Leto VIII. V Celju, dne 6. novembra 1913. St. 45. NARODNI LIST liha j a Tsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ia četrt leta 1 K. Za Ameriko in drnge dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna številka stane 10 vinarjev. Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List*1 v Celju. Šestnajstmilijonski stalni dolg za tekoče stroške dežele. (Govor deželnega poslanca dr. V. Kukovca v štajerskem deželnem zboru 17. oktobra 1913.) «Kakor vidim, se zbornici strahovito mudi in hočejo merodajne osebe, da o najvažnejših predlogah sploh ni nikake razprave, ampak da po kratkem poročilu poročevalca naj kar vse odobrimo. Toda vendar moramo o stalnem zadolženju dežele nekoliko podrobneje govoriti in si jaz svoje svobode \ ti točki ne dam od nikogar kratiti. Pred vsem po-vdarjam, da se seveda samo ob sebi razume, da tudi jaz nisem tako slab domoljub, da bi ne želel davkoplačevalcem, da za potrebne deželne dolgove plačujejo rajši nižje nego višje obresti. Tudi nočern reči, da bi se moralo v javnih gospodarstvih za vsako ceno in zmiraj le varčevati. Ce se gre za izdatke, ki so iz gospodarstvenih, kulturnih ali soci-jalnih razlogov nujni, ne moremo jih zmiraj odkloniti, četudi presegajo stalne prejemke. Gotovo se pripetijo tudi pri deželah slučaji, kjer bi bilo celo obsojati, če bi se iz izvanrednih vzrokov ne najela posojila. Ce je tako gospodarstvo produktivno (koristno), dž se tudi izvanredna zadolžitev opravičiti. Kar se pa od te zbornice mora zahtevati, je to, da ne smemo odobriti zadolževanja, dokler se nam vzroki niso popolnoma pojasnili in pritrjujem v tern oziru tovarišu Reslu. Najpriprostejša pravica in dolžnost vsakega parlamenta, zastopstva vsake u-pravne enote je, vse izvedeti in vse presoditi, kako se je gospodarilo. Ni se pa ukrenilo nič, da bi bilo dobilo ljudstvo vednost, kako je gospodaril zadnja leta naš deželni odbor. Tudi ljudsko zastopstvo je v najskromnejši meri podučeno, kaj je bilo s prejemki in izdatki dežele. Četudi nočem trditi, da se je denar brez potrebe vun metal, račun nam mora deželni odbor vendar predložiti. Če finančni poročevalec pojmi svojo veliko odgovornost, tudi za njega ne bode brez vrednosti, če se o deželnem gospodarstvu tu stvarno razpravlja, če najde deželni odbor v nazorih in predlogih tovarišev poslancev tukaj v zbornici trdno oporo in če si zagotovi njih zaupanje. V tem slučaju bode mogel deželni odbor z mirnejšo vestjo dalje voditi gospodarstvo dežele. Ne bila bi nikaka nesreča, če se nam tu predloži račun, kaj se je prejelo in kaj se je izdalo in se Še hoče izdati in za kaj in če bi deželni zbor imel priložnost in voljo o tem razpravljati in sklepati. Že iz stališča dolžnika in iz stališča, ali je ta vreden, posojilo dobiti, bi bilo koristno, da se položijo računi o dohodkih in izdatkih. Če že moramo dolgove delati in posojilo potrebujemo, je jasno, da je slabše onemu prošnjiku posojila, ki je na slabem glasu negu onemu, čegar gospodarstvo je v lepem redu. Svet pa ae ve, ali je gospodarstvo naše dežele v lepem redu. Tudi jaz o tem nič ne vem in ne morem zagovarjati tega gospodarstva, dokler se nam ni tukaj podrobno pojasnilo. Izgovor, da nimamo mnogo časa na razpolago, ne obvelja, kajti vpraša se, kdo je kriv, da nam je tako kratek čas odmerjen. Če pravite, da je kriva obstrukcija, ne zanikam tega. Kolikor pridejo v tem oziru v poštev moji slovenski tovariši, o tem tu ne maram razpravljati, o njih bodo sodili in že sodijo njih volilci. Na ljudskih shodih bode za ta obračun tudi nekoliko več časa na razpolago nego tu v zbornici, kjer se nam tako mudi pri vsaki stvari. Na mestu je pa tu govoriti tudi o tem, kdo je še drug kriv, da tri leta o deželnih financah nismo v smislu deželne ustave tukaj splon razpravljali. Tega je pa kriv tudi deželni odbor, krive so stranke večine v deželnem zboru. Če je danes razpravljanje v deželnem zboru mogoče, če se je danes našla podlaga za delovanje deželnega zbora, zakaj se ni našla že poprej? Misliti moramo le, da se ni hotelo najti že prej take podlage. Sičei nisem imel časti o teh pogajanjih biti obveščen, ker je bila slovenska narodna stranka pri njih izključena, vendar pa mirno trdim, da zadene tudi stranke večine krivda, da se ni mogel določiti načrt za redno delovanje deželnega zbora. Zato pa, ker ste dolgove pri bankah v taki ogromni višini najeli, ko deželni zbor po Vaši krivdi ni mogel sklepati o deželnem gospodarstvu, zato se moramo poslužiti svoje ustavne pravice, da zahtevamo od Vas račune in da odklanjamo spremembo od Vas napravljenega dolga v stalni deželni dolg, dokler ni vse po-jasneno. Ni res, da bi mogla biti dežela pri" solidnih posojevalcih na dobrem glasu kot prošnjica za nizkoobrestno posojilo, ako skozi več let niti o proračunu ni razpravljala. Posojila po nizkih obrestih ne dobimo, dokler ni rednih od deželnega zbora e-dobrenih proračunov. Poprej torej trajno zasigura-nje rednega delovanja deželnega zbora nego dovoljevati, da se najme trajno posojilo v pokritje dolgov, kterih vzrok je nerednost in nedelavnost. Poročevalec itak pravi, da cenejšega denarja dotlej ne bode, dokler se ne izgubijo temni oblaki na vzhodu. , Preženite pa rajši one temne oblake, ki še visijo nad štajerskim deželnim zborom. Prej splošna ureditev deželnega gospodarstva, potem si belimo glavo, kako bomo dobili posojila po nekoliko nižjih obrestih! Iz vsega sledi, da se nam nikakor ne mudi, dati deželnemu odboru pooblastilo, da se otrese dolga v tekočem računu in deželo trajno obremeni. Kakor hitro ima deželni odbor od zbornice to pooblastilo v rokah, bode mu delazmožnost deželnega zbora deveta briga. Zato odklanjam najetje stalnega deželnega dolga!« Po tem govoru poslanca dr. Kukovca se je oglasil k besedi deželni odbornik dr. pl. Kaan in je skusil v daljšem govoru ovreči razloge dr. Kukovca zaradi najetja stalnega deželnega dolga. Vsled tega je zahteval dr. Kukovec še enkrat besedo in govoril sledeče: »Besede dr. pl. Kaana me. niso prepričale. Priznavam mu njegove sposobnosti, v tem vprašanju pa vendar ni pravega zadel. Pravi, da ni prikrajšana pravica poslancev, da presodijo gospodarstvo dežele, četudi danes dajo privoljenje, da se tekoči deželni dolgovi spremenijo v stalen dolg. Saj se lahko vkljub temu v poznejši proračunski razpravi o teh svotah pojasnilo zahteva. Toda stvar vendar ni takšna. Stalni dolg, ki se najme v hranilnici in se na zemljiščih vknjiži, se ne odplača v doglednem času in je manj siten nego dolg v tekočem računu. Če dovolimo, da najme mesto bančnega posojila hranil-nično posojilo, tedaj je deželni odbor iz vode, tedaj je že skoro popolnoma odvezan dolžnosti račun polagati, zakaj je ta dolg nastal. Deželni odbor bode rekel, da^se je zbornica s to stvarjo že bavila, ko je dovolila stalno posojilo, in z ozirom na ta položaj res tudi poslanci ne bodo mogli pozneje resno klicati deželni odbor na odgovor. Zahtevati pa moramo, da se povrne deželni odbor k edino zdravemu načelu gospodarstva, da mora biti ravnotežje med prejemki in izdatki. Če je to potrebno v zasebnih gospodarstvih, potrebno je tembolj v javnem deželnem gospodarstvu. V sedanjem kratkem zasedanju imamo skleniti vse polno provizorijev (začasnih odredb). Tudi zboljšanje učiteljskih prejemkov se je sklenilo kot draginjsko doklado le za eno leto, torej provizorij! (Poslanec Resel kliče: Samo davek na pivo ni provizorij!) Predloga, naj se sklene nov zakon o stalnih učiteljskih plačah, bi se bila ravno tako lahko sprejela kakor provizorij dra-ginjske doklade. Ze pred letom dni nas je sklicalo štajersko učiteljsko društvo semkaj v Gradec na posvetovanje in so se pretresle vse podrobnosti načrta deželnega odbora o zakonu za stalno zvišanje učiteljskih plač. Deželnega odbornika Hoffmann-VVellenhofa se je takrat naprosilo, naj predlogo v nekterih točkah spremeni in je to tudi obljubil. Zakonski načrt se je torej mogel v vseh podrobnostih že davno izdelati in ne izprevidim, zakaj bi ne bili mogli ravno v istem kratkem času skleniti zakon o stalnem zvišanju učiteljskih plač kakor smo sprejeli soglasno tozadevni provizorij draginjske doklade za eno leto. Saj je vendar jasno, da je to le začasn« odredba in potem bomo se znova imeli s to zadevo pečati. Dokler pa tako krpamo in delamo le s pro-vizoriji, ni mogoče misliti na vpostavitev potrebnega ravnotežja v deželnem gospodarstvu. Zato moramo imeti pred seboj načrt o vseh sedajnih in prihodnjih potrebah dežele, da jih presodimo in potem treba tudi poguma iskati pokritje za priznane potrebščine. Če bomo se skrivali kakor ptič noj pred mislijo, kako se naj dobi pokritje za izdatke, tedaj še dolgo ne bode ravnotežja v deželnem gospodai-stvu in ne bode reda. V prejšnjih desetletjih se na Štajerskem ni tako gospodarilo. Če je deželni zbor sklenil višje izdatke, je obenem skrbe! za dohodke, ni se pa delalo stalnih deželnih dolgov za pokritje tekočih izdatkov. Naši nasledniki se nam bodo lepo zahvalili, če bodo morali plačevati obresti danes napravljenih stalnih deželnih dolgov. Napačno je reči, da redno zasedanje deželnega zbora in razpravljanje o proračunu ni mogoče, dokler ni doseženo sporazumljeraje med strankami. Predložite proračun in kmalu se bode videlo, ali so dani pogoji za delazmožnost deželnega zbora. O obstrukciji govoriti je prazna beseda. Nočem se dotakniti obstrukcij, ki smo jih tu doživeli, ampak pravim o vsaki obstrukciji, da je zelo dvorezen nož, ki reže tudi onim v meso, ki se tega bojnega sredstva poslužijo. Spodnja Štajerska je obstrukcijo bridko občutila, saj je deželni odbor štajerski ob času nedelavnosti deželnega zbora naše ljudstvo s škorpijoni pretepal. O-krajni zastopi niso poslovali, ceste so se .'.anemarile, za obnovitev uničenih vinogradov so se ustavila posojila dežele in države. Že pričeta dela za uravnavo rek so se ustavila, ker je dežela odrekla prispevke. Če je pa obstrukcija oziroma nedelavnost deželnega zbora bila kljub temu mogoča, je to jasen dokaz, da deželni zbor v prejšnjih letih ni storil svoje dolžnosti proti spodnještajerskemu prebivalstvu niti v najmanjši meri. Nikjer pa nobena stranka ne more seči trajno po orožju obstrukcije, ako je dežela dotičnemu prebivalstvu bila pravična, če ga ni naravnost izzvala k odporu in k prenašanju tudi škodljive obstrukcije.Če deželna ali državna uprava iz davčnih prejemkov posvečuje enemu gotovemu delu prebivalstva tako malo, da po splošnem pre- Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju fi Delniška glavnica 8 miljonov kron. nezervm zamau i mujon Kron. || Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. Rezervni zaklad 1 mlljon kron. Eskcmptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5%, večje vloge proti odpovedi po 572%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. 68 50-40 NARODNI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. ::::: - pričanju dobrotg #rave «e odtehta bremena stroškov iste, tedaj 'mora priti to ljudstvo do spoznanja, da ga dežela zatira in oškoduje, tedaj je pa ljudstvu tudi vse eno, ali deželni zbor deluje ali ne. Samo v takih razmerah pridejo lahko do moči, stranke, ki obstruirajo in ktere ljudstvo pusti obstruir^ti^ bode pa ljudstvo v vseh delih dežele spoznala^a dobiva od dežele vsaj to, kar za svoj gospodarski razvoj opravičeno zahteva, tedaj pa ne .bode nikdar nobena obstrukcija več mogoča. Glavna stvar je, da dobimo celotni proračun pred oči. Proč torej z dovoljevanjem stalnega zadolževanja dežele! Najprej reden proračun, tedaj še le sklepajmo, kako se bode pokril primanjkljaj, ki je nastal v času nedelavnosti deželnega zbora. Ne mudi se dovoliti deželnemu odboru najetje stalnega dolga desetih milijonov kron. Zlasti v deželi, kjer prebiva več narodov, mora biti vzor deželne uprave zadovoljiti vse prebivalstvo. Zlasti v dvojezičnih deželah bi se morala finančna uprava dati voditi od častihlepja, da si zagotovi zaupanje vsega prebivalstva, ker so voditelji deželne uprave baš v takem položaju ljudskega zaupanja najbolj potrebni. Zaupanje ljudstva v redno in pravično upravo je pogoj vsakega napredka. Zaupanje spodnještajerskega slovenskega prebivalstva si bode deželna.uprava mogla pridobiti brez velikih žrtev, z, zatiranjem Slovencev pa zatirate tudi redno gospodarstvo v celi deželi. Nočemo koncesij, zahtevamo pa, da se nam da vsaj najmanjša mera tega, kar odgovarja zdravi deželni upravi. Z drobtinicami ste zdaj sicer začeli in je zato tudi dana podlaga, da se doseže konečno zopet red v gospodarstvu de>-žele. Trajno se pa bodo mogle razmere zboljšati, če ne bodemo trgali le ene ali druge zadevice iz celote. Ne pridete nikdar do cilja, ako se važna vprašanja obravnavajo brz zveze s celotnim gospodarstvom, ako se na primer sedaj naj zamaši ona luknja, ktero tvori šestnajstmilijonski primanjkljaj, z najetjem posojila proti vknjižbi na deželna posestva, ne da bi se dosegla jasnost, koliko ostane kot stalni dolg in koliko se ima pokriti z zvišanjem doklad. Proč s takim krpanjem, predložite nam ves proračun.« Beležke. Na novo delo! Z dežele nam pišejo: Bliža se pozna jesen in zima, ko imajo ljudje vsepovsod več časa ko v poletju. Sedaj je ugoden trenutek za intenzivno notranje društveno delo. Nepolitična društva naj prirejajo predavanja, po možnosti gledališke predstave, rodbinske večere, na katerih se poda ljudem nekoliko godbe, prijateljske sestanke itd. Skrbimo povsod družabno za svoje ljudi, nudimo jim duševne hrane in zabave, da jih ne pritegnejo na se klerikalci, ki so v svojih društvih prav živahni! Sedaj je tudi čas, da razvijejo ljudske knjižnice svoje delo živahnejše; ob dolgih jesenskih in zimskih večerih pride čtivo ravno prav! Politična društva naj pa prirejajo sedaj občne zbore in shode; zadostujejo tudi manjši zaupni sestanki, na katerih se govori o vseh javnih vprašanjih in nabira nove člane. Ob takih prilikah se pa naj tudi pridno agi-tira za »Narodni list«! Marsikatera dobra kmečka hiša je še brez njega. Odlikovanje finančnega ministra Zaleskega. Cesar je povzdignil finančnega ministra viteza Zaleskega (rodom Poljaka) v grofovski stan. Zanikerni božjepotniki. Kranjski listi poročajo, da so zgubili neki stariši na božji poti na Brezjah dne 19. oktobra čednega, zdravega 5 letnega dečka, ki zdaj ne ve, ne kod ne kam. Deca pač ne spadajo na božje poti! IV. redni občni zbor akad. tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 8. novembra 1913 ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi si je na 1. občnem zboru izvolilo za XVI. tečaj sledeči odbor: Preds. Vuga Jože, stud. phil.; podpreds.: Suša Vladimir, cand. iur.; blagajnik: Ozvald Anton, cand. ing.; tajnik Marinčič Ivan, stud. med.; knjižničarja: Jenko Avgust, stud. pjhil. in Jagodič Šimen, stud. med.; časnikar: Bezlaj Miha, stud. iur.; gospodar. Švigelj Karol, stud. techn.; preglednika: MariniC Fran, cand. med. in Abram Eduard, stud. techn. Zakon proti izseljevanju. Vlada je poslanski zbornici, ki se je sestala v minulem tednu na zo-petno zasedanje, predložila načrt zakona o izseljevanju in zdi se, da je to vladno predlogo le pospešil škandal »Canadian-Pacific« družbe. Namera vlade je gotovo vse hvale vredna, dasi bi bila morala to, kar je konečno storili "Sedaj, storiti že pred petdesetimi leti. IzseljeništVo je postalo za naše q$i;odno gospodarstvo že naravnost kuga, ono nam odteguje na stotisoče delavnih rok in provzroča našemu gospodarstvu na sto in sto milijonov škode. Bridko občutimo to bolezen posebno mi Slovenci; saj nam požira Amerika leto za letom naše najboljše moči, sok in cvet našega naroda; posebno na Dolenjstejru so že kar cele vaši*izpraznjene. Toda s samo mnvo črko zakona tu ne bo nič pomagano. Ako se hoče vlada uspešno pobrigati za izseljeniško gibanje, mora pred vsem poskrbeti za to, da bodo ljudje imeli doma primeren zaslužek. Ni želja po aventurah, tudi ne objestnost, kar goni ljudi preko Oceana, temveč je to nujna potreba in sila. Imeli smo priliko govoriti z ljudmi, ki so že bili v Ameriki in so se vračali nazaj. Ti so nam rekli: Lahko je pisati časopisom: ne hodite v Ameriko, toda naj nam dajo zaslužek doms, pa ostanemo tu, toda sedaj imamo samo na izberu stradanje ali Ameriko! Kupčija s sadjem. V naši domovini se pridela za milijone sadja. To sadje pa se po ogromni večim izvaža za mošt, ali pa ga nakupijo razni zunanji tovarnarji za izdelovanje konserv; le najmanjši del tega našega pridelka še izvaža kot namizno sadle. Ali ne bi se moglo to sadje koristneje porabiti s tem, da bi izdelovali doma sadne Konserve? Kok-servirano sadje se more prav lahko in dobro prodati in Z£\ njegovo izdelovanje ni potreba nikakih posebnih kompliciranih tehničnih naprav. Nočemo za danes staviti nikakih določnih predlogov, a priporočamo stvar na razmišljanje onim trgovcem, ki se pečajo z razpošiljanjem sadja. Novo strašno orožje »S-žarki». V angleškem vojnem pristanišču Portsmouth sp preizkusili novo, strašno orožje s S-žarki, s katerimi je mogoče, da se povzroči skozf-zrak na daljavo eksplozije na te-,J lesih, ki se premikajo. Angleška mornariška .uprava je žrtvovala staro vojno ladjo, na katero iz daljave 12.000 metrov namerili S-zarke. Na ladji so S-žarki povzročili eksplozijo, ki je ladjo v eni sekundi v razvalino izpremenila. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju«, je na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Samec Joža, podpredsednik: Ipavec Rafael, tajnik: Čuden France, blagajnik: Kune Josip, gospodar: de Gleria Viktor, knjižničar: Rojko Makso, namestnika: Vasle Bolte in Gerbič Joža, preglednika: Mihevc Anton in Vari.;teopold. Albanski knez. Albanci dobe sedaj svojega kneza. Bo to nemški princ Viljem Wied. Lahkega življenja pa navzlic nemški podpori ne bo imel. Državnozborske volitve v Italiji so se končale s popolnim porazom klerikalcev. Izvoljenih je med 508 poslanci samo 30 duhovniških poslancev, v »svetem« mestu Rimu celo nobeden. Kakor znano, je župan v Rimu — Žid Nathaa Italjani itn a i,o torej celo žide raje ko duhovniškb podrepnike. Tako klejriM^kako pa rni? »Slov Gospodar« , poroča v zadnji številki z nemalim veseljem, da so pridobili mamljivi klerikalni agitatorji zanj v f^ri Sv. Križ na Murskem polju zadnjo leto 100 novih naročnikov. S takim številom se žalibog noben napreden časopis ne more pohvaliti. Naši ljudje čakajo menda čudežeV... Kako se bodo pa vživele naše politične ideje med ljudstvom, če nikdo ne skrbi za razširjenje našega časopisja? VI. narodna zbirka 1913. Prosimo vse one, katerim smo poslali nabiralne pole, da nam iste vrnejo ter nabrani denar pošljejo. Kdor dosedaj ni ničesar nabral, naj nabere med znanci in prijatelji par kron in jih naj pošlje podpisanemu društvu. Stvar je nujna, ker bi radi sklenili račune Narodne zbirke. — Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. »Jgoslovanski klub slovenskih akademikov na Dunaju«. Na Dunaju se je dne 23. okt. ustanovil »Jugoslovanski klub slovenskih akademikov na Dunaju«, katerega namen je poglobiti in razširiti idejo jugoslovanskega nacijonalnega ujedinjenjd". Njegovo delovanje bo prosto vsega separatnega značaja ker mu skupno stanovanje s Hrvati in Srbi omogoča najožje družabno občevanje in na vseh poljih aka-demičnega dela skupni nastop. Njegovi lokali se nahajajo na Dunaju IX. Beethoveng. 4. Združeno slovensko visokošolsko dijaštvo na Dunaju priredi 12. nov. v veliki dvorani češkega hotela «Post« (I. Drachengasse 3) v korist »Podpornemu društvu za slov. visckošolce na Dunaju» koncert. Več kilogramov prav lepih odrezkov od smodk je poslal Ciril-Metodovi družbi g. Vinc. Vesiak, krojaški mojster v Ptuju. Priznamo radi, da se je trudil več let, da je nabral toliko kosov tega blaga. Javljamo pa obenem tistim tobakarjem, ki kade iz pipe, da ima CiriTMetodova družba naprodaj mnogo kilogramov odre&kgv-od smodk. Kadilci, ki so poskusili mešati tlliŠSrezke s tobakom, pravijo, da je to prav okusno kajenje. Na ponudbi je! Vinogradnike in vinske kupce vabimo ponovno, da se spomnijo pri prodaji, oziroma pri nakupu vina družbe sv. Cirila in Metoda s kakim prispevkom. Štabni podčastniki. Vojno ministrstvo namerava vpeljati novo stopnjo podčastnikov in sicer štabne podčastnike. To bo najvišja šarža, ki jo more doseči vojak in sicer postanejo štabni podčastniki le naredniki, ki služijo že nad 6 let in sicer le oni, ki služijo v liniji; pisarniški poduradniki ne morejo priti do te stopnje. Vsled nezadostnih denarnih sredstev bo imenovanih za sedaj koncerti tega leta le štiri do pet podčastnikov. Nadomesto-vali bodo obolele in odsotne častnike in bodo nekaka vez med moštvom in častniki. Dobivali bodo tudi večje plače. Imenovanjle. Z odlokom ministerstva za notranje zadeve je bil gimn. prof. dr. K. Ozvald v Gorici imenovan konservatorjem c. kr. arhivnega sveta na Dunaju za politične okraje Gorica, Sežana in Tolmin. Važno za občinske volitve. V neki nemški štajerski občini se je dogodilo, da je volilna komisija zavrgla glasovnice, katere so bile prelepljene z drugo kandidatno listo. Komisija je na ta način zavrgla 93 glasoV. Namestnija je volitve ovrgla, ker je po njenem mnenju dovoljeno prelepljati glasovnice t novimi kandidati. Proti temu odloku se je nek vo-Jjiec, član komisije, pritožil, a upravno sodišče na tlDUhajU je dne 29. oktobra odločilo, da so glasovnice, katere so prelepljene z drugimi kandidati, veljavne. Stvar volilca je. če je pripustil svojo glasovnico prelepiti in je s tem povedal, da hoče voliti kandidate, ki so na prelepljenem listu na glasovnici. — Dobro, da si to določbo naši možje zapomnijo! Zanimiv jubilej. Prihodnje leto poteče 500 let. odkar je bil ustoličen zadnji korotanski vojvoda. L. 1414 je namreč habsburški princ Ernst Železni kot korotanski (koroški) vojvoda sprejel na Gospo-svetskem polju vojvodsko oblast po starem običaju iz rok slovenskega kmeta. Kasneje se pa na Dunaju niso več ozirali na to staro slovensko pravico. Tako je izginil zadnji spomin na čas, ko smo imeli Slovenci še samostojno državo in lastne vojvode. Na jezik so stopili sokoli prav odločno župniku Trinajstiču v isterski fari Dobrinj. Trinajstič je s» prižnice grdo obrekoval tamošnje sokole in je med drugim pravil, da je »Sokol« proti državi in cerkvi ter da krade dekletom poštenje. Zato bo politikujoči duhovnik tri dni sedel in plačal vse pravdne stroške. Tudi pri nas obrekujejo nekateri duhovniki sonate. s :prižnic; stopite jim ravno tako odločno na kot dobrinjski bratje sokoli svojemu župniku! Cc osebno glavnega zbora niso mogli udeležiti, so nam pridobili zato po dva do tri nove naročnike. Posnemajte ta lep vzgled! Ako bi se hotel le vsak deseti malo potruditi, bi imeli do Novega leta lahko čez tisoč novih naročnikov! Občni zbori bralnih društev, knjižnic in čitalnic se bližajo. Dolžnost bi bila naših društev naročiti po več izvodov »Narodnega Lista«. Tako delajo klerikalci s »Slov. Gospodarjem«. Trgovci, obrtniki, trafikanti, ki bi radi prodajali »Narodni List«, se naj zglase v našem upravništvu. Mi jim radi preskrbimo dovoljenje in damo primerne odstotke. Na fantovskem večeru g. Jožefa Kogeja dne 28. tm. se je nabralo za pevski fond S. D. P. D. oziroma za C. M. D. 8 K 50 v in na gostiji 3 K 10 v. Iz Celja. Minulo sredo so prijeli v Inomostu poštnega oficijanta Rudolfa Piwonka, ki je služboval na celjski pošti in tu ukradel denarno pismo t> 30.000 kronami. Kakor se bodo še naši bralci spominjali, je poslala dne 1. junija neka dunajska banka denarno pismo s 30.000 kronami v tisočkronskih bankovcih. Pismo se je iz poštnega žaklja brez sledu izgubilo. Pošta in policija sta zasledovali slučaj, a se ni moglo ničesar gotovega dognati. Še le v zadnjem času sta prišli pošta in policija na ideio, da ima morda Rudolf Piwonka, ki je imel tistikrat, ko je namenilo priti denarno pismo v Celje, službo, vendar kako zvezo s tatvino. Tajna policaja Jobstl in Berger iz Gradca sta začela opazovati Piwonka in njegove sorodnike v Gradcu. Opazila sta, da se Piwonka v Gradcu vozi z auto-taksi in da izdaja veliko denarja. V sredo sta detektiva izvršila pri Piwonkovih starših hišno preiskavo. Našla sta v neki leseni kaseti 19 tisočkronskih bankovcev in skoro za 1000 K drobiža. Mati in hčer ste tudi priznali, da jima je Rudolf zadnji čas daroval mnogo obleke in zlatnine. T&jili ste pa odločno, da bi kaj vedeli o tatvini. Državno pravdništvo je dalo na to zapreti Piwonka v Inomostu, kamor je bil prestavljen ter njegovega očeta, brata, mater in sestro v Gradcu. 10.000 K je pa Piwonka najbrže že izdal; nakupil si je med drugim dragoceno knjižnico. Oče- ta in brata, ki najbrže za tatvino nista nič vedela, so zopet izpustili. Oče je ugleden zasebni uradniK, že 30 let v eni službi. Celjani, ki so Piwonka poznali, pravijo, da je bil tih in miren človek; bil je tudi na dobrem glasu. Iz Celja. Pri tukajšnji policiji služi stražnik Simon Kališnik že 25 let. Ob tej priliki so ga mesto in pa njegovi tovariši posebej odlikovali. Slovensko gledališče v Celju. Dramatično društvo priredi v nedeljo 9. nov. 1913 prekrasno ljubezensko dramo v 3 aktih »Mladost« Maksa Halbeja. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Goričar & Leskovšek. Slovensko gledališče v Celju. 9. nov. «Mladost«. V neki mali vasici na Prusko-poljskem je živel župnik Hoppe. Pri sebi je imel svojo nečakinjo Ano — otroka greha in slaboumnega Amanda. Mlad fanatičen kaplan nadleguje mlado dekle, naj gre v samostan in se pokori za greh svojih starišev. Pokaže ji tudi pismo, da je sprejeta od matere prednice. Uboga reva ne ve ne kod me kam. — Isti dan ji naznani župnik, da ju pride obiskat mlad študent — bratranec Ivan — s katerim sta se skupaj igrala, ko sta bila še čisto majhna. Veselega srca pričakuje Ana bratranca... Ivan je prišel, hodil je c^J.dan, niti voža hi imel. In v srcu Anke in Ivana ^je porodila djlibezen, ljubav mladosti, z vsem čarom, vse strastjo mladine — in enkrat ponoči je bilo šla je Anka k njemu gori v sobo ... Slaboumni Amandus jih je videl, šel je za njo po stopnicah in mrmral: Ustrelim, ustrelim! Zgodaj zjutraj je bila maša za- dušnica za njeno ranjko mater--Anka ni prišla k maši. — Kaplan, prišedši iz cerkve — zve od A-manda za Ankin greh. Takoj pove župniku, zatrjujoč mu, da ga je svaril. — A župnik mu je pokazal vrata. — Ko stopi Anka v sobo, jo župnik dolgo gleda v oči, povesi glavo in mrmra: Anka — ali ]e res? Anka pade pred rijim na kolena. Župnik pokliče Ivana in govori ž njim —, da mora takoj odpotovati in če ima kaj vesti — pride enkrat ponjo. Drugič je prišla za župnika nesreča — iz Ivanove hiše. — Anka in Ivan jemljeta slovo. Medtem pride Amandus z puško v roki, nameri na Ivana — a v istem hipu, ko ustreli — skoči vmes Ana in pade zadeta na tla--Anka se še v smrtnem boju krčevito drži Ivana, kaplan — sklonjen nad njo, jo vprašuje: Gospodična, ali obžalujete?! A župnik ga porine stran in moli. Deinde te absolvo r— Naj nihče ne zamudi te krasne predstave. — ivai: fe Celja. Kdor želi dobiti letošnje knjige Hrvatske Matice, naj se oglasi pri poverjeniku dr. Jurju Hrašovcu v Celju. Knjige se še dopošljejo v teku tega leta. Naročnina za člane Slovenske Matice Iznaša 4 krone. Martinovo veselico priredijo v nedeljo dne 9. novembra pri gostilničarju Krušiču na Lavi pri Celju.Za zabavo se bo skrbelo s srečolovom in šaljivo pošto. Na razpolago bo tudi Martinova gos. Vabimo k obilni udeležbi. Kje je bil dr. Benkovič? Iz Posavja nam pišejo: Te dni smo čitali v časopisju o telefonski debati v državnem zboru. Čudili smo se, da se ni k besedi oglasil tudi naš državni poslanec dr. Benkovič. Naša telefonska mizerija že vpije do neba. V tako velikih industrijskih krajih kot n. pr. Trbovlje in Hrastnik, ni telefona! Na Srednjem in Zgornjem štajerskem bodo imeli pa kmalu telefon v vsakem zakotnem gnezdu! Telefona ni dalje tudi na Zidanem mostu, v Sevnici, Rajhenburgu, Brežicah, da ne naštevamo trgov in mest na Kranjski strani. V Posavju nujno rabimo telefonsko zvezo z Zagrebom, Celjem in Ljubljano: a ni je doseči, ker imamo tako komoo-nega in nemarnega zastopnika v parlamentu, kakoi je dr. Benkovič! Iz Laškega trga. 20 letnica, ki jo je tukajšnje »Bralno društvo« praznovalo predzadnjo nedeljo, imela je v vsakem oziru nenadejano impozanten potek. Z izrednim zadovoljstvom se lahko danes spominjamo te prireditve, ki je glede dostojne praz-ničnosti faktično zasenčila vse, kar smo laški Slovenci zamogli sličnega prirediti dosihmal. Zasluge na tem pa grejo tokrat v prvi vrsti na rovaš požrtvovalne velikodušnosti vseh onih, ki so nam se svojim prijaznim sodelovanjem omogočili ta, vseskozi imponujoč sijaj. »Bralno društvo« si šteje torej v nemalo prijetno dolžnost, izffcči tudi tern potom svojo najtoplejo zahvalo osobito »Celjskemu pevskemu društvu« ter gospodu in gdč. Savin, ki so se svojimi odličnimi pevskimi proizvajanji največ poskrbeli k omenjeni prazničnosti celega slavja, — prvo po svojih vrlouspelih moških in divnih mešanih zborih, druga dva z očarajočimi, umetniško-podanimi sopran- in bas-, odn. bariton- solospevi. Isto priznanje in hvala gre tudi gosp. C. Pregeljnu, koji je s prav tako umetniško rutino preskrboval klavirsko spremljevanje obeh c. solistov. Zahvaljujemo se nadalje sp. g. dr. A. Božiču, ki je v svoji veleustrezni prijaznosti — (kot zastopnik »Zveze narodnih društev«) — v krasno zasnovanem slavnostnem govoru očrtal postanek in zgodovino našega društva, njega idealna stremljenja in delovanje tekom dosedanjih dveh desetletij svojega obstoja. Želeli bi le, da bi nam navduševalne in bodreče besede, s kojimi je svoj govor zaključeval, zamogle zares zadati nov, vzpodbuden in svež pravec K nadaljnemu narodno-smotrenemu delu. In slednjič se zahvaljujemo tudi vsem cenj. in milim nam gostom, tako domačinom, kakor okoličanom, ki so se vdeležili našega slavlja v tolikem Števila, da so sei pivniški prostori izkazali zdaleka premajhni. Dokumentirali so s tem jasno in dejansko, kako vrlo da umejo ceniti težaven trud rodoljubnega prizadevanja laških Sloevncev, — dejstvo, ki nam je v najlepše tešilo. — Nemalo pa se gnjevimo radi možnosti, da je bil nemara ta ali oni kolikortoliko dis-gustiran — in to radi dokaj »malovljudne« postrek-nosti pivniškega gostilničarja in njegovega osobja. Prepričani smo namreč, da bi bil način skrbnosti in »vsestranske« (!) pozornosti napram takratnim «našim gostom« gotovo korektnejši, boljši, ali vsaj manj pomanjkljiv, ako točasni krčmar »Bralnemu društvu« in njega težnjam ne bi bil tako nenaklonjen, kakor je žalibog v istini. A vzlic temu — in kljub vsej tesnobi ni primanjkovalo dobrega, lahko celo rečemo: najboljšega razpoloženja, k čemer je v najizdatnejši meri pripomogla neumorno svirajoča vojaška godba, koji smo istotako dolžni vsega priznanja, — že zlasti radi tega, ker se je s fino prera-čunjeno izbero svojih najrazličnejših komadov ume-la in znala izborno prilagoditi tako značaju našega slavja, kakor vsakočasni povprečni »štimumgi« med občinstvom vobče. Skratka: umestno je, ako pribijemo, da si laški Slovenci želimo še mnogo tako odlično- in vrlozadovoljujoče-uspelih narodnih praznikov, kot je bil ta. Naj bi nam pa usoda bila odsih-mal tudi ifialko milejša, nego doslej. Iz Št. Jurja ob J. ž. Pozor na žepe! V zadnjem času se silno množe žepne tatvine po Spodnjem Štajerskem, zlasti na raznih sejmih. Tako na primer je bilo na sejmu dne 28. oktobra pri Sv. Juriju ob Južni železnici okradenih več oseb. Francu Zavr-šniku iz Slivnice je nekdo ukradel denarnico, v kateri je imel 50 K; nekemu Janezu Arzenšeku iz Dobja je bila istotako ukradena denarnica z vsebino 24 K; Florijanu Bozeku iz Sv. Vida pa denarnica, v kateri je hranil 60 K; Martinu Kegliču iz Šmarja je izginila denarnica z 41 K in Jožefu Šramelu je tat izmaknil iz žepa 6 K drobiža. O tatovih ni duha ne sluha, kar priča, da se potepa po Spodnjem Štajerskem jako nevarna tatinska druhal. Iz Zidanegamosta. (Nesreča v cementni tovarni.) Dne 29. oktobra ti. je polagal sedlar Anton Kolar transmisijski jermen na strojno kolo. Pri tem je prišel transmisijskemu kolesu tako blizu, da ga je zgrabilo za suknjo ter ga vrglo kakih petkrat kvišku in naposled na tla. Težko poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zgorela je posestniku Janžeku v občini Marija-gradec pri Laškem hiša z gospodarskimi poslopji vred. Umrl je v Štorah pri Celju zdravnik dr. Leopold Rauchmann, star 38 let. Bil je med prebivalstvom prav priljubljen. Slavno, že skozi 40 let tisofikrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično prasljo domače mazilo čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša bolečine, vpliva na hitro ozdravljenja in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši. 1 puščica 70 v, se razpošilja vsak dan proti predplačilu. 4 puščice za K 3'i6 10 puščic za K 7'— poštnine prosto na vsako postajo. B. FRAGNER, lekarna ..Pri črnem orlu" PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ulice st. 203. H Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah. : Iz Št. Jurja ob juž. žel. Obesil se je minuli teden vrtnar deželne kmetijske šole Lenart Šantelj. Storil je to bojda zaradi slabih svojih gmotnih razmer. Iz Žalca. Zadnje tedne priobčujejo klerikalni časopisi naravnost falotske napade na različne u-gledne žalske tržane, kakor na g. Robleka, Kukeca in dr. Ljudski glas pravi, da je pisec teh grdih dopisov žalski kaplan Sohreiner. Proti takemu »apostolu miru in sprave« bi trebalo ukreniti na pristojnem mestu primerne korake. Kako pa pridemo do tega, da bi nas naši »dušni pastirji» v javnosti tako grdo obrekovali? Ciril-Metodovi nabiralniki v Trbovljah svedoče mesec za mesecem o narodni zavednosti in rodoljubni požrtvovalnosti naših rojakov v Trbovljah. Za mesec oktober se je nabralo 26 K 80 v in to pot je imel prvenstvo nabiralnik v gostilni Počivavše-kovi. Iz Hrastnika. Pretekli teden pravi dopisnik »SI Naroda« iz Hrastnika: Kam plovemo! Kedor zasleduje s paznim očesom zadnji čas neznosne razmere v narodnem življenju, ta lahko odgovori: Ne plovemo nikamor, ampak stojimo na enem kraju in brezbrižno gledamo kako se zida v Hrastniku steber za nemški most do Adrije. Nesloga, ta gnjusni kras vsega Slovanstva, se je zajedla v Hrastnik, da bi bilo treba jeklene volje vseh še količkaj narodno-čutečiih Slovencev v Hrastniku, da bi jo izruvali iz vseh src. Treba bi bilo v Hrastniku človeka, ki bi najpopred razložil zgodovino vseh na narodni podlagi ustanovljenih društev. Razmotrival bi naj navdušenje, s kojim so se ustanavljala društva, navdušenje, ki je nekaj časa vladalo po ustanovitvi istih in naposled, kedaj, zakaj in pri komu je začelo to navdušenje upadati in gotovo bi konec tega prt-senetil nad vse. Danes gori naše srce za našo lepo slovensko domovino, jutri pa ugasne ta ogenj in niti iskrica ljubezni do naše rodne grude nam ne ostane. In če se to godi pri ljudeh, ki bi morali drugim z dobrim zgledom kazati, kako je treba ljubiti tisto, kar so nam zapustili naši slavni predniki, potem pac ne smemo imeti upanja, da bi v Hrastniku še kedaj posijalo solnce vroče domovinske ljubezni. Slovenci v Hrastniku, predramite se že enkrat iz svojega spanja, izruvajte iz svojih src sovraštvo do svojih rodnih bratov, in v delu za narod bodimo bratje po srcu in krvi, in potem nam ne bode treba jadikovati, da pride na občni zbor za narodni obstanek toliko potrebnega društva, kot je naša «Narodna čitalnica« samo 8 oseb, ampak bodo pri drugem občnem zboru prostori natlačeno polni. Iz Kasaz v Sav. dol. nam poročajo: Uzmo-vičem, ki so posestniku Zupancu na njegovi pristavi v Libojah ukradli pred Veliko nočjo lepega junca, so že na sledu. Dva imajo že pod ključem. Iz Vranskega. Minuli torek je opazil posestnik in poštar g. Fr. Kladnik, da je pričelo goreti v njegovem gospodarskem poslopju. Požar se je bliskoma razširil po vseh ostalih gospodarskih poslopjih in hlevih ter vse upepelil. Zgorelo je tudi več glav živine. Hkratu pa je nastala velikanska nevarnost, da zgori tudi v bližini hleva stoječe poštno poslopje. Poštar Kladnik pa je imel dovolj prisotnosti duha, da je nemudoma telefoniral na vse poštne postaje v okolici tja do Celja, proseč nujne pomoči. Temu pozivu se je seveda nemudoma odzvala cela vrsta požarnih bramb, ki se jim je ko-nečno res tudi posrečilo, ogenj omejiti in rešiti poštno poslopje, škoda se krije z zavarovalnino. Iz Mozirja. Z ozirom na veliko važnost umnega sadjarstva se priredi tukaj dne 13. nov. ti. sadje-rejski tečaj in se toraj zlasti posestniki v tem okraju uljudno vabijo, da se istega v prav obilnem številu udeležijo. Poduk bode praktičen in se bode pokazalo: a) kako se izmeri prostor za nove nasade; b) kako se drevesa pravilno sadijo; c) kako se drevesa snažijo, oskrbujejo in varujejo raznih škodljivcev. Ob enem se priredi sadna razstava, na kateri si bode vsak lahko ogledal zlasti tiste sadne vrste, katere se kot najboljše priporočajo. Iz Noveštifte pri Gornjem gradu. Odkar ima naš č. g. župnik Ferme toliko opravka z občinskim u-radovanjem in s farovško posojilnico v Gornjem-gradu. se mu ne ljubi spovedovati tretjerednice. 1 e so pogruntale, da je gornjegrajski kaplan boljši spovednik, ker daje kot skušen možakar malo pokoro. Iz Št. Janža pri Rečici. V našem okraju so stare pritožbe, da imamo slabe okrajne ceste. To tudi drugače ni mogoče, ako pomislimo, kako nespametno se ž njimi ravna. Kakor hitro je cesta lepa in gladka, pa navozijo šodra na njo, da je komaj mogoče peljati z vozom. Koliko pri tem trpe konji, vozovi in konjska oprava, si lahko vsak misli. Povrh pa se še denar po nepotrebnem izmeče. Zakaj pa se rajši koloriže ne popravljajo, Ob straneh ceste vendar ni treba šodra. Ali bi ne bilo enkrat umestno, da bi se deželni odbor prepričal, kako nespametno se pod klerikalnim okrajnim odborom ravna s cestami. Iz Gornjega grada. Nedavno je kaplan Rabuza pridgal tudi o Krekovi ljubezenski aferi. Jezilo ga je, da se po gostilnah dobe napredni časniki. Trdil je, da se mora duhovnike spoštovati, četudi grešijo. Lepa tolažba! Ne vemo, če je nri tem mislil tudi nase. Iz Dramelj. Tukajšnji klerikalni intriganti se zmiraj repenčijo zavoljo občinskih volitev. Seveda najhujši so gi Ogrizek. Vsako nedeljo in praznik rohnijo v cerkvi, razlagajo politiko in druge stvari, ki ne spadajo v cerkev. Ali je treba v cerkvi razlagati, da ima mož tisto moč v sebi, da lahko da življenje drugemu? Ali je treba vsakokrat na prižnici gosti od brezverstva? Namesto, da bi se človek po- boljšal, se pa le pohujša. Namesto, da je cela vsebina pridige le narodna stranka, naj se rajši posvarijo tisti »nedolžni« Marijini otroci kakor tudi prednik Marijine družbe, da ne bo tako delal kakor na praznik vsih svetih. Bi še lahko več kaj napisala pa moram šivalni stroj goniti, da bom kaj zaslužila; potem si kar najhitreje »Narodni List« naročim. — Dolinska. Iz Arje vasi pri Petrovčata. V pondeljek zvečer je zgorela hiša veleposestnika Hansa Jeschouniga. Gasiti so pomagale domača, žalska, gaberska m celjska požarna bramba. Pohištvo so večinoma rešili, a je seveda veliko poškodovanega in razbitega, nekaj pa so tudi cigani, ki se klatijo po okolici, pokradli. Sfecbenpferd - liiijno - mlečno milo Bergmann & Co., Oečin n. L. (Tetschen a. E.) ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri nmnem negovanj n kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok ; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-26 Mariborski ofcraj. Izvrševalni odbor narodne stranke ima jutri v Mariboru svojo sejo. Nadomestne volitve za dež. poslanca Robiča. Po smrti dež. posl. Fr. Robiča je poteklo že davno 6 tednov. Vprašamo namestnika ekscelenco Cla-ryja, zakaj ne razpiše nadomestnih volitev? Kmečke občine v mariborskem, lenarčkem, gornjeradgon-skem in ljutomerskem okraju vendar ne morejo biti brez svojega zastopnika v deželnem zboru, zlasti še, odkar je dični naš Roškar tako bolan, da še komaj pride v trgatev k svojemu vinogradu, v Gradec pa več ne more! Ali pa duhovniška stranka nc želi volitev in se iste njej na ljubo zavlačujejo? Proti taki pristranosti moramo pač najodločnejše protestirati. Iz Maribora. V tovarni za poljedelske stroje tvrdke Ježek v Mariboru se sprejmejo trije učenci. Potrebna pojasnila daje podružnica Branibora v Mariboru (Narodni dom). Iz Maribora. (Javna predavanja.) Podravska podružnica «Prosvete« bo prirejala v zimskem času 1913/14 javna poučna predavanja iz različnih znanstvenih strok v mali dvorani Narodnega doma tukajšnjega. Med predavatelji so mariborski in tuji gg. profesorji, zdravniki, pravniki i. dr. Inteligentu bo s tem "dana prilika, da se seznani z napredkom moderne vede, da razširi in poglobi svoje znanje ln ne zaostane za duhom časa. Vendar bodo predavanja tako poljudna, da jih bo razumel tudi priprost, nešolan človek in bo imel od njih duševno korist in užitek. Vabimo vse Slovence, da pridno posečajo ta predavanja in si s tem širijo duševno obzorje. Vstop je vsakomur brezplačno dovoljen, le za sedeže se pobira režijski prispevek 20 v. — Prihodnje (že drugo) predavanje bo v četrtek, dne 6. tm. ob 8. zvečer. Predava g. prof. dr. L. Pivko: O narodnosti makedonskih Slovanov. Naslednja predavanja bodo pravočasno objavljena. — Odbor. Ponesrečil se je v Zg. Poljskavi sin izdelovalca kmetijskih strojev Franca Kampuša. Na trinajstletnega fanta se je zvrnil dva stota težki motor in mu prizadjal težke notranje poškodbe. Prijeli so v Frajhamu posestnika Jerneja Pre-gla, ki je kradel po slovenjbjstriški okolici transmt-sijske jermene. V konkurz je prišlo surovinsko društvo čevljai-jev v Mariboru. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Leskovar. Umrla je v Zg. Poljskavi poštna ekspedijentinja Jožefina Pivec. Obešenega so našli blizu Ruš v gozdu ob Dravi delavca Jurija Kuna iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. Delal je v Kieferjevi tovarni za kose. Pišek Franc, odstopi! Iz Orehove vasi nam pišejo: Najbližji sosedje, sorodniki in prejšnji prijatelji smo se naveličali Piška kot župana v naši občini. Prosimo vas. kdor dela tako grde kupčije s kmečkimi posestvi in izrablja svoje ugledno mesto med vaščani v lasten dobiček, ni mogoč kot župan! Se manj pa je po naših mislih Pišek odslej mogoč kot državni poslanec slovenskih kmetov! Razkosevalce kmečkih posestev, take brezvestneže, ki gonijo kmečke ljudi zaradi lastnega profita z grunta, imenujemo po vsej pravici kmečke sovražnike. To je tudi Pišek, zato mora tudi kot poslanec odstopiti. Poročilo »Narodnega Lista« o Piškovi pravdi so čitali zlasti kmetje v mariborskem okraju z največjim zanimanjem in dobili smo s tem poročilom mnogo novih naročnikov. Nekaj številk »Narodnega Lista« s poročilom o Piškovi pravdi je še na razpolago. Ptujski oHraf. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Po celi fari krožijo prečudne govorice, kako je prišlo okoli 50 desK na viničarijo č. g. župnika in kardinala Ivana Za-dravca? Ali se je zgodil čudež in so deske kar same frčale na viničarijo? Ali jih je dal tje spraviti č. g. župnik in kardinal? To bi smrdelo prav močno po tatvini. Špajsno je, da so se orožniki tako zelo za- nimali za tiste deske in so jih dali jastrebškemu občinskemu predstojniku v oskrbovanje. O tej stvari si bo dovolil »Narodni List« še več pisati; prosi pa ponižno č. g. župnika in kardinala Zadravca, da bi vse tiste dopise na prižnici prečital. Bralno društvo »Naprej« pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo 9. novembra ob pol 3. uri popoldne srečolov pri g. Zavcu. Pri tem svirajo domači tamburaši in nastopa pevski zbor. Skrbelo se pa bode tudi za več druge zabave. G. Zavec bode pa skrbel za izvrstno kuhinjo in nudil tudi dobrega »Haložana«. Čisti dohodek je namenjen za domačo šolarsko kuhinjo. Prijatelje mladine in dobre zabave k najobilnejši udeležbi vabi — odbor. Iz Ptuja. Mestni občinski svet se je posvetoval o tem, da se upelje za automobile, ki vozijo čez dravski most, posebno visoka mostnina, češ, da automobili most mnogo bolj zdelajo ko navadni vozovi in da so automobilisti navadno jako premožni ljudje, ki lahko kaj plačajo. Od Sv. Janža na Dravskem polju. Naša občina je sklenila samoslovensko uradovanje. Od Sv. Janža na Dr. p. V nedeljo smo videli na zgornjem Dravskem polju velik zrakoplov. Kakoi smo pozvedeli, je bil to zrakoplov »Steiermark» od štajerskega zrakoplovnega društva. Spustili so ga v zrak v Mariboru; v čolničku so bili 4 gospodje in ena gospa. Z Dravskega polja je odplaval zrakoplov preko Pohorja do Ribnice, kjer sta dva gospoda izstopila, ker je postal čolniček pretežek. Od tam Je priplaval zrakoplov čez Pohorje nazaj in se spustil na zemljo pri Hočah. Iz ormoške okolice. Pred par dnevi sta šle polsestri Kristina Cimerman in Frančiška Anovšek zjutraj na njivo delat. Starejša, Frančiška se je za par trenotkov odstranila, med tem pa je Kristina zanetila ogenj. Bila pa je tako neprevidna, da je s kriloni prišla preblizu ognja. Krilo se ji je užgalo in zadobila je tako težke rane, da so io morali prenesti v oi-moško bolnišnico, kjer je pa kmalu na to umrla. Volitve v ormoški okrajni zastop. (Sramoten kompromis klerikalcev z Nemci.) Poročali smo vam svoječasno, da so naši klerikalni veljaki sklenili za volitve v okrajni zastop iz samega sovraštva do slovenskih napretfnjiakov sramoten kompromis t ormoškimi Nemci. Obljubili so jim za volilno pomoč v veleposestvu in kmečkih občinah podnačelnika okrajnega zastopa, še enega odbornika in enega člana v okrajnem šolskem svetu. Na ta način bi se stališče Nemcev v okraju na ogromno škodo slovenske stvari silno zboljšalo. Vprašamo deželnega poslanca Meška, ki smo ga doslej smatrali za narodno čutečega človeka, ali je imel on svoje prste pri tej umazani in sramotni mešetariji z Nemci ali ne? Tega si skoro ne moremo misliti, da bi klerikalci v okraju brez njega kaj sklepali in bi se res udali popolnoma vodstvu kakega —- Roberta Ko-šarja, po milosti svoje žene »veleposestnika« pri Sv. Bolfenku? V takih okoliščinah je narodna dolžnost Središčanov, da ne puste klerikalno-siidmarkovske koalicije v ormoškem okrajnem zastopu na krmilo. O tej zvezi bodemo pa še javno govorili. Od Sv. Bolfenka pri Središču. Dne 27. oktobra je začelo ob 8. uri zjutraj goreti pri posestniku Pu-klavcu v Brezovčaku, občina Vitan. Zgorela je med drugim kobila in 5 svinj. K požaru je prihitela napredna vitanska požarna bramba in delala, kar je mogla — dočim so duhovniški podrepniki brez dela okoli stali, zijala prodajali in se iz gasilcev norca delali. Tako pojmujejo naši »katoličani« krščansko ljubezen do bližnjega celo v slučajih, če gori pri kakem »somišljeniku«. Umrl je pri svoji materi v Hanakiji na Morav-skem velečast. gosp. Janez Rajmund Kubinek, duh. nem. vit. reda bivši kaplan v Ormožu in župnik črnomaljski v 39. letu svoje starosti. R. i. p. mm oKrij. Konjiški župan Klemen ie odložil svoje mesto. Med konjiškimi nemškutarji se bijejo že dalje časa hudi notranji boji, čijih posledica je tudi odstop sedanjega župana. Iz Konjic. Časopisi so poročali, c!a pojde okrajni glavar v Konjicah pl. Lehman v pokoj. Okrajno glavarstvo Konjice obsega le konjiški sodni okraj, v katerem prebiva — lahko se reče — samo slovensko prebivalstvo. Še tista peščica tržanov v Konjicah in Vitanju, ki se prištevajo Nemcem, zna bolj slovensko kakor nemško. Mi zahtevamo kot naslednika Slovenca ali vsaj nepristranskega človeka, ki je slovenščine v jeziku in pisavi popolnoma zmožen, ki tudi rad v slovenskem jeziku uraduje, splon vseskozi v jezikovnem obziru pravičnega in nam naklonjenega moža. Gospodje državni in deželni poslanci brigajte se za to imenovanje; pa o pravem času je treba delati!!! SloVtniegrafti okraj. Iz Šmartina pri SI. G. (Poroka.) V pondeljek dne 27. tm. poročil se je naš velečislani gospod župan Ivan Kac z gospodično Anico Zormanovo s Tomaške vasi. Vrlima novoporočencema naše najsrčnejše čestitke! Na mnogaja leta! Čitalnica v Šoštanju priredi svojo prvo igro v tej sezoni v nedeljo dne 9. novembra ob 3. uri popoldne. Igra se ljudska igra v 4. dejanjih »Stari in mladi«. Prihodnja predstava v nedeljo 7. decembra »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih. Ponesrečil se je 29. okt. ob 4. uri popoldne duhovni svetnik in upokojeni dekan vuzeniški Tomaž Mraz v Gradcu. Pri sprehodu na Murskem trgu ga je prevrnil tramvaj. Padel je na hrbet in na ostrem tlaku se precej ranil na glavi ter obležal brez za- vesti. Zanesli so ga v bližnjo hišo, kjer ga je zdravnik obvezal za silo in dal prepeljati v bolnišnico u-smiljenih bratov. Upamo da bo kmalu okreval. Iz Šoštanja. Bil sem v Šmartnem na Paki. Ko se odpeljem z vlakom domu, sem opazil, da vladajo na postaji Rečica na Paki žalostne razmere. Na stranišču ne najdeš luči. Ce je že Rečiška vas klerikalna. ali mora potem povsod vladati tema? Sprejemajo se pa od nekaterih železniških uslužbencev napitnine; ako je pa ne daš dovolj velike, se te odpravi kakor psa pred vrati. Sploh se postopa s strankami neprijazno. Ali si postajenačelnik misli, da je pod okriljem Pirtošeka, kaplana, župnika in poslanca Verstovšeka na kolodvoru vse dovoljeno? Ako ne bo kmalu boljše, bomo morali podregati malo pri ravnateljstvu v Beljaku. Mera je polna. Ako ne bo boljše, pridemo še z drugimi rečmi na dan. mm oHraj. Nova automobilna zveza Krško-Rudoliovo. Poskusna vožnja na tej progi se je vršila 4. nov. t. l., v sredo dne 5. novembra pa se je pričelo z redno dnevno dvakratno vožnjo. Autoomnibas je družba Globočnik-Kastelic naročila v Puchovi tovarni v Gradcu. Automobil bo začetkom oskrboval samo osebni promet, v kratkem pa bo prevzel tudi vozno pošto. Voz je povsem moderno opremljen, popolnoma zaprt in ima prostora za 12 oseb. V zimskem času bo voz kurjen. Autobus bo odhajal iz Krškega ob 7.30 zjutraj in ob 3.30 popoldne, ter iz Novega-mesta ob 11.10 dopoldne in ob 6.10 zvečer. Prihajal pa bo v Krško ob 1.10 popoldne in ob 8.10 zvečer, ter v Novomesto ob 9.30 dopoldne in 5.30 popoldne. Autobus bo imel zvezo z vlaki v Rudolfovem in na Vidmu, v Rudolfovem bo vozil tudi na železniško postajo oziroma iz postaje. Vozne cene in druge določbe objavljene so na automobilnih postajah ter po raznih gostilnah. Iz Kozjega poročajo: Tukajšnji mesar Sotošek je zaklal vola, ki je bil bolan na neki kužni bolezni in sicer le nekaj ur poprej, predno bi bila žival crknila. Meso je v mesnici poprodal. Vsi njegovi odjemalci so zboleli vsled zavživanja tega mesa, nekateri celo nevarno. Proti Sotošeku se je vložila kazenska ovadba. Kdo pa in kako ogleduje meso v Kozjem? Prijeli so izseljevalnega agenta Jakoba Turka, poprej gostilničarja v Dobovi in sedaj nastanjenega v Karmelu pri Radečah, ker je pridobival za Kana-dian Pacitic izseljence. Za vsakega je dobil od družbe 30 K nagrade. Iz Kozjega. V občini Zagorje je zmagala že preči več meseci slovenska stranka pri občinskih volitvah nad prej vladajočo štajercijansko. Ko so štajerci-janci videli svoj propad, so se pa oni proti izidu volitev pritožili. Ta pritožba leži sedaj pri štajerski namestniji in v občini gospodarjo lepo trije štajei-cijanci naprej. Nujno je želeti, da bi bilo teh razmer vendar enkrat konec. Iz Dobove pri Brežicah. Veliko škodo in preglavice dela Sava vsled regulacije vasi Loče. Glavni tok Save je bil dosedaj v strugi pri Kranjski in-ni prizadjal bogve kake škode. Ker pa se je začelo graditi najprej ob kranjski strani, je odbil jez glavni tok na štajersko stran, kjer si sedaj išče nove struge ter povzroča neizmerno škodo. V kratkem času je odjel nad sto oralov skoro meter debele rodne zemlje. Nedopustno je to ravnanje in je dolžnost vlade z ene strani takoj ustaviti in preje omejiti razjeda-jočo moč odbitega toka, ker je v neizogibni nevai-nosti še nadaljnih sto. če ne še več oralov sveta. Pripomniti pa moramo, da so nekoliko sami Ločani krivi, ker se niso mogli pogoditi z inženirjem radi naprave broda. Krivda pada na takratni občinski odbor, ki ni bil dovolj odločen in sedaj lahko vidi, kako zamore inženir nagajati. Kaj pomaga hoditi sedaj do Benkoviča, ko bo kmalu ves svet odnešen, brod pa bo vedno težje vozil, ker se mora za vsako vodno stanje posebej popravljati dohod. Sto oralov je voda odnesla, najmanj sto jih še bo, zato se pa še kierikrat zatecite do pobožnega Benkoviča, ki je pri \se n ,gral svojo po^bno vlogo. Najbolj smešno pa je, da morajo Ločani plačevati davek za odnešen s- et, kljub temu pa ne bo prostor njihov, ker voda ne more nič zato. če si je izbrala drugo pot. 1-iavzapiav je dolžnost v io j regulaciji pazno slediti, ker so se takoj v poeetku dogajale nerednosti in gOiOvc tudi sedaj ni vse v redu, kajti nanren regulacije je \endar ,5aje?i;; razdirajočo silo vode, ne pa ji še dati priliko napraviti kolikor mogoče največ škode. - EjtttotnersKf okraj. Dvorazrednica v Vučji vasi se glasom odredbe c. kr. dež. šol. sveta v Gradcu z dne 11. okt. t. 1. razširi čim prej v trirazrednico. Umrl je v Ljutomeru mizar in posestnik ,. Pichlar v 60. letu svoje starosti. Gasilno društvo v Noršincih pri Ljutomeru priredi v nedeljo 9. tm. tombolo v gostilni g. Vaupotiča v Noršincih. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Zakaj zasluži ■ kocka za govejo juho m najpopolnejše priznanje občinst- 1 I va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let f obstoječa in svetovno inana Liebig -ova družba.Liebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, . izidjučno v lastnih tovarnah, ki delu-| jejo pod znanstveno kontrolo in more |L zato prevzeti za dobro kakovost j mk OXO kock za govejo juho m Vm. vsakeršno mogoče jamstvo. Jfi Marfinova gos bo na razpolago vsem č. gostom pri „zvezdi" v soboto dne 8. novembra. fflBčmvjAtr Dober nasveta se zanimate za dobro vinsko kapljico ter hočete "biti s postrežbo terjbia-——————— gom popolnoma zadovoljni, tedaj se zaupno obrnite nanovo upeljano zalogo „ Južnotirolskih ter štajerskih vin" S Celje. Gostilna ,pi*i Jelenu1, Graška cesta št. 37. Celje. Razne noVosti. Ema Destinnova v levji kletki. Iz Berolina poročajo: 29. oktobra dopoldne je igrala slavna češka pevka Ema Destinnova v svrho kinemotografiranja v malem gozda Neubabelsbergu pri Berolinu v levji kletki pred povabljenimi gledalci. Ema Destinnova je pela s tihim glasom arijo iz »Mignona». Pri tem je en lev sedel na pianinu, drugi je ležal pod njem, tretji pa pri nogah pevke. Gledalci so to gledali z velikim razburjenjem, dočim je bila pevka popolnoma mirna. Po zdravniških poročilih jako dobro služi pri trganju, protinu in neuralgiji kontreuman iz lekarn« B. Fragner, Praga. On olajša bolečine, odpravi o-tekline in razmehča členke. Glej inserat. Pri vsakem gospodarstvu se pripeti, da se pri različnih opravilih kdo rani; v takih slučajih se svetuje rane varovati pred vnetjem in nesnago. V ta namen je pametno, si izbrati tako sredstvo, katero hladi rane, olajša bolečine in je za celjenje primerno. Znano pražko mazilo, iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, katero se dobi skoraj v vseh domačih lekarnah, vsebuje vse imenovane lastnosti in se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. USTNICA UREDNIŠTVA. Listnica uredništva. Šoštanj: Čitalnična predstava je bila vendar v »Slov. Naroda 31. okt. namenjena! Isto notico sem dal sedaj v »Nar list«. Pozdrave! t— Ljutomer: Komarov Mihalek, kje pa tičiš, da se nič ne zglasiš? Vse že željno čaka kakega glasu od tebe! Z veseljem pozdravi vsak, kdor trpi na protinu, trganju ali ischias od mnogih zdravniških autoritet priporočeni KONTREUMAN To sredstvo slnii za hitro pomirjenje in odpravo bolečin, oteklin, napravi Členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranja, ribanju ali obvezah. 1 tuba 1 krono. Izdelovalec in glavni zalagatelj B. FRAGNER, lekarnar dvorni založnik, PRAGA III, št. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tuba za 1 K 50 v 5 tub „ 5 K - v 10 „ „ 9 K — v Pazite na ime preparata in izdelovalca. Zaloga v lekarnah. Ustanovljeno 1862. Telefon 37.204. Rudolf * Geburth c. i. kr. dvorni strojnik Dunaj VII., Kaiser str.71 (na voglu Burggasse Zaloga štedilnikov in peči za vsako porabo Vse vrste raznih peBi, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči, pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje peči „Helios". 161 26-14 Najboljša, najbolj preizkušana, cena obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo •I 'okomobili ln motorji. Se sme postaviti brez Koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha. Naprave s sesalnim plinom. najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti. z vsakim načinom obrata (motor, voda, gepelj). — Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. — Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. in kr. prlv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardt-a sinovi, Mlini za debelo in fino moko <33 esa Kupujte samo najboljša in vsakovrstna direktno p n dalmatinski tvrdki dalmatinska vina tsa p« ct> -t33 Težko dobivanje zob. Svežih in zdravih lic postanejo bledični otroci, ako jim daje mamica redno, na rast lahko vplivajoče, redilne Scottove ribje oljnate emulzije. Kar še posebno povzdigne vživanje iste pri otrocih, je blagodejen vpliv za časa dobivanja zob. Znano je, da so mnogi otroci v tem času najbolj čmerni, ker jim zobki težko predro čeljusti, kar jim seveda povzroča bolečine, radi katerih se ne morejo umiriti. Kdor hoče otrokom preprečiti te bolečine, ta bo gotovo posegel po Scottovi emulziji, katera se je že desetletja sijalno izkazala. Ista vsebuje v povoljni obliki potrebne snovi za rast zobkov, pomaga mlademu teleM do novih moči in pomore, da dobi otro^ kmalu zdrave zobčke popolnoma brez bolečin. Cena originalni steklenici je 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Ako se pošlje 50 v v znamkah na Scott & Bowne, G. m. b. H., Dnnaj VII., in se sklicuje na ta Časopis, pošlje se mu ena pošiljatev potom lekarne na poskušnjo. 590 POSLANO. V prizivni obravnavi v moji zadevi z g. A. Mahnom, posestnikom v Trnovljah, je podal g. A. Mahen izjavo, v kateri je preklical svoje trditve o meni kot neresnične. V Petrovčah pri Celin. Anica Ježovnik. Strojepisni in tesnopisni tečaj se pričenja ta teden. Priglase še sprejema podpisano društvo. —-Na razpolago je več mladih strojepiscev za odvetniške in notarske pisarne z zmernimi zahtevki. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. * Mala oznanila. Vsaka mastno tiskana beseda stane lO Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== inserat ne priobči. - Ženitna ponudba. Dekle 32 let staro, s premoženjem čez 1000 kron, izobraženo, izurjeno v vseh strokih gospodinjstva, fina kuharica, zaradi pomanjkanja znanstva, še želi seznaniti z dobrosrčnim mladeničem ali vdovcem. — Prednost imajo železničarji. Pisma prosim naj se pošljejo na ta list pod šifro „32, na veselo svidenje 1" 598 2-1 Pa ;t V naj m bila za trgovino v vasi Ponikva o'a južni žel., tndi krčma zraven po dogovoru. Hiša je 10 minut od železniške postaje Ponikva, v dobrem stanu. Trgovina se lahko takoj odpre. Konkurence se ni bati, ker je splošna želja tukajšnjih posestnikov, da bi se drogi trgovec tu naselil. Kdor bi botel to prevzeti, naj se oglasi pri Francu Podgoršekn na Ponikvi. 599 1 40-50 K tedensko si lahko vsako po strani zasluži brez kapitala, brez težav v svojem poklicu. — Pojasnila daje brezplačno Ignac Althammer, Konigin-hof na Labi 639. 697 2-1 Močnega in pridnega učenca dobro izšolanega, poštenih starišev sin, sprejme za mešano stroko takoj tvrdka And. EIsbacher v Laškem trgu. 599 2-1 ! 500 kron 11 vam plačam, ako moje „Ria • balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny,Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko Prisrčno se zahvaljujem gg. zdravnikoma dr. T. Cervinku na Polzeli in dr. E Šerku na Vranskem, da sta potom operacije srečno rešila mojo hčerko gotove smrti. Frane Šporn, 596 posestnik v Braslovčah. Pozor! A. Gruden, Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila 187 -33 Geestemunde (Bremerhaven). [k, [l Steckenpf er d - b ay - rum Bergmannn & Co., Dečin h. L. (Tetschen a. E) ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabraDjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimeiijah in brivnicah. 148 20-19 Loterijske številke. Line, dne 31. oktobra 1913: Trst, „ 6. novembra „ 13, 80, 39, 1, 90 18, 55, 71, 19. 59 Tehnični učni zavod Podmoklfe^Sf; Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. 585 26 -i 176 33 Nova, stara, vma in droženko lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fn. Ferlinc v Šmarji pri Jelšah. Lepa hiša v prekrasni legi, oddaljena 10 minut od Celja, s 4 stanovanji in sicer eno z 2 sobama in kuhinjo, eno z eno sobo in kuhinjo, in dve, obstoječi iz ene sobe s štedilnikom. Zraven je vrt za zelenjavo, sadonosnik, dobra voda. Proda se pod ugodnimi pogoji. — Vprašajte na Zavodni št. 68 pri „vožnji s čolni". 589 za trgovino z mešanim blagom s primerno šolsko izobrazbo sprejmeta Robert Zanler & sin, Št. Peter v Savinjski dolini. 662 3—2 Prodajalka vajena nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, ki bi imela veselje do trgovine s čevlji, v starosti 20 do 24 let, * t se takoj sprejme. Pisma s ponudbo se naj pošljejo Ivanu Berna, Celje« Gosposka ulica št. 6. 573 2—2 Sprejmem ttČCtlkO ao.- . za svoje konfekcijsko trgovino iz poštene celjske slovenske rodbine, ki bi mogla stanovati pod nadzorstvom starišev ali rediteljev. 587 VitiKo ?nsto4rh, Celje, /far. dota. Proda se novozidona hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in velikim hlevom. Dva vrta in 1 oral zemlje nasajene z drevjem, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno je 15 minut od Celja, ob veliki cesti. Cena je 16.000 kron, 6000 kron je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravna za obrtnika ali pen-zijonista. Izve se pri posestniku Martinu Novak v Čretu, p. Štore. 588 5—i Za jesen in zimo so dospeli že najnovejši in najelegantnejši čevlji v moderni obliki za gospode in dame. črni in rjavi. V zalogi vedno fini oficirski čevlji, dalje čevlji za lov, telovadbo in za dom, gamaše, galoše, otroški čevlji v veliki izbiri. Točna postrežba tudi izven Celja. Čevlji za gospode .... K 12-22, čevlji za dame......K 11-21. Za obila naročila se priporoča 593 2-1 Štefan Slrašek zaloga ln Izdelovanje čevljev Celje, Kovaška ulica. Po ceni, solidno in hitro. Popravila točno. » Št. 43.500 II. 5020 595 2-1 RAZGLAS. V svrho pospešitve po deželi še jako zaostalega kletarstva (ravnanje z vinom in sadjevcem), je deželni odbor sklenil, da se vrši na deželni vinarski šoli v Silberbergu pod vodstvom dež. vinarskega in sadjarskega ravnatelja Antona Stiglerja šestdnevni kletarski tečaj od 12. do vključno 17. januarja 1914. Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki bo pred- in popoldne, nič plačati, vendar morajo sami skrbeti za hrano in stanovanje. K tečaju se bo pripustilo 25 udeležencev iz vrst tudeželnih posestnikov vinogradov in gostilničarjev. Prijaviti se je treba najkasneje do 5. januarja 1914 pri dež. odboru. Za štajerski deželni odbor: Edmund grof Attems. mir m zavarovalna zadruga v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. —— CROATIA_ | Ustanovljena 1884""] 3 6 6 | Telefon Stev. 25-94"] Podružnica: v Trstu, via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske ln Preradovlčeve ulice. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novlsad. OsjeK, Reka. Sarajevo. Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičniu (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) $ gg 3. Zavarovanje steEfenih šip. gg gg Zadružno imetje v vseh delih znaša............K 3»013«332'66 Letni dohodek premije s pristojbinami...........n 1,486.297*56 Izplačane škode ..................... 5,624.162 96 == Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. - Natančneje imformacije daje Glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet in Slivar) in podružnica „Croatiae" Trst, via del T)ayatoio štev. 1, II. nadstropje. iz boljše hiše in s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v večjo trgovino s papirjem in galanterijskim blagom na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe1 se naj pošljejo na uredništvo Nar. Lista V Celju. ®ovi; 567 3—3 mm t rt Barheti, flaneli, modno blago, bale, ^ platno, damasti, kanafas itd., vse novosti, katerjj razpošilja franko dobro znana razpoSiljalnlca UL, S. ]. Havlifah in brat, Fodebrad (Češko). 559 8—4 Tndi razpošiljamo 1 ovoj 40 m ostankov od letnega in zimskega perila sortirano v širokosti od I do 8 m za le 18 K franko po povzetju. Ugodna prilika za nakup! Poceni. Pozop ! Pozop ! 80.000 parov čevljev! !4 part čevljev za le 9 K! Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naročilo razprodati večjo zalogo čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega usnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne. 524 10—6 Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno In franko. 340 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic iti utež. H. Volk, Šoštanj Kemična pralnica oblek. A 575 4-2 Točno ln solidno delo, nizka cena. asa Zbiralnica za Celje1 modni salon los. Hočevar, Kolodvorska ulica 5. promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Burstk v Celju Cena zmerne. Postrežba točna. m tm (fM^ Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica £ Cerweny Kostelec, češko. | 40 metrov ostpjpv kaaafasa, blaga za £ obrisače, platna ali drnka pošiljam za g K 24"— proti poštnemu povzetju. 413 -15 o CO^O^OOOO vOOOdOOd OOO^OOOI šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovlhah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; SIoy. Gradec, Glavni trg 46. Swarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom nSinger" ponujam stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih stroje? v konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. 36 -10 Na vprašanja vedno zaželjeni odgovor. Vzorci za vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. Slovenci! Nikar tujcem svoj denar! Priporoča se Vam v nakup R. Salmič, Celje I Narodni dom. To je največja injnajcenejša razpošiljalnica J pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike. 66 50-42 Zahtevajte cenike I Zastonj in poštnine prosto 1 Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je ■ najbolj pripoznano po celem svetu. \\ / r, Rt iU Najboljše in najmodernejše sukno ia moške in volneno sa ženske obleke razpošilja najceneje - SS&53F* R. Stermecki, Sfts, m Vzorci in cenik čez^tisoč stvari s slikami poštnine prosto A - il ,i'» sija 169 20-12 C 03 3 i S JŽ 00 a 53 c« (B C 2 N tsi a> s- > PQ N ftl 55B ZVEZNA TISKARNA V CELJU, gggj Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zla talnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S o o ® ST 2. < B D- — 3 d B 93 S. — c P B s« ~ ?* o fcC • fe© -s Lastna knjigoveznica. Ej? pegistpovana stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo V GABERJU PRI CELJU XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx pet od sto S1 Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago. Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt, stavbe. 86 49-43 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št 12 Avstr. podtne hranilnice račun Štev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak četrtek od 9.-12. ure, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. ur? XXX dopoldne. XXX HSS ■■ ■ Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ =m m Narodnem domu. Za varnost Šmarje, So- Q prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ® dopoldne in jih obrestuje po X i I Al Stanj, Sevnica, Vransko in Gornji- od dneva po vlogi do dneva dviga jI j ||| grad In rezervna zaklada, katera ter pripisuje obresti vsakega pol /I 1 "I leta h kapitalu. — Rentni davek f li I« plačuje hranilnica suma ter ga ne I ) Il J odteguje vlagateljem. Za varnost -A. \lA |V/ vlog jamčijo okraji: ■H znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -38 H je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. m