Mark TERENCij VARON O PODOBNOSTI IN NEPODOBNOSTI (De lingua Latina X) v v Prevod in komentar Kozma AHACIC Varonovo delo De lingua Latina, iz kateregaje prevedena deseta knjiga, v kateri Varon govori o podobnosti in nepodobnosti, je bilo zasnovano med leti 47 in 45, napisano pa po Ciceronovem prigovarjanju verjetno v enem zamahu v letih do Ciceronove smrti leta 43 pr. Kr. Povsem možno je, daje Varon s spisom zelo hitel in daje bilo obsežno delo De lingua Latina izdano v neizdelani obliki - kar po nareku. Na to misel nas napeljuje Varonov jezik, kije sila grd, težko razumljiv in zelo blizu pogovornemu načinu oblikovanja stavkov. Prevod skuša biti čimbolj razumljiv, obenem pa se trudi, da v želji po lepšem in bolj razumljivem jeziku ne bi bil preveč interpretativen. Temu se deloma izogne tako, da so nujni prevajalčevi komentarji, ki bi jih bilo težko uvrstiti v opombe, zapisani z manjšimi črkami. Tako so zapisani tudi prevodi Varonovih latinskih primerov. Besede ali stavki, ki jih je, da bi bilo besedilo razumljivejše, dodal prevajalec, so označene z oglatimi oklepaji. Prevod se naslanja na latinsko besedilo s popravki R. G. Kenta (Varro: On the Latin Language: !-II. The Loeb Classical Library, 1951), pri prevodnih rešitvah pa sledi novejši literaturi in nekaterim lastnim ugotovitvam. Za lažje razumevanje je prevod razdeljen na posamezne vsebinske sklope, dodani pa so mu tudi grafi in preglednice. UVOD l. Mnogi so se spraševali, ali mora pri pregibanju besed nauk o govoru slediti nepodobnosti ali podobnosti. Glede na to namreč ločimo dve vrsti razmerij: razmerje, ki izhaja iz podobnosti, imenujemo analogija, drugo vrsto pa imenujemo anomalija. Kar se tega tiče, sem v prvi 1 knjigi nanizal razloge, zakaj bi morali kot vodilni princip šteti nepodobnost, v drugi knjigi pa, zakaj bi morali dati prednost podobnosti. Ker pa ni še noben avtor postavil temeljev teh problemov tako, kot bi bilo treba, in ker nista bili predstavljeni niti njihova ureditev niti narava, bom problematiko orisal sam. 2. Govoril bom o štirih stvareh, ki omejujejo pregibanja besed: kajje podobno in nepodobno, kaj je razmerje, ki ga imenujejo A6yoc,, kaj je razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem, ki mu pravijo &.va 1 S prvo knjigo ima Varon v mislih 8. knjigo, z drugo knjigo pa 9. knjigo dela De lingua Latina. 110 Keria IV - 1 • 2002 A6yov, in kaj je raba. Razlaga teh pojmov nam bo razjasnila vprašanja v zvezi z analogijo in anomalijo: odkod sta, kaj sta in kakšnih vrst sta. l. PODOBNOST l. l. Definicija podobnosti 3. Zato moram najprej govoriti o podobnosti in nepodobnosti, ker je ta stvar temelj vseh pregibanj in omejuje razmerja med besedami. Podobno je, o čemer se zdi, da ima mnogo stvari enakih kot tisto, čemur je podobno. Nepodobno je, o čemer se zdi, daje temu nasprotno. Vsako podobnost ali nepodobnost tvorita vsaj dva dela: nič ne more biti podobno, ne da bi bilo čemu podobno, in nič ne more biti nepodobno, ne da bi mu dodali nekaj, čemur je nepodobno. 4. Tako rečemo, daje človek podoben človeku, konj konju, človek pa je konju nepodoben. Kajti ljudje so si med sabo podobni zato, ker imajo enako obliko udov, kar jih loči od razreda drugih živih bitij. Pri samih ljudeh pa je iz podobnega vzroka moški podobnejši moškemu kakor moški ženski: dva moška imata namreč več delov enakih. Prav tako je starejši moški podobnejši starejšemu moškemu kot dečku. Nadalje: podobnejši so si tisti, ki imajo skoraj enak obraz, telesno držo in postavo. Zato pravimo, da so si tisti, ki imajo več stvari enakih, bolj podobni. Tiste, ki se najbolj približajo temu, da bi imeli enake vse dele, pa imenujemo »najbolj podobni«: dvojčki. l. 2. Narava stvari glede na podobnost 10,5 simile (podobno) NATURAE RERUM (narava stvari glede na podobnost) dissimile (nepodobno)..- neutrum (ne eno ne drugo) [non simile (ne podobno)] [non dissimile (ne nepodobno)] 5. So, ki menijo, da imajo stvari tri narave: podobno, nepodobno in ne eno ne drugo - zadnjo naravo nekateri imenujejo ne podobno, nekateri pa ne nepodobno. (Toda četudi imamo tri kategorije: podobno, nepodobno in ne eno ne drugo,jih lahko razdelimo na dva dela - karkoli primerjaš, je ali podobno ali pa ni.) Menijo, da je stvar podobna ali nepodobna, če imamo opraviti s primeri, kot sem jih opisoval sam, ne eno ne drugo pa je, če se ne nagiba na nobeno stran: če imata na primer dve stvari, ki ju primerjamo, dvajset delov in sta si v desetih delih enaki, v desetih Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 111 pa različni v smislu podobnosti in nepodobnosti. To naravo mnogi uvrščajo pod nepodobno. 1. 3. Pri vsakem ugotavljanju podobnosti moramo določiti merila 6. Ker pa se velikokrat zdi, da se prepirajo bolj o poimenovanju kot o vsebini, moramo biti, kadar rečemo, da je nekaj podobno, pozorni na to, v katerem delu je podobno. Tu namreč običajno nastane napaka. Lahko se namreč zgodi, da človek ni podoben človeku, čeprav mu je podoben v mnogih delih in čeprav lahko rečemo, da ima podobne oči, roke, noge in mnoge druge zunanje značilnosti posamezno in skupaj. 7. Ker moramo biti torej pri besedah, o katerih rečemo, da so si podobne, pozorni na to, katere dele morajo imeti podobne in kako si morajo biti ti deli podobni, lahko na tem mestu, kot bomo videli v nadaljevanju, hitro stopimo na spolzka tla. Kajje namreč lahko nepozornemu slovničarju bolj podobno kot tile dve besedi: suis in suis. Vendar si ti dve besedi nista podobni, ker ena označuje šivanje, druga pa prašiča.2 Zato lahko priznamo, da sta si besedi podobni na ravni glasovne podobe besede in na ravni posameznih zlogov, vidimo pa, da sta si različni glede na dele govora. Prva beseda loči čas, druga pa sklon. Čas in sklon pa sta dve ločeni kategoriji, ki na najvišji ravni ločujeta različne sisteme analogij. 8. Tako besede, ki so si po vrsti sorodnejše, ponavadi povzročijo podobne napake. Besedi nemus 'dobrava' in lepus 'zajec' sta si na primer videti podobni, saj imata obe enak osnovni sklon. Vendar si nista podobni, saj morata besedi z enakim osnovnim sklonom imeti še druge podobnosti - na primer isti spol. Ti besedi pa nista istega spola: lepus je namreč moškega, nemus pa srednjega. Rečemo namreč kic lepus 'Listi zajec', koc nemus 'tista dobrava'. Če bi bili istega spola, bi pred vsako lahko postavili isti zaimek in rekli: kic lepus 'tisti zajec', kic nemus 'tisti dobrava' ali koc lepus 'tista zajec', koc nemus 'tista dobrava'. 9. Zato mora tisti, ki želi izvedeti, ali so si oblike, kijih dobimo s pregibanjem besed, v analogičnem razmerju, ugotoviti, katere in kakšnih vrst so podobnosti, s katerimi imamo opraviti pri tem problemu. In ker je ta snov zapletena, so jo tisti, ki so pisali o teh stvareh, ali izpustili ali pa so jo začeli obravnavati inje niso mogli v celoti obdelati. 1 O. Zato ni nobenega dvoma, da se na tem mestu mnenja razhajajo in da je celo mnenj, ki so si različna, več vrst. Nekateri so namreč določili število [razlik v pregibanjih] iz vseh razlik skupaj, kot na primer Dionizij iz Sidona, ki jihje naštel 71. Drugi pa [so določili število razlik v pregibanjih] samo za tisti del, ki ima sklone. Medtem ko omenjeni avtor pri obravnavi tega dela pravi, daje razlik 47,jih Aristokles razporedi v 14 skupin, Parmenisk v 8, drugi pa navajajo večje ali manjše število. 2 Suisje lahko 2. os. sg. glagola suere 'šivati' in hkrati gen. sg. samostalnika sus 'prašič'. 112 Keria IV - 1 • 2002 l. 4. Temelja ugotavljanja podobnosti 10, 11 PRINCIPIA PRIMA SIMILITUDINUM (temelja ugotavljanja podobnosti) ~~ GENUS PRIMUM GENUS SECUNDUM in materia verborum positum est (osnovna ali izhodiščna oblika) in figura materiae, quae e declinatione fit, positum est (oblika, ki jo dobimo s pregibanjem osnovne ali izhodiščne oblike) 11. Če bi pravilno razumeli izvor teh podobnosti in bi razlaga izvirala iz razumevanja, bi bilo v obravnavah pregibanja besed manj napak. Mislim, da imajo podobnosti temelje samo dveh vrst, iz katerih bi morali izhajati, kadar bi bilo treba določiti, ali je beseda podobna drugim besedam. Prvi temelj leži v osnovni obliki besede, drugi pa - če se tako izrazim - v obliki, ki jo dobimo s pregibanjem. l. 5. Podobnost mora biti dvodelna in popolna 10, 12 SIMILITUDO duplex et perfecta (dvodelna in popolna podobnost) verbum verbo simile est (beseda mora biti podobna besedi) e verbo in verbum declinatio, ad quem confertur, eiusdem modi est (oblika, ki jo dobimo s pregibanjem ene besede, mora biti podobna obliki, kijo dobimo s pregibanjem druge besede) 12. Izpolnjeno mora biti namreč dvoje: daje beseda podobna besedi, iz katere se pregiba; da se od besede do besede vrste oblik, kijih dobimo s pregibanjem, ne spreminjajo. Včasih namreč dobimo iz podobnih besed podobne oblike, kot na primer iz osnovnih oblik erus 'gospodar' in Jerus 'divji' dajalnika ero in Jero, včasih pa različne, kot na primer iz osnovnih oblik erus 'gospodar' in Jerus 'divji' rodilnik eri in tožilnik Jerum. Če bosta izpolnjena oba pogoja: da je beseda podobna besedi in daje oblika, kijo dobimo s pregibanjem ene besede, podobna obliki, kij o dobimo s pregibanjem druge, šele potem bom rekel, da sta si besedi podobni in daje njuna podobnost dvodelna in popolna - to pa je tisto, kar analogija zahteva. Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 113 2. DELI GOVORA 13. Vendar ne bi rad puščal vtisa, da zvito navajam delitev podobnosti na samo dve vrsti, ko pa ima vsaka še vrsto podvrst - in če o teh ne bom rekel nič, se bo zdelo, da se grem skrivalnice. Zato se bom vrnil nazaj in začel z izvorom podobnosti, ki jih moramo upoštevati ali se jih izogibati, kadar pretvarjamo in pregibamo besede. 10, 14-23 DIVISIONES IN ORATIONE verba, quae nusquam declinantur (besede, ki se ne pregibajo) ' verba, quae declinantur (besede, ki se pregibajo) vix, mox ' lima, limae ',~ a voluntate: a natura: consuetudo <== (raba) (v skladu z voljo) declinatio voluntaria (v skladu z naravo)=:::> ratio verba, quae habent casusneque tem pora (i. e. cum unus quivis a nornine aliae rei imponit namen) Romulus > Roma verba, quae habent tempora neque casus (imena, zaimki) (glagoli) docilis, Jacilis docet, Jacit ~ declinatio naturalis (i.e. cum universi ab eo, qui imposuit namen ali- cui rei, non requirimus, quemaclmodum is velit (občutek za razmerja v jeziku) declinari, sed ipsi declinamus) Roma, Romam, Roma verba, quae habent verba, quae habent utraque (deležniki) (prislovi) docens, faciens docte, Jacete nominatus (imena) articuli (zaimki)~ art:culus finit~s (določni) hzc art1culus 1nfin1tus (nedoločni) quzs vocabula (občna imena) ojJjJidum nomina (lastna imena) Roma 2. l. Besede, ki se nikdar ne pregibajo 14. Prva delitev v govoru izhaja iz dejstva, da se nekatere besede nikdar ne pregibajo, kot na primer vix 'komaj' in mox 'kmalu', druge pa se pregibajo, kot na primer rodilnik limae iz osnovne oblike Zima 'pila' ali nedovršni preteklik Jerebam iz sedanjika Jero 'nosim'. In ker lahko najdemo analogijo samo med tistimi besedami, 114 Keria IV - 1 • 2002 ki se pregibajo, se tisti, ki pravijo, da sta si besedi mox 'kmalu' in nox 'noč' podobni, motijo. Besedi namreč nista enake vrste: besedo nox moramo uvrstiti v skupino besed, ki se sklanjajo, besede moxpa niti ne moremo niti ne smemo. 2. 2. Besede, ki se pregibajo 2. 2. l. V skladu z voljo 15. Druga delitev je delitev tistih besed, ki se lahko pregibajo, na tiste, kijih spremenimo v skladu z voljo, in tiste, kijih spremenimo v skladu z naravo: v skladu z voljo, kadar kdo iz kakega imena nadene ime drugi stvari, kot je na primer Romulus 'Romu!' nadel ime mestu Roma 'Rim'; v skladu z naravo, kadar vsi sprejmemo določeno ime, vendar ne vprašamo tistega, ki je to ime nadel, kako naj ga sklanjamo, ampak ga sklanjamo po svoji presoji, kot na primer rodilnik Romae, tožilnik Romam, ločilnik Roma. V okviru te delitve se pregibanje v skladu z voljo nanaša na rabo, pregibanje v skladu z naravo pa na občutek za razmerja v jeziku. 16. Zato ne smemo besedi Romanus 'rimski' in Capuanus 'kapuanski' primerjati kot podobni in reči, da moramo, tako kot dobimo iz imena Roma 'Rim' pridevnik Romanus, tudi iz imena Capua 'Kapua' reči pridevnik Capuanus. V rabi to namreč silno niha, ker tisti, ki tvorijo besede, nadevajo stvarem imena, ne da bi bili tega vešči. Ko pa govor sprejme njihove besede, jih je treba uporabljati, četudi so tvorjene brez vsakega reda. Zato niso niti privrženci Aristarha niti kdorkoli drug poskušali obravnavati vzroka take tvorbe besed v okviru analogij. Kot sem že omenil, je ta vrsta pregibanja3 besed v splošni rabi bolezen za jezik, ker izhaja iz raznolikega in neukega ljudstva. Zato v govoru najdemo v tej vrsti pregibanja večkrat načelo anomalije kot analogije. 2. 2. 2. V skladu z naravo 17. Tretja delitev je delitev besed, ki jih pregibamo v skladu z naravo - te se delijo na štiri vrste: - tiste, ki imajo sklone in nimajo časov, kot na primer docilis 'naučljiv' in Jacilis 'Iahek';4 - tiste, ki imajo čase in nimajo sklonov, kot na primer docet 'uči' in Jacet 'dela';5 - tiste, ki imajo sklone in čase, kot na primer docens 'učeč' in Jaciens 'dclajoč'; 6 3 Mišljeno je besedotvorje. 4 Samostalniki, zaimki, pridevniki (ne pa deležniki). Osebne glagolske oblike. 6 Deležniki. Mark Terencij Varon: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 115 - tiste, ki nimajo ne sklonov ne časov, kot na primer docte 'učeno' in Jacete 'šaljivo'. 7 V okviru te delitve posamezni vrsti preostale tri vrste niso podobne. Zato si besede, tudi če so si na videz podobne, ne bodo, če jih ne bomo primerjali znotraj iste vrste, podobne v tolikšni meri, da bi morale tvoriti isto [shemo pregibanja]. 2. 2. 2. l. Sklonska vrsta 18. Kerje v vsaki vrsti več razredov, bom govoril o vsaki od njih posebej. Prva »sklonska« vrsta se deli v dva razreda, in sicer v samostalnike in zaimke. Zaimki so lahko ali določni ali nedoločni, kot na primer hic 'ta' in quis 'kdo'. Če si izberemo enega izmed teh dveh razredov, ga ne smemo primerjati z drugim, ker pripadata različnim analogijam. 2. 2. 2. l. l. Zaimki 19. Pri zaimkih komaj najdemo kako senco analogije in še tu gre bolj za analogijo v slovničnih značilnostih kot v glasovni podobi besede. Pri samostalnikih pa pride analogija bolj do izraza in se celo bolj kaže v glasovni podobi besede kot v slovničnih značilnostih. Pri samostalnikih določamo podobnosti znotraj posebnega sistema. Ob tem pa se moramo tudi zavedati, daje težko pokazati, da obstajajo med zaimki analogije, ker so posamične besede. Pri samostalnikih je to lahko, ker si jih je veliko med seboj podobnih. Zato ni najpomembnejše, da ločimo en razred od drugega, temveč da poskrbimo, da bo vsakomur v veliko sramoto že samo poklicati oba razreda na dvoboj v isto areno. 20. Kakor imamo pri zaimkih dve skupini, določne in nedoločne, tako ju imamo tudi pri samostalnikih: občna in lastna imena. Ni namreč enako, če rečemo oppidum 'mesto' ali Roma 'Rim', ker je oppidum občno ime8, Roma pa lastno. Ko obravnavajo razmerja v jeziku, nekateri to razliko upoštevajo, nekateri pa ne. Mi pa bomo, če bo kje treba, dodatno razložili, kaj je ta razlika in zakaj je do nje prišlo. 2. 2. 2. l. 2. Imena 21. Daje samostalnik9 podoben samostalniku, mora biti istega spola, iste vrste ter sklona z isto končnico; iste vrste: če je beseda, ki jo primerjamo, lastno ime,je tudi beseda, s katero jo primerjamo, lastno ime; istega spola: ne samo ena, ampak obe besedi sta na primer moškega spola; sklona: če je ena beseda v dajalniku, je tudi druga v dajalniku; sklona z isto končnico: ena beseda ima iste zadnje glasove kot druga. 7 Prislovi. 8 Med občna imena uvršča Varon tudi pridevnike. 9 Tudi sem uvršča Varon pridevnike. 116 Keria IV - 1 • 2002 22. V skladu s prej omenjenim štirikratnim izvirom smo postavili besede v nize, ki potekajo v dveh smereh: eni vodoravno, drugi navpično - tako so polja običajno razdeljena tudi na deski za igro z »Vojaškimi najemniki«. Vodoravno so razporejeni nizi tistih besed, ki jih dobimo s pregibanjem imenovalnika v odvisne sklone, kot na primer iz imenovalnika alhus 'bel' rodilnik alhi ter dajalnik alho; navpično pa nizi tistih besed, ki jih dobimo s pregibanjem (na primer) imenovalnika v druge imenovalnike, kot na primer alhus 'bel', alha 'bela', alhum 'belo'. Nizi vsake od obeh skupin so razdeljeni na šest delov. Dele vodoravnih nizov imenujemo sklone, dele navpičnih pa spole. ~er se vodoravni in navpični nizi križajo, dobimo obliko. casus nominativus patricus dandi accusativus vocandi sextus gen era numerus masculinum albus albi albo album albe albo femininum alba albae albae albam alba alba singularis neutrum album albi albo album album albo masculinum albi alborum albis albo s albi albis femininum albae albarum albis alb as albae albis pluralis neutrum alba alborum albis alba alba albis 23. Najprej bom govoril o vodoravnih nizih. Razni pisci so imenovali sklone na različne načine. Mi bomo imenovali tisti sklon, ki ga rabimo, da bi kaj poimenovali, sklon imenovanja ali imenovalnik . ... TU MANJKAJO V ROKOPISU TRIJE LISTI1° ... 24. <Čeprav označujemo en sam predmet,> uporabimo množinsko obliko scopae 'metla' [v slovenščini: vrata] in ne edninske scopa [v slovenščini: vrato]. so namreč različne po naravi, ker so prva nadeta nesestavljenim predmetom, druga pa sestavljenim: tako rečemo bigae 'dvovprega' v množinski obliki in quadrigae 'četverovprega' v množinski obliki, ker sta obadva predmeta sestavljena iz več delov. Zato ne govorimo po zgledu ena lata 'širok škrlatni trak' in ena alba 'bela obleka' tudi ena biga [v slovenščini: eno vrato], ampak ene bigae [ena vrata], niti ne govorimo po zgledu dve lataein dve albae tudi dve bigaeet quadrigae [v slovenščini: tri vrata]' ampak dvoje bigaein dvoje quadrigae [v slovenščini: troje vrat]. 10,25 COMMUTATIONES in verbo in ~rimo in medio in extremo communis (sprememba na začetku (na sredi besede/ na zlogu, (na koncu besede / na (na dveh delih / zlogih besede / na prvem zlogu) ki ni ne pnii ne zadnji) zadnjem zlogu) besede) siiil > siiit curso > cursito doceo > docui lego> legi 10 V manjkajočem besedilu je Varon verjetno do konca obdelal problematiko sklonov, nato pa še spol in število. S številom se besedilo nadaljuje. Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua Latina X) 117 25. Pomembno pa je tudi, kakšne vrste je oblika besede. V oblikah govorjene besede namreč lahko pride do spremembe včasih na začetku besede [na prvem zlogu]: siiit'šiva': suitjesešil', včasih na sredi besede: curso 'tečem sem in ga' : cursito 'tekam sem in ga'; včasih na koncu besede: doceo 'učim' : docui 'naučil sem'; včasih pa na dveh delih: lego 'berem' : legi 'prebral sem'. Pomembno je torej opazovati, iz katerih črk11 sestoji beseda, še posebej pa je pomembna zadnja črka, saj se največkrat spremeni. 26. Ker v teh delih nekateri uporabljajo princip podobnosti pravilno, nekateri pa napačno, moramo, kadar primerjamo sklone, pogledati, ali to delamo prav ali narobe. Vendar ne smemo opazovati samo črk, ki se spreminjajo, ampak tudi tiste, ki stojijo poleg njih in se ne spreminjajo. To sosedstvo ima namreč določen vpliv tudi pri pregibanju besed. 27. Med temi oblikami ne bomo imenovali podobnih tistih oblik, ki označujejo podobne stvari, ampak tiste, ki so take vrste, da običajno označujejo podobne stvari. Kakor na primer o tuniki ne rečemo, da je moška ali ženska, glede na to, ali jo nosi moški ali ženska, ampak glede na to, ali jo mora nositi po običaju. Moški namreč lahko nosi žensko tuniko, ženska pa moško, kakor vidimo na odru pri nastopajočih, vendar pravimo ženska tisti tuniki, ki je take vrste, da jo običajno nosijo ženske. Kakor lahko igralec nosi žensko obleko, tako lahko rečemo, da imajo moške osebe z imeni Perpenna, Caecina in Spurina po obliki ženska imena, ne pa imena žensk. 28. Podobnosti v pregibanju moramo opazovati zato, ker pri nekaterih besedah vidimo, kakšno pot bodo ubrale, na podlagi besed, iz katerih se pregibajo12 : tako imata na primer praetor'pretor' in consul 'konzul' dajalnik praetori in consuli. Druge besede pa lahko spoznamo šele po prehodu v drug sklon: na primer socer 'tast' in macer 'mršav' - prva beseda se v tožilniku ednine pregiba v socerum, druga pa v macrum. Besedi namreč ubereta vsaka svojo pot po prehodu v druge oblike, tako pri pregibanju v ednini kakor v množini. Do tega pride, ker ločimo dve vrsti narav, kiju lahko med sabo primerjamo - prvo, kij o lahko vidimo v sami besedi, na primer homo 'človek', equus 'konj', - in drugo, ki je ne moremo opaziti, ne da bi pripeljali nekaj od zunaj, na primer eques 'konjenik' in equiso 'konjar': obadva sta izpeljana iz equus. 29. Zato boš, če boš primerjal, vedel, da je izmed opazovanih ljudi človek drugemu človeku podoben ali pa nepodoben. Seveda pa ne bi mogel reči, ali sta dva podobno višja vsak od svojega brata, če ne bi vedel, kako visoka sta nižja brata, s katerima primerjamo nižja. Tako podobnosti širših in daljših stvari in pa tudi drugih stvari te vrste ne moremo ugotavljati, ne da bi si pomagali z nečim od zunaj. In prav zato, ker lahko nekatere sklone uvrstimo v to vrsto, ne moremo brez težav reči, da so si tovrstni skloni 11 Tj. glasov. 12 Tj. iz imenovalnika. 118 Keria IV - 1 • 2002 podobni, če opazujemo govorjeno besedo v samo eni obliki in si ne pomagamo z drugim sklonom, v katerega se [izbrana] govorjena beseda pregiba. 30. Dosedanja opažanja zajemajo snov o opazovanju podobnosti v imenih, o kateri sem sodil, da se je moram dotakniti. Preostanejo nam še zaimki, od katerih so nekateri kot imena, nekateri pa imajo drugačne lastnosti. Od petih vrst imajo prvi dve isti, ker ločijo moški, ženski ter srednji spol in ker imajo različne oblike za izražanje ednine ali množine ter po pet sklonov - zvalnik namreč nima posebne govorjene oblike. Lastnost, ki jo imajo samo zaimki, pa je, da so lahko po eni strani določni: na primer kazalni zaimek moškega spola hic 'ta', ženskega spola haec 'ta', po drugi strani pa nedoločni: na primer quis 'kateri', quae 'katera'. Ker pa je analogija pri njih zasenčena in visi na tanki nitki, ni nobene potrebe, da bi v tej knjigi o njih spregovoril kaj več. 2. 2. 2. 2. Glagolska vrsta 10, 31-33 QUI HABENT TEMPORA NEQUE CASUS glagoli (vrsta, ki loči čas, nima pa sklonov) ~ qui habent personas (ki ločijo osebo) [AKTIV] l species declinatuum (vrste pregibanja): l. temporalis (pregibanje po času) lego, legebam 2. personarum (pregibanje po osebah) sera serzs 3. rogandi (tvorjenje vprašanja z glagolom in enklitiko -ne - »vprašalni indikativ(<) legone, scribisne 4. respondendi (tvorjenje odgovora - "trdilni indikativ«) jinga, jingis 5. optandi (pregibanje po naklonu, izražanje želelnega naklona, konjunktiv, optativ?) f acerem, f aciam 6. imperandi (tvorjenje imperativnega naklona) cape, capito sine personis (ki ne ločijo osebe) [brezosebni PASIV] l species declinatuum (vrste pregibanja) 1. rogandi foditurne, fodieturne 2. respondendi foditur, fodietur 3. optandi vivatur, viveretur 4. imperandi (habet dubitationem) paretur, pugnetur, parator, pugnator Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 119 31. V drugo vrsto štejemo besede, ki ločijo čas, ne pa sklonov, in ločijo osebe. Imajo šest vrst pregibanja: - prva vrsta je pregibanje po času ( legebam 'bral sem', gemebam 'vzdihoval sem', lego 'berem', gemo 'vzdihujem'), - druga pregibanje po osebah (sera 'sejem', meto 'žanjem', seris 'seješ', metis 'žanješ'), - tretja tvorjenje vprašanja (scribone 'ali pišem?', legone'ali berem?', scribisne 'ali pišeš?', legisne 'ali bereš?'), - četrta tvorjenje odgovora (fingo 'upodabljam', pingo 'rišem', fingis 'upodabljaš', pingis 'rišeš') - peta izražanje želje ( dicerem 'rekel bi bil', Jacerem 'storil bi bil', dicam 'rekel bi',faciam 'storil bi') in - šesta izražanje ukaza (cape 'ujemi', rape 'ugrabi', capito 'ujemi', rapito 'ugrabi'). 32. Prav tako poznamo štiri vrste pregibanja, ki ločijo čas, ne ločijo pa osebe: - tvorjenje vprašanja (Joditurne 'ali je izkopan?', seriturne 'ali je posejan?', Jodieturne 'ali bo izkopan?'' sereturne 'ali bo posejan?')' - tvorjenje odgovora (rabi enake oblike, le dajim odvzamemo zadnji zlog vprašalno členico -ne)' - izražanje želje ( vivatur'živelo bi se', ametur'ljubilo bi se', viveretur'živelo bi se bilo', amaretur 'ljubilo bi se bilo') . Nismo povsem prepričani, ali obstaja tudi pregibanje, ki bi izražalo [neosebni] ukaz in ali so za to vrsto ustrezni primeri kot paretur'naj se pripravi', pugnetur 'naj se bojtije' ali parator 'naj bo pripravljeno', pugnator 'naj bo bojevano'. 33. Ob omenjene vrste pa pridejo še štiri pari delitev: - delitev na nedovršno ali dovršno (emo 'kupim', edo 'izdam', emi 'kupil sem', edi 'izdal sem') , - delitev na enkratno ali ponavljajoče se (scribo 'pišem', lego 'berem', scriptito 'večkrat pišem', lectito 'večkrat berem'), - delitev na tvorno ali trpno (uro 'zažgem', ungo 'namažem', urar 'zažgan sem', ungor 'namazan sem')' - delitev na množinsko ali edninsko ( laudo 'hvalim', culpo 'grajam', laudamus 'hvalimo', culpamus 'grajamo'). O [glagolski] vrsti besed, katere podvrste sem opisal v dosedanjem besedilu, in sicer o tem, kako širok nabor oblik in kakšne vrste oblik ima, bom podrobneje pisal v knjigah, ki bodo govorile o besednih vzorcih. 34. Besede tretje vrste, kijih pregibamo glede na čas in glede na sklone injih mnogi imenujejo deležniki, so te vrste, da ... ... TU MANJKAJO V ROKOPISU TRIJE LISTJl 3 •.• ' 3 V manjkajočem besedilu je Varon verjetno obravnaval deležnike in prislove. 120 Keria IV - 1 • 2002 3.RAZMERJE 35. [Kadar se srečamo z novo besedo], se vprašamo, kako naj jo pregibamo in kakšne so oblike njenih sklonov. Tu.di če si je pesnik kako besedo izmislil inje iz sklona, ki si gaje izmislil, to besedo napačno pregibal v drug sklon, ga raje pokaramo, kot da bi mu sledili. Zato je razmerje, o katerem govorim, prisotno v obeh: 14 v besedah, kijih nadenemo stvarem, in v besedah, ki jih pregibamo. Obstaja pa tudi tretja oblika razmerja, v kateri se mešata zgoraj opisana razreda. 36. Znotraj vseh treh oblik pa je vsako razmerje, kadar ga primerjamo z drugim, podobno ali nepodobno. Pogosto imamo različne besede, a enako razmerje, včasih pa je razmerje različno, čeprav so besede enake. Razmerje med imenovalnikom amor'Jjubezen' in dajalnikom amori 'ljubezni' je enako razmerju med imenovalnikom dolar 'bolečina' in dajalnikom dolori 'bolečini', vendar ni enako razmerju med imenovalnikom dolor'bolečina' in tožilnikom dolorem 'bolečino'. Tudi razmerje med imenovalnikom ednine amor'ljubezen' in rodilnikom ednine amoris 'ljubezni' je enako razmerju med imenovalnikom množine amores 'ljubezni' in rodilnikom množine amorum 'ljubezni'. Vendar to razmerje samo po sebi ne more izkazati analogije, ker snovi v tem primeru ne primerjamo, kot bi jo morali. Primerjamo namreč neenake oblike govorjene besede, saj družimo edninsko besedo z množinsko. Zato lahko razmerje doseže tisto, kar zahteva analogija, takrat in samo takrat, ko stoji v pravilnem razmerju z drugim razmerjem. O analogiji bom govoril v nadaljnjem besedilu. 4. RAZMERJE V PRAVILNEM RAZMERJU Z DRUGIM RAZMERJEM 4. l. Odnos med razmerjem in analogijo 37. Sledi tretja tema, in to je razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem, Grki ga imenujejo &v dalo, malo natura verborum (narava besed) VOLUNTAS->NATURA osnovna oblika -> odvisni sklon declinatio vocabulorum (pregibanje besed) Marco, Quinlo > Marcus, Quinlus NATURA->VOLUNTAS utraque (volja ljudi in narava besed hkrati) 1 impositio vocabulorum et declinatio vocabulorum (nadetje imena besedi in pregibanje besed) .wrvus <-> Sl'71Je : ceruus <-> cmve VOLUNTAS <->NATURA osnovna oblika<-> odvisni sklon odvisni sklon-> osnovna oblika 51. Analogija ima temelje v volji ljudi, v naravi besed ali v obojem skupaj. Pod voljo ljudi razumem nadetje imena besedi, pod naravo besed razumem pregibanje besed, ki ga rabimo, ne da bi se ga prej učili. Kdor izhaja [pri določanju analogije] iz besed, kot so nadete, bo sklepal takole: če sta si dolus 'prevara' in malus 'slab' podobna v imenovalniku, si bosta podobna tudi v ločilniku: dalo, malo. Kdor izhaja iz pregibanja besed, bo sklepal takole: če sta si Marca in Quinto podobna v odvisnih sklonih, si bosta podobna tudi v imenovalniku: Marcus 'Mark', Quintus 'Kvint'. Kdor izhaja iz obojega hkrati, bo sklepal takole: če sta si besedi servus 'suženj' in cervus jelen' podobni in če se oblika servus pregiblje v serve, se bo tudi ceruus pregibal v cerve. Vsem je skupno, da imajo štiri oblike besed spremembe v sklonih v razmerju, kije v pravilnem razmerju z drugim razmerjem. 52. Prva vrsta izhaja iz podobnosti v osnovnih sklonih, druga iz podobnosti v odvisnih sklonih, tretja iz podobnosti v prehodih iz sklona v sklon. V prvi vrsti izhajamo iz besede, nadete po volji, in gremo proti naravi. V drugi vrsti ravno nasprotno. V tretji pa iz obeh smeri. Zato lahko celo to Mark Terencij Varon: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 125 tretjo vrsto razdelimo na dva dela in ji rečemo tretja in četrta vrsta, ker lahko naše razmišljanje poteka v dve smeri: naprej in nazaj. 53. Kdor si bo za izhodišče analogije izbral besede, kot so nadete, bo moral iz njih pregibati odvisne oblike. Kdor si bo za izhodišče izbral naravo 16, bo moral ravnati nasprotno. Kdor si bo za izhodišče izbral oboje hkrati, bo moral preostala pregibanja narediti na podlagi podobnih pregibanj. Nadetje besede je v naši moči, mi pasmo podrejeni naravi besed. Kajti vsakdo lahko nadene ime, kakor sam hoče, pregiba pa ga, kot zahteva narava. 4. 5. Katera oblika naj bo izhodiščna? 54. Ime nadenemo na dva načina: na stvar v ednini ali na stvar v množini (na primer ednina cicer'čičerka', množina scalae'stopnice· 17 ). Ni dvoma, da red pregibanj, znotraj katerega pregibamo stvari, ki so samo edninske, izhaja iz poljubnega sklona v ednini (na primer imenovalnik cicer, dajalnik ciceri, rodilnik ciceris). Nasprotno pa v redu, znotraj katerega pregibamo samo množinske stvari, izhajamo iz poljubnega sklona v množini (na primer imenovalnik scalae, dajalnik scalis, tožilnik scalas). Kadar pa je dvojna narava združena in nastaneta dva [vzporedna] reda pregibanj, se moramo vprašati, odkod mora izhajati analogično razmerje, iz ednine proti množini ali nasprotno. 55. Tudi če narava izhaja iz enega in gre v dve, pri proučevanju problema ne smemo sklepati, da poznejša stvar ne more bitijasnejša, če želimo izhajati iz nje, da bi pokazali, kajje bilo prej. Tako tisti, ki razpravljajo o celotni naravi injih imenujemo naravoslovci, izhajajo iz celotne narave, da lahko nazaj grede razlagajo njene začetke. Čeprav je govor sestavljen iz črk, izhajajo slovničarji iz govora, da prikažejo črke. 18 4. 5. l. Izhajajmo iz imenovalnika množine 56. V razlagi torej raje izhajamo iz oblike, kije jasnejša in razumljivejša, in raje iz neskvarjene kot iz skvarjene izhodiščne oblike, raje iz narave stvari kot iz samovolje ljudi. Vse tri lastnosti ima množina v večji meri kot ednina, zato je ustrezneje izhajati iz množine kot iz ednine, ker so pri tvorbi edninskih oblik v manjši meri upoštevana pravilna razmerja. Lafje je iz množinskih oblik videti edninske kot iz edninskih množinske - na primer: množina trabes >ednina trabs 'hlod', množina duces >ednina dux 'poveijnik'. 57. Vidimo namreč, da smo iz zadnjega zloga oblik (imenovalnika množine) trabes, duces odvzeli črko E in tako dobili obliki imenovalnika ednine 16 Tj. odvisne sklone. 17 V latinščini gre za množinski samostalnik. 18 Tj. glasove. 126 Keria IV - 1 • 2002 dux19 in trabs. Če pa izhajamo iz edninskih oblik, ne vidimo tako zlahka, kako je nastala oblika trabs iz Bin S, iz C in S pa dux. 58. Če pa bo oblika za osnovni sklon množine morda nepravilna, kar se sicer redko zgodi, moramo to obliko, preden bomo iz nje izhajali, popraviti. Iz odvisnih sklonov moramo vzeti tiste oblike, ki so nedvoumne (edninske ali množinske): iz njih bomo namreč lahko videli, kakšne bi morale biti preostale oblike. 59. Včasih se nam namreč zdi, da izhaja eno iz drugega, včasih pa spet nasprotno, kot je zapisal Hrizip: očetove lastnosti lahko vidimo iz sinovih in sinove iz očetovih, na obloku pa ne stoji desna stran nič manj zaradi leve kot leva zaradi desne. Tako lahko včasih iz osnovnih sklonov dobimo odvisne, iz odvisnih osnovne, iz edninskih množinske in iz množinskih edninske. 60. V največji možni meri moramo slediti načelu, da naj nam bo osnova pri določanju izhodišča narava, ker v naravi lažje najdemo razmerja med pregibanji. Zlahka namreč opazimo, da napaka lažje zaide v nadeta imena, ki večinoma stojijo v osnovnem sklonu ednine. Neizkušeni in raztreseni ljudje namreč nadenejo stvarem imena po lastni samovolji. Narava paje po svoji volji večinoma neskvarjena, razen če je kdo ne skvari z nevedno rabo. 61. Če bomo torej temelj analogije postavili raje na naravne kot na nadete oblike, ne bomo našli mnogo nesoglasij v rabi, narava pa bo popravila človeško samovoljo in ne samovolja naravo. Tisti, ki želijo za vodilo postaviti nadetje besed, pa bodo dosegli ravno nasprotno. 4. 5. 2 Izhajajmo iz ločilnika ednine 62. Če bi kdo raje izhajal iz ednine, bo moral izhajati iz ločilnika, kije sklon, značilen za latinščino. Z razlikami, ki jih bo našel v črkah, ki označujejo oblike tega sklona, bo lažje razložil razlike v preostalih sklonih. Ločilniške oblike se namreč končujejo ali naA (terra 'z zemljo'), ali na E (lance 's skledo'), ali na I ( clavi 's ključem'), ali na O ( caelo 'z nebom'), ali na U ( versu 'z verzom'). Da bi pojasnili, kako se pregibajo imena, sta nam torej na voljo dve poti. 19 dux = duc-s. Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 4. 6. Na katerih ravneh lahko iščemo analogijo 10,63-68 NA KATERIH RAVNEH LAHKO IŠČEMO ANALOGIJO in rebus (raven stvari) SIMPLEX: res sunt proportione similes, non voces quae ad orationem non attinent (ki niso v zvezi z govorom) in vocibus in utroque (glasovna raven) (raven obojega) SIMPLEX: voces sunt /Jro/Jortione DUPLEX: res et voces sunt similes, non res jJroj1ortione similes biga: bigae, nufJlia: nuptiae PERFECTA ANALOGIA quae pertinent ad orationem (ki so v zvezi z govorom) N. Iuppiter, Marspiter >D. lovi, Marti 127 63. Iqer imamo analogijo, moramo obravnavati podobnosti na treh ravneh: na ravni stvari, na glasovni ravni in na ravni obojega. Pozorni moramo biti tudi na to, v kakšnih medsebojnih razmerjih so te tri ravni. 64. Med razlikami, ki jih opazujemo na ravni stvari, ločimo tiste, ki niso v zvezi z govorom, in tiste, ki so v zvezi z govorom. V zvezi z govorom niso na primer tiste, ki jih opazujejo pri gradnji stavb in spomenikov in podobnih stvareh - tam enim stvarem rečejo, da so harmonične, druge pa označijo z drugimi imeni. Nobena od teh nima deleža v govoru. 65. Razlike, ki so v zvezi z govorom, imajo z besedami poimenovane stvari v razmerju, kije v pravilnem razmerju z drugim razmerjem, nimajo pa podobnosti na glasovni ravni, ki bi tvorila (pravilno) sklanjatev: na primer imenovalnika lastnih imen Jupiter, Marspiter: dajalnika lovi, Marti. Oblike so si namreč med seboj podobne v spolu, v številu in sklonih, saj so vse lastna imena moškega spola, v ednini, v imenovalniku in dajalniku. 1 impositio 1 =/= impositio 2 res 1 = res 2 66. Pri drugi vrsti opazujemo glasovno raven. Tu so si besede glede na glasovno podobo med seboj podobne po razmerju v pravilnem razmerju z drugim razmerjem, niso si pa podobne stvari, kijih te besede označujejo (na primer: biga bigae, nuptia nuptiai2°). Besedi bigae 'dvovprega' in nuptiae 'svatba' namreč nimata nižje, edninske oblike, ki bi se glasila biga, quadriga, niti nimajo iz teh dveh edninskih oblik izpeljane množinske oblike nobenega množinskega pomena. Vse običajne množinske oblike, ki se 20 V slovenščini: **vrato vrata. 128 Keria IV - 1 • 2002 pregibajo iz edninskih, pa imajo množinski pomen: na primer merulae'kosi' iz merula 'kos'. Te množinske oblike so namreč take vrste, da so podrejene edninski: tako imamo dva merulae 'kosa', tri catulae 'psičice', štiri faculae 'bakle'. impositio 1 = impositio 2 1 res 1 = / = res 2 67. V omenjenem primeru pa ne more biti enakega podrednega razmerja, ker ne rečemo una biga, duae quadrigae, tres nuptiae [v slovenščini: eno vrato, dve vrati, tri vrata], ampak namesto tega unae bigae, binae quadrigae, trinae nuptiae [ena vrata, dvoje vrat, troje vrat]. Zato je jasno, da množinski imeni bigae in quadrigaene izhajata iz edninskih imen biga in quadriga, ampak pripadata drugi vrsti. Običajna vrsta una, duae, tres [eno, dve, tri] se začne z eno, v tej vrsti pa štejemo unae, binae, trinae [ena, dvoje, troje] in začnemo z ena. 68. Pri tretji, dvojni, vrsti opazujemo obe omenjeni ravni. Pri besedah te vrste so tako stvari kot glasovne podobe besed povezane s podobnostjo v razmerju v pravilnem razmerju z drugim razmerjem: na primer ednina bonus 'dober' in malus 'slab', množina boni 'dobri' in mali 'slabi'. Aristofan in drugi so obravnavali analogijo v takih besedah. In res ta vrsta pomeni popolno analogijo v govoru, drugi dve vrsti pa sta le nedovršena začetka. O njiju bom govoril posebej, ker ju rabimo tudi v govorjenju. 1 impositio 1 = impositio 2 res 1 = res 2 4. 6. l. Popolna analogija 69. Najprej pa bom govoril o popolni analogiji, pri kateri tako stvari kot glasovno podobo besede veže določena podobnost. Poznamo tri vrste popolne analogije: l. domačo, rojeno med nami; 2. tako, kije prišla k nam iz tujine; 3. mešano, kije rojena tu, vendar je tujega izvora. Domača bi bila na primer sutor'čevljar', pistor'mlinar', dajalnik: sutori, pistori; tuja bi bila na primer Hecti5res 'ljudje kot Hektor' Nesti5res 'ljudje kot Nestor', tožilnik: Hecti5rčts, Nesti5rčts; tretja mešana pa bi bila na primer Achilles 'Ahil' in Peles 'Pelej'. 70. Od teh treh mnogi rabijo prvo vrsto, in to ne samo pesniki, ampak tudi skoraj vsi, ki govorijo v nevezani besedi. Najprej so govorili Hectorem, Nestorem po vzoru quaestorem 'kvestorja' in praetorem 'pretorja'. Tako pravi Enij: » Hecfi5ris natum de muro iactari. ,;n Akcij je v svojih tragedijah začel tovrstne besede 21 »[Ukazali so], naj vržejo Hektorjevega sina z [trojanskega] obzidja.« Rodilnik Hecli5ris mora imeti zavoljo metričnih zakonitosti dolgi o. Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 129 odmikati od stare rabe injih ponovno približevati grškim oblikam. Zato Valerij pravi: »Akcij ne bi rabil oblike HectOr, ampak raje Hectiir.« 22 Posledica tega, da smo večino tujih besed prevzeli iz grščine, je, da je tudi velika večina mešanih oblik grškega izvora. Ker so torej v teh primerih ene besede grške, druge pa grškega izvora, so tudi analogije med njimi v skladu z grškim jezikom. 71. Od besed mešane vrste, ki so nastale pri nas iz tega gradiva, so nekatere zgodnje, kot na primer obliki lastnih imen Bacchides in Chrysides, druge so mlajše, kot na primer Chrysidesin Bacchides, spet druge pa pravkar nastale, kot na primer Chrysidas in Bacchidas. Naši govorci rabijo vse tri, vendar najmanj grešijo tisti, ki sledijo v govoru predvsem mlajšim primerom. Videti je namreč, da so zgodnje oblike premalo podobne grškim, iz katerih izhajajo, pravkar nastale pa premalo podobne našim. 5.RABA 72. Temelj vsake analogije je določena podobnost. Podobnost pa lahko najdemo, kot sem že omenil, na ravni stvari, na ravni glasovne podobe besede ali na ravni obojega. Preudariti moramo, v katerega od teh delov moremo uvrstiti posamezno besedo in kakšne vrste je. Kot sem že omenil, niti podobnost na ravni stvari niti podobnost na ravni glasovne podobe besede sama zase ni dovolj, da bi izrazili dvojne analogije besed, ki jih iščemo v govoru. Podobnost mora biti v obeh delih. Da bijih pripeljali v govor, pa jih moramo rabiti. Način, kako narediš obleko, je namreč drugačen od načina, kako jo boš rabil. 5. l. Vrste rabe 10, 73 species consuetudinis veteris (stara raba) cascus, casci SPECIES USUS (vrste rabe) species consuetudinis huius (današnja raba) caldus, caldi neutra (neraba) '**scala, scalae mixta (mešana raba) amicitia - inimicitia (namesto: **inamicitia) 73. Videti je, da obstajajo tri vrste rabe: l. stara raba; 2. današnja raba; 3. neraba. Stara raba je na primer cascus 'prastar', rodilnik casci, surus 'veja', rodilnik suri, današnja raba je na primer albus 'bel', caldus 'vroč', dajalnika: albo, caldo, neraba pa je na primer raba množinskih samostalnikov v ednini: scala, scalam, phalera, phaleram [v slovenščini: vrata, vrata]. Njim lahko dodamo še četrto, mešano, kot na primer amicitia 'prijateljstvo', inimicitia 'neprijateljstvo', 22 »Accius Hectorem nollet Jacere, Hectora mallet." Prvič je e v Hector zavoljo metričnih zakonitosti dolg, drugič pa kratek. 130 Keria IV - 1 • 2002 tožilnika: amzcztzam, inimicitiam. Prvo so rabili včasih, mi pa smo jo opustili, drugo rabimo danes, tretjo rabijo pesniki. 5. 2. Analogija glede na to, ali se nanaša na naravo ali na rabo 10, 74 ANALOGIA. (analogija glede na to, ali se nanaša na naravo ali rabo v govoru) NATURA (narava) analogia est verborum similium declinatio similis USUS LOQUENDI (raba v govoru) (analogija je podobno pregibanje podobnih besed) ~ ex quadam parte analogia est verborum similium declinatio similis non repug;nante / consuetudine communi (analogijajc podobno pregibanje podobnih besed, ki ne nasprotuje splošni rabi) POPULUS (do določene mere) ANALOGIA. POETICA OMNES S/NGULI E POPULO (pesniška analogija) POETAE 74. Analogije, kije usmerjena k naravi besed, ne smemo opredeljevati enako kot analogijo, ki je usmerjena k rabi v govoru. Prvo moramo opredeliti takole: analogija je podobno pregibanje podobnih besed. Drugo pa takole: analogija je podobno pregibanje podobnih besed, ki ne nasprotuje splošni rabi. Kadar obema definicijama dodamo »do določene mere«, govorimo o pesniški analogiji. Prvi opredelitvi morajo slediti vsi govorci, drugi vsak posameznik med govorci, tretji pa pesniki. 5. 3. Definiranje nekaterih izrazov 75. Menim, da sem te stvari razložil bolj skrbno kotjasno, vendar ne manj jasno, kot so jih opredeljevali slovničarji kot Aristeas, Aristodem, Aristokles in drugi. Njihove nejasnosti pa lahko toliko manj grajamo, kolikor bolj se zavedamo, da večine opredelitev, ki temeljijo na neznani temi injih izrazimo z največjo zgoščenostjo, ni lahko razumeti, če niso razložene točko za točko. 76. Zato se bodo problemi razjasnili, če bomo jasno predstavili posamezne dele, in sicer: kaj pomeni beseda, kaj pomeni podobnost besede, kaj pregibanje, kaj podobnost pregibanja, ki ne nasprotuje splošni rabi, in kaj »do določene mere«. 77. Beseda je del govorjenega govora, ki ni deljiv inje najmanjši. Če jo pregibamo v skladu z naravo, je podobna drugi besedi, kadar jije podobna v stvari, ki jo opisuje, v glasovni podobi besede, s katero opisuje, in po obliki, ki jo ima po pregibanju. Mark Terencij Varon: O jJodobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 131 Pregibanje se zgodi takrat, ko spremenimo glasovno podobo besede - iz ene oblike besede v drugo obliko besede - ali v drugo besedo, tako da se spremeni pomen. Do podobnosti v pregibanju pride, kadar beseda, ki jo primerjamo, preide v drugo obliko na enak način kakor beseda, kije primerjana. 78. Dodali smo »ki ne nasprotuje splošni rabi«: raba namreč dopušča tudi nekatere besede, ki jih pregibamo v neskladju s staro rabo (tako je bilo na primer dovoljeno, da je Hortenzij namesto množine cervices 'vrat' uporabljal edninsko obliko cervix 'vrat'), nekaterih pa ne dopušča (kot na primer faux 'usto' namesto Jauces 'usta'). ~er dodamo »do določene mere«, to pomeni, da pri teh besedah niso v rabi vse oblike. Iz aktivnih oblik amo 'ljubim', vivo 'živim' lahko na primer dobimo pasivno obliko amor 'sem ljubljen', ne moremo pa dobiti oblike vivor 'sem živet'. 6. KJE ANALOGIJE NE SMEMO ISKATI IN KJE JO MORAMO 6. l. Deli govora, kjer analogije ne bi smelo biti, pa jo kljub temu iščejo 10, 79-82 IN QUIBUS ANALOGIA NON DEBEAT ESSE ... SED SOLEAT QUAERI (besede, ki imajo v glasovni podobi en sam sklon) si quattuor vocabula, quae conferuntur inter se, rationem non habent, quam oportet npr. imena črk A, B, D (cf. 9, 51-52) (če štiri besede, kijih primerjamo, nimajo takega razmerja, kot bi ga morale imeti) in id genus verbis, !iluae non declinantur (besede, ki se ne pregibajo) (gl. divisiones in oratione) nequam, mox f!Uae non declinantur, sed habent casus (besede, ki se ne pregibajo, vendar imajo sklone) hic nequam homo, huius nequam hominis SKLANJANJE Z NIČTO KONČNICO socer, soceros : socrus, socrus series vocabuli, quae est singularis, neque habet, cum qua comparari possit (vrsta besed, kije i1Jemna in se nima s čim primerjati) cafJUl, caf1itis (cf. 9, 53) quae non declinantur neque habent casus (besede, ki se ne pregibajo in nimajo sklonov) 132 Keria IV - 1 • 2002 79. Kot sem le mogel na kratko, sem predstavil, kaj bi lahko bila analogija v govoru, katere so njene vrste in katerim od njih moramo slediti. Zdaj pa bom govoril o delih govora, kjer analogije ne bi smelo biti, a jo kljub temu iščejo. Na splošno ločimo štiri vrste. Prvič, analogije ne smemo iskati v tisti vrsti besed, ki se ne pregibajo, kot na primer nesklonljivi pridevnik nequam 'malopriden', mox 'kmalu', vix 'komaj'. 80. Od teh pri enih bolj grešimo kot pri drugih. Dopuščajo namreč, da mox in vix nimata sklonov, nequam pa jih ima, saj lahko rabimo nequam s kazalnim zaimkom v imenovalniku; hic nequam 'ta malopridni' ali v rodilniku: huius nequam 'tega malopridnega'. Kajti ko rečemo hic nequam, huius nequam, tedaj sklanjamo poimenovanje tistega človeka, na katerega želimo pokazati, da je malopriden, in nato postavimo pred besedo zaimek hic 'ta', ki predstavlja ime tistega, o katerem menimo, da je malopriden. 81. Tako kot je narejen glagol nolo 'nočem' iz non 'ne' in vola 'hočem', tako je tudi pridevnik nequam 'malopriden' sestavljen iz ne 'ne' in quicquam 'nekaj' ob izpadu srednjega zloga23• Kakor o tistem, o katerem menimo, da je non kili 'niti drobtine vreden', rečemo, da je nihili 'nič', o tistem, o katerem menimo, da je v njem ne quicquam 'malo pridnosti', rečemo, daje nequam 'malopriden'. 82. Drugič: analogije ne smemo iskati, če ima beseda na glasovni ravni en sam sklon, ker se ne pregiba, kot na primer imena črk. Tretjič: če imamo opraviti z vrsto besed, kije izjemna in se nima s čim primerjati, kot na primer domnevajo za caput'glava',dajalnik capiti, rodilnik capitis, ločilnik capite. Četrtič: če štiri besede, ki jih primerjamo, nimajo takega razmerja, kot bi ga morale imeti, kot na primer: socer'tast', socrus 'tašča', tožilnika množine: soceros, socrus. 6. 2. Deli govora, kjer moramo iskati analogijo 10, 83-84, zadnji del izgubljen; 9, 36-39 IN QUIBUS ANALOGIA DEBEAT QUAERI (deli govora, kjer moramo iskati analogijo, morajo izpolnjevati naslednje pogoje) ut sint res (da stvari obstajajo) duo npr. ne more imeti ednine NATURA ut habeant declinatus naturalis (da se pregibajo v skladu z naravo) 23 V slovenščini pa malopriden iz malo in priden. Mark Terencij Varon: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 133 j ut sit usus earum (da se rabijo) j 10: ut hae res vocabula habeant Jaha (edninska oblika označttje tako (da so stvari poimenovane) ednino kot množino, zato množina ni 9: similitudo figurae verbi ut sit ea. quae ex se declinatu genus prodere certum possit potrebna) (cf. 8.48; 9. 38) usus (podobnost oblik, kijih dobimo s pregibanjem, mora biti take vrste, da lahko s pomočjo oblik, ki jih dobimo s pregibanjem določene oblike, to obli- ko uvrstimo v ustrezno skupino) 83. Na drugi strani pa mora biti v delih govora, kjer bi morali iskati analogijo, združeno v splošnem enako število stopenj: 1. da stvari obstajajo; 2. da se rabijo; 3. da so stvari poimenovane; 4. da se pregibajo v skladu z naravo. Prva stopnja: ker je ključnega pomena narava množine in ednine, rečemo imenovalnik množine asses 'asi', tožilnik asses 'ase', imenovalnik ednine as 'as', tožilnik assem 'as'. Ker pa na drugi strani določni množinski števniki ne dopuščajo edninske narave, rabimo samo množinske oblike: duo 'dva', tres 'tri', duobus 'dvema', tribus 'trem'. 84. Druga stopnja: lahko obstaja tako edninska kot množinska narava, ni pa v rabi, da bi tako razliko v naravi upoštevali tudi v govoru. Tak primer je denimo beseda Jaba 'bob' in tista vrsta besed, kijih rabimo kot imena za del in kot imena za skupno. Ni bilo namreč treba, kot pri sužnjih „.24 Dodatek25 SLOVARČEKSLOVNIČNIHIZRAZOVVARONOVE 8., 9. IN 10. KNJIGE adminiculandi (pars orationis) analogia aperta ( oratio) appellandi (pars orationis) podpirajoči (del govora) analogija, pravilno razmerje = razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem jasen (govor) imenovalni (del govora) 24 Od tu naprej rokopis ni več ohranjen. Varonje verjetno želel povedati tole: kakor sužnju zadostuje eno samo ime, tako tudi besedi Jaba zadošča ena sama oblika, ki lahko označuje posamezno ali skupno. 25 Za spodbudo k branju latinskega originala dodajam tudi latinsko-slovenski slovarček temeljnih pojmov iz Varonove 8„ 9. in 10. knjige. 134 articulus -finitus - infinitus augendi (genus) brevis ( oratio) casus causale (genus) compositicium (genus) coniunctum (se. genus analogiae) consensus communis constantia (generis analogiae) consuetudo consuetudo communis consuetudo huius consuetudo vetus copula declinare declinatio naturalia declinatio vocabulorum declinatio voluntaria dicendi (pars orationis) diminuendi (genus) disiunctum (se. genus analogiae) dissimile dissimilitudo divisio (in oratione) exitus casus extrinsecus Jaciendi (species verbi) Jecundum (se. genus verborum) figura (verbi, vocis) figura corrupta figura materiae finis finitum (genus multitudinis) finitus forma similitudinis fundamenta analogiae futurum zaimek določni nedoločni množilno pregibanje jedrnat (govor) Keria IV - 1 • 2002 sklon, tudi: katera koli oblika nastala s pre- gibanjem sklonsko pregibanje zloževalno pregibanje povezana vrsta (en člen primerja1"\ia se pojavi v obeh razmerjih) splošno soglasje ( cf. declinatio naturalia) doslednost raba (gl. usus) splošna raba današnja raba stara raba vez (ki veže v razmerje) pregibati (oblikoslovno in besedotvorno) pregibanje v skladu z naravo pregibanje besed (gl. tudi declinare) pregibanje v skladu z voljo (=s prosto govorčevo izbiro) povedni (del govora) pomanjševalno pregibanje nepovezana vrsta (en člen primerjanja se pojavi v obeh razmerjih) nepodobno nepodobnost delitev (v govoru) sklonska končnica od zunaj glagolske oblike, kjer je poudarjen vršilec dejanja pregibne besede oblika (besede, govorjene besede) nepravilna oblika oblika, kijo dobimo s pregibanjem (obliko- slovnim ali besedotvornim) izhodiščne ali osnovne oblike omejitev določna množina (npr. števniki: quattuor) določni ( cf. pronomina) oblika podobnosti temelji analogije prihodnjik Mark Terencij Varan: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 135 genus (nominatus) imperandi (genus) imperandi (species declinatuum) imponere impositicium impositio (vocabulorum) inconstantia (generis analogiae) infecti ( species verbi) infectus infinitus infinutum (genus multitudinis) injlectio interrogandi (genus) iungendi (pars orationis) libido/ lubido (hominum) littera materia verborum mens mens transit multitudinis (species verbi) multitudo multitudo natura natura personarum natura sermonis naturale (genus) naturalia ( declinatio) no men nominandi (genus) nominatus non dissimile non simile optandi (genus) optandi (species declinatuum) oratio partes orationis patiendi (species verbi) peccatum spol (imena) velevanje (velelnik) tvorjenje imperativnega naklona (glagolskih oblik) nadeti (stvari ime, največkrat po svoji volji) nadeta beseda nadetje imena (neki stvari, gl. še imponere) nedoslednost glagolske oblike, ki izražajo nedovršnost nedovršen nedoločni ( cf. provocabula) nedoločna množina (npr. Musae) pregibanje izražanje vprašanja vezniški (del govora) samovolja ljudi (gl. voluntas, declinatio vo- luntaria) črka, glas izhodiščna ali osnovna oblika pomen pomen se spremeni vrsta množinskih oblik glagolov število množina (l. v smislu množina: ednina; 2. v smislu množina : omejitev) narava ( cf. declinatio naturalia) narava osebe (pri osebnih glagolskih obli- kah - prva, druga in tretja oseba) narava govora naravna vrsta pregibanje v skladu z naravo stvari lastno ime poimenovalno pregibanje ime(na) (samostalniki in pridevniki, vendar ne deležniki) ne nepodobno ne podobno izražanje želje pregibanje (glagolskih oblik) po naklonu, izražanje želelnega naklona, konjunktiv, morda celo: optativ govor deli govora glagolske oblike, kjer je poudarjen nosilec stanja [vendar ne brezosebni pasiv] napačna oblika 136 peifecti ( species verbi) peifectus persona personarum (species declinatuum) posteriora praesens praeteritum priora pronomina proportione (ratio) provocabula quadruplex natura ratio ratio implicata res res communzs respropria respondendi (species declinatuum) rogandi (species declinatuum) sexus si mile similitudo - duplex et peifecta similitudo declinationis similitudo verbi simplex usus singulare (genus multitudinis) ut in multitudine singularis ( species verbi) species (nominatus) species declinatuum species usui sterile (se. genus verborum) temperantia loquentis temporalis (species declinatuum) tempus transitus usus utfinitus ut infinitus Keria IV - 1 • 2002 glagolske oblike, ki izražajo dovršnost dovršen oseba pregibanje (glagolskih oblik) po osebah (od jedrnih) odvisne besede (pridevnik, prislov) sedanjik preteklik jedrne besede (glagol, samostalnik) zaimki (se. provocabula) razmerje v pravilnem razmerju z drugim razmerjem podredni zaimki četverna narava razmerje, občutek za razmerja v jeziku križno razmerje slovnična značilnost (10, 19); stvar (ki seji nadene beseda), pomen splošnost posameznost tvorjenje odgovora (pri glagolskih oblikah)- "trdilni indikativ" tvorjenje vprašanja z glagolom in enklitiko -ne - "vprašalni indikativ" spol podobno (ponekod je prevod treba razumeti tudi samostalniško) podobnost dvodelna in popolna podobnost (10, 12) podobnost pregibanja podobnost besede preprosta raba ednina, čeprav izražena z množinsko obliko ( unae bigae) vrsta edninskih oblik glagolov vrsta (imena) [lahko je občno ali stvarno] vrsta pregibanja vrsta rabe nepregibne besede govorčev čut za mero pregibanje (glagolskih oblik) po času čas prehod (iz ene oblike v drugo) raba (gl. consuetudo) skoraj določni (cf. nomina) skoraj nedoločni ( cf. vocabula) Mark Terencij Varon: O podobnosti in nepodobnosti (De lingua latina X) 137 utilitas verbum vocabulum voluntaria ( declinatio) voluntarium (genus) voluntas {a voluntate] vox praktična uporabnostjezika beseda, glagol, oblika besede (vsebuje občna imena in pridevnike): občno ime, pridevnik, tudi: beseda, ime pregibanje v skladu z voljo vrsta volje volja [v skladu z voljo ( = prosto govorčevo izbiro)] glasovna podoba besede, tudi: oblika besede (10, 19), govorjena beseda