193 Thomas Leithauser, Birgit Volmerg, Gunther Salje, Ute Volmerg, Bernhard Wutka Entwurf zu einer Empirie des Alltagsbewusstsein Suhrkamp, Frankfurt am Main 1981, 286 str. * tični nivo prvi korak v ugotavljanju Jy^do od obeh bratov v »Deževnem semantičnega in pragmatičnega, nujno jfV. človeku« je bolj podložen ritualu, znajde na presečišču nekaj družboslovnih če vemo, da je ved mislim, da je branje Osnutka korist- »Rainman« patološki, le v toliko, v koli- na kor predstavlja ideal-tipski primer vsak- Poglejmo le nekaj referenčnih točk: 1. dan je bornirane zavesti; (Alltagsbewusst- socializatorska interakcija v diadi ma- sein), zavesti, kjer kliše zamenja simbo- ti-otrok kot produkcija struktur odnosov, lično reakcijo, televizijska situacija pa, kot 2. smiselnost vsakdanje situacije kot refe- eksemplarična, do vrhunca privedena renčnega okvira proučevanja, 3. vsak- vsakdanja avtistična situacija (Alltags- danja zavest, kjer simbolična interakcija situation) predstavlja tipsko ujemanje odstopi prostor reakciji, ki jo določa kliše, horizonta vsakdanje zavesti in situacije...? kot subsumpcija neznanega na urejevalne Brez dvoma pisca scenarija omenjenega sheme> k i s o ž e n a volJ°' 4- k r i t i k a n o r m a " filma nista prebrala Osnutka k empiriji t i v n e Paradigme mnenjskih raziskav, kjer vsakdanje zavesti, pa vendar je vse kazalo obstoječe metode merjenja stališč zaob- na to, kot da bi oba, skupaj z Dustinom Je m a j ° l e depozitarne elemente zavesti, ki Hoffmanom kot glavnim igralcem, ob- so n a Podlag' svoJe stereotipije in situacij- vladovala teoretske nastavke za analizo s k e odvisnosti lahko predmet pozitivistič- vsakdanje situacije oz. vsakdanje »stan- n i h raziskovalnih metod ter 5. avtizem dardizirane« zavesti; kot da bi vedela za televizijske situacije kot tipične vsakdanje vprašanje družbene relevance vsakdanje situacije, kjer gre za kognitivne in psiholo- situacije (kot referenčnega okvira), pa š k e dimenzije diskurza in prevod vpliva raziskovanje povezanosti objektivnih m e d lJ e v 12 behaviorističnega v kognitivni struktur družbe s subjektivnimi v vsak- m°del- danji situaciji pač prepustila mediju teori- Avtorji* se torej vrnejo k scenski podobi je. mati-otrok (Lorenzer), ki se pri otroku * utrdi v interakcijeske oblike, kot v struk- ture otrdele vsakdanje situacije. Po njiho- V prepričanju, da se proučevanje komu- v e m m n e n j u t e i n t e r a k c i j s k e o b l i k C i sed i . niciranja (neposrednega in medialnega), ki ga zanima tekst kot diskurzivni dogo- ° o « Skupina sociologov in psihologov iz univerze v dek ter tekstu eksterna realnost kot kon- Bremnu ( L e i t h a u s e r , saije, Wutka) m Frankfurtu (B. in tekst, proučevanje torej, ki mu je sintak- u. Volmerg). 194 mentirane v zgodnjem otroštvu, postanejo determinante vsakdanje situacije, saj objektivni in subjektivni elementi posega- jo drug v drugega in so objektivne struk- ture družbe na specifičen način posredo- vane s subjektivnimi. Tako gledano socia- lizatorska interakcija ni le produkcija struktur odnosov, izoblikovanje kognitiv- nih shem, oblikovanje specifične kvalitete afektivnih zvez in interiorizacije namena delovanja, temveč tudi prisvajanje pravil ritualnega reda oz. tipizacijskih shem, kot bi temu dejali fenomenologi. Ritual je tako temeljni element vsakdanje družbene aktivnosti, ki zagotavlja posa- mezniku (ideal-tipsko - »bolno« pa Deževnemu človeku) ontološko varnost v psihološkem smislu, sama pravila rituala, ki urejajo odnose med individui, pa so internalizirana kot interpretativne sheme. Smisel raziskovanja vsakdanje zavesti je potemtakem utemeljen s predpostavko, da na podlagi pravil vsakdanjega življenja lahko sklepamo o družbeni totaliteti. Skratka, avtorje zanima družbeno porek- lo ritualnega reda, se pravi tako geneza kot pomen, kar pa po njihovem mnenju fenomenologija (ter etnometodologija, kot njen praktični izraz) zavestno spre- gledata, čeprav ji priznavajo (in se v tem smislu nanjo tudi navezujejo), da dojame ritualni red družbenih situacij ter z njimi povezanih struktur zavesti. Interakcijska praksa družbenih situacij ter z njo pove- zane strukture zavesti se opredmeti v ritualnem redu, ob čemer predstavlja vsakdanja zavest raziskovalni interes avtorjev, referenčni okvir pa tipična so- cialna situacija - vsakdanja situacija. Po lastnih besedah skušajo etnometodološki interes v raziskovanju vsakdanje zavesti preseči s »kritiko ideologije«, a pa se žal z nekoliko prevelikim navdušenjem - ob tem, ko se zadolžijo ne le fenomenologi ji, psihoanalitični interpretaciji teksta in socialni psihologiji, temveč tudi kritični teoriji - brati jo z epigoni te zadnje (beri Enzesnberger). Ali nekoliko drugače: Medtem, ko so tisti, ki so si atavizem Deževnega človeka izmislili, za predsta- vitev njegove nezmožnosti komuniciranja izbrali televizijo, je avtorjem Osnutka pri njihovem raziskovanju družbene relevan- ce vsakdanje situacije, »televizijska situa- cija«, služila predvsem kot primer za raziskovanje pravil prenosa, ki se v vsak- danji situaciji odvijajo. Na ideal-tipski način naj bi le-ta - preko objektivnega družbenega regresijskega pritiska - repro- ducirala vzpostavljeni avtistični milje. Prisotnost drugih ob vsakdanjem gledanju televizije pomeni zato obenem tudi njiho- vo odsotnost, ali kot pravita Luckmann in Berger: »Struktura družbe kot zveze vsakdanjih situacij je v vsakdanji zavesti 'prisotna preko svoje odsotnosti'.« Za TV situacijo je torej značilna tista pasivna in receptivna drža, ki socialno aktivnost nadomesti z regresivnim zadovoljevanjem potreb. Televizijske vsebine pa kompenzi- rajo za občutek identitete nujno potrebno tematizacijo projektivno že predstrukturi- rano ponudbo. TV situacija po njihovem mnenju stabilizira objektivno pogojen avtizem s tem, ko ga socializira kot sub- jektivno obnašanje. Nasproti vsakdanji zavesti je tematska orientacija, ki meri na odpravo serialne organizacije družbenih situacij. V tematsko orientirani zavesti se vprašanje smisla postavlja v vsaki situaciji na novo. Gre za vpeljavo potencialnih tem, iskanje protislovij, generativno obde- lavo figur prakse, kritiko dane pomenske sheme in kon-strukturiranje historične perspektive. Če torej parafraziram Fou- caulta: vsakdanja situacija ne ponavlja družbene totalitete, temveč mehanizem vsakdanje situacije, prav tisto, kar je bilo 195 tu oddvojeno in heteromorfno glede na totaliteto, je lahko mehanizem oblasti... Da so si avtorji izbrali vsakdanjo situacijo kot referenčni okvir raziskovanja vsak- danje zavesti seveda ni njihov originalni raziskovalni prispevek. Kar pa so feno- menološko. etnometodološkim nastavkom le prispevali, je sistematično iskanje druž- benega pomena subjektivnih struktur, pri čemer pa se ne zapletajo v - kot sami imenujejo - aporije individualno psiho- loško usmerjenega referenčnega okvira. V Osnutku k empiriji vsakdanje zavesti torej lahko spremljamo tako problemati- zacijo posredovanosti subjektivnih in objektivnih struktur, kot tudi poskus psihologije, da preko hermenevtske te- kstualne analize poseže v okvir vede o komuniciranju ter si na podlagi te posre- dovanosti legitimneje zastavimo vprašanje o obstoju tipične zgodovinsko sproduci- rane formacije osebnosti kot strukture družbenega zaklada znanja in tipične emocionalne formacije življenja. Ali z drugimi besedami; paradigmo medijskih diskurzivnih strategij je potrebno ponov- no proučiti v luči predpostavke o vplete- nosti tradicije kot psihološkem in družbe- nem kontekstu. Problem vpliva torej prevajamo v problem pomena in interpre- tacij, ali kot pravi Mauro Wolf, diskurz ni le semiotični objekt, postavljen mora biti v odnos z drugimi konteksti, saj le tako lahko razumemo njegovo dinamiko. In prav zato lahko npr. tudi Theweleit v »Moških fantazijah« pušča ob strani ekonomsko, politično in historično in »fašistične Nemce« odkriva v privatni korespondenci. Ameriški film »Rainman« je bil posnet 1. 1988; režija Barry Levinson. Breda Luthar