Tovarišica Marica Opresnikova. Dne 21. marca smo na Prevorju spremili ob mnogobrojni udeležbi drago tovarišico Marico Opresnikovo k zadnjemu počitku. Nepričakovano je prišla bela žena ter si izbrala za žrtev bitje v cvetu mladosti, Ponos in veselje roditeljev, polno upov in 'dealov, čislano od stanovskih tovarišev ¦n tovarišic kakor od občinstva, ljubljeno °d otročičev! Ob tožnih zvokih žalostinke, ki so jo 2apeli tovariši, ni ostalo suho nobeno oko ttnogoštevilnih navzočih, ki so prihiteli navzlic slabemu vremenu izkazat pokojnici zadnjo čast. Poslovila sta se od nje v imenu vseh tov. Pulko in tovarišica Milka Bračičeva, *apel ji že zbor tovarišev, nato cerkveni Pevci zadnjo pesem in začulo se je votlo bobnenje prvih grud, ki so padale na kr- sto. Šla si, draga tovarišica, kf si bila ma. najboljših v naših vrstah. Truplo krije zemlja, tvoj duh pa se je preselil y boljši kraj, kjer ni trpljenja, kjer je večna radost dotna! Ločila si se, a tvoj spoinin živi ined nami in ne ugasne nikoli! Z druge strani smo dobili še ta nekrolog: Odprta noč tn dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka. Resničnost teh besed stno spoznali, ko smo prvega pomladanskega dne, t. j. 21. sušca, položili v grob našo tovarišico Marico Opresnikovo. Bila je šele v 23. letu, ko ji je nagla smrt odprla grobna vrata; povsod okolo polno tnladega cvetja, ki hrepeni proti solncu, a ona kot najlepši cvet je morala v mrzli grob. Službovala je šele tretje leto, in sicer na Prevorju v kozjanskem okraju na Štajerskem. Kako resno je smatrala svoj stan, je pokazala s tem, da se je pridno pripravIjala na izpit učiteljske usposobljenosti, ki ga je lansko jesen tudi dobro prebila. Ko- liko zlatih upov je potem gojilo njeno srce, koliko sladkih sanj je sanjala njena duša; toda vedro in rožnato nebo nad njeno mladostjo se je hipoma izpremenilo v temno, mrzlo jamo. — Tudi njeni učenci so jo prav radi imeli; ko popoldne ni mogla več v šolo, so malčki s skrbjo povpraševali, ali 2e gospodična kmalu zopet ozdravi in pride k njim. Kot stanovska tovarišica nam je pa veem bila prav ljuba. Zaradi njenih lepih lastnosti pa so jo tudi vsi radi imeli. Na dan pogreba je bila domača cerkev vkljub slabemu potu in vremenu natlačeno polna domačega ljudstva; njeni tovariši in tovarišice so prišli iz domačega in tudi sosednega šmarskega in sevniškega okraja v prav obilnem številu in sedetn gg. duhovnikov je opravljalo za njo pogrebne obrede. Po cerkvenem opravilu je stopil na prižnico domači g. župnik R. Skrbs in je v lepih besedah proslavil sporain pokojnice kot cerkvene pevke in kot učiteljice. Ob odprtem grobu sta govorila predsednik Kozjanskega učiteljskega društva V. Pulko in gdč. učiteljica Milka Bračičeva. Učitelji pevci so zapeli v šoli in na pokopališču pretresljive žalostinke. Tudi domači pevci so v ta namen zložili lepo pesem in jo pokojnici zapeli za slovo. Pogreba so se udeležili tudi starši in sestra drage nam Marice, ki so bili zaradi toliko izrazov ljubezni do njih hčerke, oziroma sestre vidno potolaženi. Počivaj, tovaršica mila, v tihotnem grobu prav sladk6 težko, težko ti končati življenje bilo je mladč. t