m m

IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Dogodki
prihodnjega tedna: KROS MOTORISTOV
Leto V. — Štev. 15.
LJUBLJANA, 10. aprila 1949.
FIZKULTURNI TEDNIK
letos ne sme hiti okrasa, ki ne bi izvedel lizkuitumega zleta
Drugi plenum Telovadne zveze Slovenije je kot eno najvažnejših točk osvojil sklep, da bodo letos vsi okraji izvedli svoje tizkultume zlete. Ker je do teh prireditev, ki se bodo vršili tako v Sloveniji kakor po vsej državi v maju in juniju, le še dobra dva meseca, je treba, da vsi okrajni telovadni odbori posvetijo takoj tem prireditvam največjo pozornost.
Letošnji okrajni zleti bodo pomembni iz več razlogov. V prvi vrsti se bo prav zaradi teh prireditev močno dvignil tizkulturni in s tem tudi splošni kulturni nivo po vseh krajih, predvsem pa na vasi, to je tam, kamor je danes usmerjena vsa naša pažnja, tako na gospodarskih, političnih in kulturnih popriščih ter tudi v lizkulturi. Zleti bodo navdušili tisoče in tisoče za fizkulturo ter prikazali lokalnim oblastem in množičnim organizacijam veliko vlogo fizkulture pri preobrazbi in vzgoji novega socialističnega človeka. S temi prireditvami bomo povzročili tudi ogromen dotok novega članstva v telovadno organizacijo, predvsem iz raznih aktivov, s čimer bomo močno okrepili telovadno organizacijo tako v vasi, kakor v mestu. Istočasno bomo dvignili stotine novih, mladih strokovnjakov, pripravnikov in pred-njakov tretjega razreda. In slednjič bodo množični in dobro izvedeni okrajni zleti nudili prihodnje leto, ko bo v Ljubljani republiški zlet, možnost izbire kvalitetnega kadra na široki bazi, tako da bodo na republiškem zletu sodelovali res najboljši fizkulturniki iz vseh krajev Slovenije.
Priprave za letošnje zlete so se pričele že v večini okrajev. Med najboljšimi okraji je kranjski, ki v ta namen tesno sodeluje z vsemi množičnimi organizacijami. Tudi Celje, Kamnik, Gorica in še nekateri ne zaostajajo dosti. V nekaterih društvih, kakor n. pr. Mekinje—Godič pri Kamniku zna članstvo že vse proste zletne vaje. Kljub tem pozitivnim primerom pa Je še precej okrajev, ki so doslej premalo ali pa nič storili za to pomembno fizkul-turno manifestacijo. To velja predvsem za Ilirsko Bistrico in Dolnjo Lendavo, kjer še nimajo niti okrajnega telovadnega odbora, pa tudi v nekaterih drugih okrajih niso dosti na boljšem.
Čeprav je rok že pozen, je še vedno dovolj časa, da lahko prav vsak okraj izvede zlet. To je najmanj, kar lahko storimo, kajti poleg okrajnih zletov bodo imela svoje nastope tudi telovadna društva in stremeti moramo, da pred okrajnimi zleti tudi ta črni bolje izvedejo svoje nastope. Prvo, kar je treba takoj izvesti, je ustanovitev zlet-nega odbora. V ta odbor, ki ga bodo v glavnem sestavljali člani okrajnega telovadnega odbora, moramo pritegniti vidne funkcionarje iz vseh množičnih organizacij, predvsem LMS in sindikatov, zastopnike športnih, strelskih in planinskih društev, JA, komandante predvojaške vzgoje itd. Nato moramo formirati posebne komisije (organizacijsko, strokovno-tehnično, propagandno itd.), ki bodo delovale po svojih sektorjih. Tretje važno vprašanje je sestava programa za okrajni zlet. Tega bomo morali prilagoditi krajevnim prilikam. Okraji z močno tradicijo ter številnimi in dobrimi društvi bodo lahko izvedli bolj kvaliteten program s prostimi vajami, orodno telovadbo, športnimi točkami (štafetni teki), ekshibicijami športnih iger in slično, do-čim se bodo morali šibkejši okraji zadovoljiti z manjšim. Toda kljub temu si z iznajdljivostjo lahko dobro pomagamo. Preproste točke, kakor vlečenje vrvi, tek z nogami v vrečah, tek na hoduljah, rokoborba, metanje kamna itd. ne zahtevajo posebnih priprav in kvalitetnega kadra, lahko pa z njimi zelo poživimo program. Paziti moramo predvsem, da bodo letošnji okrajni zleti čim bolj pestri, tako da ne bomo gledali dve uri same proste vaje ali pa Poldrugo uro nogometne igre. Zato je potrebno sodelovanje s športnimi, strelskimi in planinskimi društvi, JA in centri za predvojaško vzgojo,, da bo Program kar najbolj zanimiv, "'očke se morajo v pravem razmerju naglo vrstiti druga za drugo. Na zletu tudi ne smemo pozabiti izbrati najhitretjšega tekača v okraju.
Vprašanju dobre propagande Je treba posvetiti največjo pažnjo. Treba je razvijati za okrajni zlet močno agitacijo po množičnih organizacijah, prav tako individualno propagando ter z izrabo vseh tehničnih sredstev (lepaki, transparenti, izložbena okna itd.) in okrepljenim dopisovanjem v naše časopisje vzbuditi v širokih ljudskih množicah zanimanje pa te prireditve. r>v iVedno dovo,i časa, da se vsak n-r,,i .dobro pripravi na svoj zlet.
*. telovadni odbori naj se takoj V ®ga vprašanja z vso resnostjo,
Državno prvenstvo v krosu ob sodelovanje inozemskih tekmovalcev
Stefanovič je osvojil državno prvenstvo
Beograd, 10. aprila. Danes je bilo izvedeno državno prvenstvo v krosu, na katerem so nastopili poleg najboljših tekačev tudi nekateri inozemski tekači izven konkurence. Tehnični rezultati so naslednji:
Središče pozornosti je bil tek članov na 10.000 m, v katerem so nastopili tudi inozemci. Start je bil zelo nagel. Na čelu tekačev so se takoj razvrstili Francoz Mimoun, Mihalič in Stefanovič. Sledil jim je Avstrijec Mu-schik, ki pa se jim je na 1200 m pridružil. Tempo je neprestano naraščal. Pri 3000 m je vodil Mihalič s časom 9:25. Kljub silni brzini pa se je Francoz Mimoun z naglim sprintom odločil, toda takoj se mu je priključil Stefanovič. 5000 m sta pretekla skupno v času 15:05. 20 m za njima je bil Avstrijec Muschik, 60 m za njim pa Mihalič. V drugi skupini so tekli Bašič, Muštapič in Cetinič za njimi pa avstrijski tekač Weber. Po 6 km, ki so ga dosegli v času 18:30, se je tempo, ki je bil za naše gledalce že skoraj neverjeten, še bolj poostril. Sele na 7000 m se je Mimoun znova odločil in tekel 20 m pred Stefanovičem in za cel krog pred zadnjim jugoslovanskim tekačem. Mimoun je prišel na cilj dokaj svež 100 m pred Stefanovičem ter 200 m pred Muschikom in Mihaličem. Vreme je bilo dokaj neugodno, ker je ves čas pihal hud veter, ki se je med tekom samim še stopnjeval.
Mladinke 1000 metrov: 1. Krstonošič (Spartak) 3:33.0, 2. Kandrga (S) 3:35.0,
Barducky Je postal mladinski državni prvak v krosu
3.	Lončar (Fizkulturna šola, Zagreb). Vrsta moštev: 1. Spartak, 2. Fizkul-tuma šola, Zagreb, 3. Slovenjgradec.
Mladinci 2000 m: 1. Barducki (Železničar), Lj.), 2. Horvat (Spartak), 3. Fugina (Zagreb). — Vrsta moštev: 1. Spartak, 2. Zagreb, 3., 4. in 5. Železničar (Ljubljana), Beograd in Kla-divar.
Članice: 2000 m: 1. Repovž (Kladi-var) 7:14.0, 2. Tuce (Mostar) 7:20.0, 3. Tomljenovič (Zagreb). — Vrstni red moštev: 1. Kladivar, 2. Zagreb, 3. Enotnost.
Člani 4500 m: 1. Segedin (Partizan) 13:53.0, 2. Hanc (Kladivar) 14.03.0, 3. Ceraj (Partizan) 14:16.0, 4. Pavlovič (P) 14:19.0, 5. Djuraškovič (P), 6. Smiljkovič (Crv. zvezda). — Vrstni red moštev:	1. Partizan, 2. Crvena
zvezda, 3. JA, 4. Kladivar, 5. Zagreb, Spartak.
Člani 10.000 m: 1. Stefanovič (P), 2. Mihalič (P), 3. Bašič (P), 4. Mustafič (P), 5. Kotnik (Mladost), 6. Cetinič (P), 7. Štajner (Kladivar), 8. Kranjc (K).
Medn. konkurenca: 1. Mimoun (Francija) 3ti27.0, 2. Stefanovič (Partizan) 31:57.0, 3. Muschnik (Avstrija) 32:10.0, 4. Mihalič (Partizan) 32:32.0, 5. Bašič (P) 33:15, 6. Weber (Avstrija) 33:24.0. — Vrstni red moštev: 1. Partizan, 2. JA, 3. Spartak, 4. Zagreb, 5. Kladivar, 6. Crvena zvezda.
Končni vrstni red je naslednji: 1. Spartak, 2. Zagreb, 3. Partizan,
4.	Kladivar, 5. JA, 6. Crvena zvezda.
Zmage favoritov I. zvezne lige
Dvoboj Vojvodina: Slovenijo
je pokazal lep napredek mladinske orodne telovadbe
Ljubljana, 10. aprila. Danes dopoldne je bil na Taboru mladinski dvoboj v vajah na orodju med reprezentancama Vojvodine in Slovenije. Kmalu po 9. uri so prikorakali vči nastopajoči v dvorano, kjer sta jih pozdravila zastopnika Slovenije in Vojvodine. Takoj nato so se pričele tekme.
Mladinci so prvi nastopili v prostih vajah. Pri prvih je še močno delovala startna trema, ki pa je kmalu izgi-
Rezultati: Vrste: 1. Slovenija 591, 95; 2. Vojvodina 579, 25. Mladinci: 1. Slovenija 327, 10; 2. Vojvodina 312, 45.
Mladinke: 1. Vojvodina 265.80; 2. Slovenija 264.85.
Posamezniki:	1. Tomažič Roman
(Slov.) 57.05; 2. Madžar Edo (Vojv.) 56.60; 3. Dobrin Jože (S.) 55.05; 4. Hafner Franc (S.) 54.50; 5. Porenta Marko (S.) 54.20; 6. Toth Janoš (V.) 54.00; 7. Urbanc Marino (S.) 53.45; 8. Šlibar
pre-
nila. V tej panogi se je pokazala očitna premoč^ Slovencev. Dobrin, Porenta, Tomažič in Hafner so obvladali premete in prvevrate nazaj. Posebno težke prvme je imel Porenta, med drugim premet nazaj iz razovke stojno. Hafner je imel težke prvine, katerih pa ni dovolj obvladal. Od gostov se je zlasti odlikoval Toth z mirno in sigurno izvedbo ter Madžar s premetom naprej na eni roki in lepim metom nazaj.
Nato so nastopili na bradlji. Večina ie 'obvladala srednje težke prvine. Porenta in Dobrin sta izvedla lepe prevrate naprej. Hafner in Urbanc sta imela toče pod bradljo na iehti, do-1 čim je bil Matkovičev premet nazaj precej nakazan.
Tretje orodje so bili krogi. Tu so gosti nagibali bolj k vajam, ki zahtevajo precej moči (stoje, razovke), do-čim so Slovenci dajali prednost koleb-nim sestavam (naupori, izvinki). Med Vojvodinčani se je izkazal Toth z lepo tekočo in težko vajo ter Madžar s stojo v vzpori, iz katere pa ga je žal prevalila naprej. Tudi Torma je imel v vaji precej težke prvine. Vse pa je prekosil Tomažič z lepo in sigurno izvedbo, zlasti stoja je bila dovršena.
Sledil je nastop na konju z ročaji. Ker je to najtežje orodje, ki zahteva večletno vztrajno in neprekinjeno vadbo, smemo biti z uspehom zadovoljni. Večina mladincev je že prišla preko začetnih težav, vendar bodo morali vsi še pridno delati, da bodo tudi na tem orodju »doma« kakor na ostalih.
Ivan (S.) 52.85; 9. Pavkov Dimitrij (V.) 52.75; 10. Torma Josip (V.) 51.95.
Posameznice: 1. Kočiš Terezija (V.)
46.20; 2. Teuer Bea (V.) 46.00; 3. Rozman Sonja (S.) 45.65; 4. Jemec Ma- polniti
rija (S.) 45.50; 5. Vinter Breda (S.) 45.01; 6. Stebler Judita (V.) 43.85; 7. Sarčevič Karola (V.) 43.80; 8. Božič Helena (S.) 43.75; 9. Lunaček Breda (S.) 43.40; 10. Pelagič Mirjana (V.) 43.35.
V splošnem so mladinci Slovenije nagibali bolj h kolebnim vajam ter pokazali več sistematične šole in se odlikovali po lepi izvedbi prvin, do-čim so gosti pokazali več moči, vzdržljivosti in borbenosti. V obeh vrstah pa je dovolj nadarjenih -poetiinčev, ki bodo lahko z vztrajnim in sistematičnim treningom napredovali do vrhunskega razreda. To velja med Slovenci posebno za Tomažiča, Hafnerja, Dobrina in Porento, dočim so med gosti najbolj nadarjeni Madžar, Toth in Torma.
Med mladinkami se je posebno izkazala Kočič Terezija in Teuer Bea, od Slovenk pa komaj 15 letna Jeseničanka Rozman Sonja, ki od tekme do tekme naglo napreduje in bo lahko že v kratkem ena naših najboljših telovadk.
Organizacija prireditve je bila dobra, vendar bi bili premori med posameznimi lahko krajši. Sodniški zbor je sodil objektivno, vendar se je moral vsled različnih naziranj često sestajati h konzultacijam. V splošnem pa je bila prireditev uspešna ter si želimo še čim več takih mladinskih srečanj. Le na ta način bomo dvignili kader naših mladih telovadcev, kajti stari, mednarodni tekmovalci drug za drugih zapuščajo tekmovalno areno za njimi pa ostajajo občutne vrzeli, katere bomo morali slej ali prej iz-z novimi močmi.
Preko 450 mladih pla valcev je tekmovalo
Srednješolske prvenstvo v plavanju
Doslej najbolj množična plavalna prireditev
. .	množičnim	zletom ne
h° rSt'Vam° celoti v merilu re-pubhke m države, ampak predvsem
sebi, kajti s to prireditvijo bodo zelo razgibali teren ter si s tem olajšali delo pri naslednjih prireditvah, zato takoj z vsemi silami na delo za izvedbo letošnjih okrajnih zletov. Naša stalna Parola mora biti: letos niti enega okraja, ki ne bi izvedel svojega fizkultur-nega zleta!
Prešern Igor
Predzadnje orodje je bil drog. Hafnerju se je težka vaja ponesrečila. Porenta, Madžar in Dobrin so pokazali prav lepe veletoče nazaj. Najboljši je bil spet Tomažič z dovršeno izvedbo težkih prvin. Precej je bilo videti tudi izvinkov, kar kaže, da so mladinci v sistematični šoli, saj tvori ta prvina prehod v težke elemente v vesi z obrnjenim podprijemom.
Zadnje orodje so bili preskoki čez konja. Večina je skakala s klonko na hrbtu ali na vratu, nekaj je bilo raz-nožk in skrčk. Najboljše so skakali Hafner, Matkovič, Madžar, Tomažič, Porento in Dobrin.
Ljubljana, 10. aprila. Plavalna zveza Slovenije je v letošnjem letu organizirala srednješolsko prvenstvo v plavanju v izredno širokem obsegu v zimski sezoni. Kljub izredno majhni kapaciteti bazena je vodstvo tekmo-vanja opravilo to nalogo zadovoljivo, zlasti če računamo, da je startalo v predtekmovanjih preko 450 tekmovalcev. To prvenstvo je bilo doslej najbolj množična plavalna prireditev v Sloveniji sploh. Prvenstva se je udeležilo 17 srednjih šol, od tega 12 ljubljanskih, 4 iz Maribora in 1 iz Trbovelj. Tekmovanje se je odvijalo ves teden od 4. do 10. aprila in na predtekmovanjih se je izločilo okrog 150 finalistov, ki so nastopili v nedeljo predpoldne na zaključni prireditvi.
Ker je vodstvo tekmovanja smatralo, da je to zgolj množična prireditev, ki bo odkrila nove nadarjene plavalce, je zabranila nastop najboljših ljubljanskim plavalcem tekmovalcem, ki so preteklo leto startali na državnem prvenstvu Kljub temu pa prireditev ni izgubila na kvaliteti, saj so za to poskrbeli odlični mariborski reprezentanti, katerim pa se je marsikdaj uprl mlad naraščajoč kader.
Prireditev so obiskali predsednik Komiteja za fizkulturo tov. dr. Danilo Dougan, športni sekretar FZS tov. Edi Serpan ter ostali predstavniki Komiteja in Plavalne zveze Slovenije.
Med najmlajšimi — nižješolci se je odlikoval mali Mariborčan Radšel, ki je zasedel eno prvo in dve drugi mesti ter je bil tako proglašen tudi za najboljšega nižješolca. Med nižješolka-mi je bila najboljša Jesenovčeva, ki že nekaj mesecev pridno vadi in se
je vsled tega daleč odmaknila od svojih sotekmovalk. Med višješolkami na se odlikovali Bt emova in Stan-tentova, ki sta premagali rutinirano Mariborčanko Ivnikovo. Med višje-šolci pa je dominirala trojica Brand-ner, Tušek in Kancler.
Rezultati so naslednji:
Nižješolke: 56 m prsno: 1. Jesenovec (VI. gimn.) 52.4, 2. Voje (I. gimn.) 1:00.8, 3. Kunc (VII. 'gimn.) 1:01,7, 4.
Budučnost ; Ponziana 0:0
Maribor, 10. aprila. Na igrišču Železničarja je bila danes odigrana prvenstvena tekma I. zvezne lige med Buaučnostjo iz Titograda in Ponziano iz Trsta. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem in zadovoljstvom sledili borbeni in lepi igri, ki pa jo je precej močan veter zelo oviraj tako da se ni mogla razviti do popolne višine. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi:
Budučnost:	Koprivica, Abramovič,
Vegovič, Popovič, Meth^dževič, Ze-čevič, Spajič, Dermanovič, Habič, Pa-jevič, Celebi-č.
Ponziana: Segala, Valcareggi, Ri-gotti, Corbatto, Carlin, Pertot, Polak, Padovan, Benvenutti Dumani, Toma-sini.
Sodnik: Stefanovič iz Beograda.
Čeprav sta obe moštvi predvedli lepo in dobro igro, je ostala tekma neodločena 0:0. Ze takoj v začetku so se neprenehoma vrstili napadi in so se obema moštvoma nudile ugodne prilike za dosego golov, vendar pa sta odlični obrambi preprečili vsak uspeh. Igra je postajala vedno bolj borbena. Ponziana je često prehajala v grobo igro in zakrivila nekaj prekrškov, ki pa so ostali zaradi slabih strelcev neizkoriščeni. Budučnost si je polagoma osvojila rahlo terensko premoč, ki pa je prav tako ni mogla izkoristiti, ker je bila obramba Ponziane na višini. Tudi v drugem polčasu se položaj ni izpremenil. Le dokaj močan veter je oviral razvoj igre. V 6. min. je nastala nevarna situacija pred vrati Buduč-nosti, vendar pa je vratar Koprivica nevarno žogo sijajno ubranil. Pri tem je bil lažje poškodovan srednji napadalec Ponziane. Nekaj minut pozneje je Habič preigral obrambo in streljal na gol, a tudi ta strel je odlični vratar Ponziane obranil. Do konca igre so se menjavali medsebojni napadi, ki pa niso prinesli nobenega uspeha tako da se je tekma končala neodločeno 0:0.
V predtekmi je Železničar II. premagal ptujsko Dravo 1:0 (0:0).
Rigelnik.
Dinamo : Lokomotiva 3 : I
Zagreb, 10. aprila. Po neuspehih Dinama v zadnjih tekmah, je današnji prvenstveni tekmi Dinama in Lokomotiv prisostvovalo le okrog 10.000 gledalcev. Zmagal je Dinamo povsem zasluženo z rezultatom 3:1 (1:1). V prvem polčasu je bila igra dokaj izenačena in sta imeli obe moštvi pri-lično enako število prilik za dosego golov. Lokomotiva se je borila zelo požrtvovalno in uspešno, tako da je izgledalo, da bo izšla iz te tekme neporažena. V drugem polčasu pa je Dinamo diktiral oster tempo, ki mu Lokomotiva ni mogla slediti. Dinamo je dosegel še dva gola in tako osvojil
ob točki. V moštvu Dinama so se posebno odlikovali brata Horva" _ Jaz-binšek in WoIfI. Vse tri gole za Dinamo je dal Wolfl, za Lokomotivo pa Bobek II. Sodil je Vlajič iz Beograda.
Partizan : Sloga 2 : 0
Beograd, 10. aprila. V današnji tekmi med Partizanom in Slogo je Partizan že v prvem polčasu dosegel dva gola in si osvojil obe točki. V prvem polčasu je Partizan igral zelo dobro in povrh še z vetrom, tako da se je morala Sloga skrajno požrtvovalno boriti. V drugem polčasu je igrala Sloga z vetrom in Partizan ni mogel doseči nobenega gola več. Prav tako pa so se tudi vsi napadi Sloge razbili spričo odlične obrambe Partizana. V moštvu Partizana se je posebno odlikoval vratar Šoštarič, ki je ubranil dve zelo nevarni žogi. Gole za Partizana sta dala Simonovski in Jako vetič. Sodil je Moni Karlo iz Skoplja. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev.
Crv. zvezda : Naša krila 3 : I
Beograd, 10. aprila. Za današnjo tekmo med Crveno zvezdo in Našimi krili je vladalo veliko zanimanje, ker so Naša krila dosegla v zadnjem času lepe uspehe. Današnjo tekmo pa so Naša krila izgubila v glavnem po krivdi vratarja Popadiča, ki je zakrivil dva gola. To je Crveni zvezdi zelo olajšalo zmago, ki jo je dosegla z rezultatom 3:1 (2:0). Moštvo Naših kril je bilo popolnoma enakovreden nasprotnik in je bilo celo bolj nevarno pred vrati. Le izvrstni obrambi Crvene zvezde gre zasluga, da Naša krila niso mogla izenačiti, kar bi vsekakor bolj odgovarjalo poteku igre. Gole so dali za Crveno zvezdo Toma-ševič 2 in Vukosavijevič enega, za Naša krila pa Pečenčič. Sodil je Le-mešič iz Splita. Gledalcev 30.000.
Hajduk i Melalac 3 : 0
Split, 10. aprila. Pred 6000 gledalci je Hajduk v zelo lepi igri premagal Metalca z rezultatom 3:0 (1:0). V prvem polčasu se je držal Metalac zelo dobro, pozneje pa ni mogel vzdržati ostrega tempa, ki ga je diktiral Hajduk. Hajduk je bil tehnično in taktično boljši ter bi mogel doseči še več golov. V moštvu Hajduka so se posebno odlikovali Kokeza, Katnič in Andrijaševič. Gole so dali Lustica, An-drijaševič in Broketa. Sodil je Višnjič iz Zagreba.
I. LIGA
Partizan
Crvena zvezda
Hajduk
Dinamo
Budučnost
Metalac
Naša krila
Lokomotiva
Ponziana
Sloga
12
13
13
13
13
13
13
13
12
13
10
9
8
6
4
3
3
4 2 2
25:8
27:13
30:14
23:19
20:28
25:27
16:19
19:28
7:22
10:24
20
20
19
15
11
10
10
9
8
6
Odred na 5. mestu v II. zvezni ligi
Mariborčan Brandner je bil najboljši srednješolec v plavanju
Sturm (I. gimn.) 1:02,6, 5. Petrovčič d. gimn.) 1:04,1, 6. Kalin (III. gimn.) 1:04,5. — 56 m prosto: 1. Jesenovec (VI. gimn.) 54.6,	2. Kotlušek (III.
gimn.) 56.8. — 56. m hrbtno: 1. Kotlušek (III. gimn.) 1:08,3.
Nižješolci: 56 m prosto: 1. Radšel (klas. gimn. Maribor) 41.4, 2. Dougan (I. gimn.) 43.0, 3. Doležal (klas. gimn. Maribor) 43.2, 4. Karlin (klas gimn.) 45.7, 5. Saus (I. gimn.) 46.2, 6. Gašperin (VI. gimn.) 46.8. ;— 56 m prsno:
Nadaljevanje na 4. etrairt.
Po uspelih srečanjih, ki jih je imel slovenski ligaš poslednji nedelji v Za-ffrebu in Šabcu, so se igralci Odreda tokrat pomerili doma in sicer s pančevskim Dinamom, kateremu so odx-zeli obe dragoceni točki. Za današnjo tekmo je vladalo veliko zanimanje, saj se je na stamonu ob Tyrševi cesti zbralo pri-bhzno 8000 gledalcev, ki so s pozornostjo sledili prvenstveni tekmi med obema nasprotnikoma.
Igralci Odreda so danes beležili še eno lepo zmago, ki jih je spravila na peto mesto lestvice. Tekma je bila tipično prvenstvena in zanimiva posebno v prvem polčasu, ko je Odredu uspelo z borbeno igro in s hitrimi prenosi žog v nasprotnikov kazenski prostor, popolnoma onemogočiti borbene Dinamovee in si tako že v tem delu igre zagotoviti zmago. Kot rečeno, Ljubljančani so imeli v prvem polčasu popolno premoč na igrišču; nenehni prodori in ostri zaj>o-redni streli Haelerja. Keržana. Elsnerja in Žigona so dali številnim gledalcem slutiti, da bo Odred to prednost tudi dosledno izkoristil, saj bi moral biti re-
zultat po številnih ugodnih priložnostih nedvomno še lepši. Medtem ko so bili domačini pred odmorom v stalni premoči. se je položaj v drugem polčasu precej izpremenil, kajti igralci Odreda so v tem delu igre močno popustili, kar je nasprotnik izkoristil in dal edini gol. Eden najboljših igralcev je bil Piskar, ki je neumorno razdiraj nasprotnikove napadalne akcije, hkrati pa s koristno igro pomaga! svojim igralcem. Od ostalih sta se še izkazala oba hranilca Medved in Rupar, ki sta imela v srednjem krilcu Pernariču dobro oporo. V napadu so se uveljavili Hacler. Keržan in Ge-orgijevski- medtem ko Elsner še ni povsem dorasel svoji nalogi. Vratar Bencik to po ni imel priložnosti, da bi se izkazal.
Gostje so se predstavili kot borbena enajstoriea. katero je odlikovala velike požrtvovalnost in telesna vzdržljivost, ki se ie odražala zlasti v drugem polčasu. V njihove,,, moštvu sta so najbolj
Nadaljevanje na 4. strani
TD Hrastnik je že devetkrat ponovil akademijo
Hrastniška dolina je tako ozka, da je v njej prostora skoraj le za cesto, povsod, kamor se ozreš, sam breg in kamen. Iz nje se dvigajo proti robovom strmih pobočij dan in noč visoki stebri dima iz velikih tovarn, nad
volje vsakega posameznika ne bil dosežen tako lep uspeh. Kljub temu, da so nekateri delali po 10, 12 in še več ur v produkciji, so vedno prihiteli po delu v telovadnico, kar v delovnih oblekah naravnost s šihta. Zadnji me-
Zaključna slika z akademije TD Hrastnika
kotlino pa lebdi kot prozoren oblak plast sivkastega in dušečega prahu. Sredi te doline stoji ob mostu, ki drži preko majhnega hudournika, fizkul-turni dom. Zakasneli in samotni potniki, ki so hiteli v mrzlih februarskih nočeh okoli polnoči mimo doma, so se začudeno ozirali v razsvetljena okna, izza katerih so prihajali zamolkli in nerazločni šumi, poveljevanja, korakanje ... Kdor bi takrat stopil v poslopje, bi našel v telovadnici polno ljudi, mladih in odraslih, ki so se neutrudno pripravljali za telovadno akademijo.
26. februarja je telovadno društvo Hrastnik prvič izvedlo svojo akademijo. Toda ne običajno akademijo, obstoječo iz prostih vaj, orodne telovadbe itd., kakršnih smo videli letos na desetine in desetine po telovadnih društvih, temveč nekaj posebnega, novega. Namreč akademijo, sestoječo iz več točk, toda povezanih v neločljivo organsko in idejno celoto, tako da bi jo lahko skoraj nazvali »telovadno dramo«. Pred nekaj dnevi sem se zglasil pri avtorju kompozicije, tovarišu Vastiču, da bi mi kaj več povedal o tej točki. Ko sem mu razložil namen svojega obiska, ni hotel sprva o tem nič slišati in je stalno napeljeval pogovor v drugo smer. Sele z uporabo vseh govorniških sposobnosti sem ga pregovoril, da mi|je pričel pripovedovati:
»Ideja za tako točko se ml je porodila že poleti 1947. 2e takrat sem mislil na izvedbo daljše telovadne sestave, ki bi imela tudi globjo idejo. Seveda sem' nameraval takrat izvesti točko na prostem ter v mnogo večjem obsegu, to je s približno 600 telovadci, Zal do uresničitve te zamisli ni prišlo. Letos, ko je Telovadna zveza Slovenije razpisala tekmovanje v akademskih točkah, sem se spet pričel ukvarjati s prvotno zamislijo. Seveda sem moral zaradi majhnega odra in sploh zaprtih prostorov ter skromnih tehničnih možnosti znatno zmanjšati število sodelujočih. Kljub temu pa nastopa v točki 139 telovadcev in telovadk. Nastopajo izmenoma, le v zaključenih scenah — živih slikah — jih pride na oder hkrati do 90. Razen tega sodeluje pri točki v zboru 46 pevcev ter v orkestru 23 godbenikov, skupno torej 208 ljudi. Kakor ti je že gotovo znano, je kompozicija sestavljena iz več točk, ki so razdeljene prav za prav v štiri dejanja. Prvo predstavlja življenje pred vojno, druga okupacijo, nato borbo proti fašističnim osvajalcem in slednjič borbo za obnovo in izgradnjo socializma. Vse skupaj pa je povezano preko orkestra in pevskega zbora v zaključeno celoto.«
»Doslej smo nastopili 9 krat, 2 krat v Trbovljah, 7 krat pa v Hrastniku« je nadaljeval svoje pripovedovanje tov. Vastič. »Prva predstava je bila 26. februarja. Posetil jo je tudi predsednik Telovadne zveze Slovenije, tovariš France Lubej. Ta predstava je bila od vseh najslabša, kajti razne malenkosti še niso bile do kraja izpiljene in premišljene, pa tudi praksa še ni pokazala rezultate. Kljub temu pa je bil uspeh prireditve popoln. Ljudje kar niso hoteli domov. Ves čas so z največjim zanimanjem sledili posameznim točkam ter je bil med telovade-čimi in gledalci vzpostavljen resničen kontakt. Pri sleherni predstavi v drugem dejanju, ki predstavlja trpljenje našega ljudstva pod okupatorjem, slišiš po dvorani jok in vzdihe. To dokazuje, da je ljudstvo skladbo pravilno razumelo in občutilo, kar mi je v največje priznanje. Po 26. februarju smo akademijo ponovili še osemkrat. Na eni teh predstav je bil prisoten celo predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko. Kljub temu, da smo akademijo tolikokrat ponovili, je bila dvorana vedno razprodana. Ljudje so se naravnost pulili za vstopnice. Ce računaš, da je bil povprečen obisk 500, je našo akademijo videlo skoraj 5000 ljudi, kar je nedvomno uspeh. Nekateri so’ jo videli tudi. po petkrat in še več. Prepričan sem, da bi jo lahko še večkrat ponovili, pa bi bil učinek vedno isti, to je dvorana nabito polna. To dokazuje, da ima ljudstvo slične prireditve rado.
»Kje si pa dobil telovadce za točke Z«
sem ga pobaral.
»Večinoma iz društva, predvsem člane smučarske sekcije. Večji del so bili novinci. So pa vmes prav vseh slojev in starosti. Delavci iz tovarn, nameščenci, tudi iz rudnikov so, zlasti vajeniške mladine iz rudnika je precej. Poudariti moram, da so vsi pokazan največjo marljivost in bi brez trdne
Stran 2
MZKUtTURNl TEDNIK
sec pred nastopom smo vadili prav vsak večer. Tudi tov. Podlogarju, ki je vodil pevski zbor in tov. Malovrhu, dirigentu orkestra, gre dobršen kos za-
slug pri uspehu. Seveda ne smem pozabiti tov. Skinarja, ki je sestavil glasbeno spremljavo za ves dveumi program ter oskrbele predelavo kompozicije za orkester. Spočetka smo imeli precej težav zaradi zbora in orkestra, ker ni bilo možno dovolj skupno vaditi, zaradi česar smo pogosto prišli iz ritma. Toda tudi to težkočo smo premostili. S tesnim sodelovanjem prav vseh, od nastopajoči! telovadcev, do zbora in orkestra, so bili doseženi vse uspehi. Priznati moram, da sem povsod, tako pri oblasteh, kakor pri posameznikih, naletel na največje raz-umveanje in podporo.«
Hitro je mineval čas v prijetnem domačem okolju družine tov. Vastiča. Pred odhodom mi je pokazal darilo, ki so mu ga za njegov trud podarili fiz-kultumiki Iz steklarne. Lep spominski dar je plod dela spretnih rok naših hrastniških steklarjev.
Cas je naglo hitel in moral sem se posloviti. Ko sem stopil na dvorišče, sem pogledal na uro. Do odhoda vlaka je bilo le par minut, postaja pa je še daleč. Spustil sem se v tek. »Dober trening za kros« sem pomislil. In medtem ko sem tekel po temni cesti, katero je le tu in tam razsvetljeval ognjen žar iz peči hrastniških steklarn, sem mislil na hrastniške delavce in rudarje, ki so hodili ponoči utrujeni s šihtov v telovadnico. Premišljal sem o neupogljivi volji našega delovnega človeka, o tem, kakšen razmai bo dosegla fizkultura v teh krajih, ko bomo izpolnili naš petletni plan, premagati vse sedanje težave ter se krepko postavili na lastne noge.
KROS! PO
Kros mariborskega Železničarja
Preteklo nedeljo je izvedla aeilna atletska sekcija SSD Železničarja otvoritveni, obenem na izbirni »Kros« za slovensko prvenstvo. Proge so bile idealne in so delno potekale po ravnem stražunskem gozdu. Udehežba je bila zadovoljiva, če upoštevamo, da so se tekmovalci že deli časa resno pripravljali, pogrešali pa smo mladinke in članice. Za prva mesta s ose vodile ostre borbe, posebno pri članih, ki jih je iznenadil Lah, dočim se Pernat kot dober tekač ni posebno izkazal. Rezultati so naslednji:
Člani 3500 m: 1. Lah (2) 11.52 min.; 2. Pernat (2) 11.54 min.: 3. Gradišnik (JA) 11.59 min.; 4. Kocbek (Z) 12.02 min.: 5. Pelicon (2) 12.17 min.
Člani 3000m: 1. Postružnik (Polet): 2. Horvat (Z): 3. Hrovatin (Z); 4. Kabaj (2); 5. Markič (2).	"
Mladinci 1500 m: 1. Šober (Polet): 2. Male (Z); 3. Gregl (2): 4. Ako (2); 5. Tekovec (Z).
Članice 800 m: 1. Kumerc (2) 4.04: 2. Cimzorič (Z) 4.05: 3. Korošec (Z) 4.06.
Mladinke 800 m: Divjak (2) 4.05: 2. Hedel (Kmet. šola) 4.03.
Kros veslaškega kluba »Savica«
Ljubljana, 3. aprila. Danes je bil na bregu Ljubljanice, proti staremu kopališču kros. novoustanovljenega veslaškega kluba. Ob lepem vremenu se je udeležilo tega krosa 40 mladink, mladincev In članov 5n je število nastopajočih zadovoljivo, če upoštevamo, da se je klub šele pred kratkim ustanovil. Start in cilj sta bila na Istem mestu pri čolnarni. Organizacija je bila v rokah tovariša Pukla, ki je s svojimi pomočniki dobro pripravil tekmovanje, Tekmovanje je pričelo s startom mladink na 400 m. Zmagala je z lahkoto Zornova, ki je od začetka do konca teka vodila. Za njimi so startali mladinci na 800 m, med njimi tudi mladi pionir Igor, ki je s svojim plasma-nom pripravil vsem presenečenje. Ta, koj po startu se je mali Igor spoprijel v bobi z odraslimi tovariši in jih kljub svoji mali postavi dohiteval ln prehiteval. Ker je obrnil nekaj metrov pred zastavico, kjer je bila markirana proga, je s tem dobil nekaj metrov.prednosti, kar mu je mesto zasluženega četrtega mesta prineslo tretje. Tovariši mu tega seveda niso zamerili.
— —Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate:
Mladinke (400 m): 1. Zorn 2:15, 2. Bezlaj 2 :17, 3. Marinčič 2 :30.
Mladinci (800 m): 1. Bizjak 3:01, 2. Sturm 3:04, 3. Cunder (pionir) 3:15, 4. Novak 3 :20.
Člani (1500 m): 1. Drofenik 4:30, 2. Brozovič 435, 3. Culik 4:39.
K. S.
Prizor s teka članov na prvenstvu Slovenije v krosu
Kros društva za konjski šport »Partizan«
V nedeljo 27. marca je , Društvo *a konjski šport »Partizan« izvedlo s 03 prvi kros. Res je. da bi udeležba lahko bila Številnejša, toda za tako mlado organizacijo je to velik in lep uspeh. Disciplina je bila na dostojni višini, ki je za naše jahače svojstvena. Dokazali smo, da,' se nismo omejili le na tiste ure vežbanja s konji in na teoretična predavanja, temveč, da se udejstvujemo na vseh poljih fizik ul ture. a rezultate tesra dela bomo pokazali tudi še v številu osvojenih fizkulturnih značk. — Torej, tu smo! Z dejanj izražamo našo zavest dolžnosti do fizkulture. Zavedamo se. da zahteva od nas domovina krepko telo in zdravega duha.
Podrobnejši rezultati krosa so:
dani; 1. Toman Vili (Veterinarska sr. š. (2. četa); 2. Žlender (7. četa); 3. TeirŠar Drago (7. Četa).
Mladinci: 1. Rožič Ciril (1. četa VS§); 2. Tiselj Marijan (1. četa VSŠ); 3. Lutman Darko (2. četa vSŠ).
Pionirji: 1. Globokar Janez (1. četa VSŠ): 2. JaiD-elj Bogomil (5. četa); 3. Rude* Jurij (5. četa).
Članice; 1. Svetina Mila (2. četa); 2. Bemetič Rrna (2. četa); 3. Ročnik
Ovetjka 3, č«4a),	Deu
iKMcrimNm
S-EmiZIL/A.

rZEL lAJ*
Športniki Rudarja so zborovali
S. S. D. Slovan
Sredi marca je bil v Trbovljah občni	lme nosi pr6(1 krasim ustanovijo- v SSD Slovanu ob tako velikem številu
zbor SŠD Rudarja, na. katerem so po- n<) sindikalno športno društvo v Mostah, kadra niso niti najmanj v skladu z lagali obračun o svojem delu fizkul- Vsakdo je že v dnevnem in športnem načeli naše borbe za socializem, turnlki črnega revirja.	časopisju bral o uspehih mladih Slova- Kje je krivda, da v Mostah fizkultura
Ob precejšnjem številu članstva in novlh nogometašev. V Kranju so igrali ne gre tako, kot bi lahko in morala itil ljubiteljev športa je tov. predsednik z Udarnikom neodločeno, prepričljivo Velika tež koča je pomanjkanje prosto-uvodoma podal par načelnih misli o premagali Postojno in osvojili jesensko rov. Majhna telovadnica v gimnaziji ne naši fizkulturi, ki mora biti množična, prvenstvo I. razreda ljubljanske skupine zadošča niti telovadnemu društvu, kaj Služiti mora ljudstvu, ne pa peščici 2 visoko zmago nad Miličnikom. Polet, še- da bi bilo v njej prostora za zimske izkoriščevalcev, kot je bilo to v pred- močna volja in borbenost igralcev so nogometne renjnge. odbojko, košarko in aprilski Jugoslaviji.	nam porok, da se bodo v Mostah vzgo- tako dalje. ELO III pa je z nerazume-
Iz poročila tov. tajnika je bilo raz- nogometaši, ki bodo nekoč zastopali vanjem do fizkulture ostali telovadnici vidno, da je bila najbolj agilna nogo- vidna slovenska, društva in naš nogo- prezidal v zadrugo in magazin. Neob-metna sekcija, ki je beležila v pre- met. Tako je bilo vedno, to je športna hodno je, da se telovadcem in športni-tekli sezoni lepe uspehe. Tako se je tradicija proletarskega, dela mesta. Iz kom iz Most omogoči izgraditi prostra-v jesenskem delu slovenskega prven- travnikov in cest prihajajo mladinci na no igrišče in s tem stotinam mladine etva plasiralo I. moštvo na prvo me- igrišče, žogo iz cunj zamenjajo za pravo, dostop k fizkulturi. Drugo pereče vpra-sto. Kot najvčji uspeh sekcije pa je pridno trenirajo in kmalu igrajo z mla- šanje je pomanjkanje vodilnega stro-zimski pokal NSZ ki si ga je moštvo dinci trboveljskega Rudarja neodločeno, kovnega kadra. Ob fuziji fizikulturnega priborilo. Pionirsko moštvo si je prav	Nogometna sekcija v Slovanu je društva Boreo s. Svobodo je vo-dilni ka-
tako osvojilo prvenstvo Slovenije, ter unpešna, za ostale sekcije pa tega ne de-r odšel tja in danes ostal v S. D-dobili kot nagrado kompl. nogometno moremo trditi. Poleg agilne namizno- Enotnosti in S. K. Odredu. Ostali so se opremo. Zelo agilna je bila tudi boks- teniške sekcije, ki redno nastopa in se razdelili v telovadno in športno društvo sekcija ki je sodelovala na več dvo- je s sedmimi igralci udeležila sloven- tako. da je pomanjkanje tega očitno, bojih in po večini zmagala, član sek- skega prvenstva, na katerem je God- SŠD Slovan danes nima dovolj moči cije tov. Borušak je prvak Slovenije njaveo zasedel peto mesto med člani, v strokovnem vodstvu in se s telovadnim v muha kategoriji. Prav pridno deluje ima društvo še smučarsko sekcijo in društvom trudi, da bi v mladinski orgft-tudi smučarska sekcija čeprav se. letos sekcijo za športne igre. Smučarska sek- nizaciji našel pomoč. Glavne naloge njeno delo radi muhaste zime ni mo- eija je organiziral« društveno prvenstvo društva v bodoče so. da poleg nogo-glo razviti. Največji uspeh sekcije je in tri masovne izlete, katerih se je metne in namiznoteniške sekcije razživi postavitev skakalnice, ki so jo izgra- skupno udeležilo preko 200 članov. Mia- tudi ostale, da organizira na zemljišču, dili s prostovoljnim delom. Zelo dobro dinci so tekmovali na slovenskem in ki mu je dodeljeno, fizkulturne delovne uspeva tudi šahovska sekcija, ki ima državnem prvenstvu, drugače pa je s brigade in delo sploh, za kar se je do največ pristašev. V ostalih sekcijah sekcijami športnih iger. Klub temni, da sedaj trudilo le telovadno društvo. V pa niso bili zabeleženi posebni uspehi, ima društvo na razpolago igrišče za svoje delovanje mora društvo zajeti Krivda, je doloma, na. pomanjkanju po- košarko, ni miti. malo pristopilo .k delu tudi mladino iz tovarn, tar uspešno trebnih rekvizitov deloma pa posa- in popularizaciji tega športa. Slično je organizirati pomladanski kros. Predvi-meznlh voditeljev "sekcij.	z odbojko, ki se je le v zadnjem času deva se. da bo na_ standardni progi v
V diskusiji so se obravnavali pereči nekoliko razživela. Rokomet, ki se je Mostah izveden tudi velik meddruštveni problemi društva	na ustanovnem občnem zboru predpo- kros.
Pri volitvah je" bil izvoljen večino- stavljai, je do danes ostal mladini iz Mladina delovnega Predmestja ljubi ma stari odbor s tov. Kočarjem na Most nepoznana športna igra	svoje društvo, živi ž njim in mu po-
5eiu	Upravtal odbor drtu&tva, ki danes v maga, V njem vidi organizacijo, ki ni
Občni zbor je sprejel plan m de- nogometu vidi vse športne oblike, naj bo dala možnost, da * rarvije v velike lovne obveze za leto 1949 Glavne na- zaveda, da dve ali tri živeče sekcije ustvarjalce Titove petletke, loge društva so: dograditev stadiona,	— ------------- ------------
R.M.
SLOVENIJI
Kros v Selnici ob Dravi
V nedeljo, dne 3. 4. 1949 je priredilo naše telovadno društvo pomladanski tek »čez drn in strn«. Ob 9 dopoldne se je zbralo na startu polno fizčcultur-nikov in fizkulturnic — članov TD Selnica. Pa tudi gledalcev ni manjkalo, ki so z zanimanjem spremljali priprave tekmovanja. Proga ie bila dobro izbrana in ie nudila tekmovalcem polno presenečenj na -potu k cilju. Tekmovali so člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji — naši najmlaiši fiz-kultumiki.
poživeti atletsko sekcijo, organizirati več tekmovanj med aktivi in tudi z drugimi društvi in pridobiti čim več članov, da bo društvo res množično gojilo fizkulluro.
V. M.
Nekaj o skokih v vodo
Skakalec v vodo sl mora biti na srednjeprogaše, tip mnogobojnika, ka-jasnem, da mora v prvi vrsti obvladati teremu se pridružujeta tipa metalca in telo. Skakalec nima ko leti skozi zrak plavača, dalje tip skakalca, tip smu-in izvaja skoke ničesar na kar bi se čarja, tipa nogometaša, orodnega telo-Rpkoborci SSD Železničarja so na oprl ali s čimer bi sl lahko pomagal, vadca, boksarja itd.
Gostovanja
mariborskih rokoborcev
Steger Franc: 2.
Na progi 3 km: 1.
Gradišnik Bruno.
Članice in mladinke: 1. Peteline Elza, 2. Pupaher Tončka.
Mladinci: 1. Koban Albin: 2. Helcl Bogomir.
Pionirji: 1. Lampreht Marija: 2. Žunko Peter.
Tek čez dm in strn je na splošno dobro uspel, ter nam lahko služi za merilo naše fizkulturne dejavnosti na vasi.
Popoldne je naše telovadno društvo preskrbelo vaščanom iznenadenje v obliki meddruštvenih tekem v odbojki. Nastopala so sledeča moštva: TD SeL niča I., Ruše, Ruše sindikat. 2 ekipi iz JA (Viltuš), predtekmo je odigralo moštvo TD Selnica II. proti TD Selnica ženska ekipa. S to fizkulturno prireditvijo smo hoteli pokazati našim ljudem uspehe dosedanjega dela telovadnega društva, kar je. lahko rečemo uspelo. A ostalin?, predvsem gostom smo pokazali voljo do sodelovanja na dvigu fizkulture na vasi.
Kolesarski kros v Trbovljah
Preteklo nedeljo ao priredili kolesarji v Trbovljah svoj spomladanski kros. Na žalost pa udeležba ni Mia taka, kot bi bilo želeti. — Potrebno jb. da se tudi kolesarstvo v Trbovljah razvije, ter zajame čim več pristašev.
Proga je bila zelo težavna in je zahtevala od tekmovalcev mnogo izvežba-nosti. Za športna kolesa je bila dolga 8400 m. Za prvo mesto se je razvila ostra borba med Prosencem, članom Proletarca iz Zagorja in Kovačičem od Rudarja. Zmagal je Proseno s časom 39 m 55 fc pred Kovačičem, ki je vozil 30 m 02.
Na 5500 m dolgi progi so se pomerili 4 kolesarji na turnih kolesih. Tudi ta proga je bila tehnično zelo zanimmiva. Zmagal je Zibret Alojz, član Rudarja, drugo mesto pa je zasedel Starina Albin (Rudar). Prvi je potreboval »a progo 15 min. 12 sek.. drugi pa je vozil IG min. 03 sekunde.
Organizacija je ibila dobra in tudi gledalcev je bilo precej, ki so z zanimanjem sledili napetemu poteku.
svoji turneji, ki je trajal 8 dni, gostovali v Subotici, Molu in Vršcu. kjer so dosegli eno zmago, eno zgubo in eno neodločeno srečanje. V Subotici so nastopili proti Spartaku. v Molu proti Omladincu in v Vršcu proti Je-dinstvu. Organizacija in sprejem je bil povsod na višku, posebno pa v Vršcu.
Tekmovanja so potekala v prijateljskem duhu in brez vsakega incidenta.
Tehnični rezultati posameznih tekmovanj so naslednji:
Dne 23. III. 1949. v Subotici:
Spartak : železničar 14 :2 Mušja: Keler : Omerza 2 : 0. tuš v 6.36 min: bantam: Torma I.: Skaza 2 :0. tuš v 2.06 min: peroiahka: Berenii: Jezernik 2 :0, tuš v 5.06 min: lahka: Ma-nashrski : Jergovič 2 : 0. tuš v 0.42 min; welter: Bort: Serenko I. 0 :2 po točkah za Serenka: srednja: Cudzi: Serenko II.
2:0, tuš v 4.00 min: poitežka: Kiš: Blatnik 2:0 po točkah za Hiša; težka: Bar-tos : Štrucl 2 :0, tuš v 8.06 min.
Dne 24. III. 1949 v Molu:
Železničar : Omladinac 10 :6 Mušja: Omerza : Boka 2 : 0. tuš v 1.41 min; bantam: Skaza : Miškovič 0 : 2. tuš v 2.32 min: zerolahka: Jezernik:
Bemataj 2:0 po točkah: lahka: Jergovič : Markovič 0 : 2, tuš v 8.39 min: welter: Serenko I.: Irmenii 2 :0 po toč. kah; srednja: Serenko II.: Žvekič 2 : 0 tuš v 8.39 min: poitežka: Blatnik:Bašič 2 :0, tuš v 2.03 min; težka: Štrucl Vuletič 0 : 2, tuš v 2.12 min. ,	,
Tukaj je bila prikazana rokoborba prostega stila, nastopila sta 2 elana SSD Železničarja Jezernik in Kozič borbi stai bili neodločeni.
Dne 25. III. 1949 v Vršcu:
Jedinstvo: železničar 8 :8 Mušja: Omerza : Finčilov 0 : 2. tuš v 2:l™uiVb3.27amLfplrrolahLa^eje?go- Telo mora slediti le njegovim hipnim Izbira z ozirom na ta točen opis ne vič: Doklianov 2:0, tuš v 9.17 min; duševnim ukazom s popolno, pokor- bo težka. Poudariti je treba predvsem lahka: Kozič: Njagul 0:2. tuš v 5.96 n0Stj0- skakalec se mora neprestano to, da so prišli na olimpijadi 1. 1936 točkah'EsrednfaTeŠer0eiikotaiL dakoto kontrolirati in vedeti za vsak hip v in 1. 1948 predvsem do izraza skakači, ljevič 2:0. tuš‘v 5.33 min: poitežka: kaki legi je, zato mora biti vez med ki so imeli dolgo, suho elegantno telo. Blatnik: Ivanovič 0:2, tuš v 4.08: težka: skakalčevo duševnostjo in njegovo te- Moški so merili nad 1.70 in ženske
S V^VrFcu stonasloni J še dva para lesno zgradbo najtesnejša. Jasno, da ta nad ,L6(\	T* m°ŠklT J“J
izven konkurence tov. Borak in Jaz- povezava ne more biti produkt samo tehtal vec kot 80 kg in ne manj kot binšek od SSD Železničarja in Baku-	j	navdušenja	za ta lepi šport ali	60 in med	ženskami se	je gibala	teža
&£ sMla0LJe^agoVvalcI člana	pa kratkotrajnega	vežbanjaP Da se ta	med 40 in	60 kg.
Jedinstva.	vez vzpostavi je potrebna dolgotrajna	OBČUTEK
_	.	,	•	_ vaja, naporen trening ne skakanja v Skakalec mora izvajati svoje skoke
Prvenstvo KOSarKe na vodo, ampak tudi drugih športnih pa- z občutkom, t. j. z mehkobo in pri-mariborski gimnaziji nog, ki služijo temu kot nekako dopol- memo hitrostjo. Tu tiči skrivnost ska-,	. ,	■	„	,.	. , nilo. Šport, ki je najbolj podoben ska- kanja v vodo.
t pmetoni tmLziii ^končaT" obširen	^ju	v vodo je	orodna telovadba. lajati skok z mehkobo ne pomeni
košarkarski turnir, ki se ga je udeie-	Danes	gIedamo na orodno telovadbo	izvajati ga	leno in brez	elegance.	Do-
iestvino, rob mize, ročaj konja itd. Se Čanje sklepov in njih kit, vaje za nes že aktivno sodeluje v mariborskih bllž5a športna panoga skakanja v vodo povečanje plantarne flekgije, vaje za društvih Tako ie turnir popolnoma Pa 3e akrobatika, tako imenovana talna mehčanje hrbtenice in istočasno za nje doserel svof namen Tz množTce na™ gimnastika. Ponavadi prehajajo v vrsto ojačevanje vaje za odpravo prevelike one naisposobn^e ki boTsedal s tre skakalcev v vodo tisti, ki so se že prej lordoze v ledvenem delu hrbtenice itd.
13T28
V°2L marca je bila v telovadnici sve- ni izključno preko telovadbe, zlastiIz ^ deskejraja^ 6^8/10^sekunde s čana podeiitev pokala ki ga je daro- mladino se lahko začne= direktno rd-da	^	•
valo SD Polet, na kateri je spregovoril mo lahko, da je orodna telovadba in	celo^treh urvin tako
tov ravnatelj Lovše zbranim dijakom. gimnastikae^op°ln“°zv^kan(]a Y	zvane (kompleksne ali kombinirane
Grisai je pot fizkulture na zavodu, ugo- Iz vsega tega je	^ da prvi skoke, izvajati čim bolj hitro, da ost a-
tovil velik napredek košarkašev in predpogoj, ki Sa mora skakalec pose-	suvereni nad časom nad rokom
pozval dijake, da se tudi v ostalih pa- dovati popolno obvladanje telesa	^ dan da izvedemo t j ’
nogah lotijo z istim elanom dela. Pre- Opozoriti je ^	pred- da izvedemo p’vjnegob pravem ča3u!
dal je pokal in čestital zmagoviti vsem na to, da jim povzročajo skoki z Pozabitl ne smem da pridobimo na ekipi 7b razreda, ki si je v postavi: vijakom veliko težav m da jim naj po- času tudi s povečanjem višine skoka, Kovačič, Brumen, Penko, Lovec, Belak, svetijo posebno pozornost, da to oviro t_ j-s 2 večjlm p()udarkom na odskok. Senčar zasluženo priborila prvo mesto premagajo. Vzrok, ki je v tem, da je
s 16 točkami. Drugo mesto je zasedel njihovo telo navajano izvajati gibe	STRAH
8.a razred (Filipančič, Muhič, Špes, samo v eni določeni smeri.	ČTV._, —u. -
Sodin. Kramberger, Sernec, Rečnik) s z nadaljevanjem hočemo prikazati skakame ^Jnremasovariia , ^tev ,14 točkami, tretji pa 7.c razred s 12 našim skakalcem v prvi vrsti pravilen	Ena naivažneiL
točkami.
K. K.
način kako preiti v tehniko umetnega ^ih^ovir je'“trSh!"Strlh^more^biti skakanja v vodo z enega ali treh metrov.
Zmaga Poleta v Celju
V nedeljski prijateljski tekmi v košarki med Poletom tz Maribora in Kladivarjem iz Celja, ki je s to tekmo preživel krst v tem letu, je kot tehnično in uigrano mlado moštvo Poleta premagalo z rezultatom 36:28 (18:19).
Kljub mrzlemu vremenu In slabemu terenu je bila do konca tekma dokaj živahna in napeta, kar je dokaz več sto gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali lepe poteze in prodore Poleta.
Za Polet so bili uspešni Vončina in Brumen v napadu ter prof. Marinčič v obrambi. Pri Kladtvarju sta se odlikovala Ramskugier in Glavač. Tekmo sta sodila prof. Kokot iz Celja in Sedivy iz Maribora.
Zaželjeno bi bilo, da bi se v Celju še nadalje razvijala košarka v čim večji meri in s tem navdušila gledalce do te lepe športne panoge. V.
dvojen:
1. Strah, ki ga čuti skakalec pred globino, pred nečim neznanim.
„,	, .	, , ..	„	2- Strah pred nerodnim padcem,
Kdor hoče skakati v vodo, mora udarcerrp
KONSTITUCIJA
Uspehi fizkullurnikov iz Tolmina
Dijaški dom »Petra Skalarja« v Tol-	„.aKau v	_____ ,
minu se je te dni pomeril v noogmet-	/loce ***	. T	udarcem.
ni tekmi in odbojki z mladinci iz Ka- vedeti, da se odlikuje ta spoH; Pred Prvemu in drugemu strahu se izog-nala pri Gorici. Nogometno srečanje vsem po eleganci. Nujno je zato, da	Rnlantrai
se ie končalo z rezultatom 2:0 tekma ima skaka]ec iepo, muskulozno in ele-	Pravilnim sistemom gotr j
v odbojki na 2:1 v korist Tommčanov. ,	f p’ t,vn (konstitucija) nega vezbanja. Ta dva načma straha
Mladi nogometaši in odboikaši iz gantno postavo.	predstavljata veliko oviro. Prvi oviri
Tolmina so pred tem beležili se druge je človeku prirojena. Lahko pa si jo iZ0enpmo (_kn da skačemo zanore-usnehe. in sicer so dvakrat premagali pridobimo s pravilnim vezbanjem. V / izognemo tako, da sicac mo zapore FD Tolmin in državno učiteljišče v P št prihajajo predvsem proste vaje dolPa ln na najenostavnejši način vec-
SSS	?» ™,S„= Igre zlasti v dobi	j",^ *'
Boksarske tekme uspehi s pravilnim, dolgotrajnim in na Vrhniki	upornim vežbanjem z doraščajočimi v
Dne 19. ma.raea. je bil na Vrhniki bok- cilju doseči lepo izoblikovano telo so sarski dvoboj med Garnizonom in bok- znani vsakemu fizkulturnemu vodniku
C n	T)	^ : r. Z — 11 Oj,- 1 4 7 m	-	v • , 1 •	l 1	i.
vsakemu učitelju telovadbe, vsakemu
ge ovire pa poznamo samo eno pot, t. j. pridobiti si čim večjo sigurnost v skokih, ki jih že znamo, s stalno psihološko pripravo, ko analiziramo pri samem sebi nov skok, z vadbo novega skoka na tleh in v vodi, in z večkratnim poskušanjem izvedbe. Od pravilnega vzgojnega prijema in ža-
gala je Garnizija-Vrhnika «	—	trenerju
Posamezni rezultati so btli naslednji:	ŠPORTNI TIP
Mušja kategorija:	Budaič JA : Boru-	_
Sak - Rudar 0:2; liantan:	Vunovič - Ru- Po telesni razvitosti in konstituciiski upanja v samega sebe in trenerja za-
«Hvore51„”!:i!kia9. )ahkm °Pn! opredelbi delimo športnike na posa- visi premaganje te ovire. Jasno pa nam Povir JA : Šefer - Rudar 2 6’\velter:' J.ee mezne športne tipe, ker jim posamez- je, da ne more biti uspehov brez ne-JA : Gorenc-Rudar -16; srednja: Popa- ne panoge po konstrukciji bolj ustre- uspehov in da ne bo skakal nihče lepo, yi£, M- JA,: Martinčič - Rudar -6:6; pol- zaja Tako razlikujemo tip tekača ki ni še nikdar padel v vodo.
8:6,'*'	kap. Radomaa MK» sprlntcrja od tekača dolgoprogaša,	(Nadaljermje)
Kolesarski šport na podeželju Prvi letošnji nastop naših veslačev
Kolesarski šport, ki se pod bivšo Jugoslavijo nikakor ni mogel razživeti, je po osvoboditvi posebno v Srbiji, Hrvatski, Makedoniji in Bosni in Hercegovini pokazal veliko aktivnost. Kolesarske sekcije in društva se čedalje bolj množijo in skoraj ne bo fizkultur-nega društva, ki bi poleg drugih športnih panog ne vključevalo tudi kolesarstva. Popularizacija tega lepega športa je v polnem razmahu. Se pred par leti ni bilo na večjih etapah kolesarskih prireditvah v naših krajih o kakem makedonskem ali bosansko-her-cegovskem kolesarju ne duha ne sluha, a sedaj že vidimo, kako ti krepki in
razvita in kjer se je vsako leto prirejalo več lepo uspelih kolesarskih dirk, katerih organizator je bil dolgo vrsto let požrtvovalni Vinko Canjko. Tudi znani Grabec mu je zadnje čase vneto pomagal. Zelo agilen dirkač je bil tam v osvobodilni borbi padli Janko Gregorič. Kaj se je Slovenjgradčanom zamerilo, da so nekdaj tako priljubljeno kolesarstvo obesili na klin, ne vemo. — Nekaj takega bi lahko rekli tudi o kolesarstvu na Jesenicah, v Kranju, Kamniku, v Domžalah in še kje drugje.
Popolnoma drugače je z nedavno ustanovljenim kolesarskim društvom
zdravi mladeniči nastopajo na težavnih dirkah in raznih prvenstvih ter uporno premagujejo vse terenske in vremenske ovire. Celo na dirkališčncm državnem prvenstvu smo imeli priliko videti zastopnike teh naših južnih bratov, kako so se borili v hudi konkurenci s priznanimi srbskimi, hrvat-skimi in slovenskimi dirkači. Ne klo-nijo ti ljudje, čeprav nastopajo njihovi sotekmovalci z lahkimi dirkalnimi gumami (tubolarji), oni pa z navadnimi turističnimi plašči na železnih kolesih. Tako je torej z novo generacijo kolesarskih športnikov naših južnih republik.
Kaj pa naj rečemo o naših novih kadrih po Sloveniji?
Tudi pri nas so si kolesarski forumi zastavili nalogo, da kolesarstvo kolikor bolj popularizirajo in tako pridobijo kader ki bo uspešno zastopal našo ljudsko republiko na večjih državnih kolesarskih prireditvah in prvenstvih. Kolikor je mogoče, gre naša Kolesarska zveza delujočim in snujočim se kolesarskim aktivom na roko in jim pomaga organizacijsko in materialno. Ne moremo si sicer že privoščiti, da bi vsi naši podeželski ali pa tudi mestni kolesarski športniki posedovali lahka dirkalna kolesa. Priznavajoč te okoliščine, pa se kolesarji kljub temu zbirajo v sekcije in društva, prirejajo lokalna tekmovanja in nastopajo na mednarodnih tekmovanjih. Doseženi uspehi s takimi turističnimi kolesi so V marsikaterem kraju zelo lepi. Najdejo se tu talenti, ki bi, če bi tekmovali na lahkih dirkalnih kolesih, bili kos mnogim našim priznanim dirkačem.
Kako pa je z organiziranjem kolesarskih društev in sekcij?
Pravkar minuli plenum kolesarskih zastopnikov v Celju nam kaže nekam medlo sliko. Nekaj agilnejših kolesarskih društev in sikcij je v redu izpolnilo predpisano registracijo svojih aktivnih članov, večji del v Zvezi včlanjenih sekcij in društev pa tega še ni storilo in s tem dokazalo svoj malomarni odnos do nadrejenega foruma. V prav slabo luč je svojo kolesarsko sekcijo postavil na tem plenumu zastopnik FD Kladivarja Celje, ki ni prav za prav niti član sekcije. Svoje stališče o registraciji je utemeljeval s tem, češ da je društvo Kladivar s tem registriranjem finančno zelo prizadeto, ker da ima precejšnje število članstva, kakor nogometašev, lahkoatletov itd. Koliko članov pa ima kolesarska sekcija, v imenu katere je bil prisoten, tega ni povedal. Vemo pa, da ne bo doseglo števila deset, ka^jti na raznih kolesarskih prireditvah imamo priliko videti od seniorjev res požrtvovalnega Fabjana in F. Kesiča, od ju-niorjev pa Izbornega Arnška, t. j. reci in piši — tri dirkače. To naj bi bila torej taka velika finančna obremenitev! Da s kolesarsko sekcijo pri Kladi-varju ni nekaj v redu, je dokaz tudi to, ker njen predsednik ni -smatral za važno udeležiti se plenuma, temveč se je izgubil neznano kje. Mnenja smo, da če bi se z vsemi sekcijami pri tem društvu tako postopalo, kakor se s kolesarsko, bi društvo šlo kmalu rakom žvižgat!
Razen tega se nič kaj lepo ne sliši o kolesarstvu v Slovenjgradcu, kjer je bila ta panoga še do nedavnega lepo
»Sava« v Krškem, ki ga vodi agilni in nadvse požrtvovalni tov. Rudolf Žižek. Ob ustanovitvi je bil ta aktiv kot sekcija tamkajšnjega telovadnega društva, po dveh mesecih pa se je reorganizirala v samostojno kolesarsko društvo »Sava«, ki deluje zelo živahno. Organizatorski sposobnosti in podjetnosti predsednika Žižka je pripisati, da ima to mlado društvo zelo uspele prireditve, ki so vedno dobro obiskane
s strani domačinov. Po letnem poročilu za leto 1948. beleži to društvo za mariborsko sekcijo FD »Poleta« največ kolesarskih prireditev. Medtem, ko v pravkar zaključenih spomladanskih kolesarskih krosih lokalnih aktivov ni bilo prevelike udeležbe tekmovalcev, je tekmovalo pri »Savi« nad 45 kolesarjev. Skoraj prav tako dobro se je odrezala tudi sekcija FD »Poleta«. Kar se tiče kolesarske literature, je tudi v tem društvo »Sava« na najvišjem mestu, kajti naročilo je kar 70 izvodov kolesarske revije »Biciklista«, ki ga izdaja Kolesarska zveza Jugoslavije, kar potrjuje, da se članstvo »Save« zanima za to športno panogo. — Tudi kolesarsko društvo v Ljutomeru je bilo v minuli sezoni zelo aktivno, za kar je bilo na ustanovnem občnem zboru Kolesarske zveze Slovenije nagrajeno s priznanico. Tako po številu dobro organiziranih prireditev kakor tudi poštevilu članstva stoji to društvo skoraj na Isti višini kot krška »Sava«. Med svojimi dirkači-turistt ima letos krepke in odporne kolesarje, ki se ne bojijo dolgih prog in dosegajo prav lepe povprečne brzine. Po zadnjih vesteh se pa žal sliši, da je s premestitvijo njegovega predsednika na novo službeno mesto pojenjala tudi agilnost delovanja društva, kar pa seveda ni nič kaj razveseljiv pojav, da sloni vse bitje in žitje društva na eni edini osebi. — Krepko korakajo za imenovanima društvima kolesarji v Beltincih, ki so se tudi zagrizli v to športno panogo in jo vzljubili.
Pogoji za razvoj kolesarskega športa so v novi Jugoslaviji podani kot še nikoli tako. Na mladini je torej, da se te lepe in koristne panoge krepkeje oprime ter jo smotrno in sistematično goji.	M-r.
(Veslači so začeli z delom.)
Čeprav letos skoro ni bilo prave zime in so se posamezni veslači večkrat pognali po Ljubljanici, je vendar šele pomlad privabila večje število veslačev. Lepo urejeni prostori veslaškega kluba »Savice« so oživeli. Večina članov je preko zime prihajala le na kondicijske treninge, ki so se dvakrat tedensko vršili v telovadnici Šentjakobske gimnazije. Vsi so koma) čakali, da pridejo s suhega na vodo. Lepa voda, čist zrak, bogato sonce prijetna in živahna domačnost klubovib prostorov — vse to se je znova odprlo prijateljem veslaškega športa.
V	nedeljo, dne 3. aprila je »Savica« izvedla otvoritev veslaške sezone. Ze več dni prej se je na vsakem koraku čutilo vestno pripravljanje. Neutrudni in nepogrešljivi gospodar Tone Gartner je sam največ opravil, prav radi pa so mu pomagali tudi drugi člani. Usposobili so za vožnjo prej nerabni šolski četverec »Savo«, pregledali, popravili In premazali so dele vseh čolnov, vesla, podnožnike, sedeže, krmila itd.
V	nedeljo dopoldne so veslači priredili za svoje člane cross ob Ljubljanici. Udeležilo se ga je 40 članov, kar je prav zadostno število, če pomislimo, da je klub šele v organizacijskem stadiju. Dolžina proge je bila seveda raz-
--• ...... .... .........
njem letu. Nato so člani stekli v lopo, prijeli vsak svoj čoln in jih drugega za drugim začeli spuščati v vodo. Kmalu se je začel formirati po Ljubljanici veslaški »konvoj«. Na čelo se je uvrstil četverec članov, tesno za njim sta drsela četverca mladink in mladincev, njima je v sredi sledila enojka, za njo sta hiteli dve mešani dvojki — v celoti 9 tekmovalnih čolnov.
Veslaški klub »Savica« je dal z nedeljskim nastopom slutiti, da namerava v celoti izpolniti svoj program: orna-sovitl veslaški šport, približati to lepo panogo čim večjemu številu mladine in delovnega ljudstva, ki naj st v čolnu krepi zdravje in najde prijetno razvedrilo, Cas je že, da pri vseh in pri vsakomur Izginejo popolnoma na pačnl predsodki, da je športno veslanje na Ljubljanici rezervirano samo za nekatere. Nasprotno: današnja »Savica« bo prav toplo sprejela vsakega zdravo mislečega športnika, ki hoče gojiti veslanje v duhu današnje fizkulture.
»Savica« se tudi v kadrovskem oziru pripravlja na visoko sezono. Trenutno se že vrši tečaj za vaditelje, ki bodo novince uvajali v pravilno tehniko veslaškega športa. Ta tečaj vodita člana Zuki M in Podbršček M., ki sta letos v Zagrebu dovršila višji instruktorski tečaj. V teku sezone pa bo seveda or-
Gradnja stadiona v Slovenj-gradcu ie v polnem teku
Pod ugodnimi opgoji bo stadion dograjen že letos jeseni
Prizor z otvoritvene tekme naših veslačev
Dober stadion, s predpisanimi igrišči za razne športne igre in s tekali-ščem, je nedvomno eden od najosnovnejših pogojev za razvitje športa v nekem kraju, ker ne omogoča samo reden in sistematičen trening, ampak tudi tekmovanje po vseh predpisih.
V	našem severnem kotu, mislim pri tem na svobodni del Koroške in na Štajersko, ki meji z njim, je ravno pomanjkanje takega stadiona, vsaj enega, na katerem bi lahko tekmovali tudi drugi fizkulturniki iz okraja, velika ovira za večji razvoj raznih športnih panog, ki so,- nujno navezane na večje igrišče. Zato misel v teh krajih, da bi se zgradil primeren stadion, ni nova, ampak sega že najmanj 10 let nazaj. Toda šele lansko poletje je prišlo po zaslugi in razumevanju ljudske oblasti do začetka uresničitve te zamisli. Lepega dne se je že dve leti težko pričakovan prikazal na slovenjgraških ulicah buldožer in zanimanje vsega mesta se je osredotočilo na gradnjo stadiona, o katerem je bilo zadnji čas toliko govora. Mnogi so bili ob pogledu na lb' tonski nestvor prepričani, da bo opravil delo v pičlih nekaj dneh In so ga celo najprej napotili, da je zasul smteišče tik ob stadionu, s čimer je opravil občekoristno delo, na kar se je zažrl še v teren, kjer naj bi stalo športno igrišče. Kljub Izdatni pomoči meščanov v opazovanju njegovega dela, pa buldožer le ni mogel tako htro opraviti syoje naloge in je bil naložen na vagon, ko je komaj dobro razril teren In posnel travo.
Takšno je bilo nekako stanje, ko se je letos spomladi ponovno pojavil na ulicah Slovengradca buldožer ter zopet mnogim obudil spomin, da zamisel o gradnji stadiona med fizkulturniki nikakor ni zamrla, ampak da je še bolj sveža kot kdaj koli poprej.
Kmalu za buldožerjem se je pojavil v Slovenjgradcu tudi geometer Černe, poslan od Komiteja za fizkulturo in znova začel zabijati po razritem zemljišču količke, ki so jih med tem po-
- i°Z' ,zruva!f otroci in si jih prilagodili za svoje igre. Začelo se je resno
Kakšno delo mora prav Za praV opraviti buldožer? Na oko je teren skoraj čisto raven, toda od strokovnjaka izveš vse drugačne podatke.
V	načrt uja zgraditev nogometnega igrišča normalne velikosti 104 x 69 m,
tekališča, dolgega 400 m s 6 stezami, skakalnimi in metalnimi napravami ter igrišča za odbojko in košarko. Za to je treba splanirati 1.3 ha veliko jpovr-šino in preriniti okrog 14.000 m» zemlje. Toliko zato, ker je treba znižati na južnem delu sedanje stanje za 2 m, na severnem delu pa zopet zvišati za skoraj cel meter. Zato je bilo še po prvem tednu dela, ko je ril manjši buldožer, vidtel stanje zelo klavrno In je izgledalo, da stadion ne bo gotov 2—3 leta. Toda tudi to je bila le optična prevara. V naslednjem tednu je buldožer začel z dovrševanjem severnega dela stadiona in kmalu so se pri-kazall jasni obrisi bodočega športnega prostora. Se nekaj dni in polovica stadiona je bila splanirana. Ko je bilo izposlovano odobrenje za buldožer še za nekaj dni, se je ta vrgel na zadnjo fazo dela, na odrivanje najdebelejše plasti zemlje, ki jo je nekaj dni odlično opravljal, čeprav je izgledalo, da je za tako nalogo premajhen.
lična za mladinke, mladince in za člane. Pri članih je prvi prispel na cilj Drofenik Branko, pri mladinkah Zornova, pri mladincih pa Bizjak.
Težišče otvoritvene sezone je bilo na popoldanskem masovnem nastopu vseh klubovih članov. Tik pred vožnjo je tajnik Odbora za veslanje pri FZS tov. Prebil VI. nagovoril zbrane člane in jim zaželel najboljše uspehe v letoš-
ganlziranlh tudi več tečajev za začetnike.
Sodeč po dosedanjih resnih pripravah ln prijemih smemo pričakovati, da bo »Savica« uspela v vsakem pogledu dvigniti veslaški šport na tisto višino, ki jo zasluži in so jo dosegli že drttgi športi in s tem prispevala svoj delež k okrepitvi našega fiz.kul-turnega gibanja.
Atletska tekmovanja v 1. 1949
V kolikor bo odobreno, da sme ostati buldožer na sedanjem mestu še nekaj tednov, bo stadion v Slovengradcu dograjen letos in ne čez 2—3 leta, za kar pa bo seveda potrebnega, še dosti udarniškega dela, kakršnega buldožer ne more opraviti. Z ostalimi deli pa se je na splaniranem, to je severnem delu že začelo, saj se je s pomočjo naše vojske očistil ves teren velikega kamenja In že čaka na valjar, da ga stlači, na kar se bo takoj začelo z navažanjem humusa.
Zgraditev modernega stadiona bo gotovo velika pridobitev za ves okraj Dravograd ter bo omogočila znatno večji razvoj fizkulture na naši severni meji.
Zdeno V.
Letošnja sezona atletskih tekmovanj se je začela v marcu z množičnimi in kvalitetnimi crossi po vsej državi. Tekme bodo za prvenstvo šol, fakultet, društvenih sekcij, klubov, mest in okrajev. V Sloveniji se bo začela sezona 27. aprila s propagandnimi mitingi v vseh večjih krajih. Plan atletske zveze napoveduje v tem letu tudi številna tekmovanja za delavce naših podjetij. Tako bodo prirejali v Hrvatski od 1. maja do 29. novembra »športne igre industrijskih kombinatov«, v katerih bodo tekmovale strokovne zveze rudarjev, kovinarjev, tekstilcev, železničarjev in lesnih delavcev. V Srbiji bodo pudubno tekmovanje priredili za kovinarje, rudarje in železničarje. Odločilne tekme rudarjev bodo v Boru, kovinarjev pa v Kragujevcu. Tekmovanje delavcev bo v Makedoniji, pe-toboj monopolskih delavcev bo junija v Prilepu, petoboj rudarjev te republike pa v začetku maja v Skoplju.
Letos napovedujejo tudi številna atletska tekmovanja za najmlajše. Tako bodo v tem letu prvič organizirali okrajna in mestna prvenstva za mladince, pozneje pa le republiška ter zvezno ekipno m prvenstvo posameznikov.
V vseh republikah bodo letos republiška prvenstva posameznikov. 30. julija bodo tekme za prvenstvo Srbije in Orne gore, ti. avgusta za prvenstvo Hr-vatske in Makedonije, 13. avgusta za prvenstvo Slovenije v Ljubljani ter za prvenstvo Bosne in Hercegovine v Sarajevu. Razen tega bodo še številna medrepubliška srečanja, in sicer: Sr-bija-Slovenija 21. avgusta, Makedonija-Bosna ln Hercegovina-Crna gora 27. avgusta, Dalmacija-Crna gora 13. avgusta itd. Razen tekmovanj za atletski pokal, bo letos prvič uveden novi sistem tekmovanja za državno prvenstvo. Ustanovljena bo stalna atletska liga 15 moških in 15 ženskih ekip, In sicer: Partizan, 4 moštva iz Srbije in Hrvatske, 3 Iz Slovenije In po eno iz drugih republik. V tekmovanju ženskih ekip bo sodelovalo 5 ekip iz Hrvatske, 4 iz Srbije, 3 iz Slovenije in po ena iz drugih republik. Od drugih tekmovanj za prvenstvo FLRJ se predvideva še prvenstvo članov v mnogoboju. ki bo 16. julija v Sloveniji: prvenstvo posameznikov bo 2. in 4. septembra v Beogradu ter prvenstvo v desetoboju in štafetah 8. septembra v Skoplju.
Tudi program mednarodnih srečanj je zelo bogat. Prva mednarodna tekma bo v crossu 10. apr. v Beogradu, ki se ga bodo udeležili inozemski atleti: 5. junija bo v Parizu srečanje Partizan-Racing, 10. junija Jugoslavija-Norve-
ška, v drugi polovici julija bo Partizan gostoval na Švedskem, 6. avgusta Jugoslavija-Belgija, 13. avgusta Zagreb -Dunaj. 28. avgusta Partizan-SaintJu-loise, 10. septembra Zagreb-Turin, 17. septembra Jugoslavija-Svica, ki bo verjetno v Ljubljani, 24. septembra Jugbslavija-Italiia in 8. oktobra Jugo-slavija-Italija (ženske ekipe).
Atletska sezona se bo končala z jesenskim crossom ter s propagandnimi mitingi, ki bodo koncem oktobra v Sarajevu, Skoplju in na Reki. Cross »Bratstvo Jedinstvo« bo 16. oktobra v Sarajevu, cross »Republika« pa 29. novembra v Ljubljani.
Turnir SŠD Slovana v odbojki in nogometu
Sindikalno športno društvo Slovan je organiziralo za aktive sindikalnih podružnic v Mostah pokalni turnir v odbojki ln nogometu. Tekmovanje se Je vršilo na igriščih BSD Slovana in to v soboto popoldne ln v nedeljo ves dan. Nastopilo je 6 aktivov, štirje v nogometu, pet pa v odbojki. Tekmovali so sledeči aktivi: Pletenina, Pecivo, Gradis, Proletarec (Kemična-Satur-nus), Sekcija za vzdrževanje proge I. ln X. gimnazija.
Aktivi v odbojki so nastopili z večjim številom igralcev, kateri so se v Igrah menjali tako, da je prireditelju povsem uspelo, da v tekmovanje vključi množico delavstva. Skupno Je v nogometu in odbojki nastopilo preko 90 članov sindikata, let so se po težkem delu v tovarnah na igriščih našit zabavo, ki krepi borbenost, plemenitost ln voljo do zmage.
V odbojki Je vsako moštvo igralo z vsakim, tako da Je tekmovanje trajalo v soboto ves popoldan, ter se je zavleklo v mrak. Prireditelj bi vsekakor moral za tekmovanje osposobitl oba Igrišča, ki jih ima na razpolago. Najlepšo igro so pokazali mldincl X. gimnazije, ki pa so v zadnji igri podlegli borbeni ekipi Proletarca z rezultatom 6:15, 15:3, 16:18. Sekcija I in Gradis sta Jim bila vseskozi ostra konkurenta. Končni plasman ekip je bil naslednji: 1. Proletarec. 2. X. gimnazija, 3. Sekcija I, 4. Gradis, 5. Pletenina.
Tekmovanje v nogometu je dalo vrsto borbenih iger. V nedeljo dopoldne je žreb po neodločenem rezultatu med Pletenino in Pecivom določil v prvi tekmi za zmagovalca Pletenino v drugi tekmi pa je Proletarec premagal Sekcijo 5:1. Popoldne je Pecivo premagalo Sekcijo 5 :1 v finalni tekmi pa je Proletarec premagal Pletenino 3 :2. To Je bila najlepša tekma turnirja.
Gostovanje košarkašev »Železničarja« v Splitu
Moška in ženska vrsta košarkašev SŠD železničarja je prejšnjo nedeljo gostovala v Splitu proti tamošnjemu klubu Hajduka. Lepo in sončno vreme je privabilo na igrišče Hajduka nad 500 gledalcev. — V prvi prijateljski tekmi sta se srečali ženski vrsti
HAJDUK : ŽELEZNICAH 46:5 (27:2)
Hajduk je zelo dobro tehnično moštvo in bo letos resen konkurent za prvo mesto v državni ligi. Hajduk je začel z močnimi napadi, ki so vseiej koristno končali. Koš'je padal za košem. »železničarke« niso nudile potrebnega odpora ln so se zgubljale v raztrgani, nervozni in brezsmiselni igri. Časten koš za goste Je dala mlada talentirana igralka Hedi Pečarič. V drugem polčasu so se Ljubljančanke nekoliko znašle, kombinirale so obrambo, vendar jo je izvrstna Zokovič stalno preigrala in višala razliko.
ŽELEZNICAH : HAJDUK 28:21 (11:12)
Železničar je pokazal eno svojih najlepših iger. V začetku Ljubjančant diktirajo tempo. Igra se povezano razvija in z lepimi kombinacijami se vodstvo stalno menja. Po borbeni ln nervozni igri je prvi polčas Hajduk vodil s pol koša razlike. V nadaljevanju je Imel železničar vso moralno in tehnično premoč. Silovita brzina in predvsem koristna igra Je prinesla železničarju zasluženo zmago.
Hajduk: Cullč 9. Panjola 2, Perič 3, Perič 1, Juretič 1, Sinobad 1, Stipez-za 3.
Železničar: Amon 10, Vozelj S. Deu 3. Feguš 3, Dvofak 2, Brdnik 2. Miler, Remi. Gričar.	M. S.
Službene objave
OBJAVA
DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS
V zvezi z nogometno tekmo Zelez-ničar-Maribor : Kladivar. dne 3. 4. 1949 je disciplinski odbor izrekel naslednjo
fcaZen:
Tov! Fišingar Pavle, član Zelezničar-Maribor se zaradi ostrega štarta na nasprotnega igralca kaznuje z ukorom.
Tov. Drobajc Radko, član Kladivarja, se po čl. 34. D. o.NZJ kaznuje z prepovedjo igranja 7 (sedem) mesecev od 3. aprila 1949 do 3. novembra 1949.
Tov. Mever Danijel, član SSD Kla-divaria se zaradi nešportnega vedenja napram sodniku kaznuje z opominom.
Nogometna sekcija Kladivar. se zaradi slabe organizacije pri nogometni tekmi Kladivar : Železničar - Maribor kaznuje z ukorom.	, „
Podaljša se sispenz nad tov. Sitarjem
OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA
NZS, POVERJENIŠTVA Ljubljana
Kaznujejo se:
1.	Ralevski Dime. član SD Partizana, zaradi nešportnega ponašanja na tr-k-mt Slovan : Partizan dne 27. mavca t. 1. po čl. 22 d. p. upoštevajo olajševalne okolnosti z ukorom:
2.	Vidmar Marjan, član SD Domžale, zaradi nešportnega ponašanja na tek mi Duplica : Domžale dn 27. mavca t. 1. po čl. 22 d. p. o ukorom;
3.	Pirc Alfonz, član SD Domžale, zaradi nešportnega ponašanja in grobe igre na tekmi Domžale : Partizan dne 3. aprila t. 1. po čl. 22 in 32 d. p. z zabrano igranja a dva meseca; ka-zen mu poteče 3. junija t. 1.
e
Vsem nogometnim sekcijam ln nogometnim klubom Nogometne zveze FZS javljamo v opozorila, da morajo na nogometnih Igriščih imeti v pripravljenosti sanitetno omarico z materialom za prvo pomoč, za katero odgovarja zdravnik društva pristop pa ima vaditelj, zdravnik in hišnik. V omarico spadajo najpotrebnejša sredstva, kakor jodova tinktura. 70% alkohol, medicinski bencin, vse po 100 gramov, sulfamidnl prašek, sulfamidno mazilo, cinkovo mazilo, »Jekovltol« mazilo In bor vazelin, vsaj 20 gramov vsakega. Kapljice za srce (Cardiazol-Pentazol itd.) eno originalno steklentčico. Ko-dalgin tablete proti bolečinam. Povojev v veličini 6x10 in 10r-10 po pet komadov, sterilne gaze dva paketiča* ene škarje, eno pinceto ln dva močna gumijasta traka za močno krvavitev ln paketič vate.
Do 25. aprila 1949 morajo vse sekcije poslati referentu za zdravstvo Nogometne zveze FZS poročilo o izvršeni nabavi in opremi omarice za prvo pomoč na nogometnih Igriščih.
OPOZORILO!
Vsa telovadna društva obveščamo, da zaprošajo telovadne rekvizite zase, kakor tudi za svoje vode in aktive samo preko Okrajnih telovadnih odborov. Vse prošnje, dospele po 1. aprilu, so brepredmetne in se ne bodo reševale, kakor tudi ne vračale.
Telovadna zveza Slovenije.
OBJAVA
Redna letna skupščina Atletske zveze Slovenije se vrši nepreklicno v nedeljo 24. aprila t. 1, ob 10 v Ljubljani na Taboru. Vsa včlanjena društva vabimo, da na skupščino zanesljivo pošljejo svoje delegate.
Atletska zveza Slovenije.
OPOZORILO NAROČNIKOM! Uprava »Poleta« poziva vse naročnike, da poravnajo zaostalo naročnino za leto 1949, sicer jim bo ustavljen tednik s 1. majem.
Naročnike opozarjamo, da je nova številka čekovnega računa 6-1-90603-6.
Uprava.
Zabvanimo športni in telovadni mladini haienie
Tobak in alkohol nista za mladino!
Kajenje se med našimi fizkulturniki Siri kot epidemija. Posebno mladinci in še celo pionirji so ne samo pri treningih in vadbi, ampak celo na tekmovanjih inficirani po tej nalezljivi bolezni. Vsakdanji so primeri ko Ze najmlaiši tekmovalec prihaja na štart s cigareto v ustih in še ves oznojen in zasopljen Iz cilja zopet že kadi. Ali je to prav? Ne! To vemo vsi. Vsi vemo. da nikotin pušča težke posledice v doraščajočem mladem telesu, da deluje škodljivo na živčevje, na srčno mišico in na pljuča. Toda vkljub lemu nas je le malo funkcionarjev po društvih in na tekmovanjih, ki vsaj na lep. način dopovedujemo in prepovedujemo mladim športnikom in telovadcem kajenje. Sicer ie res težko, kajti Je prevečkrat dobiš od takega mladega ln »nadutega« kadilca čez vse predrzen odgovor, ker eni grdi razvadi se navadno pridružijo še druge, predvsem fM„inSDravl|no obnašanje do starejših tn ™;onar'ev- sodnikov in trenerjev
BS$gFB &1SS8-SS ™6 Sa,*11s®
fvn Hnter niti sam niti
e ,d«va Od niega ne more pri-Se več. tak fizkutur-nik slabo vPlna na ostale tovariše in tovarišice v seken klubu ali društvu.
Da se ta epidemija pri naših mladih športnikih m tekmovalcih vsa1 zajezi, le odsek za športno medicino pri Komiteju za fizkulturo LRS. zasnoval široko ln kampanjsko akcijo v borbi proti kajenju športne in telovadne mladine. V teh spomladanskih mesecih letošnjega leta ie naloga vseh Športnih zvez. Planinske zveze in TZS. da po vseh svojih funkcionarjih, vaditeljih, trenerjih, sodnikih, društvenih funkcionarjih 'v ti2-=-eiših članih z vso strogostjo
vodi borbo proti kajenju pri športnikih in telovadcih.
Mladenič in mladenka, ki se -je more odreči kaieniu. ni sposoben za šport, ker:	če nima toliko samidoscipline,
sta mu tudi športna in telovadna disciplina tuji. Discipl.ina pa ie ena prvih vrlin športnika m telovadca.
Ze dolgo je znano, da ni zdrava prevelika bojazen za človekovo zdravje. Mladina, ki se vzgaja v prekomerni skrbi staršev, je nežna In občutljiva, otroci so suhi ln neodporni. V fizkul-turni vadbi pa se vzgajajo otroci ln mladina v telesno in duševno harmonično celoto, sposobni za sožitje v današnji družbi. V borbi z najrazličnej-širni elementi tako v treningu kot na tekm imladina dobi notranjo sigurnost In popolnejše obvladovanje v ajraz-ličnejših življenjskih položajih. To je ravno ono, kar si naj vsakdo osvoji s fizkulturo in športi. Seveda bi bilo škodljivo zahtevati od mladine velikih uspehov kot jih dosegajo že starejši športniki na belih ali zelenih poljanah brez predhodnega in stopnjujočega treninga. Treba je delati s pametjo, naj-preje se učiti, postati vešč, pravilno dihati, svoje sposobnosti objektivno ceniti In jih prilagoditi svojim duševnim in telesnim zmožnostim ter temu sorazmerno uporabljati svojo silo in moč. Vsakdo, ki bi brez pomisleka vrgel v tekme ter iskal v trenutnih
uspehih slavo in priznanje, bo brezglavo žrtvoval svoje zdravje ter postal bolan ali prezgodaj ostarel med tovariši, ki so počasneje toda pravilno dosegali uspehe In slavo.
Po letih te strašne vojne je dolžnost do mladine primarna ln pravilna priprava na tekme v metodičnih tekmah. Ta naj bo v sorazmerju z močno in pravilnp sestavo hrane, ki pospešuje biološki potek v organizmu.
Pri tem pa naj se vzame v obzir dosedanji način življenja in osebno veselje do posamezne fizkulturnc panoge, kolikor to ne moti splošni razvoj in rast dotičnega fizkulturnika oziroma fizkulturnice. Potreba po hrani je Individualno različna, vendar mora biti tako urejena, da ne gre preko meje bodisi navzgor, bodisi navzdol. Edino športni zdravnik lahko usmeri pri vsakem posameznem fizkulturniki! in tiz-kulturnici njegovo delo pri treningu v pravilno smer po ocenitvi njegove konstitucije ter njegovih sedanjih in bodočih zmožnosti. On je tudi ta, ki s specialnimi preizkušnjami opozori na nagnjenost k temu ali onemu obolenju v tej ali oni fazi treninga. Ravno pri naši mladini bo veliko storjenega z uvedbo obveznih splošnih zdravniških pregledov vseh fizkulturnikov ln fiz-kulturnic ln s športno zdravniško ron-trolo vseh naprednejših lekmovalcev. kot v eni izmed redkih držav na svetu, ki to obvezo nad fizkulturniki uvaja. Kadar zdravnik odredi umerjeno, pametno urjenje, tedaj on ve, kaj svetuje in vsakdo, ki se tega drži, stori
prav za sebe In za skupnost. Tako bo odpadlo odslej veliko raznih preutrujenosti, pretreniranostl, nervoznih izčrpanosti, psihične neuravnotežnosti in bolezni srca in pljuč. Kajti pod zdravniško kontrolo ne dosega pravi smisel fizkulture in športov, to je, da se telo nauči Sledljivo uporabljati svojo silo ter s tem odmakne čas utrujenosti mišic in vsega telesa.
Človeški organizem potrebuje za cd-počitek in ojačanje veliko mirovanja po napornih treningih in tekmah in predvsem telesno in duševno zdrav način življenja.
Tobaka In alkohola se Je izogibati kot ognja. Vsakovrstno zastrupljevanje je nevarno že posebej pri forsiranih tekmah in treningih, tako za živčevje kot za srce, krvnt obtok in dihalne organe. Po teh letih vojne naša mladina še ni v svoji pravi moči, a alkohol ln tobak le prehitro zmanjšujeta življenjsko silo mladine.
Da bi fizkulturniki dosegli čim lažje največje uspehe pa je posebno pri mlajših potrebna prava disciplina. Disciplina napram samem sebi, napram tovarišem, napram trenerjem in voditeljem fizkulture. Ta disciplina pa je prava in pravilna šele tedaj, ko ne izhaja lz primoranosti ali strahu, ampak iz lastnega čuta!
O tobaku ln alkoholu!
Ako »nedeljski« lovec, ribolovec, hribolazec ali smučar pridrsa v planinsko kočo, v gorsko vas ali pa zvečer na postajo in pri tem polagoma prazni svojo čutarico oziroma steklenico z
žganjem ter si tu in tam prižge cigareto ali pipo, pa če se tudi po hribu navzdol za njim kadi, mu tega skoro ne moremo zameriti, kajti na te »nedeljske« izlete hodi v svojo zabavo in osebno zadovoljstvo, ko se med tednom po pisarnah med zaprašenimi akti ali kjer koli pri svojem delu več ali manj utrudi ter si sedaj želi na svežem zraku pomiriti živce. Seveda tudi pri starejših gre to le tako daleč, dokler ni zdravju škodljivo, t. j. vse v primernih količinah ali kakor bi po zdravniško rekli po kapljicah.
Toda vse to, kar se »nedeljskemu« smučarju itd. še spodobi, to za mladega fizkulturnika in tekmovalca ne. Ta spada tako rekoč pod druge zakone. Zakaj?
Georg W. Gray navaja statistiko umrljivosti pri kadilcih po 30 letu starosti na primerih od 100000 nekadilcev, 100.000 srednjih kadilcev ln 100.000 težkih kadilcev.	težki
nekadilci kadilci kadilci
s 30 leti		100.000	100.000	100.000
35 let preživeli		95.883	95.304	90.943
40 „		91546	90.583	81.191
45 „	„	86.730	85.129	71.665
50 „	„	81.160	78.436	62.699
55 „		74.538	70.7)2	54.277
60 „	„	66.584	61.911	46.226
65 „	„	57.018	52.082	38.328
70 „	„	45.919	41.431	30.393
75 „	„	33.767	30.455	22.338
80 „	„	21.737	• 9.945	14.494
85 „	„	11.597	10.687	7.865
90 „	„	4,753	4 686	3.292
95 „	„	1.320	1.366	938
Do 50. leta je umrljivost težkih ka-
dilcev dvakrat tako velika kot pa nekadilcev, potem pa ta razlika pada ter je pri starosti 70 let umrljivost težkih kadilcev le še pol tako velika kot pa nekadilcev. Po 70 letu pa razlika ni več velika, kar pokazuje, da se v mlajših letih izvrši selekcija onih, ki nikotina ne prenesejo. Preostali kadilci, ki preživijo 70 leto, so tako trdne in odporne narave, da jim tobak po teh letih ne more škoditi in skrajševati življenjsko dobo. Iz te statistike je jasno razviden vpliv kajenja na dolgost življenja In tudi to, da je ta vpliv tem večji čim več se kadi in čim mlajši je človek.
Značilno je, da se v zdravstvu ne uporablja ta karakteristična kemijska snov — nikotin, ko se druga uspavalna in dražilna sredstva kot so morfij, kokain, kofein in alkohol često uporabljajo in predpisujejo. Nikotin je eden od najnevarnejših in najhitreje delujočih strupov kar jih poznamo. Primerjamo ga lahko s ciankalijem. Smrtna doza za odraslega moža je 60 do 120 miligramov. V 1 cigari je nikotina za dve smrtni dozi, ako bi ga brizgnili v veno kot injekcijo! Kadilca pa ne ubija, kei pri kajenju dospe le majhen del nikotina v ustno votlino ln še manjši del v krvni obtok. Kadilcu, ki inhalira, pa dospe lz 1 cigarete 1 do 9 miligrama nikotina v krvni obtok!
(Dalje prihodnji?)
Stran 3
fl7KUUU#HI TfTNA
Množična tekmovanja
Velika naloga fizku Iturne organizacije
Odred : Dinamo 3;1 (3:0)
Mednarodne športne vesti
lep uspeh naših teniških Igralcev na turnirju v Monte Carlu
Monte Carlo, 10. aprila Danes so bili Egipčana Mandelbauma iz Zal zala 3 na tukajšnjem mednarodnem teniškem 6:4, 7:5, 6:2, v III. kolu pa Francoza PROLETER : SPARTAK 2:1 (1:0) turnirju, ki je bil najvažnejši med Bolellija in Thomasa s 7:5, 6:1, 6:4, do-
Nadaljevanje S 1. Strani	mladino Odreda z rezultatom 4:2 (2:0).
“£?i,i,. pSta"'Di;;r.rKitadi;liT*1'"
so postavili kot bazo m pogoj ^a na- na po sledečem sistemu: najprej bodo igra, živahna in zanimiva. Z odločnim	_
dalnje pravilno in uspešno delo fizkul- vsi aktivi tekmovali v merilu kraja stairt,0,m in s hitrimi prenosi in podaja- PKOLETER : SPARTAK
turne organizacije večji množični raz-	(v	mestu rajona). Najboljši posamez-	ni™igrišlu61 V*69°mhiutlStsea'rie	Pnudila	°s'jek, 10. aprila. Pred 6000 gledalci	štirimi letošnjimi turnirji na franco-	čim	sta	Branovič	in	Milojkovič	izgu-
voj. Kot eno najvažnejših sredstev za	niki ali moštva bodo šli nato na prven-	Hacler.iu lepa priložnost, ki jo	je ne-	ie danes Proleter v prvenstveni tekmi	ski	revieri, odigrana finalna srečanja,	bila	proti	Francozoma	Pelizzi	in	Colah, tovarnah umlhwy rdgov	rdgo	stvo okraja (v mestu pa mesta) prvaki	pričakovano zapravil.	Po tem 'nenadnem	prmagal Spartaka z	rezultatom 2:1	Na tem turnirju so sodelovali igralci	linu	s	3:6,	3:6,	0:6;	polfinale:	Mitič-
razvijanje masovnosti v fizkulturi, je	okrajev (mest) pa spet naprej’ na ob-	dS^akcVe Sd raačhiolv^livrSltile n???C	d:0). Gol so dali Zbanatski in Rupnik	iz 14 evropskih in izvenevropskih	Palada	: Cochet - Abdelsselam	6:3,	3:6,
razvijanje fizkulturne aktivnosti po lastna oziroma conska prvenstva in presledkih^obSfi vrata nasprotnika, ki za proleter ter Glončak za Spartak. držav, med njimi tudi Jugoslovani Mi- 6:3, 6:2, Parker-Patty : Cuceili-R. Del raznih ustanovah,	podjetjih, šolah, to-	prvaki istih pa na republiško prven-	se i6 moTal le braniti.	V 17. minuti	je	Sodil je Eppert	iz Zagreba.	tič, Palada, Branovič in Milojkovič,	Bello	4:6,	6:2,	6:3,	6:3;	finale: Parker-
varnah itd. Zato	so plenumi fizkul-	stvo. Vsa tekmovanja do okraia ho iz.	Teržan izvedel prosti strel in ostro	ki so dosegli lepe uspehe v močni	Patty	:	Mitič-Palada	6:1,	6:2, 6:3.
turnih organizacij dali tudi najvecji vedla telovadna organizacija preko n^T G«vS?	SARAJEVO : MORNAR 1:0 <0;0> konkurenci. Tako sta v glavnem tek-
poudarek ravno na pojačanje fizkul- svojih TD in OTO, prvenstva v conah	masproftoe-ra branilca, mu od- Sarajevo, 10. aprila. V seriji zmag movanju turnirja za Butlerjev pokal
turnega delovanja v aktivih. Od oživ- in republiki pa skupno Telovadna zve- vzf	p?daI v .sredino Kerža.nn in je Sarajevo danes doseglo novo zmago v igri moških parov Mitič in Palada
ljanja teh aktivov, ki so po	II. kon-	za Slovenije's pristojno športno Zve-	Itrel^ nasprotni	žo-	v Prvenstveni tekmi z	Mornarjem, ki	prišla v finale, kjer sta izgubila proti
gresu FISAJ-a skoraj zamrli	ter nji-	zo. S temi tekmovanji bomo zajeli ve-	K0 2 rf>ko- Kazenski	udarec je izvedel	1° je odločilo v svojo	korist z rezul-	ameriškemu paru Parker—Patty.
hovega vsestranskega jačanja, uodpi-	lik	krog naših delavcev in nameščen	pi9fcar in povedel svoje moštvo	v vod-	tatom 1:0 (0:0). Tekmi je prisostvo-	V	tekmovanju posameznikov se je
ranja in pravilnega usmerjanja v fiz-	cev	ter delavske in kmečke mladine"	MnejSa"St^val° 7000 gledalcev. Sodil je Nikolič	od	jugoslovanskih igralcev najbolje
kulturno organizacijo, je v največji ki do sedaj niso imeli prilike da bi se	nervoze in s protinapadi 12 Beograda. Edmi gol je dal Lovne II. plasiral Mitič, ki je prišel v polfinale,
meri odvisen na sploh nadaiinii raz-	redno -kvarili- =	*„	___ skušali razbremeniti pritisk	domačinov.	Branovič je premagal Francoze Lemah iste.	J J1 raz športa S tem da -> dana °n° P g° 7 "■ minutti fr	*ost<?v Tdov?’ METALAC : VARDAR 3:2 (3:0) mettiera, Lemisea in Remysa, Palada
Toda kljub temu, da smo po drugem	nost izbire glavnih športnih nanoe	ostrr> £,trel.iana žoga	Keržnna se	ie	Zagreb,	10. aprila.	V današnji	pr-	Francoza Dilaca m Šveda Rolssona,
kongresu FISAJ-a	imelu tu bolj, tam	(nogomet, kolesarijo ie odhnika itdt J.	ndh,i,,a. ?d Jovan ič« v gel. sledile so	še	venstvem	tekmi	proti	Vardarju	je	vo-	dočim je bil premagan v 4. kolu od
manj razgibano fizkulturno živUenie	lahko vsak aktiv	ndlort	»	ht.,: ’ „ nadft,.mie napadalne akcije	Odreda, ki	dil Metalac v prvem polčasu 3:0, tako	francoskega Davis-cup igralca Abdes-
v raznih altivih, so telovneedfnice nogi bo Smovah odfočil se bo zač za ” ŽlSrS^lifeirH^^iSSS;	Prekovala visoka zmaga selama. Milojkovič je premagal v I.
še vedno nekako životarile, snosoboe	tisto oziroma tiste	za	katere ime	Keržaua nn gol niso našli	zažel jen etra	Zagrebčanov. V drugem polčasu pa je	kolu Francoza Nimesa, v II. kolu pa
le kampanjskega načina dela te- hile stvo največ ,-CCeiU „„ -	, c,an" cilja. V zadnji minuti je Hncler uspešno moštvo Vardarja s požrtvovalno igro Italijana Belardinellija, dočim je bil
več ali manj odvisne od iniciative katero t pogoji in kjer K. upanto	^ ^ r^‘ " s "f G°'Y,° dtaU izloče\\lU: koIu ,Francozu Re'
agilnosti, vztrajnosti in razumevanja	na uspehe	pravilno preprečil: prosti strel je izve-	Canjuga. Pazin m Šmit za Metalca ter	mysu. Tehnični rezultati posamezm-
svojih referentov in vodstva euratva p,a»:m’j„	, „	. .	,	del Hacler in lepo podano žogo ie Ker- Hristovski za Vardar. Sodil je Ninko- kov v zaključnih tekmah so bili: če-
I li ,-	, f Skratka, Pravico do teh tekmovanj imajo vse Žan prestregel z glavo in postavil konč- Vič iz Beograda	trtfinale- Mitič • Thomas (F) 9-7 fr 4
tem najmanjšim fizkulturnim enotam sindikalne podružnice in pa mladinski ni rezultat.	oeograaa.	trtnnaie. Mitič . Thomas (t) 9.7, 6.4,
je manjkala vsebina dela, program ali vaški aktivi. Ne bodo pa smeli na teh sploh nekaj, kar bi jih za dalj časa tekmovanjih nastopati aktivni in veri-
sistematično zaposlilo in priklenilo na ficirani športniki (verificirani nogome-	in si tudi kmalu pridobili rahlo
fizkulturno delovanje. Da bi aktivom taši, odbojkaši, kolesarja, smučarji itd )	ki*° -1? izbili v golu. Hm
nudili možnost bolj organiziranega, ki tekmujejo na državnih ali repubii-	m.
rajn£.„. -	- ,	-	„ --_ ..	-»-v- —	itijuun* Patrov. Ta uspeh ie nasnrmhijka še bolj
eunega m sistematičnega življenja in skih tekmah, kaiti namen množičnih or)0^UTr,il in z obločnimi prodori preko
sr«^"iLVo1,55-225 ’sM“-11 rrr* ’8US‘ susas
in	I j ° , na sP°raladanske ni/Ke’ temveč dati možnost udejstvova- namadalne akeiie niso jznremenilc re-
jesenske krose ter morda še na n ja v fizkulturi na najširši bazi vsem	. THkmo j« z marvišimi nanaikami
!“"■ «,'“1»»»i» «** •vjsetisrsaasrt*.
v ~	.	r za Slovenijo ture veselje, ki pa se IZ teh ali onih d inči Železničarja zasluženo prem n orali
™L°.S Centralnim komitejem LMJ, razlogov doslej z njo niso sistematično	____________
Telovadno Zvezo Slovenije in glavni- ukvarjali.
m športnimi zvezami sklenila izvesti V prihodnji številki »Poleta« bodo množična tekmovanja v najvažnejših objavljena vsa podrobna navodila in oHh u-h 1?a°°sah in sicer: v nogometu, propozicije glede tekmovanj. Zato opo-odbojki, kolesarjenju, smučanju, pla- zarjamo vsa vodstva in referente akti.
Vp'“ ™nH0g,°u0jU' • ,	vov- da se za ta tekmovanja zanimajo
. n^ 9 teh tekmovanj je v tem, da in prijavljajo svoje ekipe ter moštva
Tudi. no odmoru so skn^sli domačini z začetnimi prodori povišati rezultat, en dar so vzdrži iive^i Dinamovci pre-
Beograda.
II. LIGA
Sarajevo	13	8	5	0	20:8	21
Mornar	13	6	2	5	26:14	14
Podrinje	13	5	4	4	15:17	14
Vardar	13	4	5	4	21:20	13
Odred	13	5	3	5	15:18	13
Spartak	12	3	6	3	21:15	12
Metalac	12	5	2	5	15:18	12
Dinamo (P)	13	4	3	6	20:25	11
Proleter	13	4	1	8	14:22	9
Dinamo (S)	13	3	3	7	12:22	9
6:4, Cucelli (I) : Branovič 6:4, 6:4, 6:2. Washer (B) : R. Del Bello (I) 6:4, 4:6, 6:1, 4:6, 8:6, Parker : Abdesselam 6:2, 6:4, 6:2; polfinale: Cucelli : Mitič 7:5, 236, 6:2, 6:2, Parker : Washer 6:3, 6:4, 6:1; finale: Parker : Cucelli 2:6, 6:3, 6:0, 6:4.
V tekmovanju moških parov sta Mitič in Palada premagala v II. kolu
Drago Mitič med igro
Nogomet
Naaomefnc» o^mrilo
ŽELEZNIČAR (Lj.) : KLADIVAR 5:0 (2:0)
Prd tekmo Odred : Dinamo sta se
Z nenadnimi prodori pa so tudi domači ogražali vrata gostov. Napadi Udarnika so bili zelo nevarni. V 28.
zultati: Parker : R. Del Bello (I) 6:2, Evropska prvenstva 13; 6:4, PaCrkeWpatfyty: (C?celIi-R2’ Del’
Švica — 19. kolo: Belincona : Grass- Bello 6:2, 6:2, 9:7, R. Del Bello : Patty hoppers 0:0 Chaux de Fonds : Gren- 6:4, 6:3, 3:6, 6:1. chen 3:2, Servette : Lausanne 2:1.	Plavanje
Young Fellows : Ločarno 4 :0, Basel :	4	„
Lugano 0:1, Chiasso : Urania 1:1, Bi el	PrVCnSliVO iPoijSlC©
: Zurich 2:3. LMestvica: Lugano 29,	v , ,	. ..	*	.
Zurich 23. Basel 22, Lausanne 21 itd. V Varšavi Je bilo zimsko prvenstvo Francija — Polfinale za pokal: v Poljske za moške, v	u_pa za
pristojnim' okra jnimi ^('mestnim )U'telo- v prvenstveni igri ječala’domačije:	Stular^po nenadnem ^ru Lyom LU^SUde Red Star^v gg-
lezničar in celjski Kladivar. Tekma se
manifestacije, ampak bodo na široki vadnim odborom, ki organizirajo vsa
zzrjssr, tsrsr — LI”blJ,n-
400 m prosto:	Wilimow^-ki
5:14.8, 100 m prsno: Szoltysek 1 :17.5>
lfl m nremv S-7r,lttrcclr 9-^5 9	1 Mi m
Srednješolski) prvenstvo v plavanfu
Nadaljevanje s 1. strani	III. gimnazija 28, 7. II. gimnazija 25,
L Ravnikar (klas. gimn.) 50.3, 2. Rad- 8. klasična gimnazija 24, 9. Fizkultur-šel (klas. gimn. Mb.) 51.5, 3. Žlender na šola 17, 10. Ekonomski tehnikum (VI. gimn.) 53.2, 4. Tavčar (I. gimn.) 10, 11. TSSS 8, 12. VIII. gimnazija 7.5,
54.6, 5. Doležal (klas. gimn. Mb.) 56.1, 13. X. gimnazija 4, 14. Trbovlje 3.
hrbtno)-^ ra!L®im?X7T56'4' ~V® ™	Plavalnem sporedu 5e	višal rezultat na	3:0,"nato "pa dal'še
hrb.no). 1. Gasperm (VI. gimn.) 53.0,	predsednik	Plavalne zveze dr. Linhart	dva	učinkovita gola Tekmo ie sodil
2. Radšel (klas. gimn. Mb.) 54.7, 3. Er- Božo razdelil prvi trojici na vsaki Grošeli t Maribora ceg (VI. gimn.) 54.8, 4. Lunder (VII. progi diplome in nagrade in pokal, ki /	. ’ ,
gimn.) 55.4,	5. Baligač (VI. gimn.)	so jih darovali Komite za fizkulturo,	.7	prve™ d.elu	^re,36 sodnik upra-
1:00.0, 6. Doležal (klas. gimn. Mari-	uredništvo	»Naše žene« in »Poleta«.	lz,kljuclL	lgra]ca Železničarja
bor) 1:04.4.
Višješolke: 100 m prsno: 1. Brumen
gimn.)81L4n2.7, Pivnik2(^gTmn. MK)	ki je žalil m.ej?ega sodnika' Ta ,S.trogi Prejeli. Iz istih razlogov ne" moremo
ljivo v gol. V diugem polčasu so igrali Italija. — Inter : Roma 1:0. Palermo :	6	„	.--
domači z vetrom, vendar pa so Mari-	A tal ant a 1:2. Mod ena : Bari 0:0. Fioren-	S.P	pr^n.°: S zol ty sek 2 •0 3 . 1 uy m
dalcem zaželje-ne iere. Eni kot drugi	vodstvo 2:0 in sicer po avtogolu Mari-	v a : Sampderia 1:3, Tries-tina : Torino	Poloni a (Bytom) s 65 točkami pred
'	b™L.S»ri minute pred koncem	RR levice: Torino 45. Inter 42. Milan	<^10^ 46. V JVrtKiavu^o
je btl izključen igralec Branika Svam,	9Asirija. - 14. kolo: Vienna : Hoch-	100 m	prsno: Wojcziek 1 :34 2, 206 m
ker je surovo napadel igralca Udar-	st&rh 1:0. Sport-kluh : Rapid 1:3. FAC :	prsno:	Dobraposvska 3:21.,, 100 m hrbt-
nika. V predzadnji minuti so zabili FC Wien 4:0. Admira : Austria 1:5, no: Zurkovna 1:33.7.
domači še en sol ki ea na sodnik	Ob eri a a : \Vaciker 0:2. Lestvica: Waokeir Greta Andersen je po nedavno do-
uomavi M en goi, ki ga pa soaniK za- „	i- na	seženem svetovnem rekordu 58.2 na
so pokazali nepovezano igro, kar velja predvsem za Kladivarja, ki v vsej igri ni izvedel niti ene smiselne poteze. V prvem polčasu je bil uspešen za Železničarja Erber, ki je dal oba gola. V drugem polčasu pa so imeli Celjani v začetku več ugodnih priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. V enem izmed napadalnih akcij Zelez-
RAZPIS SREDNJEŠOLSKEGA PRVENSTVA V SKOKIH V VODO
Čebulja, ki je namerno z nogo udaril nasprotnega igralca. V II. polčasu pa je izključil igralca Kladivarja Laha, trenutku, ko to poročamo, še nismo
radi roke ni priznal. Tekmo je sodil Janežič iz Ljubljane. I. SKUPINA					
Rudar	9	6	2	1	28:12	14
Železničar (Lj.)	7	5	1	1	20:9	11
Branik	10	3	3	4	17:17	9
Udarnik	10	4	1	5	17:24	9
Nafta	8	3	2	3	14:20	8
Železničar (M.) 8	3	1	4	15:15	7
Sobota	7	2	1	4	12:16	5
Kladivar	9	2	1	6	9:19	5
(Rezultata tekme	Nafta			Sobota	v
1:43.8, 4. Kariš (VI. gimn.) 1:45.3, 6.
MO — poverjeništvo za šolstvo, razpisuje prvenstvo v skokih v vodo za
ukrep je vsekakor na mestu, kajti ne-
Horvat (II. gimn.) 1:47.2, 6. Valentinčič vse srednje in njim sorodne strokovne disciplinirani in surovi igralci prav
z!maT?Fk1:53;3h	Por0c0,j ,0R Prvenstvo9’bo v dneh od 19. aprila
Zeman (Ekon tehn.) 1.44.0, 2. Sekula l. 1949 v zimskem kopališču plavalne (I. gimn. Mb.) 1:55.3, 3. Brumen (VI. zveze Slovenije.
gimn) 2'03 2	“■ Tekmovanje bo izvedeno v okviru
Vičiečntrk 1 nn m	m	prvenstva posamezne šole in tekmuje
i ujcsolci. IGO m prosto. 1. Tušek (I. lahko vsakdo, ki v osnovi obvlada gimn. Mb.) 1:08,4, 2. Brandner (I. g im. predpisane skoke.
Mb.) 1:09.6, 3. Kancler (L gimn. Mb.) 3- Program tekmovanja je nasled-1:12.2, 4. Mikec (Fizkul. šola) 1:12.6,
5. Tomažič (VIL gimn.) 1:13.6, 6. Keber (Fizkul. šola) 1:14.2. — 109 m prsno: 1. Brandner (I. gimn. Marib.)
1:18.2, 2. Kancler (I. gimn. Mb.) 1:22.4,
3. Šiftar (Sred. tehnč šola) 1:27.4, 4. zen. 2 polzjubna skoka.
nji:
a)	Skoki moški, deska 1 m, 2 obvezna, 2 poljubna skoka.
Poljubni: 1. naprej na. glavo z odskokom narej (lastovka) z zaletom: 2. salto nazaj z odskokom nazaj.
b)	Skoki žene, deska 1 m, 1 obve-
Gogala (VI. gimn.) 1:28.8, 5. Lemež (II. gimn.) 1:30.0, 6. Brinšek (II. gimn.)
Poljubni: 1. naprej na. glavo z odskokom naprej z mesta ali z zaletom. 4. Pravico nastopa imajo vsi srednje-
gotovo ne spadajo na igrišče! Naloga pristojnega disciplinskega odbora je, da take igralce s primernimi kaznimi spravi na pravilno pot!
UDARNIK : BRANIK 1:0 (1:0) Kranj, 10. aprila. Danes je bila odigrana nogometna tekma med Udarnikom in Branikom v okviru slovenskega prvenstva. Zmagal je Udarnik z rezultatom 2:0 (1:0). Kljub vetru je prisostvovalo igri 1200 gledalcev. V prvem polčasu so igrali Mariborčani z vetrom ter so bili stalno v premoči.
objaviti lestvice II. skupine slovenskega nogometnega prvenstva.)
Ljubljanska skupina
I.	razred
Domžale : Slovan 2:1 (1:0) Papirničar : Partizan 2:1 (2:0) Miličnik : Triglav 3:2 (1:2)
II.	razred
Litostroj ; Grafičar 1:0 (0:0) Bračič : Zadrugar 2:1 (1:0)
Mladina
Partizan : Krim 4:0 (3:0)
bron z h 1:1. a Aston Villa : Preš ton 2:0. tudi nov danski rekord na 100 m pro-Rlackpooi ; Portsmouth i:0, Bol ton w. : s to 1:05.4, kar je le za 0.9 sekunde slab-Cha-rltoa Ati. 2:2. Derhy Countv : New- še od svetovnega rekorda Nizozemkinjc častjo 2:4, Huddorsfield : Birmingham C. Den Čuden 1:04.6.
0:0. Liverpool : Manchester 0:1. Manche- Odetie Casteur je postavila v Parizu ster U. : Chelsea 1:1. Shefield U. : E ver- nov francoski rekord 1:20.4 na 100 m ton 1:1. Sunderland : Bumley 0:0. Wol- v »metuljčku«.
verhamipton : Stoke 3:1. Lestvica: Ports- Herbert Klein je popravil še za 0.3 month 50. Newca»t>le 47, Derby C»unty sekunde svoj nedavno postavljeni re-41 itd.	kord 2:35.9 na 200 m prsno.
Na stadionu WemHIey je bilo včeraj Sigurd Jonsson je na tekmovanju v reprezentančno srečanje Anglija : Škot- Stockholmu postavil nov islanski re-ata. ki se je končalo z zma,go Škotske z kord 5 :51.3 na 400 m prsno, rezultatom 3:1 (1:0). Gledalcev 100-000.	,
_ __	„„	„	_	_	Kolesarstvo
ČSR : Madžarska 5:2	»Tour de Sw!wp«
bito T S^rahotkL »M?o„r^1<$Pra^ , »T,°»r de Suisse(' bo !etos od dne
nogometno srečanje med reprezentanca- do']gj progt" V1 ^nasledn >1 nhP ^ta D" m'?' ma Madžarske in CSR. Po zelo živahni 1 |Lich-Aarbnn 25flkm 2 Anrhm,
čneškw"kaifi5'26(lT1Tek^'TeTri bavos 172 km 3' Davos-Locarno 202 km,
Na stadionu Colombes v Parizu sta 7. Bern-Basel 223 km, 8. Basei-ZUrich
domači Racing in dunajski FC Wlen 222 km.
igrala neodločeno 2 :2, ravno tako pa V Parizu je bila prva večja dirka tudi londonski Charlton ln domači sezone »Criterium National«. Na 225 Stade Red Star.	kilometrov dolgi progi je zmagal že
Dunajski FAC je na gostovanju V petič Emil Idee s 5 :52 :36 pred Luvcho Švici premagal FC Bern S 4:0.	5:54:26, A. Rolandom 5:55:03 Chap-
Dunajska moštva bodo odpotovala pateom 5:55:25 in Maheom 5:55:33 prihodnji teden na gostovanje v ino- V Italiji je bila dirka »Ciro di Pie-zemstvo: FC Wien na Portugalsko, monte«. Na 306 km dolgi progi je zrna-Austrla, Admira, Sportklub, FAC m gal nepričakovano Adolfo ' L Vinenna pa v Belgijo.
V Suhumiju je tbiliški Dinamo premagal prvaka ZSSR CDKA s 3:2.
1:32.4. — 100 m hrbtno: 1. Tušek (I. šolcl, razen tekmovalcev, ki so nasto-gimn. Mb.) 1:22.8, 2. Brandner (I. gimn. P*11 v letu 1945 na državnem prven-
Mb.) 1:24.2, 3. Lunder (VIII. gimn.) Tpnimen^Lje treba oddati 1:26.0, 4. Kancler (I. gimn. Mb.) 1:30.3. do 14. aprila 1949 na naslov: Plavalna
LIGAŠKI NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ V LJUBLJANI Ljubljana, 10. aprila. V petek je go-
5 Loos <VII. gimn.) 1:35.6, 6. Košak zveza Sloveni je Ljubljana, ' centralna Iwpa Udarnika ^ Kranja" kJ
Dviganje uteži
5858» PČSStiiStttR r.- N	ZSSR
namizno - teniška čikov : Škerjanc 2 :0, Šumi : šlamber-	eI«"n!,i„^„B-?i™S?šl0.A,0?-,prR!L	iH'i50„°„kf ,._?0p 1iaY‘I - -za 500 gramov
Tenis
Madžari v ZSSR
ljudsko kopališče.
6. Ocenjuje se prva tri mesta po
(I. gimn.) 1:35.8.
Končni plasman šol: 1. VII. gimnazija sištemuTo," 9° 8.
107.5, 2. I. gimnazija Maribor 90, 3.	7. Absolutni srednješolski prvak (šo-
VII. gimnazija 74.5, 4. I. gimnazija 63, la>’ prejme pokal (prehoden,) posa-c liomx„,	___c meznl zmagovalci v kategorijah pa
5. klasična gimnazija Maribor 37, 6. razne nagrade.	PZS.
je na- ger 2:1. ž
Kolesarski kros Slovenije in Ljubljane
stopila proti Enotnosti in Krimu V	Moški: Udarnik : Enotnost 0:5.
okviru tekmovanja slovenske lige —	Modrijan : Kovač 0 :2, Rebolj : Kre-
Ekipni mladinski prvak Slovenije čič 0:2, Petrovič : Strojnik 0:2, Mo- _	.
Udarnik je tokrat sicer nastopil v po. drijan : Krečič 1:2, Petrovič : Kovač	- r.ndi"č®?°
ml a j eni sestavi in je zasluženo zrna 1:2.
gal. V ekipi je predvsem presenetil Moški: Udarnik : Krim 5:2. mladi Janez šumi, ki je tokrat prvič
ženskih ekip Enotnosti in Udarnika nlK	rramaffiim«
je napravila veliko presenečenje Bo-	vramaiimov.
tega gostovanja so bila tudi tri služ- svoj nedavno postavljeni svetovni i e-bena srečanja ZSSR : Madžarska. — kord v težki kategoriji z levo roko Prvič so zmagali predstavniki ZSSR sunkoma, s 4:2. drugič Madžari s 5:4, tretjič	.
Drobne zanimivosti
je^dui^kofes^k^kmm-S ffici. “čSafkff^kl^tfcija^	USPELO PRVENSTVO PTUJSKEGA
3 :3. Za ZSSR so Izmenoma, nastopali
Negrebecki, Andrejev, Novlkov, O z e- v Pragi je moška reprezentanca
mladi Janez šumi ki ie tokrat prvič	** * *'	lov, Korčagin Zikmund in Klaas. Za Madžarske premagala CSR v košarki s
miaat Janez sumi, ki je tokrat P’vic	petrovič : X 2:0, Rebolj : Podobnik Mad7„arsko__ pa Asboth. Stolpa, Vad, 43:42.	itusarm s
V Parizu je ženska reprenzentanca . - Bel-
t vjiiitv x .z), iuuunjau . j. u u u u -	**»	ivvnvaiv iivvuivvcnv, ncupu.^ic- jjiju v nuttCJU na tr3Vl
nik 2:0.	yajoč prekinjeno igro med Cucellijem V Goteboreu ie renrezentanca Sved-
o v rokometu z
vdjoe preKinjeno igro mea cucellijem v vroteborgu ie rem (I) in Parkerjem (ZDA) pri stanju ske premagala Danski 2:6, 9:7, 6:3, 9:9 za Cucellija. Ostali re- 11:8.	8 a uan5K
SSMMSž EBISI mSII8 šiilill zrsrs--aras s-
J-' 36 ^ ra2Pto,am" t?' '	- W :rom	?.la"B=J,retlenl.razLeap„™Jadlnc.6v t?r v enem samem dnevu kar tri svetov- y	^	^
Trije novi svetovni rekordi v motoristiki
rekorde v kategoriji motorjev
vendar
Siliit fcsrs.-sK-sssuvssrsst
Cp™ nr^v^Mi^1 ze,ezmce T P°'da -1" “	čič	sta se sreča11 m0-"ki ekipi Udarnika, in tekmovalcih izven Ptuja se je opazilo
Lpr«n,rjeve ulice.	,'I'	'R""'	koieserrek Kačič Krima. Kljub temu. da. je Krtm nasto- pomanjkanje orodja in primernih pro-
»smiiinijiiiiHiiifuBiiMiiniiiiniiiiininaiiii	—	pjl ]e z dvema igralcema:, se je priča- štorov za vadbo Po večini so na.sto-
kovala. težka borba. Vendar so v tem pili mladi ln novi tekmovalci, ki so dvoboju Kranjčani zaigrali mnogo ukazali, da bodo z vztrajno vadbo lah-boljše in visoko zmagali. Najboljša sta ko dosegi lepe uspehe. Moški so tek-btla Petrovič in Modrijan. Tehnični re- tnovai v vajah na drogu, bradji, konju zultati so :	in v tehki atletiki, ženske pa na brad-
Zenske: Enotnst : Udarnik 3:1.	LJk Siff1' uresKoKu kolebnici in vr-
. A 0	hunskih vajah v atletiki. Nastopilo je
Pogačar : ^gataj 0:^. Sevšek : skupno 52 tekmovalcev in sicer 7 čla-sumi 2:0. Pogačar :	©v š ek - B o g a t a j	:	nov 9 član,1 o, 15 mladincev in 21	mla-
sumi 2 :1, Sevšek : Bogataj 2 :1.	din k. Vrstni red je	naslednji :
Člani II. razred: 1. Klinger Franc ---------------------------(Ptuj) 58.5, 2. Aršenjak Jože (Sredi-
''Wh 1. Puklovec 3:13.0.	2. Mlinarič	J TiVLo°J',l«j?UiŠa Mv£.tUjLo53,"5„
3:13.02, 3. Stefanec (vsi Beltinci) 3:14.00. /T£	aV ^
članice: 1. Gartner Anica (2. Lj.) 12:59,02.	<ptu„j> £8'®',,2' Jloh	“arIja (Središče)
-■ Škerget Štefka (Polet. Ml 13:51,0,	3	63, .3. Pečnik Zora	(Ormož) 51	točk
Pcdmilščnk Milka (Polet, M.)	14:04,Os' Mladinke: I. razred: 1. Kuhar Silva
Mladinci-turisti: l Šumar (KI. C) 9-35 08	48.5. 2. Vezjak Irena 46; 3. Skalin, Ve-
L Valentinčič (Že]'. Lj.) 10:00.0. 3. Liko! »«44.5 (vse Ptuj). yeo (Pesnica) tnmt.o člani-turisti: 1. Ro- Mladinke II. razred: 1. Femtš Tatja. lina (TD Ljnblj. Iv.) 13:2108. 2 Kocbek na c0'5 3- Zadravec Tatjana 57, 3. Je-Mura., Ljutomer) 13:51.02.	3. Mihalič llnek Zorat 54 točk (vse Ptuj).
(Slnra, Lnitomer) 13:52.0. Mladfnci-dir- Mladinke III. razr.: 1. Dobnič Danica V *' Kastelic Rado 12:42.02, 2 Perne (Ptuj) 64, 2. Meško Berta (Ormož) 62,
N mlvO 12:0.1.1).	.1	T • T. .	/..r.!	9 Tsfr.cs to n jnrrno TrrOno	Ch K
je uspel z letečim startom doseči hitrost 207.4 km na uro, dočim je znašal stari Gardnerjev rekord 189 km na uro.
Na razdaljo 5 km, tudi z letečim startom je dosegel hitrost 207.5 km na uro ter tako še'bolj potolkel Gardnerjev rekord na tej progi, ki je zna, šal 183.5 km na uro. Največji uspeh je pa dosegel in vzbudil zanimanje z zadnjim rekordnim uspehom, in sicer na razdalji 1 km s stoječim startom. Na tej progi je popravil svetovni rekord od 109 km na uro, ki ga je držal Lurani, na 116.6 km.
Rekordi so bili doseženi na motorju »Tarf«, ki ga je skonstruiral sam Taruffi in opremljen z motorjem »Guzzi« — 500 ccm. Zanimivo pri tem motociklu je, da ima štiri kolesa in da je motor pritrjen na enem delu, dočim je vozač na drugem delu, tako
_______________________________________ ______________________________________________________ corčič. Jesenice) 20:02.0
.................... Z Rezultati zmagovalcev kresa Sloveni-
Z ozirom na množična tekmovanja v Jule, sin člana Železničarja iz Ljub- le: Mladinct-t.uristi: J. šumav (Kladlvni kolesarskih krosih, ki so se prirejala po ljane.	Celje). 2. Likovee (Prsnica.). 3. Vulien’
mnogih mestih in vaseh naše republike.	Kot prvi so stn.rtali že omenjeni pio- (Pesnica), članicei: 1. Gartner Anica, (ž
1a hi l-o T>rič.n.lmiVfl:ti vaBIta n Ja! p, 7. b c. Rfl- nirii. N iihrvvn ivrvv<r« -lo.	r>i tnr Ti) O filrprr<rf»tf CitAflVa 9	__-•
St	Peter* o L5^* točk ‘(vffpta« '
Knafelc.
Sledila je pionirska tekma med isti-
NOGOMET V KRANJU	rna moštvoma za pionirsko prvenstvo	.	—	_____
Kranj, 10. aprila. Kranj je imel da-	zmfga^kronjskfpiM ® ° raIuminijeve ZmeSi in 3e težek 210 k^
obratov v minuti, kolesa pa so opremljena z gumami, dimenzije 2.75x19. Ves motocikel je iz specialne du-
je bilo pričakovati velike udeležbe. Ra- nlrji. Njihova proga je merila 6M)m'ter Li l. 2. Škerget Šfeflka, 3.’‘podmn5?ak nes d°kaj pester nogometni spored. ' Za tem je bila odfgrana'"$e'7«i,«.. čunalo se .ie, da bo to ena največjih ko- je vodila okoli Tivolskega parka. Proga Milka (obe Poilet. Maribor). člani-turisti* Dopoldne se j#> UHnH moAn^mn trA+m —^ tt,i—-.n--—»-	—	“ eKP,a
IztCanclrih npiro/It.tft«. Clnvomiin rut VAlTli r Čl fl n 1 n in rr»lo.(l!rinn,T 4i.«.!ci4o«. 1 „ ».A«.*!« i Ti -;: _ „ /TtT) T.!nkl!c«r, X7T \ n tv * trKvoln no igril
sostv
______	.	. ______ jslco p .. _ __________________________
LU. S. Komer (Pesnica), članj nom iz Radovljice ln domačim Udar-
lesarslrih prireditev Slovenije po vojni;	članic in mladincev-turistov je merila	1 Ro.iinn (TD. Liubljnna VI.). ^
vendar pa se je na splošno razočaranje	3k.ni. mladineev-dirikačev in članov-turi-	bok. 3. Mihalič ffnba Mura. Lintnme.r)
udeležilo tekmovanja vsega 191 tekmo-	stov 5 km, člani dirkači pa so imeli 8 km	Tfladinci-dirkači: 1. Kastelic, 2 Perne
val ec, od katerih .ie bila dobra polovica dolgo progo.	„h» Žel . Lj.) 3 Komer (Pesnica), člani
članov društev ŠD železni'arja iz Ljub-	Za prvenstvo Ljubljane so prišli v	dirkači: 1 Štibernik Franc, 2. Starman	nIkom Tekma se je končala z	zmago
ljane in TD Beltinci, dočim so ostali	poštev vsi tekmovalci ne glede na kraj	Dolfe. 3. Uršič Jože.	"'""v----- ..	.	-	-
• : • ■:	1	1 ’ *	r.iti. ' rnStv«	cmoli ct„nin.G	i. ...t.. tt .. r \ • • i •- J.
s »talssrMIl	ip
Naročajte se n,a „PoSet“!
_ ___________   „	Prešerna 6:2 (3:1) Moštvo Prešerna
tekmovalci r ri-;..	,.!■■>,	dni št vinil iz	Lju-	'ruStva, dočim	so smeli start,ati za	kros	Prvi	trii e	plasirani posameznih aku-	1® bilo mnogo boljše ln je zasluženo
tonicra. .!•••	TU- Pernice,	Ma-	'itagove.lccv le	prvi trije Plasirani	dru-	pin so	dobili	kolesarske drese, plašče in	zmagalo ter si s tem utrdilo prvo
ilb-Ora, Kr?'	i	f ■■1 in	fOlih IpiVmnvflivi	---„i —:i ^	----- m as ta na ‘
PTeeeuečcnje pripravilo telo. a Ino Rezultati prvenstva Ljubljane, Pio- Slovenije.
.... ter si s
7ravčniee kot <1 p rilo K^OesarPke zveze mes^o na lestvici gorenj ske-ga prvon-
cnt«—titva.
Tisk Tiskarne »Slovenskega poročevalca« » Ljubljani - Odgovorni urednik Mitje Prešeren — Uredništvo In uprava: Ljubljana Tabo- - Telefon 54 19, ob aedOJ tjah popoldne 55-22 do 26 Čekovni račun upiun Sl 6-90603-6