*L.ioa. V Gorici, v četrtek dne 23. decembra 1909. hftaja trikrat na teden, m sicer v torek, Četrtek n soboto ob 4. viri popoldne ter stane po poŠti preje-maua ali v Gorici na dom posiljana: vse l'ta............lii K */, »',¦'........10 .. ;/,..'„;•,..'. .... .;'¦;*«-.,. ' - "PcA-anifKr? ittf%lke-«ti&tf>'JO vitrT; ;'* *w „S0ČA" ima naslednje izrodise priloge : Ob novem etu „KaŽipot po GoriSkem in GradiSCanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvci"\ Naročnino sprejema upravništvo v Oosposti ulici Štev. 7 1. nadstr. v „,*o^lf .Tiskarni*1 -'a. (Jabršfiek.: Ifa naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raSunijo po IVtit-vrstah {Se tiskano, !-kiat . G v, 2-krat U v, žj-krat 12 v vsaka vrsta.' Večkrat po pogodbi. VeSjo Črke. po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavne. T«Ž»JX7QHX. '" Uredništvo 3k#fl4& se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v Gorioi v I. nadstr L urednikom je mogoSe govoriti vsak dan od 8. do 19 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;, ob nedeljah in praznikih od 9. do lž. dopoludne. Up ravni S t v o se nahaja v Gosposki ulici it 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni Naročnino in oglase je ulaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, rekla-nacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj ' se pošljejo le upravaištva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „So5o" mfc petek in stane vse leto 3 K 20'vin. aH gld. 1-60. „So5a" iu „Priinore « se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah; J. Afrio, Gledalka nI.-, V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinmjr, Tržaška cesta l; Marija Bregaat, Ponte Nuovo 9; Hen Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova ski. na GoriSfehr Peter Krebelj, Kapucinska, ul. 1; Terena Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Plesko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta: Iv. Sar-dagna, Gosposka nI.; Jos. Schwarz; Šolska ul.;1 Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarrii LavrenčiS na trgu deila Caserma. Odgovorni urednik in izdajatclj|I v a n Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. Dopolnilna volitev. K f a 1 * IS] -jo . . 35 —. 159 — Ajdovščina . . 108 —. 32 1 . . 24 1 134 89 Anhovo . . . . 25 — 174 — Avber . . . . . 5 38 54 _ Avče ... . 4 — 81 _. Banjšiee . . . . — _ _ _ Bate..... 5 7 94 — BHjana . . .'. . . 15 2» fc» «4 •& Skrbina...... n 5 60 16 Šmarje...... . 1 85 76 — Štanjel...... 12 67 60 — Štjak....... 10 3 108 — Štorje ... . . . — lis 1 — Št. Viškagora , . . 60 . —' 98 15 Temnica ..... 9 6 99 14 Tolmin...... 302 2 294 5 Tomaj ......— 192 30 — Trjbuša..... 19 32 18 — Trenta...... — — 46 — Trnovo (Gor.) . . 17 17 97 32 Lokve...... 3 _ 69 22 Trnovo (Kobarid) . — -- — Veliki dol .... 8 1 66 — Vogrsko..... 19 33 103 2 Vojščica .... — 16 64 — Volče...... 55 3 166 — Vrtojba...... 16 Ul 128 109 Vrtovin ..... 60 — 76 — Zgonik...... 34 3 49 1 Žaga....... 105 — — — Zabije ...... 9 12 46 12 Gorenje številke so podane po privatnih poročilih, v katerih je najbrže kaj pomot. Uradni razglas o dopolnilni volltvi kaže te številke: Sodni okraj goriški: Oddanih glasovnic 5641, neveljavnih 5, veljavnih torej 5636. Dobili so: Vrtovec 596 glasov, Vran 1343, Zlobec 3036, dr. Turna 650. Razni 11.' Sodni okraj ajdovski: oddanih glasovnic 2337, neveljavnih 10, veljavnih 2227. Dobili so: Vrtovec 865, Vran' 82. Zlobec 1334, dr. Turna 40. Razni 6. — Sodni okraj kanalski: Oddanih glasovnic 1623, neveljavna 1, veljavnih 1622. da vsebine in mu postavi cilj, ki ga je njegovo srce iskalo... Zaman!... Zaman sije solnce na gladko ledeno planjavo, ne udahne ji življenja, ki ga ni... Obupan je postajal in bilo mu je težko. Tedaj je prejel od brata vabilo, naj pride za praznike domov. Kakor tajen klic izgubljenih sanj, se mu je zazdelo in odločil se je na pot. Ravno na božični večer, da zaživi v spominih otroških let in mu postane spet voljno... Mrak je zagrinjal dolino in sneg je padal gosteje. Ivan je stopal zamišljen in komaj zapazil, da je blizu doma. Brat ga je vsprejel prijazno in kmalu je sedel sredi njegove družine, v zakurje-ri, svetli sobi. Ženi in otrokom je čital za-dovoljnost na obrazu. »Srečen si, Frdnc!« je nagovoril brata po yečerji. »Kakor vzameš! Živimo, hudih ne-; prilik ni. Kako pa po svetu?« Ivan se je nasmehnil. Nato se mu je zmračilo čelo. »Tujina ne more zadovoljiti človeka. Ne razume te, kakor je tudi ti ne razumeš!« »Gotovo, bolje je doma...« »Svetla je in solnčna na videz in mnogo pričakuješ od nje. A ne da ti ničesar, pusti te, da pogineš! In prijatelji, ki jih najdeš v trenotnem razpoloženju, so takšni.« Dobili so: Vrtovec 353, Vran 25) Zlobec 1622, dr. Turna 5. Razni 13. Glavarstvo Sežana: oddanih" glasovnic 3485, neveljavnih 11, veljavnih 3474. Dobili so: V r t o v e c 805 glasov, Vran 786, Zlobec 1455, dr. Turna 405. — Razni 23. Glavarstvo Tolmin: oddanih glasovnic 4810, neveljavnih 49, veljavnih 4761. Dobili so: Vrtove c 1373, Vran 75, Zl o b e c 3196, dr. T u m a 114. Razni 3. Glavarstvo Gradišče: oddanih glasovnic 632, neveljavnih 8, veljavnih 624. Dobili so: V r t o v e c 87, V r a n 47, Z1 o-b e c 483, dr. Turna 4. Razni 3. Skupno; oddanih glasovnic 18.528, neveljavnih 84, veljavnih 18.444. Dobili so: Vrtovec 4079 glasov, Vran 2358, Zlobec 10.730, dr. Turna 1218, Razni 59.-- Izvoljen j e t o r e j klerikalni kandidat Zlobec- Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda nam je izročila gdč. Fonova s Solkanske ceste 9 K, katere so »izzajčali« pri večerji vneti lovci-zajčarji. Ob drugi priliki se je nabralo K 2'50. Skupaj K 11*50. Vrle * zajčarje« in pridno gospico Bog poživi! •Rojaki, izpolmijte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. m.! »Vse drugače tu. Kruha imam dovolj« Tedaj je Ivan vstal, zažgal cigareto in jel hoditi po sobi. Naenkrat se mu je zdelo smešno, da je prišel domov in brat je posta! v njegovih očeh filister... Kmalu potem je ostal sam v sobi. Pod oknnm se je začul tih-šepet, stopinje v mehkem snegu.. Nato je zadonela v tiho snežno noč pesem. Božična peserrr. kakor jo je pel nekdaj sam... V pesmi je bila radost,- razlita po poljani ter hrepenenje, plavajoče nad njo... Zamislil se je... »Glej, srečen si bil nekoč, ravno takšen si bil in od vsega.tega — kaj je ostalo?« Postal je vznemirjen. Kje je mir, ki ga je prišel iskat? Rane, že napol zace-pljene, je prišel obnavljat! Oblekel se je in stopil v tiho noč. Nehalo je snežiti jn nebo se je zjasnilo. Vse modro in posuto z zvezdami, ki so si', ogledovale v zmrzujočem snegu. Vse vesele, kakor je bila vesela dolina v svoji svežesti... To je Ivana razjarilo... Kaj je ni črne noči'in ne grmi na nebu, da odpodi nemir iz njega! In kaj ne sneži v viharju in plakajo krog njega topoli! šei bi z vetrom po polju, zgubil bi se v njem in za vekomaj bi Odleglo i Prišel je iz vasi. Oreh, star in košat, je sipal kosmiče s sebe, kakor starec, ki Škofovi zavodi v Gorici. (Dalje.) ; Nadškof daje potem duhovnikom navodila, kako previdno naj govorijo na pri-žnici d potrebi njegovih zavodov: kakšna velikanska dobrota za celo škofijo bodo ti zavodi. Nato pa nalaga duhovnikom, da naj omenjajo, ko vabijo k prispevkom za škofove zavode, nadnaravne motive, uspešne za nabiranje, za očiščenje grehov in za zasluženje v e č n e g a ž i ij e n j a. Torej ni le zadosti reči: dajte, verniki, sem denar, da bo zidal nadškof zavode, kateri bodo Vam neizmerno koristili, marveč reči se mora tudi, d a s e o č i s t i g r e h o v t e r s i z a-služivečn oživljeni e, kdor kaj da za škofove zavode, »Kdor kaj da, v nebesa pocaplja, kdor nič ne da, v pekel porom-plja« —- pravi ljudstvo ob izvestnih prilikah. — Človek se pri tem nehote spomni slovitega Janeza Tecija, znanega pridigarja in barantača z odpustki v 15. stoletju. Kakorhitro je zacvenkalo v njegovi veliki mošnji, pa je duša skočila iz vic! »A djung en d a sunt motiva supernaturalia, eleemosvnae efficacia ad purganda pecca-taet mer en da m vita m aeter-nam«. TakoTlkazuje škof duhovnikom. Torej po navodilu nadškofa samega morajo k fehtanju za njegove zavode pritegniti nadnaravne motive, da se očistijo grehov in si pridobe večno življenje oni, ki bodo prispevali z denarnimi svotami za škofove zavode v Gorici. — To da misliti! — No, po starem: Kdor se slepo pokori posvečeni roki ter stori, kar mu ukaže, ta se čisti grehov in si zasluži večno življenje, pa če prav njegovo pozem-sko življenje ni vzgledno; kdor ne da nič cerkvenim gospodom v njih posvetne namene, je pa ferdaman. Mi ponižni verniki svete katoliške cerkve sodimo tako, da je škandal takole nadškofOvo navodilo ter da more ljudstvo spraviti le do te misli, da se baran-ta z odpuščanjem grehov in večnim življenjem ter da kdor da, bo zveličan, kdor ne, bo ferdaman; da se torej z denarjem doseže vse na tem in onem svetu. Nadškof pravi, da je resnica, da je naše ljudstvo u b o g o ter da se ga vedno nad'eguje z nabiranjem in miloščino — ali vendar more nekaj dati vedno, upaje na pomoč Božje previdnosti ob primernem času.. »G.u.tta ca vat lapidem, cen-tesimi simul collecti dant Co-ronam«. Kaplja izdolbe kamen, vinarji, mu je sedla na brado muha in jo hoče odgnati..^ Nasloni! se je obenj. »Kaj je življenje? In mi smo delec, neznaten in majhen delec v njem. Smešen črv.».!«t Potegnil je veter, z vej se je sipal sneg in Ivanu se je zazdelo, da čuje blizu reko, kako Šumi srebrno in ga vabi. Bele plolče plavajo tam, mirna je in zvezde se ogledujejo v nji. Tedaj se je ogledal na vas in slišal akorde klavirja... Pomislil je in spoznal, da prihaja glas od učiteljeve hiše. *Ah, Elica igra... Elica... Res, k njim pogledam, saj smo se nekoč dobro razumeli., i« Pri učitelju so ga radostno vsprejeli in povabili, naj čaka z njimi pomočnice... »Boste videii, gospod Ivan, kako bo lepo danes v naši cerkvi. Saj počakate«, je vabila Elica. In gledala je s svojimi lepimi očmi, da mu je bilo sprva nevšečno. No, kmalu je zavelo črezenj ono prazniško, tih spomin otroških, let in ostal je... Sedli so za mizo in govorili o tem in onem. Kaj se je godilo, kar se niso videli. Ela je skakala kakor otrok od oleta k materi in kazala Ivanu svoje knjige. Tudi album je prinesla. »Spominska knjiga, ki še v starosti radi listamo po nji,« je pripomnil Ivan. Kazala mu je razne fotografije. Tudi svojo je zapazil notri, kmalu na drugi strani njeno... Ah, glej, moja fotografija iz Študentov-skih let!« »Da, takrat ste mi jo poklonili.« Ozrl se je nanjo in videl, kako je na-lahko zardela. Govorili so o njegovih starših, o ma- hkratu nabrani dajo krono. Lepo je potegnil primerno v današnje čase sloveči rek o kaplji, ki izdolbe kamen. »Centesimi«, ki dajo krono! Okoli tega se suče svet, pa naj bo še tako pobožen! Nadškof se obrača na to do duhovnikov samih, češ, da morajo korakati z zgledom pred lajiki ter jih prekašati v prispevanju za deški semmarij. Nadškof z žalostjo v srcu konštatuje, kako malo je duhovnikov, ki se odlikujejo med radodarnimi doneski v izpisku denarjev, ki se oddajajo v ta namen nadškofijskemu ordina-rijatu. Pa nekateri celo so nasprotni zidanju novega semenišča, ko bi morali biti prvi in največji pospeševalci istega. Tako se zgodi, da ko so hladni, ne morejo užgati svojih vernikov za tako delo. Načrt za zgradbo se jim zdi prevelik ter neprikla-den za našo majhno diecezo. Ali nadškof misli, da .ne manjka najmanj denarja — koliko se da v druge namene, posebno v narodne! — ampak da ni resne volje. No, no, precej ostro je prijel nadškof gospode nunce. Nič ne dajejo za škofove zavode. Le redek je, ki kaj odrine. Mrzli so, zato ne morejo vernikov spraviti do prispevkov. Da, celo nasprotujejo nekateri novemu semenišču in gimnaziji. To pa je že strašno! Očita jim na to, da darujejo svote vnarodne namene, za zavode pa da bi ne dali nič. »Ouos ego!« si je mislil nadškof, zapisal pa tega ni, da si ne omadežuje peresa s poganom. Hud tobak za gospode nunce! Baje so nekateri prav močno kihnili pa so rekli: ne boš, Francisce Borgia! Nabirali bomo že in učili ljudi po Tvojih navodilih, da se očistijo grehov in si pridobijo večno življenje oni, ki bodo dajali za Tvoje zavode, toda da bi mi dajali pa nemalo, kakor namiguješ, tega pa ne. Amen! No, pa bi bilo prav, da bi ostalo pri tem, da ni resne volje ter da so nekateri kar naravnost proti škofovim zavodom. Ce bi ti duhovniki nadaljevali to pot pa še druge pritegnili na njo, bi delali dobro delo, pa če bi nadškof še tako mito tožil. Sedaj iztisniti iz ljudstva tisočake, pol milijona K ali še več, za škofove nepotrebne zavode, to vendar ni naloga duhovščine. Slovesno protestujemo proti temu, da bi se izvilo potom duhovščine za škofovo nepotrebno gimnazijo in njegovo »semenišče« tisočake in zopet tisočake iz ljudstva, ko je revščna na vseh koncih in krajih, ko hodi birič okoli kmečke hiše tir jat davke, ko poje boben na kmetijah ter bežijo ljudje v Ameriko. To bi bil čin vse obsodbe vreden, čin, ki bi kričal do neba po ma-(Dalje v prilogi.) teriin očetu, ki sta počivala gori pri cerkvici ... Nekaj mehkega, nežnega je obšlo tedaj Ivana in prosil je Elo, naj mu zaigra, da se raztrese... Šla sta v stransko sobo. Le medlo se je vsipala iz družinske svetloba... Bilo je mračno notri in v tem mraku prijetno. Sedla je za klavir in igrala. Nje mehki prstki so plavali po tipkali in melodija se mu je zdela znana. Da, podobna pesmi, ki so jo zapeli prej otroci pred bratovo hišo... In tiha, kakor snežna ravnina v svojem snu... Ivan se je zamislil. . Kaj mu je prišlo v dušo in mu ».otri nekaj budilo? Ni ga zazibala prej. božična pesem otrok v tihe sanje... Žalost po izgubljeni sreči mu je prinesla! A sedaj bi ostal tukaj ter slušal... Ko je jenjala, je prisedel bliže. »Ali vam je ugajalo?« Glas se ji je nekoliko tresel. »Lepa je domača pesem za človeka, ki se potika brez cilja po svetu. »In če nima cilja, naj ga išče. Najde ga!« Kakor bi govorila mati te besede. V zvoniku je zazvonilo k polnočnici. Svečano se je glasilo po dolini, odnievalo v mračni sobi. Ni se mogel več vzdržati.. Zgrudil se je pred Elo na. tla, skril glavo v nje naročje in zaplakal. Položila mu je roki na rameni. Zvonovi so zvonili, vabili... Ljubko je na&lonila kodrasto glavico na njegovo in mu šepetala: »Konečno, dragi, ko sem te Čakala tako dolgo.« Ivan jo je poljubil, vstal ter stopil k oknu. A tam je rekel sam zase: »V ljubezni je življenje, sreča.« Vesele božične praznike = in novo leto = napravimo svojim dragim, ako jim podarimo: „«Iacques Damour". — „Nais Micoulin". Dve noveli. Spisal E. Zola. Broš.............. .K !•— »Blagor 11», vrtu cvetočih breskev". — »Mavrični ptič". — Spisal Jul. Zeyer. Broš. .%..........K 1*40 »Kako pišejo ženske". - Spisal Marcel Prevo&t. NOTOlt! Elegantno vez.....................K 4*— „*|i:o Va o modernem in antiknem stilu. Pisarniške potrebšč-n \ — Različni albumi za ra -glednice in fotografije. — Krasni albumi za razglednice v obliki mape, od K l više. — Raznovrstne galanterije, najmodernejši uzorci, f)isalt)i stroji: Underwood, Adler in Empire. fet ti to h itn* PtiMtt t« liU v Sh«»sU bjifani A. GABRŠČEK GORICA Trgovski lom in Gosposka ulica št 1 Prijatelj Jožef. 8iy de Isupasuit. — Prevel Pastaškin. Skozi vso zimo sta se v Parizu intimno poznala. Kakor vedno sta se razšla ob. odhodu z gimnazije in sta se našla zopet Wkeg*rvečira stai^ vrsvetiij že^o^, starana in siva, eden samec,* drugi' oženjem Gospod Mčroul Je stanoval šest mesecev v Parizu in drugih šest v svojem gradiču TdurbeviUe: Poročil se4e shčerko grajskega gospoda v okolici in je živel mirno, nemoteno življenje v brezdelju človeka, ki nima nikakega opravila. Mirnega temperamenta in miroljubnega temveč na kratko: »Gospod« in je spravljal duhovnika v zadrego s filozofskimi razmsotrivanji o raznih pra-znoverstvih, nastalih v tej solzni dolini. — Govoril je: »Vaš Bog, gospod, je izmed onih, ki jih je treba spoštovati, o katerih je treba pa tudi diskutirati. Moj se imenuje Razum: v vseh časih je bil sovražnik vašega .. .* Mčroulova sta se v svojem obupu trudila zaokreniti misli v drugo smer. Duhovnik se je poslovil precej zgodaj. Tedaj je rekel gospod Meroul: — Morebiti si Šel pred tem duhovnikom nekoliko predaleč. Toda Jožef je vskliknil takoj: — Ta je lepa! Jaz naj bi se ženiral pred takim-ie farjem! Sicer pa vedi, da mi napraviš veliko uslugo, ako mi ne naprtiš več med obedom tega poštenjako-viča na hrbet. Vidva ga vabita zase, kolikor hočeta, v nedeljo in v delavnik, a da postrežeta z njim tudi prijateljem, to je malo preveč, saperlipopet! — Toda, dragi moj, njegov značaj svetosti... Jožef Mouradour ga je prekinil: . ¦— Da, da, že vem, treba je ravnati z njim kakor s cvetličaricami! Poznamo to, prijatelj! Ko bodo ti ljudje spoštovali moje prepričanje, bom tudi jaft njihovo! Tako se je stvar končala za tisti dan. Ko je stopila madame Meroul drugo jutro v svoj salon, je zagledala na mizi troje listov, ki se je pred njimi kar umaknila: »Voltaire«, »Francoska repu b 1 i c a« in »Pravica«. Baš tedaj se je pojavil na pragu Jožef Mouradour, vedno v modri opravi, čitajoč pazljivo »I n t r a n s i g e n t a« in je v-skliknil: — Tu notri stoji famozen Članek Ro-cheforta. To vam je mandelc, kakor se tiče! Čital ji je naglas, povdarjal posamezna mesta in zašel v tako navdušenje, da ni opazil, kedaj je vstopil njegov prijatelj. Gospod Meroul je držal v roki »G a 1-c a« zase in »R o g« za svojo ženo. Plameneča proza mojstrskega pisatelja, ki je napadel vlado, deklamovana z zanosom, je odmevala po mirnem salonu, stresala je stare zavese z ravnimi gubami, zdelo se je, da onečaščuje zidove, velike blazinaste fotelje, resno pohištvo, ki je stalo že celo stoletje na istem mestu, s točo prekucuških, predrznih, zasmehoval-nih in tolovajskih besed. Mož in žena, on pokonci, ona na sto-lici, sta poslušala z začudenjem, tako škandalizovana, da se nista niti ganila. Mouradour jima je zagnal naproti zadnji stavek,J^ak&r, kak umeten šopek, nato je izjavil zmagoslavno: — He? To je zasoljeno, kaj? Toda hkratu je opazil oba lista, ki ju je imel njegov prijatelj, in je obstal sam kakor okamenel od začudenja. Nato je stopil z velikinu* koraki proti njemu in ga je vprašal v jeznem glasu: — Kaj hočeš s temi papirji? Gospod Mčroul se je nekoliko obotavljal in je odgovoril: -— To so... pač —moji časniki! — Tvoji časniki... Ti se pač norčuješ z mano! Napravi mi uslugo, pa čitaj moje liste, ki ti nekoliko očistijo misli, in kar se tvojih tiče... evo, kaj napravim ž njimi... In preden je mogel njegov začudeni gostoljub misliti na to, da bi se branil, mu je iztrgal oba lista in ju zagnal skozi okno. Nato je potisnil jako važno »Pravico« v roke gospč Meroul, pomolil soprogu »V o 11 a i r e-ja« in se je spustil v fotelj, da bi pograbil zopet svojega »I n t r a n-s i g e n t a«. Iz uljudnosti sta mož in žena delala spočetka, kakor da citata, nato sta mu vrnila republikanska lista, ki sta se ju dotaknila samo s skrajnim koncem prstov, nazaj, kakor da sta zastrupljena. Tedaj se je začel smejati in je izjavil: - Osem dni take hrane in pridobim vaju za svoje ideje. Po osmih dnevih je v resnici že gospodoval v hiši. Zaprl je vrata duhovniku, ki ga je gospa Mčroul obiskovala skrivaj; prepovedal je vhod v njun gradič »Galcu« in »Rogu«, ki ju je donašal skrivoma služabnik iz poštne pisarne in ki sta ju skrila pod blazino kanapeja, če je vstopil on; urejal je vse po svoji glavi, vedno očaru-joč, vedno dobrodušen, vesel in vsemogočen tiran. Imeli so priti še drugi prijatelji, verni vsezaverodomcesarjevci. — Grajska sta matrala srečanje z Jožefom za nemogoče in ker nista vedela, kaj storiti, sta naznanila nekega večera Jožefu Mouradour, da morata odpotovati za nekaj dnij po malem opravilu, in sta ga prosila, naj ostane sam v gradu. On se ni čisto nič vznemiril in je rekel: — Prav, meni je že vseeno, čakal vaju bom tukaj, dokler hočeta. Saj sem vama rekel: med prijatelji ni treba okolišev. Vraga, prav imata, da gresta po svojih opravkih! Jaz vama ne zamerim, nasprotno: to me šele sprijazni z vama. Le pojdita, prijatelja, jaz vaju počakam. r Gospod in gospa Mčroul sta drugo jutro odpotovala. Jožef ju čaka. Častnik lepo opremljeno stanovanje obstoječe iz trd) sob za 1. februvarja 1910. naslov poue upraunišiuo našega lista. naznanilo. Slav. občinstvu uljudno ^naznanjam, da sem preselil svojo brlvnico iz Iraunika št. 21 v Gosposko ulico štv, j (nasproti „montu"V Priporočam se za nadaljno naklo-njonost. Fr. NOVak, brivec. Aleksander Ambrožič = urar = in trgovec Gorica — Corso Jos. Derdi 26, Zanes\jiva domača slov. tvrdka. — Priporoča slav. občinstvu svojo moderno urejeno trgovino žepnih, stenskih, buditoih ur, gramofonov, uhanov, verižic itd. samo solidno blago najboljšega izdelka, Vsa popravila te stroke se izvršuje točno in ceno. — Za vsako novo ali popwavljeno uro se jamči 1 leto. Najnovejše slov. plošče za gramofone vedno v zalogi._____ ' Steckenpferd- lilijino mlečnalo milo je najnežnejfie milo aa kožo. I _]______________Vmr- BREZ KONKURENCE. 'mM______________[_ Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. | f\ Priporočam novoporočeneem kompletne spalne sobe. Cene zmerne (§* ! "J in brez konkurenca. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge Hr | J dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj naročiti. — Posebno i* I j J se priporočam gg. rodoljubom z dežele, si. učiteljstvu itd. Ig. I Za obilen obisk se priporoča [| j B» CENE Z M E B M E. -WfU j i T govsko-obrtna zadruga v Gorici registrovann zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premeniena in dne 21. decembra 190\ v zadružni register vpisana pravila^ pri skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1006. ta-le način poslovanj*: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposoje* alca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine lla% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/s* večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kfron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. i* Prva goriška družba za čiščenje podov (Malta ica 8 - GOBICA - Malta ulica 8. 8 Zagotavlja najdovršenejšo izvršitev čiščenja kakoršnegakoli poda. Cene nizke. Iz hjubljane o FleiD-Dork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi bi zoparniki: KronpriuczHsin Cecilie, Kaiser WilSicIm II. — Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d«r Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodj: Vvinz Friedrich Willielm, Kani« Albert, Prinzess Alif!e, Friedrich der ©rosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdslne ugodnosti dovoljujejo se večjim družban pojasnila in potrebni pouk d & vsakomur I Edvard Tavčar,-^ti-I Podrobna Majai za saše gostilničarje in restaMerie. > so priljubljeni Orkest rajoni Lahko navijanje. =r_ Igra kakoršenkoli komad iočao in lepo.------- Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Rajiiiund ta -Gorica utle&Teatro. ^fl MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, i tovarna pohištva in stai'K^r,:k \*Aes\\,~. S Lasten železniški tir --^ «~„ orica drž. kol. — Solkan "^Pf"^ Osrednje Tu1stw Trst, Via tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^,. ,*t~~-- Žage v Soteski Gorica drž. kol.-Solkan ^iK^r>3«F^- (last verskega zaloga). Intarorban. telet: Gorica St 74, Trst Ji 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B, C. Code v Edit. Zaloge: Solkan ; Trst, Via della caserma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spijet, ulica Sv. Dujrae, Na novoj obali. 1 Zastopstva: Egypt in Levanta. j Vposluje okroglo 400 uelažbencev ter iaia nad 150 H. P. parnih in turbinskih ! gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavoena dela. Tehnični in fotogratičhl zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. I Zadrtim glavni« K 80.000.- Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izguba K 21.000, . Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5-6%. Novodošlo blago za nastopno sezono ee vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini i gotovimi oblekami === flnton Krušič, = krrJaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev*. 16 = v las ni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosti iz avstrijskih in angležkih louaren najrazličnejših za vsaki stan. Varstvena znamka: „Sldro" liniment. Ca p si 3 i comp.| Nadomestek za I Ar:ker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 1 40 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tegn, tako priljubljenega domačega zdravila, se }e posluževati le originalnih steklenic v skatijah z naše varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr.RICHTERJEVAMKARNA ___ [r^*"l pri „tlatem leva" v Pragi sabethgssse štev. no H Pijančeoanje. Zi posku^jo l prašek ZENEHT0 ¦— brezplačno. Nagncnje k pijanCe^anjn se trajno odpravi. — Sužnji te strasti se jo osvobodijo proti svoji lastni vo- zajiiinčcut) neškodljiv. Kdor ima roma med znam i «,sebe, ki so udane pijančevanja. nnj naro-i takoj 1 prašek za TOSkuSnjO. — ZENENT0 se pošlje v pismu. Priložite je znamko za i!U vin. — Dopisnje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 76. Wai*«loup Street, LOIDOI 255 (Englaiul). Pisma ;(r»frankirati z znamko m 25 vin: dopisnico 10 vin. Gospodom go-8tilnifarj>m1ti ,d drtigim se uljudno naznanja, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in. plošč, dvokoles, šivalnih strojev itdL s čudovito nizkimi cenami pri Batjel Gorica Stolna ulica 3-4 Tam je velika zaluga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. udlikuvana pekarija in sladCi&rna Karol Draščik v GoriGi na Kornu v (laitoi hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kofacc za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In lih*?!« na drobno aH v originalnih butelkali Priporoča se slavnemu občinstvu za mhogo-bfojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 0P- po Jako zmernih cenah« ""•« naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semen iški ulici št. 2. Priporočam se s. občinstvu za mnpgobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro posU*ežbo ter zmerne cene. Josip Černovic čeoljarski mojsler Gorica, Semenišča ulica št 2. = 5500 = not'potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, ila najuspešnejše j odstranjujejo Kaiserjeve ppsne kavamele ! — 2 znamko treh smrek — j hripavost, zasllžčnosi, katar, kreni ! in oslovski kašelj. Znroj sUmi" 20 in 40 vin. 5>o?.a (10 vin. Dobi se v'i»karnah A. de Gironcoli --Gorica, I. Cristof«>lctU — Gorica, Itug-giero" Kurucr — Gorica, G. B. 1'ontoni — Goric«, L. GJiubich — Gorica, v mirodiinici E. Mnzzoli Gori-,a, v lekarni J Hus - Vipava, Maks Kuzover Ajiiovsuinn, L. Jursclic — Ajel. „Goriška ljudska posojilnica^ vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« it. T, k nadstr.) — Tolofon »t. 79. RaCan poStne hraailnicejtet. 837.315. Ne občDem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4Vt %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsattoffar. Posojilo se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6#. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta xJ08. s 6%. onn ftonfo 31. dec.1908,: Zadružnikov 1904 z deleži v,anesku 89.862 kron. — Hranilne vloge: 1,727.304-70. Posojila: 1,088.201*—. — Reservni zaklad: 90.280-05. — Vrednost his: 111755 23. >\Sk/^/\?nrvtinrrte sm«h-v cerkvi vsi enaki! Tu se ne gre za mišljenje, ampak za verske .dolžnosti!- A da se v cerkvi, tik pred vo-litvijo agitira, to pa menda ni prav. Ne rečem sicer, da bi g. kaplan v svoji pridigi govoril, o fem, tega ne, ampak da imajo privilegij v zakristiji med sv. opravilom dajati okrog glasovnice, to je pa vendar že preveč! To je pri njih pobožnost! Na ta način pridemo kmalu do tega, da dobimo nekega lepega dne same mešetarje in prodajalce v cerkvi, kot jih je naš zve-ličar v starih časih iz templja zapodil! — .Ulago najfinejši' — Varstvena znamka jn-ostojsi« vrsto ,.Zum Knabenhortler«'. Nr..v otiik-lek za prodajo na drobno. — Na zahtevo pošljem eciiik s podobami brezplačno. — Večkrat odlikovana tvrdka. Tovarniške cene. Moriz Guttmann, Dunaj L, Saizgries 12. Oddelek za prodajo na drobno v !. nad sir. ""HdorsT Iz ajdouskega okraja. Iz Ajdovščine. Dne 12. t. m. je umrla v Gorici gospa Ana Božič, rojena Šapla, iz znane rodoljubne obitelji, v tem zadnjem času tako nesrečne. Blaga pokojuica ostane gotovo nam vsem ,v prijaznem spominu, saj je bila vedno pripravljena pomagati, ko je šlo za narodne prireditve. Sama dobra igralka in pevka je nastopila čestokrat pri Ciril-Metodovih veselicah in bila tudi tukajšnji podružnici večletna odbornica. Živo se je zanimala za vsai vesel pojav v naši domovini in pokazala se pri vsakej priliki odločno Slovenko. j Bodi vrlej rodoljubki. ki je morala v prerani grob, žemljica lahka! Prizadeti, žalujoči obitelji pa iz srca: Naše iskreno sožalje. Iz tolminskega okraja. \z Voič. —• Poročamo, da je bil neki klerikalni voliiec omagal pod težo volilnega vina ter je padel v jareV. klerikalci ga niso pobrali, ampak dobri »liberalni« ljudje so ga vzdignili ter spravili domov, če ne bi bil poginil v jarku. Mož pa baje ni nič kaj hvaležen, marveč bi bil rajši zmrznil v jarku ter šel z volišča tako naravnost v nebesa, kakor so razlagali nunci, da si služi nebesa, kdor voli tako, kakor oni ukažejo. Iz kanalskega okraja. b. Lokovca. — Dopolnilne volitve niso pri nas skončale tako, kakor bi bilo pričakovati To pa zaradi tega, ker se nad 70 volilcev iz Gor. Lokovca ni moglo udeležiti volitve zaradi slabega vremena, dežja in snega. Ti volilci so bili, izvzemši 2, vsi naši. Da bi ne bilo slabega vremena, bi se bile volitve vse drugače izvršile. Iz bouškega okraja. Z Bovškega. — Nedelja je minila, a naši stranki ni bila mila. Pa kakor povsod, seveda tudi tukaj ni bilo brez vzroka! Slabo vre..«e, sneg in po vrhu še dež, zabrani'i sta marsikateremu volilcu iz okoiice na volišče. Razen tega so se pa ljudje že naveličali teh brezkončnih volitev, posebno še naša stranka, ki je prvič s precejšnjo večino zmagala. Že pri ožjih volitvah se je videlo nazadovanje in sedaj jih je še manj prišlo volit. Tu se vidi »gro- Domače vesti. Današnja številka našega lista je zadnja pred Božičnimi prazniki. Vsem našim somišljenikom želi vesele praznike uredništvo in upravništvo. Za odkupnino božičnih in novoletnih voščil daruje g. M. Poveraj, trgovec v Gorici K 5 »Sokolu«. (Denar hrani uprava.) Premeščen je iz Gorice k okrožni sodniji v Rovinj g. avskultant Gustav P u š. Goriški deželni zbor bo sklican, kakor se čuje najbrže na dan 27. t. in. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. M. Poveraj, trgovec v Gorici, je dal namesto bo- I žičnih in novoletnih daril 5 K; Pri igri *Šipol« v gostilni Plesničar (na Komu pri Reiclui) se je nabralo 4'20 K; Nabiralnik v kavarni Central je dal 23'10 K in 5 ceiitcs, doslej skupaj ! 09*98 K, torej tretji nabiralnik, ki je že dal stotak... Pet. Brurnat v St. Petru je dal 10 K; A. Kutin trgovec v Gorici, je daroval 5 kg sladkorja in 18 kg fižola. Na račun mesečnine je prišlo 31 K in 40 kg ohrovta. V »Dijaški kuhinji« se je oddalo letos v septembru, oktobru in novembru vsega skupaj 3414 kosil in 2802 večerji. Vsled tega so tekoči stroški jako narasli in nadzorstvo mora opetovano trkati na dobra srca naših prijateljev mladine. Zlasti o božičnem in novoletnem času je lepa prilika za vse tiste, ki se doslej še niso odzvali. Klerikalci so spravili na volišče za Zlobca 10.730 glasov. Jerič je bil izvoljen z glasovi 10.534. Niso pa dosegli glasov z ožje volitve, kajti pri ožji volitvi sta dobila Fon in Manfreda 11770, odnosno 11737 glasov. Napredni in agrarni kandidaije so bili dobili pri letošnji prvi volitvi iz splošne kurije 9358, 9429, 9343 glasov. Pri o ž j i volitvi sta dobila napredno-agrarna kandidata 9550, oziroma 9584 glasov Vrto-v e c je dobil sedaj 4079 glasov, Vran 2358; skupno znaša 6437 glasov. Torej 3000 glasov manj, ker je bila udeležba z napredne strani premajhna vsled jako slabega vremena in ker so bili volilci pod utisom, da tako ali tako zmagajo sedaj klerikalci. Premnoge je jezilo agrarno razdiranje. — Neudeležbo pa moramo ponovno grajati ter postaviti našim ljudem" naravnost za vzgled klerikalce, kako gredo na volišče. Klerikalci res gredo na volišče gnani od nunca, ali gredo, so tam in volijo. Koliko bolj morajo iti na volišče razumni volilci. Ne sme se reči: ne gremo na volišče, ker ni upa na zmago, ampak reči se mora: gremo na volišče, da pokažemo, da smo tu! Tako bodi vedno v bodoče! Kričavi agrarni kolovodje sedaj vidijo, pri čem so. Vran je bil prepričan "o tem, da pride v ožjo volitev, kakor je prepričan, da enkrat umre, dosegel je pa 2000 glasov. Kako razočaranje! Mislil je tudi, da bo tekel ves Kras za njim, pa ima na Krasu naš kandidat več glasov nego Vran. Zadnji čas je pač, da se razumni možje; ki se kolikor toliko še držijo agrarne stranke, otresejo vsake zveze ž njo ter vstopijo nazaj v napredno stranko, da bo mogla ta ob sopomoči vseh za dobrobit našega ljudstva unetih mož na deželi vršiti najobsežnejše delo, v katero :e poklicana. Čemu prepir in grdogledenje, roko v roki na delo za naše ljudstvo — je lepše! Upamo, da nismo 'govorili zaman! Nevednost je še velika med našim • ljudstvom. Če bi razni volilci vedeli, kaj ' pomeni zveza Pajer-Gregorčič v deželni hiši, koliko je koristila Lahom ter koliko Škoduje Slovencem, bi ne volili nijednega Gregorčičevega kandidata y deželni zbor. Tako pa jih volijo nevedni volilci kar po vrsti ter mislijo pri tem, da pridejo v nebesa! Nevednost je strašno velika. To podpričuje največ • okohiost, da mislijo ljudje, da gre za vero pri volitvah v deželni zbor. Samo nevednega človeka se more imeti tako za norca, da se mu utepe v glavo, da gre za vero pri volitvah. In takih nevednih ljudij je, žal, še premnogo med goriškimi Slovenci. Ta nevednost je dragocena za klerikalce. Zato pa jo tako skrbno varujejo, da ne more ljudstvo iz nje ven na svetlo, na dan resnice! Deželni glavar dr. Pajer, najboljši prijatelj dr. Gregorčiča pa tudi največji sovražnik goriških Slovencev, je jako vesel izida dopolnilne volitve. Sedaj bo* štela zve/za Gregorčič-Pajer 18 poslancev: 9 laških liberalcev in 9 slovenskih katoliških mož. Pajer, ta stari liberalec, hvali na vse pretege slovensko duhovščino, da je tako lepo pomagala zvezi za poslanca iz dopolnilne volitve. Res, v lepih časih živimo! Kam je že zašla slovenska duhovščina!! Dijaška kuhinja. — Rojaki, spominjajte se pri božičnih in novoletnih darilih prepotrebne Dijaške kuhinje v Gorici. »Goriška slovenska mladina« poroča, da se vrši v nedeljo na Štefanov- dan v Trgovskem domu zabavna plesna vaja z vojaškim orkestrom. Začetek točno ob 3. popoldne. Kdor želi prebiti par res uličnih uric ob milili zvokih blagodoneče vojaške godbe ter pozabiti v morju divnih priljubljenih valčkov prozaično sedanjost, naj ne zamudi ugodne prilike ter gotovo pribiti na Štefanov dan med rajajočo mladino v Trgovski dom. Vstopnina za gospode I K, za dame in dijake 60 vin. Božičnih in novoletnih daril naj bo deležna v obili meri naša šolska družba! Rojaki, ki-darujete v razne namene o Božiču in novem letu, spominjajte se naše družbe sv. Cirila in Metoda. Vsak vinar je dobrodošel! Inventar po pokojni agrarni stranki. (Z dežele.) — Bila je — in je ni več. Modri agrarni farbar je nosil oljčno vejico miru po svetu do nedelje potem pa se prekucnil z vejico miru vred v obcestno kalužo. Ustvaritelju nepotrebne stranke, katero je le umetno sestavil, Češ, kmet, tebe vse odira, je popolnoma spodletelo. Vsakega ki se je kaj pečal s trgovino kmet-skili pridelkov, je ta delaboječi patron op-soval ter neprenehoma upil: Kmetje, vsi za menoj! Jaz sem rešitelj Vaš, A nedeljski izid je pokazal smrtno blamažo. Ako niso bivši agrarni apostoli priskrbeli te male stotine glasov, a la Bilje, Kojsko, Gzeljan in Šempas, bi niti ne vedeli, če je kdaj taka stranka obstojala. Čast pa Žagi, Ajdovščini, Komnu itd. Hitro ko so zvedeli, da je napredna se otresla iarbarjev, so nastopili složno za njo. Le škoda, da se je prepozno zvedelo. Imeli bi agrarci tirn huji poraz. Tako razdrapane in scefrane politike ni še imela naša dežela. In kdo je temu beganju kriv? Edino nerazsodni mož Mrmolja. In ta je hud udarec za našo deželo. Koliko potrate časa, denarja, shodov itd. Tu so šli stotisoči v zrak. In zdaj trpi kmet. Tvoj oprani zapeljivec se je skril in potuhnil, pa je mirna Bosna! Takim škodljivcem tiče gorjača, nikar pa politično krmilo! Pred volitvami je upil ta Salomon: Kdor hoče, naj pride za nami. Mi gremo neustrašeno svojo pot. In zdaj gleda za seboj, pa ni armade nikjer. Prav tako, Čevljar ostani pri svojem delu. Ta borba je našo deželo hudo izžme-la do krvi. Treba bo gotovo Še dve volilni dobi, preden dospemo na prejšnje stališče, da se zacelijo rane. In to le radi enega pohajača, in par nezrelih politikov. Zdaj vsaj vidi svet, ali ni več ne klerikalcev ne liberalcev, kakor so bobnali v svet. Mi smo še in čedalje več naš bo. V as pa n i n ik j er več. Y; Razglednice v službi posvečencev. — Neki duhovnik v Švici razpošilja tisočerim in tisočerim naslovljencem po celi Avstriji po 8 ničvrednih božičnih razglednic z zahtevo, naj se mu pošlje za to V K 60 v. Vsaka razglednica stane torej 20 v. Čisti dobiček, pravi duhovnik, je namenjen za zgradbo nove cerkve v Švici. Darovalcem, oziroma.opeharjenim kupcem se obljubuje molitve in maše. Takih pošilja-tev prihaja toliko v Avstrijo (tudi Gorica je ž njimi poplavljena), da se sklepa na tovarniški promet in izključeno je, da bi zmagal duhovnik sam vse stroške, katere zahtevajo naslovi, znamke, tiskane prošnje in pridjane položnice, in nekateri listi že ventilirajo možnost, da tiči za tem skromnim duhovilikom velikansk švindel. Torej pozor pred tako pošiljatvijo. Vsak naj jo pošlje koj nazaj. Mi ne maramo nemških božičnih razglednic, ko imamo svoje slovenske in sicer družbe sv. Cirila in Metoda, kojih čisti dobiček gre sa našo deco. Tihotapstvo. — Na svobodo so spustili iz preiskovalnega zapora Valentina Banellija iz Bračana, ki je bil aretirani ker osumljen, da je v zvezi s tihotapci. V zaporih je še 6 oseb radi tihotapstva. Dobrodelnost v Gorici. — Društvo goriških gospa razdeljuje vsak teden enkrat drva in moko za polento 220 revnim družinam. Iz kanala pri Tržiču so potegnili na suho truplo Arturja Pečarja iz Selc, roj. leta 1888. Z mladeničem je bil v vednem prepiru oče; ko sta šla skupaj k sodniji v Tržič, sta se pričkala. Mladenič je rekel, da je naveličan vednih prepirov ter je skočil v vodo. Po 29 dneh so šele mogli j potegniti truplo iz vode. 1 Izpred sodnije. — Pred sodnike je bil klican 27 letni Jakob štakuliz Medeje, obtožen, da je ukradel v Tržiču dvokolo ter da se je klatil okoli brez dela. Ne taji tatvine, pravi pa, da je bil primoran k tatvini vsled tega, ker je bil brez dela in denarja. Kolo je prodal v Trstu. Vprašan, zakaj si ni preskrbel dela v Nabrežini, je rekel, da so ga dobri prijatelji očrnili takt), da so ga gledali kakor kakega Musolina. Gb-': sojen ?e na 10 mesecev ječe; po prestani kazni pojde v prisilno delavnico. OV je za na želodcu trpeče neprenosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in greuCicaaii. Cen-orig. Škatlje K 2- Ponarejanje se sodniško zasleduje. Molol-ov Franc, žganje in sol za ribanje Života. — Bolečine olajSujoCe in okrepCuJoče sta-rozsano sredBtvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Or Iff. slekleDjea K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnican. Glavna lekarna A. M0LL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tucblauben 9. ; Zaloga v Gorici v lekarnah t G. Cnstofolotti A. Gironcoli. Tatvine je bil obtožen angeški delavec Hulton Jurij v Tržiču, kjer je delal v ladjedelnici. Ukradel je nekemu svojemu tovarišu 85 K iz zaprtega prostora. Hulton je priznal tatvino. Sodnija mu je prisodila 2 tedna težke ječe z jednirn postom. Deželni odbor goriški se je udeležil meseca septemba sadne, zelenjad-ne in vrtne razstave v laškem Vidmu. Dobil je tudi za s a d j e (kmetijska šola) častno diplomo in za zelenjad srebrno medaljo. — Sadne razstave v deželi, pri Sv. Luciji.se pa ta slavni odbor ni udeležil. Naloga njegova bi bila vendar: razstaviti sadje v Sv. Luciji ter pokazati, kako in kaj treba, da se dvigne sadjereja v deželi. Ali Slov.encev deželni odbor za take reči ne pozna. Rajše nese svoje sadje kazat v laški Videm! Pod zvezo Pajer-Gregorčič pač ne more biti drugače. »Slovenec« je lagal, da so »liberalci« spravili na volišče vse svoje volilce. Kdo bo verjel, da je n. pr. na Cerkljanskem samo lOO.naprednjakov ali v Grahovem aH v Naklem. Po najrazličnejših občinah niso šli volit, ker ni bilo upa na zmago, ker so ljudje naveličani volitev in ker delajo zgago v naprednih vrstah agrarni nerazsodneži; vrhu vsega je bilo izredno slabo vreme. V drugih okoliščinah more postaviti napredna stranka na volišče še enkrat toliko volilcev. To naj si zapomni »Slovenec«! Volilcev v splošni volilni skupini je nad 33000. Oddanih gasovnic je. bilo pri dopolnilni volitvi 18528. Udelezffo se je volitve 56% volilcev. Torej udeležba ni bila taka, kakor zadnjič ali lani. Nad 14.000 volilcev je ostalo doma. Burke so uganjali nekateri volilci pri dopolnilni volitvi. V Kalu sta oddala dva glasovnici za »dr. Henrika Wahrmunda, bivšega profesorja cerkvenega prava v Inomostu«; v Rihembergu je napisal nekdo na glasovnico: Ne vrtove ne sved-rovc, ne krokar ne vran, ne zlobec ne zludec, noben mi ni znan; v Dornbergu menda pa je napisal nekdo na glasovnico celo klobaso, iz katere pa je razvidno končno, da voli dr. Turno. Mnogo glasovnic je glasilo na razna imena. V vseh boljših deželnih službah, posebno na predstojniških mestih, so sami Lahi. Pajer je napolnil L Lahi taka mesta z lahkoto ob Berbučevem kimanju. Samo pri deželnem knjigovodstvu je predstojnik Slovenec. Pa še tega včasih štejejo za Laha. Da bi pa za njim, ker pojde za nekaj let najbrže že v pokoj, prišel na mesto deželnega računana prav gotovo Lah, mislijo razpisati posebno, seyeda ne-potrebno službo, v katero utaknejo Laha, ki je določen potem za naslednika sedanjemu dež. računarju. Tako skrbi Pajer za to, da so v vseh boljših službah sami Lahi. Berbuč m Gregorčič pokimata pa pravita, da je prav, kar ukrene Pajer. — Tako se odjeda Slovencem kruh v deželni hiši in tako ga uživajo Lahi ob sokrivdi vrlih katoliških slov. zastopnikov! O gimnazijskem suplentu, znanem klerikalcu dr. Pavlinu nam prihajajo pritožbe, da je strašno strog ter neuljudea (da ne rečemo kako drugače) z mladino. Daje dijakom tudi dela, kakoršnim je komaj sam kos. Konferenca je pokazala, da se učencem pod njim ne godi predobro. Pravijo, da marsikak tujec ravna boljše z našimi dijaki kakor pa klerikalni Pavlin. Naj ga torej gospod ravnatelj malce poduči, kako treba postopati z mladino, da nehajo pritožbe. Ulico pred nadškofijo v Gorici so hoteli nekateri Lahi prekrstiti v via Lombro-so. Ali v mestnem svetu so rekli kar wdr krat, da ne kaže spreminjati starodavnih imen. Vendar pa so spremenili celo starodavno Placuto in Koren! Za izgovorom tiči nekaj drugega. Laški liberalci se nočejo zameriti nadškofu; zamerili pa bi se mu brez dvoma, ako bi mu prekrstili ujico Arcivescovado. Nadškofu se prilizujejo, mu kadijo, izkazujejo mu veliko spoštovanje, ker jim tako veleva sedanji politični tok po Furlaniji. Laški liberalci se hvalijo, da nadškofa prav spretno izigravajo v svojo korist. Zrakoplovca Rusjana delata pridno na novem zrakoplovu, ki bo gotov okoli novega leta ter nato takoj napravita nove poskuse. Ostane motor 25 konjskih sil. — 1 Vse delo je ja!:o lepo, spretno je vse se- stavljeno, praktično, vse skupaj je videti jako lehko; menda bo tehtalo z motorjem vred okoli 90- kg. Leseni drogi so iz aka~ cijskega lesa, vijak iz finega črnega afriškega lesa. Vijak se obrne v 1 minuti 1060 krat. Pri prvem zrakoplavu je bilo širine 2 m, dolžine 8 m, sedaj bo širine 1 m, dolžine 5 m. Rusjan upa, da se dvigne takoj kakih 100 m visoko. '*, Zvezo Gregorčiča s Pajerjem zopet taji »Gorica«. Tako drzno lažnjivega lista ni na svetu! — Gregorčič se trudi prav sedaj, da postane Pajer dež. glavar, z Lahi hodi okoli ministrov, z laškimi poslanci ima dolge konference, prisostvuje sejam laškega kluba — njegova »Gorica« pa venomer trdi, da ni nobene zveze. In ubogi backi morajo verjeti! Nekaj nezaslišanega je to, kako lažejo klerikalci svojim pristašem! V Anhovski županiji je nosil obhodnik okoli legitimacije in pa glasovnice za Zlobca. To je v tisti županji, kjer so se spozabili tako daleč, da odgovarjajo nemško na slovenski dopis glavarstva. Kaj takega je mogoče pač le v klerikalni ožini. Z nemškim dopisom so klerikalci umazali obbino; mazali so jo naprej še v nedeljo, ko so šli za Zlobca na volišče. Povodnji. — Vsled neprestanega deževja zadnjih dnij sta močno narasli Vipava in Soča. V Mirnu niso mogii čez most, v Renčah so trpeli mnogo vsled narasle Vipave, sploh ob celem toku se je zopet čutilo živo potrebo regulacije Vipave. Kje je Berbuč, ki tako rad obljublja regulacijo? Narasla je tudi Soča ter izstopila zlasti v Furlaniji. Med Avčami in Sv. Lucijo se je usulo nekaj zemlje na železniški tir tako, da je zamudil vlak iz Trsta za pol ure. Poroča se nam, da je Vipava -vzeto, par prešičev nekim kmetom. Očetovo vino je baje prodal neki 23-letni Andrej Peric. Vsled tega je nastal. V družini prepir in mladi Peric se je vedel tako, da so ga aretirali ter poslali v goriške zapore. Radi tatvine so aretirali laškega podanika 51 letnega Fr. Franeeschi ter ga privedli v goriške zapore. Ko je šel iz cerkve na Kostanjevici v Gorici, je padel 67 letni Friderik UršiČ iz Podrage tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Šel je po zdravniško pomoč k. usmiljenim bratom. ¦¦.'>-"-¦*' V vrelo vodo je padel v Vrtojbi 2 letni-Fr. Faganel. Otrok se je tako opekel, da je drugi dan umrl. Čez mejo so poslali laškega podanika 17 letnega J. Lazzaro, ko je prestal kazen rad tatvine v tukajšnjih zaporih. Nesrečno življenje. — V tukajšnjih zaporih se nahaja neka Alojzija Zanolla, osumljena tatvine. Tatvine jo je obdolžil njen ljubček, pri katerem je živela v Tržiču. Pravi, da mu je vzela 40 K, uro in nekaj blaga. Pravil jej je, da je vdovec,-ona se mu je udala v mislih, da jo poroči; Postala je mati. Potem jo je podil od hiše? in slednjič je šla. Stanovala je v Gorici na Placuti. Tam so jo aretirali. Ona pravi, da vse ono blago je njena last. Otrok se nahaja pri gospodinji, kjer je stanovala* \ Aretirali so nekega Silvestra Lešča* ka s Kanalskega; baje je bil nastal pretep med vojaki in civilisti v Kanalu. Leščak je hotel menda oplašiti vse skupaj pa je ustrelil iz revolverja. Ranil je nekega vojaka. Leščak se nahaja v goriških zaporih. Odprti lekarni. — V soboto popolud-ne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner v nedeljo pa Cristofoletti-Glmbich. V teh dveh lekarnah bo tadi ponpčna služba od 26. t: m. do 2. jan. 1910. Listnica. — Nekatere dopise priobčimo jutri v »Primorcu«. -' V sredini mesta se odda 2 lepa, svitla, na novo prirejena lokala. Jako pripravna za trgovino, pisarno, zalogo ali večjo delavnico. Natančneje povč naše uprav-ništvo. venček za ude in povabljene goste, pri katerem svira bratska sokolska godba iz Prvačine. Vstopnina za člane za cel čas 1 krono, za nečlane vsak plesni venček (7 komadov) l krono. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Ples traja do polnoči. »Na zdar«. °dbor. iveza narodnih društev. Kmetsko-delavsko izboraževalno društvo »Morje« v Sesljanu je imelo svoj letni občni zbor dnč 19. decembra t. 1. v svoji društveni sobi. Dasi je bilo zelo neugodno vreme, se je zbora udeležilo nad 50 udov. Društveni predsednik g. Josip Šinigoj, učitelj v Sesljanu, je nagovc, ;? zbrane z naslednjimi besedami: »Slivni zbor! Povabil sem Vas, po društveu.il; pravilih k zborovanju, da položimo raiuii o delovanju društva in njegovem stani« zraven pa da se posvetujemo o nadalji ^ korakih, ki nam jih bo storiti v novcu letu. Cenjeni sodrugi in posebno mladina1 Ti naš up in nada! Na-te se ozirajo naše oči, izobražuj se, da bodeš zamogla čvrsto.biti boj za obstanek in napredek svojega milega naroda! Kdor se ne izobražuje, je suha veja na slovenski lipi. Cim več zelenih in krepkih vej bo imelo naše društvo, tem lepša bo naša bodočnost. Sveta je torej tvoja dolžnost, mladina! da se izobražuješ, ker kdor ne napreduje — nazaduje! V imenu društvenega odbora Vas vse, ki ste prihiteli vkljub slabemu vremenu v našo sredo najsrčneje pozdravljam! In prav je tako, da se čim bolj trdno oklepamo svojega društva, ki se po svojih najboljših močeh trudi in skrbi za povzdigo izobrazbe, omike in prosvete! Le s skupnimi močmi nam bo kaj všpešnega doseči, vsako cepljenje moči nas le slabi! Na to je sledilo poročilo tajnika, katero je zaključil s srčno željo naj bi društvo vspevalo in se razcvitalo mnogo let! Gg. Ivan Šuc, Jožef Žužek, Iv. T.-on-in drugi odborniki stavili so raz '.'*» predloge, g. predsednik dajal je pojasnila. Človek bi mislil da je res v kakem parlamentu; navdušenost za društvo bila je izredna pri starih in mladih. Blagajnik je podal račun o društvenem hiševanju. Navzoči so vzeli račun z veseljem v znanje, ker so razvidih precejšnji prebitek-Kljubu velikim stroškom (naročenih je enajst časopisov med tem trije dnevniki) ima društvo prebitek. Čast društvenikom! G. predsednik se blagajniku lepo zahvali na neutrudnem delovanju. Na' predlog g. Jakoba Klemenca je bil izvoljen stari odbor. G. podpredsednik Jožef Žužek je naposled predagal jako lep predlog in sicer: Vsak ud naj se potrudi da pridobi društvu še enega novega uda! Predsednik je zaključil zbor, na kar se je zapelo »Hej Slovani!« o sledečih za promet s Trstom in avstrijsko Rivijero važnli vprašanjih in doseglo sledeče uspehe: L) Sestavo točne zveze poleg že sedanji zimski službi urejene zveze iz Trsta c. kr. dtž. žel. čez turško železneo — Mo-nakovo v London tudivobranisme-r i na direktne vlake iz Vlisingena, Hock van Hollanda, Amsterdama, „ Ostende, Bremena in Hamburga v Trst c. kr. drž. žel. Z napravo te zveze je pač upravičena nada, da se bo znatni del.sedaj čez Benetke se razvijajočega osebnega prometa z Indijo, Egiptom in Levante priklopil me-nakovski zvezi. 2.) Skrajšanje potovanja z zjutranjini brzovlakom iz Trsta c. kr. drž. žel, v Brlin : , ••vin/««$' , /nico za skoro dve nk,\ ob. .> \\u. (Opatije) \ Jesenice v si.k Priporočamo našim rodbinam Telovadno društvo »Sokol« v Črni- čah priredi v nedeljo (na sv. Štefan) dne 26. t m. v društveni telovadnici plesni Trgavsko-obrtse it gospodarite vesti. Brivnice v Gorici bodo odprte v so- ! boto na prvi praznik kakor navadno ob praznikih in nedeljah, drugi praznik pa ostanejo zaprte cel dan. Podraženje mila. — Zveza avstrijskih industrijalcev naznanja, da se podražijo izdelki mila, ker je materija! vedno dražji. Povišanje cen tiskarskih del. — Državna zveza avstrijskih lastnikov tiskaren naznanja, da se zvišajo vsled povišanja plač tiskarjem s 1. jan. 1910. cene vseh tiskarskih del od tega časa naprej za 5%. Odpošlljanje brzovoznega blaga s plačilnimi znamkami na c. kr« državnih železnicah. — Z uvedbo novega blagovnega tarifa za lokalni promet na progah c.* kr. državnih železnic s 1. prosincem ,1910 se spremeni tudi tarifa za odpošlljanje brzovoznega blaga s plačilnimi znamkami v toliko, da se zviša cnea glavnih znamk od 50 na 80 vinarjev, v tem ko ostane cena dodatnih znamk in druge tarifne določbe nespremenjene. Vsaka od-prema brzovoznega blaga se tedaj zviša napram dosedanjim taksam za 30 vin. Glavne znamke po 50 vin. zgubijo z dnem 31. grudna 1909 svojo veljavo ter jih do 30. junija 1910 postajne blagajne zamenjajo za znamke po 80 vin. v enakem vrednostnem znesku. ^|siff. Evropska voznoredna konferenca. — Pne 8. in 9. grudna 1.1, se je v Strassbur-gu o/A. pri ©vropejski voznoredni konferenci za poletno službo 1910 obravnavalo i \ rstn juz. . ¦-.. vsled izo-n separatno : 18 iz Be-,:¦¦ 45 rnin. k št, K)2i, (.,nin. -i,- '..obratno smer «• .. atrijske rivijere K Ljubljana -dnevnim brzovlakom turške in pvhniske železnice ni bilo možno, tudi. o gostilno ga djoplšl^en). Najrajše v tolminskem okraju. i -/ Naslov, pove naše upravništvo. : • Niša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za v3ako obrt se odda v najm takoj ali pa proda prav po ceni. 'Natančen naslov pove upravnistvo.-' „Soee". Za vinotoč jako pripravna dvonadstropna hiša v ŠkOfjt Loki na glavnem trgu se takoj po ceni proda in pod ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja: 10 sobj 4 kuhinje, 3 shrambe, 2 kleli, hlev, prostorno dvorišče, prodajalna in zaloga*, 4 orale gozda, l'/2 oral travnika ter vrt za zelenjavo. Hiša je vsa na novo prenovljena in je vpeljan vodovod v vse prostore. Proda se tudi brez travnika. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt ter se z najemniki dobro obrestuje. Natančneje se izve pri lastniku b. Rebolj - gpai>j it. I89. A. vii. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelfka zaloga '= = oljkinega olja prve vrste ajbeljšiii Ivi d k iz Istre, Dalmacije Molfette. Bari in Nit« s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kros —'96, Hi, 112 i-20, 128 m, VU, 1-60. 1'80, 2" , 2"40, za luči po 72 vin. --------Na debelo cene ugrodne. -___- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vporabe olja; Vo vporabi se spet zameni a polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč._______.____ Cene zmerne« N» sredi RaStelj« 7. TRS0VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kuptvalšža nlroberškega ta drsbvega blaga ter tikala, preje li nitij. POTREBŠČINE ia pisarita, hillm in popotnike. 11 NajbolJSe šivanke za Šivalne stroje. ' POTREBŠČINE ta krojaU L« šedjasje, Stetinjlce. — E*Žni f