali z. nenavadno ljubeznivostjo. Julija se je vrnila k čaju. Gospe in kavalirji pa so stali v gručah in se pogovarjali o najrazličnejših stvareh.
Čez nekaj časa je Julija zacepetala nekaj besed nekemu mladeniču, ki jo šol nato od gruče do gručo in vsaki nekaj prišepetal. Končno pa so jo približal smehljaje gospodu M..., ki je v nekem kolu sedel sam zase in srebal čaj. Zdelo
se je, da ga mladenič nekaj prosi, gospod pa se jo branil. Več gostov so jima je približalo in vsi so začeli glasbenika prositi z. besedo in kretnjami. Donna Julija ga je pozvala od daleč s svojim presunljivim glasom. Tedaj so jo umetnik vdal ier krenil vzdihujoč proti glasbeni dvorani sredi splošnega odobravanja.
»Zares... no vem...,« je glasbenik mrmral med potjo.
Julija je zopet nekaj zašepetala svojemu prvemu ministru in ko je šla mimo Silla, mu je dejala tiho, ne da bi ga pogledala*.
»Ostanite tu pri meni.«
Vsj so krenili proti glasbeni dvorani.
»Kaj naj igram?« je vprašal umetnik in sedel h krasnemu klavirju. Položil je roke na kolena in zamišljeno glodal svečo na levi 6trani.
»Zaigrajte nam Frtlhlingnacht,« mu je z boječim glasom zušopotala grofica Antonjeta, ki je tudi sama zelo dobro igrala klavir.
»To je pač premalo,« je vzkliknil Julijin zaupnik. Zaigrajte nam kako koncertno skladbo.
V tisti dobi jo šo vladal Thalherg. Nekdo je predlagal eno izmed njegovih skladb.
»Nevihta se ho končala,« jo dejala donna Julija Sillu, medtem ko je umetnik začel z vso močjo udarjati po tipkah, da si je pretegnil prste. Julija je sedla v naslanjač, tako da bi je iz sosedne sobe ne mogli videti. Njeni plavi lasje in rožnata ramena so so čudovito odražali od modrega haržuna. Iztegnila je roko in parkrat narahlo udarila po bližnjem stolu. Silla jo je molče ubogal.
»Neka gosjx>dična se zelo zanima za vas,« mu je dejala.
»Zame?«
»Za vas, seveda. Prosim vas, Silla, nikar se no delajte skromnega. Skromni moški mi nikakor niso všeč. Zanima se za vas neka gospodična, ki je zelo lepa, zelo plemenita, zolo elegantna, zelo duhovita, skratka, moja prijateljica. Poklonite so. Ta gospodična je čitala vašo knjigo, ki ji je bila zolo všeč, kakor je bila ludi meni.« Silla se je zopet priklonil.
»Ta gospodična se imenuje?... jo začel.
»Kako se vam mudil« je odvrnila donna Julija in se pritajeno nasmehnila. »Ne smete še vedeti, kako je tej gospodični ime. Gospodična vas šo no pozna. Pozna komaj vaše ime, ker sem ga ji sporočila jaz. preteklo leto po tistem dnevu, lio sva se prvič srečala na ulici. Samo nekaj dni pred tem srečanjem mi je pisala in me prosila, naj poizvem z.a vaše ime. Ce bi ne bilo vašega prijatelja in tega...« pri teh besedah je Julija dvignila roko, na kateri so se lesketali dragoceni prstani, do čela, »bi gotovo nikdar ne zvedela z.a vaše ime. Zdi se, da ji je bilo vaše ime zolo všeč, kajti poslala je silno radovedna Veste? Hotela je poznati vašo življenje, vaše navade, vaše zveze in nešteto drobnih stvari, ki nas ženske zanimajo. Obljubila sem ji celo goro sporočil o vas, kor som upala, da boste to zimo prišli pogostejše k meni. A bili sle pravi medved. Pa šele kak medved! Poslušajte. Zdaj morate priti pogostokrat in mi dati priliko, da vas proučim.«
Podala mu je roko in dalj časa obdržala njegovo v svoji.
Silla je dobro, vodol, da je Julija prava lahkoživim in za hip mu je šinila v glavo misel, da jc morda zgodba o neznani ohčudovalki samo
izgovor. Vendar pa jo premalo cenil samega sebe, da bi si upal to z gotovostjo trditi.
»Prišel bom brez dvoma,« je izjavil, »a ne zaradi neke neznanke...«
»Nikar!« ga je ustavila Julija. »Nočem laskanja. Slišim še preveč laskavih besed. Recite, da boste prišli zaradi neznanke in nekoliko tudi zaradi mene. Morda celo zaradi moje sestrično Antoniete.« je pristavila z navihanim nasmehom. .»Ste jo poznali že prej?«
»Videl sem jo nekoč pri B...«
»Tako? Zahajate torej k B...? Nikar ne iščite neznanke med mojimi prijateljicami, kajti no stanuje v Milanu?«
»Ne stanuje v Milanu?« jo vprašal Silla in se zdrznil.
»Ne. Molčite zdaj? Kako krasno igra!«
Nežni zvoki so odmevali iz sosedne sobe.
»Divno!« je tiho zašepetala Julija.
»Ne stanuje v Milanu,« je zopet povzela Julija, ko so se za nožno melodijo zopet oglasili divji akordi: »prebiva v 6ilno romantični okolici. Predstavljajte si majhno jezero, skrito med gorami, hišo, podobno črnemu gradu, ki čepi ob bregu jezera in graščaka, ki je še bolj Čra. Nisem še bila tam, a predstavljam si ta kraj tako. V bližini so visoke ciprese. Jezero je nemogoče. Nobene druge vile ni daleč naokrog. Če jezero nekoliko ne klepeta, ko veje veter, vlada vsepovsod grobna tišina. Moja prijateljica ima čolniček in vesla sama po jezeru celo ponoči, kakor divja boginja. Krasen mora biti ta kraj, če človek prebije tam kaka dva ali tri tedne v veseli druž-hi. Moja uboga prijateljica pn je obsojena, da mora živeti tam stalno, poleg tiranskega strica...«
Šport v kratkem
Nemčija : Slovaška 10:2. Preteklo soboto so gledali v Bratislavi mednarodno tekmo v hokeju na ledu mod Nemci in Slovaki. Prireditvi je prisostvovalo 5000 gledalcev, na častni tribuni pa je bilo videti visoke goste, ki niso zamudili priložnosti, <la se udeležijo otvoritvene zimskošportne prireditve. Kakor je bilo pričakovati, so Nemci igrali s precejšnjo tehnično premočjo in so zmagali v razmerju 10:2. Naslednjega dne je bilo na vrsti medmestno srečanje med Merlinom in Bratislavo. Tokrat je bil izid z.a Slovake že precej ugodnejši. Nemci so zmagali s 5:2.
Boksarski dvobij med italijanskimi in švedskimi amaterji v Stockholmu jc gledalo 4000 oseb. Glavno tekmo so odločili Italijani v svojo korist v razmerju 10:6. Potem so nastopili še proti švedski B reprezentanci, ki ie podlegla s 14:1. Edino zmago za Švede je dosegel Lindquist v srednjetežki skupini, ko je premagal Spaiardia po točkah.
Tudi Admirn bo sodelovala na božičnem jubilejnem turnirju zagrebške Concordie. V Ža-prebu jc precej zanimanja za gostovanje te odlične nogometne enajstorico z Dunaja. Poročali smo tudi. da bo sodeloval na proslavi letnice hrvatskega nogometnega prvaka Concordie Schalke 04: vendar doslej še ni gotovo, če bo igral tudi Schalke na jubilejnem turnirju Concordie.
Oporoka finskega športnika. Starejši bralci našega športnega kotička se bodo še spominjali imena F.lmer Niklanderja. V prvih povojnih letih ie bil Niklander ponos vseh finskih športnikov. Na olimpijskih igrah v Anversu je dosegel zlato kolaino v metanju diska, razen tega pa je bil 47 krat finski prvak v lahki atletiki. Ko je nedavno umrl, je zapustil zanimivo oporoko: vse svoje športne trofeje — pokale, kolajne, plakete in podobno je pustil finskemu športnemu muzeju. V svoji pismeni oporoki je poudaril, da poklanja vse svoj® spomine na športno slavo muzeju finskih športnikov. Tako je dokazal svojo srčno povezanost z ljudskim športom tudi za čase po svoji smrti.
Delavniki: 15.SO. 17.30. Sloga od 14 dalje, nedelje In piatnikh 10. 15.50, 15.50, 17.50, v kinu Union |e matlne|a ob 10.50.
Bogato, lepo dekle iAfe svojega neznanega izvoljenci 1
Nepozablfeni poljub
V glavnih vlogah : Valentina Cortese. Carlo rnmpanini. Ot<>llo Toso
KINO UNION — TEL 22-21
OCarliiva CLARA CALAMA1 v pr«tresljivl Ijuoavni drami. — RnikoSje, ples!
Srčna pota
Odlični soigralci: Sandro Iinfflni. Mtria di San Servolo. Adriano Rimoldi
KINO MATICA - TEL 22-41
NajveCji Oiglijev film, film pretresljive vsebine in krasnega petja je
„ M A T I "
Film. ki ga ne pozabite! BENIAMINO G10LI KMMA GRAMATICA
KINO SIOGA - TEL 27-50
| Službe j
Kiclo:
Prodajalka
z en In pol letno prakso tščo zaposlitve v trgovini z mešanim nit manu-fakturnim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 7149.
»TOTALIA«
najpopolnejši računski stroj, pišoč samo na 10 tipk. Radioval, Ljubljana, Dalmatinova 13.
Šivalni stroj »Pfaff«
pogrezljiv, nov, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7151.	(1
BKiUrimcI
Kupim stroj
za tzdelovanjo cementne stresno opeke. Ponudbe podružnici »SIov.c v Novem mestu pod »Dobro ohranjen« št. 7013. (k
Kupim:
v dobrem stanju stroj za vlaganje žice (Zlken ber-del stroj); stroj za obrobo, zavijanje in svitanje pločevine (Verelnlgte Ab-kant-, Falz - Umschlag-rund- u. Ulstmaschlne) in ekscenter stiskalnico. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7162.	(k
Žimnate modroce
v boljšem ln tudi v slabem stanju, kupim. Plačam dobro. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7154.
In
J5HEL1
Prodaja na dražbi
V sredo, dno 30. decembra 1942-XXI ob 9 dop. se bo vršila dražba pri uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu, Napoleonov trg št. 7-2, kjer so bo prodalo na dražbi na podlagi oceno za 29.400 lir vso predmete delavnico Hribernlk Frlza, nahajajoči se na Celovški cesti 50 v Ljubljani. Trodajnl pogoji so razvidni pri gornji upravi. Izredni komisar: Av. Luigi Pilo.
Prodaja na dražbi
V sredo, dno 30. decembra 1942-XXI ob 10 dop. se bo vršila dražba pri uradu za upravljanje predmetov, ki so zaplenjeni od upornikov v sedežu, Napoleonov trg 5t. 7-2, kjer so bo prodalo na dražbi na podlagi oceno za 76.770 lir vse predmete delavnice Mcdve-šček Rudolfa, Elelvveiso-va cesta 34-36, Ljubljana. Prodajni pogoji so» razvidni pri gornji upravi. Izredni komisar: Av. Lulgl Pilo.
Zaposlila nas je v visoki starosti 94 let naša skrbna stara mali. gospa v
Sega Marija
vdova jermenarskega mojstra.
Pogreb bo v torek, dne 22. t. m. ob pol štirih z Zal iz Marijine kapelice na pokopališče k Sv. Križu. -Sv. maša zadušnica bo brana v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 28. decembra ob 7 zjutraj. Ljubljana - Rcnicci Angliari, 21. XII.
Žalujoči: Jože in Boži Neumann, vnuka, in rodbina Šega.
LTmrla nam je naša preljuba in dobra mama, gospa
Marija Hafner
Pokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Krištofa, od koder jo spremimo k večnemu počitku v torek, dne 22. deccmbra 1942, ob treh popoldne. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, 23. decembra 1042 ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije pomagaj.
Ljubljana, 20. dec. 1942.
Žalujoče rodbine: Hafner, Klun In Nosan
Umrl jc dne 7. novembra naš ljubljeni mož, oče, in tast, gospod
Marinček Anton
uradnik Delavske zbornice
Sveta maša za pokojnika bo v torek, dne 29. deccmbra 1942, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 21. decembra 1942.
Joiefa, žena; Tone, dipl. lur., Mara, cand. phll., Joie, stud. med., Martina, abit., Marjan, Ciril, Metod, Lojzek, Franci, otroci; Danica, sinaha; Aki, zet ter ostalo sorodstvo
V 66. letu starosti nas je danes za vedno zapustila naša predobra mama, stara
mama, sestra, tašča itd., gospa
Ivana Oražem
*
posestnica In trgovka v Ljubljani
Pogreb bo iz hiše žalosti, Predovičeva ulica 5, na pokopališče v Štepanjo vas
v sredo, 23. dec. 1942, ob 3 pop. Sveta maša zadušnica bo darovana v farni cerkvi sv. Družine v torek, dne 29. decembra 1942, ob pol 7 zjutraj. Prosimo tihegaj sožalja!
! -ij
Ljubljana-Moste, dnc$!l. dcc. 1942. Družine: Oražem, Poienel, Hladnlk, Pavšek, Fakin, Trškan ln ostalo sorodstvo
V-fcSftv«)*-*
rt<i? ?S< "..V!
Edgar VVallace:
31
Skrivnost skrivljene sveče
Roman
»Za zdaj sem končal s čudovitimi zgodbami,« je menil John Lcxman še vedno mirno in premišljeno. »Prihodnji teden mislim oditi iz Londona v Newyork in urediti še tiste niti življenja, ki so mi ostale. Najpomembnejša mi je izginila.«
Načelnik ga je razumel.
Nastali molk jc zmotilo dolgo in zategnjeno zvonjen.je telefona.
»Olia,« je vzkliknil Mansus, »Karov zvonec
je!«
Skočil je k telefonu in zgrabil slušalko.
»Prosto,« je zaklicol. »Prosto!« je ponovil.
Odgovora ni bilo. Slišal je samo nepretrgano mrmranje in ko je odložil slušalko, je zvonec šc vedno brnel.
Vsi trije policisti so se spogledali.
»Nekaj se je moralo zgoditi,« je menil Mansus.
»Vzemite slušalko in poskusite šc enkrat,« jc velel T. Ks.
Mansus je spet poskusil, n odgovora ni bilo.
»To ni moj posel,« je rekel John Lexman in vzel plašč. »Kuj naj storim, sir George?«
»Vrnite se jutri zjutraj k nam, gospod Lex-man/ je odvrnil sir George in mu dal roko.
»Kam greste?« ga je vprašal T. Ks.
»V Great Midland,« mu je odgovoril John, »kamor so menda že spravili mojo prtljago.«
»Takoj jutri zjutraj pridem, da vas obi-ščem. Čudno je, da se je ta zadeva primerita
prav na večer vaše vrnitve,« mu je rekel in ga prijateljski navdušeno potrepljal na ramo. John Lexman je trenutek pomolčal. »Če se je primerilo kaj Karu,« je počasi
rekel, »če ga je zadelo tudi najhujše, verujte mi, ne bom ga obžaloval.«
T. Ks. ga je sočutno pogledal globoko v oči.
»Mislim, da vam je napravil zelo mnogo hudega, dragi moj,« mu je rekel prijazno.
John Lexman je pritrdil in siknil: »Da bi ga vrag!...«
T. Ks., Mansus in še neki detektivski narednik so se v načelnikovem avtu, ki je čakal zunaj, no bliskovo odpeljali na Cadogan Squa-re... Ko so pozvonili, jim je Fisher, ki je bil v veži, takoj odprl vrata.
Ko je zagledal obiskovalce, je bil odkritosrčno presenečen. Povedal je, kar bi moral T. Ks. po njegovem že sam vedeti, ne da bi iz.praševal, da je Kara v svoji sobi. Slišal pa da ni nikakega zvonjenje in da ga res ni prav nič klical v sobo.
»Ob enajsti bi ga moral videti,« je rekel, »a sem imel strogo naročilo, da ne bi smel k njemu, ako bi me ne klical.«
T. Ks. je odšel po stopnicah naravnost proti Knrovi spalnici, kjer je potrkal, a ni dobil nikakega odgovora. Potrkal je zato vnovič, a zopet ni bilo odziva, nakar je zaropotal po vratih.
»Ali imate spodaj kak telefon?« je vprašal.
»a, gospod,« je odgovoril Fisher.
T. Ks. se je obrnil k detektivu naredniku.
»Telefonirajte v Yard,« je ukazal, »naj pošljejo sem koga z orodjem. Ulomiti moramo, a jaz nimam s seboj svojih priprav.«
»Gospod, nič ne bi pomagalo, ako bi izločili ključavnico,« je pripomnil Fisher, ki je z zanimanjem vse opazoval. »Gospod Kara jc spustil zapah.«
»Na to sem pozabil,« je odvrnil T. Ks., »recite mu, naj prinese tudi žago, ker bomo morali na tem mestu izrezati vrata.«
Medtem ko so čakali, da bi prišel policijski agent, je skušal T. Ks. vzbuditi pozornost prebivalca v sobi, a brez uspeha.
»Ali uživa opij ali kaj podobnega?« je vprašal Mansus.
Fisher je odmajal z glavo in odgovoril:
»Ne vem, da bi kdaj kaj takega jemal.«
T. Ks. je še v hitrici pregledal vse sobe v istem nadstropju. Prva solin poteg Karove spalnice je bla iknjižnica, dalje soba za toaleto, ki jo je uporabljala, kakor je povedal Fisher, miss Holland, in na koncu hodnika je bila obednica.
Nasproti obednici je bilo majhno dvigalo za postrežbo in tam blizu garderoba z več kovčegi, med katerimi je bil eden zelo velik in skoraj ves pokrit z listki v treh jezikih: »Previdno prenašati«. Sicer ni bilo v tem nadstropju nič posebnega. Zgornje nadstropje in pritličje pa sta tako še lahko čakali. Čez četrt uro je prišel iz Scotland Vnrrla mizar, napravil luknjo v rožnata vrata Karove spalnice in začel
skozi odprtino hitro žagati. T. Ks. ni mogel opaziti drugega, ko da je soba zagrnjena v temo, katero je osvetljeval samo ogenj, ki je še gorel. Segel je z roko skozi izžagano mesto, poiskal prijem jeklenega zapaha, ki ga je opazil ob svojem prvem obisku v sobi, ga dvignil in vrata so se odprla.
»Ostanite vsi zunaj!« je ukazal.
Poiskal ie stikalo, ga našel in soba je za-žarela v električni svetlobi. Postelja se z vrat ni videla. T. Ks. je napravil samo korak v sobo in videl jo dovolj. Kara je bil napol zleknjen čez jiosteljo, napol pa je visel z nje. Bil je že mrtev in madež krvi nad srcem je povedal, kaj se je zgodilo.
T. Ks. je obstal in ga gledal ter videl mrzlo grozo v mrtvečevem obrazu, mu 'zatisnil nato oči in začel pregledovati sobo. Tam na sredi preproge je našel sled, upognjene in skrivljene svečke, kakršne imajo otroci na božičnem dre-
vescu.
XIV.
Mansus jo našel še drugo svečo, kar je bilo že bolj sumljivo. Bila je pod posteljo. Telefon, postavljen na precej veliko mizo polog postelje, je bil prevrnjen. a slušalka je bila padla na tla. Zraven sta bili dve knjigi:' Villarijevo »Balkansko vprašanje« in Millerjeva »Poiovan.ja in politika. Vzhoda«. Blizu knjig je bilo še dolgo slonokosteno rezilo za papir.
Na mizi polog postelje ni bilo drugega, ko še srebrna cigaretuica. T. Ks. si jo nadel rokavice, da bi nn njeni svetli površini pregledni, če jo kje kak odtis prstov, a že pri površnem pregledu ni odkril nikakega sledu.
Za Ljudsko tiskarno v LJubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenJill