Leto IX. - Štev. 149 (2459)
PHIHOHSKI DHEVM1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr.
NE, MI SE NE PUSTIMO IZGNATI OD TU. MI NE ZAHTEVAMO NIČESAR, KAR JE NJIHOVO, TODA TISTO KAR JE NASE, KOT SMO ZE STOKRAT POVEDALI, NE MOREMO DATI IN NE BOMO DALI.
(Iz Titovega govora v Istri:)
TRST, sreda 24. junija 1953
Cena 20 lir
PROTEST PREDSEDNIKA GLMflIE SKUPŠČINE D/J JPŽMMORE JSKEMP PREDSEDNIKU
IESTER PEHRSOH OPOZfflUH MIH na resne posledice njegovih delani
Singman RI še dalje izsiljuje - Voditelj opozicije na Južni Koreji odločno graja predsednikovo ravnanje, ki pa večina ljudstva obsoja - jošidove izjave
,NEW YORK, 23. — Predsednik glavne skupščine OZN Le-ster Peanson je poslal Singma-»u Riju protestno brzojavko zaradi izpustitve Severnokorejcih ujetnikov. Pearson opozarja Rija na resnost položaja, ki ga je povzročil s svojim dejanjem, ki je prekršilo dogovor, sklenjen med obema stranka-ftia, ter pripominja: »Iskreno tipam, da boste sodelovali s Poveljstvom OZN pri njegovih odločnih in neprestanih napo-rih, da naglo pride do premirja. To sodelovanje ni potrebno samo za sklenitev premirja, C® Pa tudi zato, da bo dano Jamstvo, da se bo premirje iskreno izvajalo in da se bo Sttoter politične združitve Ko-reie lahko uresničil. Ce bi to
sodelovanje prenehalo, bi prav korejsko ljudstvo prvo dn najbolj trpelo.«
Ameriški državni departma javlja, da je popolnoma odobril Pearsonovo brzojavko in pripominja, da je stališče, ki ga Pearson poudarja v svoji brzojavki, popolnoma v skladu s stališčem, ki so ga predstavniki ameriške vlade obrazložili Singmanu Riju. Politični krogi v Parizu zatrjujejo, da bo tudi Francija enako kakor Velika Britanija poslala južnoko-rejski vladi odločen protest.
Medtem se je general Clark danes ponovno sestal s Singma-nom Rijem in njun razgovor je trajal 15. minut.
V pisanem odgovoru na vprašanja, ki so mu jih posta-
SleiiensoH ari Kardelju
....	^	so	z[]0lraj	8B_
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Demon, stracije delavcev v vzhodnem Berlinu in v ostalih vzhodno, nemških mestih, ki jih je za-dušila intervencija sovjetskih Jankov ter krvav obračun če. slte policije z delavci Skodovih tavodov v Plznu in demon. stracije čeških delavcev v O" stravi in drugih mestih, so še vedno predmet komentarjev v Jugoslovanski javnosti. Zaman skušajo češki kominformisti Prepričati svet, da je 60.000 kovinarskih delavcev Plzna, 12.000 železničarjev in deseti-ne tisočev rudarjev Ostrave *er delavcev drugih čeških Ptest 'demonstriralo na pobu. 4° reakcionarnih krogov in da demonstracije delavcev zhodnega Berlina organizira. 11 fašistični elementi. Dogodki y Vzhodni Nemčiji in na Ce. skem, ki jih kominformistič-P*. Propaganda ni mogla prikriti, ker so se odigrali pre. ^e.č blizu železne zavese, pori ujej o pravilnost jugoslovan. ske ocenitve in analizo, da so v sovjetskem bloku globoka Nasprotja, ki lahko v bližnji -odočnosti privedejo do odlo. oilnih dogodkov poudarjajo v
Pogradu.
Ti dogodki dokazujejo, da ni ločna teza zahodnih krogov, ki menijo, da se brez sile. brez Preventivne vojne proti Sovjetski zvezi ne more odstraniti nevarnost, ki ogroža svet ln tlači podjarmljene narode. Množične demonstracije delav. ®ev v sovjetskih satelitskih
državah, ki so se kljub živ. 'jenjski nevarnosti odločili, da jasno pokažejo svoje nezado. v°ljstvo, dokazujejo, da so jjuotraj sovjetskega bloka sile, k‘ se lahko v bližnji ali dalj. b‘ bodočnosti uprejo lmeria-bstični politiki in priborijo ?y°jo narodno neodvisnost ter Jjh privedejo na pot socia-
hzma.
Podpredsednik Zveznega iz. yršnega sveta Edvard Kardelj •* danes priredil na čast A. ^tevensonu kosilo, ki so se ga bdeležili tudi ostali podpred-s®dniki Izvršnega sveta ter '^vetozar Vukmanovič Koča Popovič, Vlado Simič, Aleš Bebler. Joža Vilfan in drugi. ^ ameriške strani so bili na. Vzoči še urednik lista «Loock» J/tlliam Etwoodi, dr. Waltei Johnson, univ. prof. v Chica. ?b in odpravnik poslov amerl skega veleposlaništva.
Danes se je vrnila iz Grčije y Jugoslavijo še ena skupina tridesetih jugoslovanskih beguncev To so povečini mladi fantje in dekleta iz obmejnih kr.
ročju, zlasti pri zatiranju na. lezljivih bolezni z vaostalih predelih države, pri nastavlja, nju zdravstvenih delavcev, pri organiziranju tečajev za prvo pomoč, posvetovanj in preda-vanj ter seminarijev
B. B.
ajev, ki so od leta 1945 do }352 bežali v Grčijo iz avan bftstičnih razlogov. Na ob. mejni postaji v pjevdjeliji_ so Povratnike sprejeli poleg čla-bov njihovih družin tudi pred. Ravniki oblasti in Rdečega ?fiža. V razgovoru z novinarji J* jugoslovanski konzul v Solunu Bogoljub Popovič izjavil, da so se begunci lahko spet fjrnili v svojo domovino zaradi dobre volje grških oblasti, ki so pokazale vse razumeva, nje in odobrile beguncem nji. hove prošnje za povratek. Po-Vratniki so izjavili, da so sreč. bi, ker se lahko spet vrnejo domov. V Grčiji je ostalo še bekaj jugoslovanskih beguncev, ki so že vložili prošnje za vrnitev.
Konec julija bo obiskalo Jugoslavijo okrog 600 članov socialističnih mladinskih organi. zacij iz Avstrije (300). Velike Britanije (200), Nemčije in Francije (100). Mladinci bodo Prišli na letovišče v okolico Zadra.
Danes se je začela v Beogra. du tretja redna skupščina ju. goslovanskega Rdečega križa. Generalni tajnik Olga Miloševič je govorila danes o vsestranskem delovanju RK in Pri tem poudarila njegovo Vlogo na zdravstvenem pod.
0 omilitvi omejitev
gibanja tujih diplomatov v Sovjetski zvezi
MOSKVA. 23. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je sinoči javilo, da so bile omiljene nekatere omejitve gibanja tujih diplomatov v Moskvi. Te ukinitve se nanašajo na obširna področja evropske Rusije, Bele Rusije, Ukrajine, Kavkaza, O-srednje Azije. Vendar pa osta. nejo še vedno v veljavi številne omejitve. Zahodni diplomati bodo lahko brez omejitev potovali po toku Volge, razen po nekaterih predelih, ter po sovjetski Aziji s prekosibirsko železnico iz Moskve do Vladivostoka, Potovali bodo lahko v Kijev, Minsk, prestolnice U. krajine in Bele Rusije in nekatera druga mesta. Prav tako bodo lahko potovali v nekatere klimatske kraje ob Črnem morju, na otoku Krimu in v razne letoviške kraje ob Kavkazu. Niso pa dovoljena potovanja v obmejne kraje Armenije ter Baku in Tiflis. Prav tako je prepovedan vstop v obmejne kraje z Norveško, Finsko, Turčijo, Afganistanom, Iranom, Baltiške republike, v kraje ob zahodni meji Ukrajine, v mesta Nikolajev in Seva-stopol na Krimu, v mesta Mo. letov, Sverlovsk, Omsk, Novo. sibirsk, Krasnojarsk, Irkutsk, v Sibirijo in na Kamčatko, v Ka-barovsk, Pavlodar in na otok Sahalin ter na področje Gorki v Evropski Rusiji izvzemši mesto Gorki samo. Prav tako je zabranjen vtop na področje A-strahana. _Na številnih krajih na področju Moskve se diplo-matje ne morejo ustaviti, pač pa lahko potujejo samo skozi.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Lincoln Whitte je izjavil, da državni departma nima še podrobnih informacij o teh ukrepih. Na podlagi dosedanjih informacij pa je tujcem še vedno prepovedano potovati na številna važna področja Sovjetske zveze. Razen tega je ponekod dovoljen samo tranzit. Informacije o sovjetskih ukrepih niso še zadostne, da bi lahko že predvidevali ukrepe v zvezi z omejitvami, ki jih je ameriška vlada odredila glede gibanja sovjetskih državljanov v ZDA.
V britanskem zunanjem mi. nistrstvu izjavljajo, da bodo sedaj znova pregledali omejitve, ki so jih kot povračilni ukrep sprejeli glede gibanja sovjetskih predstavnikov v Veliki Britaniji.
vili dopisniki tiska, je Singman Ri danes izjavil, da bi sprejel premirje na Koreji pod sledečimi pojgoji: 1. sklicanje politične konference v treh mesecih po premirju; 2. umik s Koreje vseh ((komunističnih« čet ali pa istočasno umik kitajskih in zavezniških čet; 3. sklenitev pogodbe o medsebojni varnosti med Južno Korejo in ZDA še pred podpisom premirja.
Zdi se, da je Singman Ri pristal na prihod nevtralne komisije petih držav za nadzorstvo nad premirjem, ni pa pristal na to, da bi znova prijeli izpuščene severnokorejske u-jetnike. Izvedelo pa se je, da je Singman Ri ukazal, naj ne izpustijo drugih ujetnikov, dokler ne pride Clarkov odgovor na nove predloge, in dokler se ne bo Ri sestal z ameriškim državnim podtajnikom za Daljni vzhod Robertsonom.
V zvezi z Robertsonovim prihodom na Korejo je voditelj opozicijske demokratske stranke dr. Co.p Jong, ki je glavni Rijev politični nasprotnik, izjavil, da bo ta prihod pomenil vrhunec sedanje kirze. Kakor je znano, obtožuje Cop Singmana Rija, da nespametno ravna. Izjavil je tudi, da bo Singman Ri konec koncev prisiljen podpisati premirje, ker se večina korejskega ljudstva ne strinja z njegovim ravnanjem in si iskreno želi konca vojne. Tuti južnokorejski poslanik v Washingtonu Co, ki je tudi predstavnik opozicije in je bil svoj čas zunanji minister,, je izjavil, da se mu zdi politika upiranju premirju nekoristna in škodljiva za Korejo. Dodal je. da so ujetnike izpustili «v nepravem času« in da so tako priliko ((izgubili pred dvema letoma, ko zadeva ne bi imela nobenih resnih posledic«.
Medtem javljajo, da je juž-nokorejska policija danes izročila 57 kitajskih vojnih ujetnikov, ki so zbežali iz bolnišnice v Pusanu.
Agencija »Nova Kitajska« je danes ponovno obtožila ameriško poveljstvo sokrivde zara-
Churchillove izjave o bermudski konferenci
LONDON, 23. — Na popoldanski seji v spodnji zbornici je Churchill izjavil, da se ne sme pričakovati preveč glede rezultatov bermudske konference, ki bo po njegovem mnenju trajala samo štiri aii pet dni.
Churchill je dodal, da bo konferenca posvečena praktičnim vprašanjem, zlasti pa možnosti, da pride do popustitve mednarodne napetosti, ne da bi to bilo v škodo državni varnosti.
V pariških pooblaščenih krogih zanikujejo vesti, da bosta Francijo zastopala na konferenci Rene Mayer in Georges Bidault v primeru, da francoska vlada ne bo še sestavljena do 8. julija. Izvedelo se je tudi, da b° Francija na konferenci neuradno zastopala tudi zahodnoevropsko skupnost; tako je izjavil tajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Schuman. O tem so se baje sporazumeli na včerajšnjem sestanku šestih zunanjih ministrov držav Schu-manovega načrta.
di izpustitve severnokorejskih ujetnikov. Agencija dodaja, da je izjava generala Clarka ponesrečen poizkus, da bi se izognil odgovornosti.
V zvezi s premirjem na Koreji je danes japonski ministrski predsednik v Diedi izjavil, da bo japonska vlada morda zahtevala udeležbo na politični konferenci, ki bo sklicana po premirju, če bo ta konferenca zadevala tudi japonske interese. Dodal je, da japonska vlada ni dobila nobenega vabila za udeležbo na tej konferenci; glede dogodkov na Koreji je Jošida izjavil, da je dobil nekatera poročila, ni pa hotel povedati vsebine, ker gre za tajnosti, ki se tičejo Združenih narodov.
PO ODHODU
Po prihodu treh opazoval-t in ne bo mogoč če se gleda
Prebivalci vzhodnega Berlina se po več dneh prisilnega bivanja v zahodnem Berlinu, ker so sovjetske oblasti zaprle vse prehode, vračajo na svoje domove. Prav tako se prebivalci zahodnega Berlina ki so ostali več dni v vzhodnem Berlinu, sedaj vračajo. Na sliki le častnik vzhodnonemške policije, ki pregleduje osebne dokumente
O RAZGOVORIH CHURCHILL-DE GASPERI
De Gasperiju ne dišijo pogajanla
Zato obtožuje Jugoslavijo, da je temu hrivu njeno zadržanje - Vztrajno se govori o sestavi «enobarvne» demokristjanske vlade ■ Saragatov poizkus z Venni jeni propadel - Posvetovanja posameznih parlamentarnih skupin - Spor glede 51 poslancev «izvoljenih» z ostanki
(Od našega dopisnika)
RIM, 23. — De Gasperi je danes zjutraj prišel iz Pariza v London na obisk, ki ga je tudi sam označil za neuradnega. O. pazovalci poudarjajo, da je treba ta De Gasperijev obisk spraviti v zvezo z izidom volitev v Italiji in z nezadovoljstvom, ki so ga tako v Londonu. kakor v Washingtonu s tem v zvezi pokazali. Prav tako kot je De Gasperi sklical sestanek zunanjih ministrov evropske skupnosti v Parizu namesto v Rimu, zato da tam stopi v stik z raznimi francoskimi osebnostmi, tako hoče s sedanjim obiskom dopovedati Churchillu, naj bi na bermudski konferenci prepričal Eisenhoiverja, da izid italijanskih volitev ne bo vplival na bodočo italijansko politiko
Popoldne ie imel De Gasperi najprej kratek razgovor z državnim ministrom Selwynom Lloydom nato pa s Churchillom. Razgovore sta De Gasperi in Churchill nadaljevala pri večerji. Jutri bo De Gasperi odpotoval v Oxford, kjer bo imenovan za častnega doktorja političnih ved.
O današnjem sestanku niso objavili nobenega poročila, vendar pa izjavljajo dobro obveščeni krogi, da sta De Gasperi in Churchill govorila o mednarodnem položaju sploh, o angleško-italijanskih odnosih ter o notranjih položaju v Italiji po zadnjih volitvah. Prav tako izjavljajo obveščeni krogi, da sta govorila tudi o Trstu in o italijanskem stališču do balkanskega pakta. Pooblaščeni krogi pa zanikujejo trditve, da bi Velika Britanija nameravala sedaj posredovati v tržaškem vprašanju, ker je skupno z ameriško vlado mnenja, da bo v interesu obeh držav kakor tudi ostalih Zahodnih držav, čim hitreje se bosta Jugoslavija in Italija neposredno sporazumeli in uredili medsebojna sporna vprašanja. In opazovalci trdijo, da je Chur-
chill vztrajal pri De Gasperiju, naj se potrudi, da bi prišlo do sporazuma.
Toda prav tega sporazuma De Gasperi noče ter vztraja na svojih imperialističnih zahtevah. Saj je danes to ponovno potrdil, ko je novinarjem izjavil najprej, da «se v sedanjem parlamentarnem položaju v Italiji, to je tik pred formalno ostavko vlade, ne more spupstiti v podrobnosti«. Nato pa je dodal; «z druge strani pa manjka z jugoslovanske strani tako zadržanje, ki bi lahko dalo tudi samo misliti na plodna 'neučinkovita pogajanja«.
Churchill je nato obvestil De Gasperija o vprašanjih, o katerih bodo razpravljali na Ber-mudih spričo možnosti poznejšega sestanka z Rusi. Prav tako sta govorila tudi o nemškem vprašanju.
V četrtek se bo De Gasperi vrnil v Rim, ker se bosta ta dan sestala poslanska zbornica in senat. Vlada bo ob tej priliki zahtevala od palamen-ta podaljšanje začasnega proračuna za štiri mesece. Takoj ko bo s tem opravljeno, bo vlada podala ostavko in sledila bodo ((posvetovanja« predsednika republike. Ta posvetovanja pa bodo to pot omejena na ožji krog osebnosti, kajti v parlamentu ni sedaj nobenega bivšega ministrskega predsednika več. Bonomi, Orlando in Nitti so umrli. Parri pa ni bil zopet izvoljen v parlament. Tako se bo Einaudi posvetoval verjetno z bivšim predsednikom De Nicolo, predsednikoma senata in poslanske zbornice ter s predsedniki posameznih političnih skupin.
Kakor je znano, ni še gotovo, kako bo De Gasperi (z gotovostjo Se računa, da bo novo vlado sestavil prav De Gasperi in to bo njegova osma vlada) rešil vladno «krizo». Lahko se reče, da je Saragatov poizkus, da bi postavil most med De Gasperijem in Nenni-
^OBSODBA" VOJNEGA ZLOČINCA SCHAEFFERJA
Za nad šest tisoč umorov šest in pol leta ječe...
Zgražanje vse jugoslovanske javnosti - Zločinski poveljnik nacistične policije v Srbiji je z vnemo poročal v Berlin, da v Srbiji ni več Židov
Nagib proglašen
za predsednika republike
KAIRO. 23. — General Nagib je bil danes proglašen za prvega predsednika republike ob navzočnosti več sto tisočev oseb ki s® za t° priložnost prišle v Kairo iz več krajev E-gipta.
Z balkona bivše kraljeve palače je Nagib nagovoril množico in je med drugim izjavil, da so sovražniki Egipta uvideli, da se Egipčani ne pogajajo, ko gre za njihove pravice. Dodal je; «Ne bomo popustili niti za ped in ne bomo sprejeli nobenega kompromisa.«
Nato je množica ponovila prisego, s katero je obljubila zvestobo republiki in s katero se Nagib proglaša za predsednika republike. Prisego so prebrali istočasno rektor univerze za muslimane, koptski pa-triah za kristjane in veliki rabin za Žide. Podobne svečanosti so bile danes v vseh večjih egiptovskih mestih.
2^io prizanesljiva obsodba vojnega zločinca Emanuela Schaefferja, nekdanjega poveljnika nacistične policije v Srbiji in Banatu, je dokaz, da so še zelo močni ostanki Hitlerjeve oblasti v pravosodju Zahodne Nemčije. Na tem in na mnogih drugih procesih je nrišlo do značilnega soglasja med obtoženimi vojnimi zločinci in njihovimi sodniki. Vojni zločinci ge izgovarjajo na Hitlerja kot na vrhovnega vojaškega poveljnika, sodniki pa imajo Hitlerja tudi za najvišjega sodnika.
Shaefferjev proces, ki se je začel pred sodiščem v Koelnu že lani meseca oktobra, je to soglasje zelo nazorno pokazal. Shaeffer je bil obtožen, da je da! navodila in povelja za usmrtitev nad 6.000 Zidov in nekaterih drugih jugoslovanskih državljanov. Njegov za-gfcvor, da Je izvrševal samo viši a povelja, so že lani sodniki brez obotavljanja spreje-i. in so tudi nekateri člani sodnega dvora naglašali, da so med vojno uničevali Zide tudi v drugih deželah in da je bi) Schaeffer po višjem povelju samo po naključju izvrševalec takega uničevanja v Srbiji. O terrb da 80 uničeva.
li, ko so Zide zastrupljali s I čina je uradna brzojavka, ki plinom kar med transportom je bila 13. avgusta 1942 Schaef-iz taborišča z nalasc za to ure-lferju poslana od podrejenega lenimi kamioni ter a« '- nacističnega urada iz Mitrovi-
jemmi 'kamioni ter da je Schaeffer z veliko vnemo poročal v Berlin, da v Srbiji ni vec Zidov, pred sodiščem niso razpravljali, kakor tudi niso govorili o tem, kako si je Schaeffer pridobil visoko šar-žo med poklicnimi nacističnimi morilci in kaj je osebno prispeval pri uveljavljanju no. ve metode množičnega ubijanja ljudi in pri njenem zelo uspešnem in naglem zaključku.
Sodniki so videli lani, ko je bila razprava preložena, in tudi sedaj v Schaefferju samo zelo vestnega uradnika in celo človeka ((čvrstega značaaj« zaradi česar so ga obsodili na 6 in pol leta ječe, na polovico kazni, ki jo je zahteval državni tožilec. Tudi na razpravi proti Schaefferju so kot razbremenilne priče nastopali nekateri nekdanji nacistični funkcinarji, obtoženčevi vrstniki pri izvrševanju vojnih zločinov.
Pri svoji prizanesljivi sodbi so sodniki tudi popolnoma prezrli tiste zločine, ki jih je Schaeffer storil brez višjega
nje Zidov v Srbiji poenostavi--povelja. Dokument takega zlo-
ce. Ta brzojavka je povzročila smrt profesorice Tomasin, žene pisatelja Toneta Čufarja, glasi pa se v prevodu takole: ((Zadeva; Prof. Silvera Tomasin. - Imenovana bi morala biti danes s transportom ujetnikov odpremljena v Beograd. V zaporu in na poti do železniške postaje je nekajkrat vzkliknila ((Rdeča fronta!« ter dvignila pest v komunistični pozdrav. Da bi bila ta fanatična jetnica neškodljiva, prosimo, da nujno odobrite njeno eksekucijo«.
S kratko besedico «Ja» in s svojo parafo je Schaeffer to odobril in ko so mu pred sodiščem v Koelnu pokazali ta dokument njegovega zločinstva, je izjavil, da je akt ((mehanično rešil« v domnevi, da gre za kakega talca, ki so bili že prej določeni za usmrtitev. Takih primerov »mehaničnega uradovanja« je bilo še več in zdaj izrečena nizka kazen je dekaz, da se nacističnim vojnim zločincem tudi marsikaj od tega ne šteje v zlo, kar so storili brez višjega povelja.
.(Iz »čilou. poročevalca«),
jem, že mimo. Togliatti in Longo sta Nenniju, še preden se je ta sploh mogel zganiti, brutalno prekrižala pot, in nato je sam postavil zahtevo za popolno spremembo italijan. ske zunanje politike. Znano je, da so demokristjani, prav tako kakor liberalci in republikanci odklonili Saragatovo pobudo. Vse kaže, da hoče De Gasperi nadaljevati svojo dosedanjo politiko, ki jo on označuje za politiko centra. Pojavlja, jo se številni glasovi, da bo De Gasperi sestavil »enobarvno« vlado iz samih demokristjanov. ki naj bi jo nato v par. lamentu podpirale stranke, ki so bile do sedaj v koaliciji. Tudi glasilo italijanskih indu-strijcev «24 Ore« postavlja ta. ko zahtevo, češ, ta vlada naj bi bila prehodnega nzačaja, tako da bi se v tem času v parlamentu izkristaliziral položaj na podlagi stališča, ki bi ga posamezne skupine zavzele v teh ali onih vprašanjih.
Medtem pa se razgovori med posameznimi voditelji nadaljujejo. Prejšnjo noč sta se se. stala tajnika liberalne stranke Villabruna in socialno demokratske stranke Saragat. Danes pa je Villabruna predsedoval skupni seji vodstva in parlamentarne skupine liberalcev, Saragat pa seji izvršilnega odbora ESDI. Prav tako se je danes sestala parlamentarna skupina MSI skupno z vodstvom stranke.
O seji osrednjega vodstva li. beralne stranke so objavili poročilo, ki pravi; ((Osrednje vodstvo liberalne skupine, skli_ cujoč se na resolucijo glavne-ga vodstva od 16. .t .m., je sklenilo sklicati državni svet za 1. in 2. julija«.
Izvršilni svet PSDI pa bo nadaljeval z delom zjutraj in o današnji seji ni bilo izdano nobeno poročilo.
Jutri zjutraj se bodo sestale parlamentarne skupine demokristjanske stranke, PSI, PCI in monarhistov. V soboto popoldne pa se bo sestal demo-kristjanski državni svet.
Novo vprašanje je nastalo tudi s proglasitvijo 51 poslancev, ki so bili «izvoljeni» z ostanki glasov. Kasacijsko sodišče je že odločilo in javilo imena ((izvoljenih« Tako bi med drugimi prišla v parlament tudi Romita in La Mal-fa, ki drugače nista bila izvoljena. Toda spričo spora, ki je nastal zaradi tolmačenja volil, nega zakona, ne bodo mogli ti poslanci biti navzoči v četrtek na seji poslanske zbornice, ker bo moral o številnih pritožbah odločati poseben odbor, ki ga bo imenovala poslanska zbornica. Ker pa se izvoljeni ne morejo potrditi pred rokom 20 dni, bo moralo 51 novih poklicanih čakati vsaj do 11. julija, seveda če bo vse šlo gladko.
Prav tako ni še niš gotovega, kdo naj bi bil izvoljen za predsednika poslanske zbornice in senata. Razen tega namerava kominformistična sindikalna organizacija CGIL predložiti takoj po izvolitvi predsedstva dve resoluciji: s prvo bo zahtevala od vlade preklic kazni proti državnim nameščencem, ki so se udeležili stavk proti volilnemu zakonu, z drugo re. solucijo pa bo zahtevala, naj se naplačila državnim nameščencem vračunajo kot predujem za gospodarsko izboljšanje in ne kot predujem na tri. naisto plačo.
Kar se zunanjepolitičnih vprašanj tiče, pa naj poudarimo, da je bila v Italiji reakci. ja na upor v Vzhodni Nemčiji in na Češkem zelo pičla in je zdaleč zaostala za’ resolucijami za pomilostitev na smrt obsojenih zakoncev Rosenberg. Samo socialno-demokratsko-repu. blikanski sindikati (UIL) so do sedaj poslali solidarnostno brzojavko zahodnonemškim sindikatom. V Florenci pa so medtem bile demonstracije za
udeležitev Bartalija na kolesarski dirki «Tour de France«.
A. P.
Tudi Pinay ni uspel
PARIZ, 23 — Antoine Pinay je predsedniku republike Au-riolu vrnil pooblastilo za sestavo vlade, ker mu ni uspelo dobiti zagotovilo posameznih skupin, da ga bodo v skupščini podprle. Njegova usoda je bila zapečatena, ko sta skupini MRP in bivši degolisti sporočili, da ga ne bosta podprli.
Po razgovoru z Auriolom je Finay izjavil:	«Ker je bivša
golistična skupina izrekla razne pridržke, in me je ljudsko republikansko gibanje obvestilo, da ne morem računati na njegove glasove, ne morem spraviti skupaj večine, ki je potrebna za izvedbo programa za akcijo, ki se mi je zdel najprimernejši za zagotovitev finančnega ozdravljenja, za pospešitev gospodarstva in za izboljšanje socialnega ozračja«. Predsednik Auriol bo jutri zjutraj začel nova posvetovanja.
_______i
KAIRO, 23. — Indijski ministrski predsednik Nehru je prišel danes v Kairo, kjer bo tri dni gost egiptovske vlade.
cev Socialistične internacio- j nale smo zapisali, da so prišli v Trst po krivem tiru. Kajti za pravega socialista, ki hoče objektivno in nepristransko oceniti in proučiti položaj na našem področju, bi moralo biti že samo dejstvo, do gre ta položaj proučevati na zahtevo tako izrazito iredentistične stranke, (ki izmed vseh italijanskih strank izpoveduje svoj iredentizem edina celo v naslovu, ki kaže, da se ta iredentizem ne omejuje zgolj naTržaško ozemlje, temveč da ima v mislih vso Julijsko krajino) moralo biti zadosten vzrok za ugotovitev pristranosti že v samem začetku. Lahko trdimo, da je ta pristranski tir, po katerem so prišli, ostal tudi med obiskom v glavnem pristranski. Kolikor smo namreč mogli bodisi direktno po svoji novinarski dolžnosti, bodisi indirektno po članih našega gibanja, ki so s komisijo prišli v stik, ugotoviti, ni treh opazovalcev vodstvo iredentistične PSVG niti za trenutek pustilo same. Mislimo, do nismo daleč od resnice, če trdimo, da so trije opazovalci spregovorili s Tržačani le malo besed, ki jih ne bi slišal tudi predstavnik PSVG.
Ne vemo, ali se je to zgodilo ob popolnoma svobodnem pristanku opazovalcev samih, ali pa iz olike gosta, da izpolni sleherno željo gostitelja. Vsekakor se mora priznati da gre v vsakem primeru za določen pritisk, ki bi ga v najboljšem primeru lahko označili na primer kot »neugoden občutek», ki ga ima človek, ki se zaveda, da je nenehno predm-et opazovanja in prisluškovanja. Zato ne moremo reči, da tudi to ni imelo določenega vpliva tako na potek kakor tudi na sodbo opazovalcev, bodisi vseh, bodisi posameznika.
No, zdi se, da si kljub krivemu tiru in kljub kontroli iredentističnega, gostitelja, vsi opazovalci niso ustvarili o tržaškem vprašanju Sodbe, ki bi bila tista, zaradi katere je Sarugatova stranka izsilita prihod opazovalcev v Trst, t. j. da je potrebno v Trstu izvesti plebiscit zaradi priključitve vsega STO k Italiji, oziroma zaradi uresničenja tristranske izjave.
Belgijski delegat Camille Hugsmans, bivši predsednik belgijske vlade, minister, petnajstletni župan velikega pristaniškega mesta Antiverpen in trinajstletni predsednik luke v Antvoerpenu, ni pred nikomur skrival, da plebiscitu nasprotuje, da je tržaška luka šele na začetku svojega razvoja, da so razvojne možnosti našega pristanišča ogromne, da je vse to takoj opazil ker si je kot dober poznavalec pristaniških problemov najprej ogledal našo luko. Toda v isti sapi je pripomnil, da razvoj našega mesta ni mogoč
njegove nadaljnje usode n« sporazumeta obe jadranski držav; na škodo Jugoslavije rešeno tržaško vprašanje, je poudarjal večkrat belgijski opazovalec bo imelo ~za posledico zastoj v razvoju našega mesta slabe posledice glede odnosov v tem delu Evrope in s tem glede miru v svetu sploh.
Belgijski delegat tega svojega stališča — kot rečeno ni skrival in kot smo mogli izvedeti, je prav to stališče imelo za posledico, da je že prve dni zavladala v vodstvu iredentistične PSVG prava panika. To je bilo tudi ra. zumljivo: saj je to vodstvo, nad katerega tako aposreče-no potezo« so bili ginjeni osi tržaški iredentisti, napravilo pač vesoljnemu iredentizmu in italijanskemu imperializmu pravo medvedjo uslugo. In na javni tiskovni konferenci pred odhodom je Huys. mans poudaril, da bo to svoje stališče odločno branil. Toda dodal je, da se bo znal pokoriti mnenju večine...
Mi ne mislimo, da bo mne. nje, ki ga bo sprejel bodoči kongres Socialistične interna, cionale v Stockholmu glede načina rešitve tržaškega vprašanja, za to rešitev odločilnega pomena. Zdi se namreč, da druga dva opazovalca — francoski in angleški (od katerih je angleški na tiskov, ni konferenci tudi poudaril, da si je ustvaril svoje dol o. čeno mnenje ) morda ne delita mnenja belgijskega delegata. Ali bo v tem primeru nasprotujočih si mnenj moralo veljati ono, ki je bilo logičen rezultat krivega tira in bo zaradi tega padlo v popolno senco mnenje, ki je bilo tako odločno izraženo, kljub krivemu tiru in kljub postopanju iredentističnih gosti, teljev? Čeprav torej v Stockholmu ne bodo reševali in rešili perečega vprašanja Trsta, bi bilo zelo čudno, če bi del socialistov na tem kongresu trdil, da je črno nekaj, za kar bo drugi del socialistov trdil, da je belo. Če bo torej do tega 'prišlo, bo to vsekakor znak, da v koncepcijah teh socialistov ni nekaj v redu-To pa se ne bi smelo zgoditi prav v primeru tržaškega vprašanja, za katero so tako tesno povezani pojmi o pomi. ritvi in o miru. Med pravimi socialisti vsaj glede tako važ. njih pojmov ne bi smelo biti tako ostro nasprotujočih si mnenj.
In tudi ne glede vprašanja bodočnosti našega mesta, ko je vendar zgodovinsko dokazano, da ga je italijanska imperialistična okupacija v zadnjih dveh desetletjih skoro zadušila, italijanskemu fašizmu pa služila za izvrševanje vseh tistih roparskih zločinov, ki jih je počenjal po Jugosla. viji in po vsem Balkanu.
Mar za Socialistično inter. nadonalo ni že samo to dejstvo zadosten nauk?
Protest britanskih rudarjev
zaradi streljanja nemSkih delavcev
V zahodnem Berlinu je bil svečan pogreb sedmih padlih demonstrantov - Že sama priznanja vzhodnonemških glasil pričajo o obsežnosti protestnega gibanja na sovjetskem področju Nemčije
BERLIN, 23. — Danes popoldne je bil v zahodnem Berlinu svečan pogreb sedmih žrtev upora v vzhodnem Berlinu, ki so umrle v bolnišnicah zahodnega Berlina. Med krstami je bil tudi poseben grb z imenom Goettlinga, ki so ga Rusi obsodili na smrt in ustrelili.
Pogreba se je udeležilo na sto tisoče oseb. Poslovilni govor je imel kancler Adenauer, ki se je ob tej priliki spomnii tudi številnih žrtev in ranjenih ter vseh, ki so jih ob priliki zadnjih neredov vrgli v ječo. ■
Za Adenauerjem je govoril minister Kaiser, ki je med drugim izjavil, da so samo sovjetski tanki rešili Grotte-wohla in njegovo vlado. Predstavniki britanskega sindikata rudarjev za področje Durham, ki šteje 100.000 članov, so poslali Malenkovu in sovjetskemu poslaniku v Londonu protestni brzojavki proti terorju, ki ga izvajajo v Vzhodni Nemčiji v zvezi z zadnjimi neredi. V brzojavki poslaniku Maliku je med drugim rečeno: «Naše zgražanje je toliko večje, ker upor ni prišel s strani tako imenovanih imperialističnih vojnih hujskačev, pač pa s strani pravih delavcev v delavski obleki. Streljati delavce, ki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in omilitev zatiralnih ukrepov v vzhodnonemški državi, je neodpustljivo. To je zločin proti delavskemu razredu vsega sveta«.
Medtem pa javlja vzhodnonemška agencija ADN, da je vzhodnonemško sodišče danes izreklo nekaj obsodb proti osebam, ki so se udeležile demonstracij. Glasilo enotne socialistične stranke «Neues Deutschland« pa javlja danes
prvikrat, da je bilo razglašeno izjemno stanje tudi v drugih mestih. List javlja tudi, da je v Jeni v Turingiji sovjetski poveljnik mesta obsodil na smrt nekega delavca, ki je bil nato ustreljen.
V Berlinu je še vedno v veljavi obsedno stanje in policijska ura. Ponoči se še vedno slišijo streli straž. List «Neues Deutschland« pa polagoma priznava nerede tudi izven Berlina. Tako omenja nerede v Leipzigu, Magdeburgu, Erfurtu, Halle, Mechlemburgu, Lauchhammevu in Jnter Wel-lenbornu.
V glasilu sovjetske visoke komisije «Taegliche Rundschau« pa namestnik ministra za železnice podaja drugačno sliko.
Po njegovih izjavah so železničarji nezadovoljni s plačami in s socialnimi pogoji. Do stavk je prišlo v delavnicah v Magdeburgu, delavci pa so napadli železniško ravnateljstvo in ga oplenili. Pretepli so predsednika železniške uprave. Prav tako so delavci napadli plinarno. Do neredov in atentatov je prišlo v številnih drugih krajih. V Wismaru so delavci porušili del železniške proge in napadli druge postaje.
Enotna socialistična stranka pa omenja danes v svojem proglasu tudi nerede na deželi. Stranka očita kmetom, da sabotirajo dobavljanje živil mestnemu prebivalstvu. Proglas pravi dalje, da so bili v vsej Vzhodni Nemčiji zažgani številni delavski krožki. Ce-16 glasilo športnega gibanja »Sportecho« piše: «Tudi nekateri športniki so med tistimi, ki so se dali premamiti od sovražnikov enotnosti in miru. Izvršena so bila sabotažna de-
janja na nekaterih športnih napravah in zažgane so bil« zastave republike«. Vse te podrobnosti, ki jih kominformi« stične oblasti same navajajo, lahko pričajo o obsežnosti protestnega gibanja delavcev v Vzhodni Nemčiji.
Christie priznal
umor štirih žensk
LONDON, 23. — Včeraj se je začela v Londonu sodna ob-ravnava proti znanemu moril, cu žensk Johnu Reginaldu Christieu.
Danes so prebrali izjave obtoženca, s katerimi priznava umor svoje žene in treh drugih žensk Priznal je, da je u-moril mlado Avstrijko Marga. ret Ruth. Zvabil jo je v svoje stanovanje, imel ž njo seksualne odnose in jo nato zadavil, njeno truplo pa pokopal na vrtu. Enako se je pozneje zgodilo s 40-letno Angležinjo Muriel Amelio Leady.
V posebnem zapisniku je Christie priznal, da je zadavil tudi gospo Evans, ki je s svojim možem in hčerko stanovala v isti hiši. Zginila je tudi hčerka, ki je imela 14 mesecev. Kakor je znano, je bil njen mož obsojen na smrt pod obtožbo, da je umoril hčerko, in na procesu je bil glavna obto-ževalna priča prav Christie.
Pozneje je Christie umoril še svojo ženo. Na današnji razpravi je njegov zagovornik tr. dil, da Christie, o katerem i«-javljajo zdravniki, da je pri zdravi pameti, ni bil za časa umorov pri zdravi pameti. Razprava se bo nadaljeval« jutri.
e 2 2
24. junija 195S
NPOMIME.KI DNEVI
Na današnji dan so leta 1943 primorski partizani uničili most v Baški grapi na progi Trst-Jesenice.
Danes, sreda 24. junija
Janez, Janislav Sonce vzide ob 4.16 in zatone od 19.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 1-30. Jutri, četrtek 25. junija Viljem, Grlica
IZKElliHO ZASEDANJE OBČINSKEGA SI/ETA V NABREŽINI
S SKUPŠČINE TRGOVSKIH USLUŽBENCEV
Ljudske hiše morajo biti Delodajalci nočejo priznati
na razpolago domačinom! izboljšanja periodičnih poviškov
Spornih je komaj 1246 lir poviška na mesec za stare uslužbence - Prihodnji torek ponovna skupščina
Občina bo odstopila zemljišča za gradnjo ljudskih hiš le pod pogojem, da bodo v njih dobili stanovanja domačini Primer krivične dodelitve stanovanja v novi hiši pri Štivanu
V obnovljeni in prebeljeni dvorani nabrežinskega županstva je bilo včeraj izredno zasedanje občinskega sveta de-vinsko-nabrežinske občine, katerega se je udeležilo skupno 16 svetovalcev. Na dnevnem redu, ki je obsegal le tri točke, so bila vprašanja odstopa občinskih oz. jusarskih zemljišč Zavodu za ljudske hiše (IACP), ki je ali ki bo zgradil nove hiše v območju nabre-žmske občine.
Najprej je prišlo na vrsto vprašanje odstopa jusarskega zemljišča pri Stivanu, na katerem je IACP že zgradil novo 4-stanovanjsko hišo. Jusar-ski komisar, ki je pogodbo podpisal v imenu jusarjev, je v posebni točki te pogodbe nedvoumno izrazil, da jusarji sicer darujejo zemljo IACP, vendar mora ta poskrbeti, da bodo stanovanja dodeljena samo domačinom. Toda komisija pri IACP tega pogoja ni u-poštevala ter je eno stanovanje v tej hiši dodelila priseljencu, ki ga ni vreden niti iz socialnih niti iz drugih razlogov. Vse to na škodo domačinov, ki so pri tem seveda zapostavljeni.
V živahni diskusiji, v katero so posegli svetovalci tov. Colja, Skof in Milič ter svetovalci D. Legiša, dr. Skrk, Flori-dan in župan, sta se izoblikovali dve mnenji: župan je v imenu ožjega odbora predlagal, naj. občinski svet potrdi odstopitev omenjenega zemljišča IACP, medtem ko je opozicija (LSS) predlagala, naj se stvar odloži tako dolgo, dokler se ne zasliši jusarski komisar, ki naj o stvari odloči v sporazumu z ostalimi jusarji.
Ko je dal župan svoj predlog na glasovanje, so zanj poleg njega glasovali le trije kominiormisti in en svetovalec SDZ. Tako je prodrl predlog svetovalcev LSS.
V nadaljevanju so občinski
svetovalci potrdijo sklep tedanjega občinskega sveta in mnenje svetovalcev LSS, ki so predlagali, naj se uprava IACP glede tega pomeni direktno z jusarji in bi potem občinski svet sprejel sklepe teh dogovorov. Pri glasovanju je prodrl županov predlog, ki je bil sprejet z 11 glasovi proti 5.
Zupan je nato poročal, da je interveniral pri pristojnih oblasteh, da bi zaradi velike stanovanjske krize poskrbeli za gradnjo nadaljnjih ljudskih hiš. Posledica teh intervencij je bila, da so odobrili gradnjo dveh hiš, od katerih bi imela vsaka po 6 stanovanj.
Svetovalci so nato sklenili, da lahko občina daruje zemljišča za zgraditev obeh hiš, toda pod pogojem, da bo IACP upošteval odločilno mnenje občine, ko bo šlo za dodelitev teh stanovanj. 2upan je še predlagal, naj bi obe hiši zgradili v Nabrežini, kjer je stanovanjska kriza najhujša, kar
so tudi sprejeli. Proti temu predlogu sta glasovala le svetovalca tov. Skof, ki je s svoje strani predlagal, naj bi eno hišo zgradili v Sesljanu ter svetovalec Kralj.
S tem je bil dnevni red zaključen, le župan je še odgovoril na nekaj interpelacij, ki so jih postavili svetovalci Srečko Colja, Skof, dr. Skrk, Gratton in drugi ter potem sejo zaključil.
Visoki gost pri šeiu
jug. ekonomske delegacije
Izvršni direktor mednarodne ustanove za tehnično pomoč OZN mrs. David Owen, je bil predvčeraj in včeraj gost šefa jug. ekonomske delegacije v Trstu prof. Jožeta Zemljaka. Visoki gost se je ustavil v Trstu na povratku iz Jugoslavije, včeraj pa je odpotoval v Zahodno Nemčijo, kjer se bo sestal s kanclerjem Adenauerjem,
, Po treh mesecih razpravljanj so se pred kratkim razbila po. gajanja za raztegnitev nove pogodbe za trgovske uslužbence. ker predstavniki trgovcev niso hoteli pristati na zahteve sindikatov. Zaradi tega je bila včeraj v prostorih Delavske
ginjsko doklado, medtem ko so to storili šele sedaj za trgovske uslužbence s pogodbo, sklenje. no v Italiji Pri tem pa moramo upoštevati, da so imeli po pogodbi 11. decembra 1950 tržaški uslužbenci prednost pred italijanskimi V Italiji so imeli
zbornice skupščina vseh trgov- uslužbenci pravico do petih skih uslužbencev, na kateri so ■' 5-odstotnih poviškov vsaka tri sindikalisti obrazložili navzo-,lD*"	J~ nr -J~-
čim položaj. Skupščina je poverila Delavski zbornici nalogo. naj ponovno poskuša doseči sDorazum, nakar se bodo uslužbenci znova sestali na skupščini v torek 30. t. m.
Ves spor se suče dejansko okoli nizke razlike. Med predlogi sindikatov in delodajal. cev znaša razlika *komaj 1246 lir na mesec, kar se tiče pred. vsem uslužbencev z nad 16 leti službe pri istem podjetju in kar zato kaže nerazumevanje delodajalcev za potrebe svojih prodajalcev.
Spor se tiče zaračunavanja periodičnih poviškov in odpravnine. Za industrijske delavce so za zaračunavanje n-menjenih postavk že združili osnovne plače in mezde z dra-
TRIDNI PRED OTVORITVIJO TRŽAŠKEGA VELESEJMA
svetovalci prešli na vprašanje odstopitve drugega zemljišča že omenjenemu Zavodu, in sicer za dve hiši, ki sta bili pred leti zgrajeni v Sesljanu. Takrat je tedanji občinski svet potrdil odstop občinskega zemljišča za gradnjo obeh hiš, toda sedaj zahteva jusarski komisar, ki upravlja ta zemljišča. 160 lir za kv. meter.
V diskusiji sta se zopet pojavili dve mnenji, in sicer županovo, ki je predlagal, naj
V jugoslovanskih paviljonih
montirajo izdelke težke industrije
Jugoslovanski paviljoni bodo letos lepše urejeni tudi po zaslugi tržaških slikarjev - Večina rastavljavcev je glede ureditve v zaostanku (vpliv Padove?)
Brenkanje po starih strunah
Preteklo nedeljo je bila pri «Svetilniku zmage» še ena v vrsti proslav, ki jih prirejajo v Trstu italijanski iredentisti na tekočem traku zato, da drže pokonci moralo svojih pristašev in da na umeten način ustvarjajo utis, da si Tržačani »gorečen želijo povratka Italije. Za razliko od drugih, pa so dali tej najnovejši iredentistični provokacijski proslavi poseben poudarek z udeležbo aktivnega italijanskega admirala v uniformi in istočasnega predsednika združenja italijanskih mornarjev, poleg seveda še drugih vojaških in polvojaških predstavnikov iz Italije, znanega fašista Scergata, ki je bil nedavno že v drugič odlikovan, ker je med vojno potopil angleško bojno ladjo, fašista Colognat-t i ja, rimskih emisarjev pri ZVIJ De Castra, Vitellija itd., ter neizbežnega župana in škofa.
Skoraj odveč bi bilo omenjati, da so govorniki dali v svojih govorih poudarka svojim iredentističnim apetitom po jugoslovanskih ozemljih od Trsta do Dalmacije če bi ravno v tem ne bil ponoven dokaz, da se na italijanski strani še vedno niso sprijaznili z dejstvom, da so za vedno minili časi, ko so se meddržavni oanosi reševali na imperialistični način.
Na Montebellu je sedaj iz dneva v dan vedno bolj živo. Manjkajo pač samo še dobri trije dnevi do sobote, ko bodo ob 6 zvečer svečano otvorili letošnji mednarodni velesejem. Na velesejmskem prostoru dobro napredujejo dela v «Pala-či» narodov, kjer so Avstrijci skoro dokončali svoj zelo lep paviljon urejen izključno v črni in beli barvi. Tudi Indija in Pakistan, dokončujeta svojo razstavo.
Prav dobro tudi napreduje ureditev jugoslovanskega paviljona, kamor so včeraj dopoldan pripeljali najtežje dele razstavnih predmetov. To je med drugim kompletni maček, tovarniški žerjav, značilno imenovan «Ho-ruk», izdelek ljubljanske livarne «Litostroj», opremljen z električnimi motorji zagrebške tovarne »Rade Končar«. 2erjav velese j mske uprave se je moral pošteno potruditi, da je razložil z jugoslovanskega vagona kose težke tri tone in pol. Vedno bolj razvidna je tudi notranja ureditev, ki bo letos popolnoma drugačna in kot kaže že sedaj je mnogo lepša, kot je bila prejšnja leta. To po zaslugi arhitekta, organizatorjev in zlasti tržaških slikarjev, katerim je poverjeno delo na o-gromnem dekorativnem panoju čez vso zadnjo steno, Tudi stilizirane figure in predmeti na velikem platnu v štirih barvah, dobivajo vedno bolj izraz značilen za prof. Černigoja. Veliki steber, ki je nekako sredi zadnje stene pa je okrasil prof. Grom s šestimi figurami predstavljajočimi jugoslovanske narode združenč v eno simbolično figuro.
V ostalih razstavnih prostorih pa je zaenkrat še dokaj mrtvo, kar da soditi da bo Padova, kljub sporazumom in ministrskim ukazom vendarle vplivala na tržaški velesejem. Vendar je do sobote še dovolj časa, da se stanje popravi.
Velesejmska uprava sporoča nadaljnja imena osebnosti, ki so prijavila svoj obisk. Tako bosta prispela v naše mesto 26. junija Francisco Cosenza Galvez, gvatemalski minister v Rimu in Arturo Lopez Ro-
dezma minister republike Honduras v Rimu.
Turki sporočajo iz Ankare, da bo Nevid Ildem, funkcionar ministrstva za gospodarstvo turške republike in tajnik predsednika instituta za zunanjo trgovino prišel v Trst in da bo nadziral turško razstavo bombaža.
Velesejmska uprava sporoča poleg tega da so spremenili napovedani urnik otvoritve velesejma. po novem bodo blagajne velesejma odprte po naslednjem urniku: delovne dni od 9 do 12 in od 17 do 23, ob sobotah od 10 do 23 brez presledka in ob nedeljah in praznikih od 2 do 23 brez posledka.
(kmtmk m poročila)
Sklepna produkcija šole Glasbene Matice
Sinoči je bila v Avditoriju sklepna produkcija gojencev šole Glasbene Matice. Nastopili so gojenci od 1. do 5. razreda in na koncu še šolski orkester. Glede na to, da je v šoli največ gojencev za klavir, je bil tudi na produkciji klavir najbolje zastopan, za njim pa violina. Gojenci za oba ta dva instrumenta so pokazali znaten napredek bodisi v osvajanju tehnike kakor tudi interpretacije. Pri tem so se odlikovali predvsem gojenci višjih razredov, začetniki pa so pokazali razveseljiv pogum, ki je eden izmed pogojev za uspeh.
Razen pianistvo in violinistov sta nastopila še	en
flavtist (Pahor Miloš)	in
en klarinetist (Sancin Peter) oba iz tretjega letnika. Njun napredek je zelo velik in razveseljiv in želeti bi bilo, da bi dobila več posnemalcev.
Tudi zaključni nastop orkestra je bil za začetek dober, vsekakor pa je treba stremeti za tem. da se okrepe predvsem pihala in trobila.
Kot so več ali manj vsi gojenci dokazali talentiranost, tako se je pri vseh poznala tudi dobra šola pedagoškega zbora šole Glasbene Matice, kateremu gre vse priznanje.
Številni prijatelji naše mladine in starši so gojence nagradili z zasluženim ploska-
njem, ki naj bo našim bodočim umetnikom v spodbudo za marljivo in resno učenje.
Uslužbenci Rdečega križa
zahtevajo izredno doklado
Danes ob 17.30 uri bo v prostorih Delavske zbornice skup. ščina vsega osebja tržaške podružnice italijanskega Rdečega križa. Skupščino je sklicala notranja komisija, ker osebju še sedaj niso priznali pravice do izredne doklade kot držav, nim uradnikom, čeprav velja zanje isti organski stalež in dobivajo enake plače kot državni dnevničarji. Vodstvo u-stanove je svoj čas priznalo, da ima osebje RK pravico do izredne doklade, sedaj ko bi jo bilo treba izplačati, pa se izmika.
. Na dnevnem redu današnje skupščine bo zato samo ena točka, to je vprašanje izredne doklade. Ugotoviti bodo skušali, kaj zavira izplačilo, in kaj bi bilo treba ukreniti, da se doseže. Ce uslužbencem ne u-godijo, ni izključena splošna stavka, spričo katere ne bi deloval niti odsek za nujno pomoč.
leta oziroma največ do 25 odst poviška do konca službenih let, in sicer na osnovni plači, toda le od 1. januarja 1946. le. ta dalje. V Trstu pa so uživali uslužbenci pravico do 8 dvoletnih periodičnih poviškov do največ 30,8 odst. na osnovni plači brez slehernih časovnih omejitev.
Z novim sporazumom se je v Italiji vsota 25 odst na o-snovni plači znižala na 20 odstotkov poviška toda na osnovni plači in draginjski dokladi, kar pač pomeni izboljšanje, ker so se odstotki res znižali, toda se je močno zvišala osno. va njihovega zaračunavanja. Zato bi seveda morali tudi v Trstu znižati odstotek za petino, to je od 30,8 odst. na 24 odst. Na ta način bi ostalo 8 periodičnih poviškov po 3 odst. To so tudi sindikalne organizacije predlagale, toda delodajalci so temu nasprotovali. Sprejeti pa niso hoteli niti na. daljnjega predloga, da dosežejo periodični poviški maksimalno 20 odst., in sicer v 8 dvoletnih obrokih po 2,5 odst. S tem so se sindikati odpovedali glavni prednosti tržaških uslužbencev in so vztrajali samo še na tem, da morajo poviški veljati vzvratno za vso službeno dobo. Delodajalci pa so pristali le na izboljšanje pr-vih treh periodičnih poviškov, starim prodajalcem od četrtega poviška naprej so ponudili samo 794 lir. S tem bi bilo prizadetih nad tričetrt prodajalcev. Tako bi prodajalci z maksimalnim številom let službe, to je z 8 poviški, dobili zaradi združitve osnovne mezde in draginjske doklade samo 749 lir namesto 2.04Q lir na mesec, kot zahtevajo sindikati.
Jasno je, da so se zaradi nesprejemljivih pogojev trgov, cev ppgajanja razbila. Uslužbenci imajo namreč pravico, da ohranijo vsaj delček prednosti, ki so jo doslej imeli pred italijanskimi uslužbenci,
Osvobodilna fronta
III. OKRAJ
Vabimo članstvo OF na sestanek aktiva III. okraja, ki se bo vršil v običajni prostorih jutri 25. t. m. ob 20. uri.
OF BARKOVLJE Danes 24. t. m. bo v Franklo-vem masovni sestanek z zanimivim dnevnim redom.
OF DEVIN Danes 24 t. m. ob 20.30 bo sestanek OF za Devin. Dnevni red obsega aktualni politični pregled’ gospodarsko problematiko vasi in razno. Sestanek v običajnih prostorih.
OF SV. KRIZ
25. t. m. v četrtek ob 20.30 bo sestanek OF za Sv. Križ. Razpravljalo se bo o aktualnih političnih vprašanjih, o lokalni gospodarski problematiki itd. Sestanek bo pri Beljanovih. Vabljeni člani, simpa-tizeji in vaščani.
OF NABREŽINA 25. t. m. v četrtek ob 20.30 sestanek OF v zvezi z važnimi političnimi lokalnimi gospodarskimi in drugimi vprašanji. Sestanek bo v dvorani PD »Igo Gruden«. Vabljeni člani in ostali.
OF SESLJAN 27. t. m. v soboto ob 20.30 sestanek OF v Sesljanu. Na dnevnem redu aktualni politični položaj, gospodarska vprašanja vasi itd. Sestanek pri Pernarčičevih. Vabljeni člani in ostali.
OF SEMPOOLAJ 27. t. m. v soboto ob 20.30 sestanek OF v Seropola.iu. Na dnevnem redu pregled političnega položaja, razprava o lokalni gospodarski problematiki in drugo. Ser stanek bo na sedežu PD «Zarja v svobodi«. Vabljeni člani in drugi.
Ljudska prosveta
GLASBENA MATICA V TRSTU
Prva redna seja novoizvoljenega odbora bo v petek 26. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih.
Sv. Ivan, pozor /
Huda nalezljiva duševna bolezen se je pojavila včeraj v uredništvu klerikalnega dnevnika eUltime Notizie«! Strokovni naziv je: «sloveno-žrtis acutissima«. Uredništvo je namreč požrlo že 4. nov. 1951 skoro vse tržaške Slovence.
Pričakuje se nujna intervencija vodstva svetoivanskega zadevnega zavoda, ker obstaja nevarnost, da se bo bolezen razširila (najbrž preko Anse) na vso Italijo.
V 0K\/IRU E\/R0PSKE ORGANIZACIJE ZA ZAŠCllO RASI Lik
Konferenca kmetijskih strokovnjakov za borbo proti koloradskemu hrošču
0 q le d obmejnih krajev med SUJ in Jugoslavijo ter med Jugoslavijo J- Italijo. Sestanek v Novi Gorici s strokovnjaki iz Slovenije
m
V nedeljo se je začela v Trstu mednarodna konferenca kmetijskih strokovnjakov za borbo proti koloradskemu hrošču. Konferenco, ki se je udeležujejo jugoslovanski, italijanski, avstrijski in tržaški predstavniki, je organizirala evropska organizacija za o-brambo rastlin, ki ima sedež v Parizu in ki je poslala v Trst svojega posebnega predstavnika prof. Pautiersa s tajnico in tolmačico gosp.Wagner. Jugoslovansko vlado zastopa zagrebški univerzitetni profesor Kovačevič, italijansko mi-nistrtstvo za kmetjistvo zastopa dr. Colonna, koroško deželno vlado zastopa prof. Raisin-ger, Zavezniško vojaško upravo,’ oddelek za kmetijstvo pa dr. Piccoli.
V nedeljo so se vsi strokovnjaki sestali na sedežu tržaškega poizkusnega centra za kmetijstvo kjer so razpravljali o načinu borbe in o preventivnih merah proti koloradskemu hrošču v obmejnih krajih med Jugoslavijo, Tržaškim ozemljem, Italijo in Avstrijo.
V ponedeljek in včeraj so strokovnjaki proučevali vprašanje na terenu. Najprej so obiskali obmejne kraje med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo (sežanski okraj). Nato so pri Stivanu prešli na italijansko ozemlje, kjer so raziskali področje vzdolž italijansko -jugoslovanske meje. Po končanem prelgedu na italijanski strani do Gorice je skupina strokovnjakov odpotovala na jugoslovansko stran skozi obmejni blok pri Rdeči hiši, V Novi Gorici so bili sprejeti na sedežu okraja, kjer so se sestali tudi s skupino strokovnjakov iz Slovenije, ki niso mogli proti Trstu, ker jim ZVU ni pravočasno izdala vizuma. Po konferenci v Novi Gorici in obisku tamkajšnjih krompirišč so mednarodni strokovnjaki bili gostje tamkajšnje oblasti, ki so jim priredile večerjo. Pozno v noč so se strokovnjaki vrnili ponovno na italijansko stran v Gorico.
Včeraj pa so vsi strokovnjaki obiskali kraje okrog Vidma, Tarčenta in Čedada. Nato so
odpotovali proti Trbižu, kjer bodo raziskali zemljišča na italijansko - avstrijsko - jugoslovanski meji.
Podrobnosti in ugotovitve strokovnjakov bomo objavili naknadno, ko bo konferenca zaključila svoje delo.
Zagoreli
so kresovi
Staroslovanska navada prižigati kresove na čast soncu, ko je na nebu najbolj visoko oziroma na čast poletju, še ni zamrla, čeprav netijo sedaj kresove na čast sv. Ivana. Tako smo videli, da so tudi sno-ei na višinah in bregovih okoli Trsta, zlasti nad Sv. Ivanom, zagoreli kresovi. Najbliž-ji mestnemu središču pa je bil nedvomno kres, ki je gorel pod Sv. Alojzijem na ovinku pod botaničnim vrtom. To vsekakor kaže zvestobo starim izročilom, čeprav se to morda v času atomske energije in inflacije lambret čudno aUšl.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
HOTEL JE V ZAPOR
da bi imel hrano in stanovanje
Žalostna slika položaja* v katerem se kljub bleščečim izložbam nahajajo številni brezposelni delavci
Prizor, ki se je dogodil 12. t. m na centrali policije, nam priča, v kako žalostnem stanju se nahajajo nekateri ljudje v našem mestu. Zvečer tistega dne se je bil namreč javil na policiji 5i2-letni Atttilio Daltin iz Ul. Buonarroti 5 in izjavil, da je prejšnjo noč ukradel kar mu je prišlo pod roko v občinski delavnici v Ljudskem vrtu, namreč električni sveder in 25 m cevi. Da bi ga kdo opazil je vso stvar spravil čez zid in vrtno ograjo, pa ni imel sreče, na ulici ni bilo žive duše in Daltin je moral nesti še naprej ukradeno blago. Napotil se je proti Bošketu in se tam rešil blaga.
Agenti javne varnosti, katerim je mož to pripovedoval, mu skoraj niso hoteli verjeti, saj se tatovi skrijejo jn zagovarjajo. Policija je vsekakor moža pridržala in začela s pre. iskavo. Res, Daltin se ni lagal. Ko pa so ga vprašali zakaj je ukradel sveter in ga potem odvrgel je Daltin pojasnil, da je že več časa brezposeln in da ni hotel več biti v breme družini; zaposlitve ni mogel nikakor dobiti, zato si je mislil, da bi bilo najbolje, če bi ga sprejeli za nekaj mesecev v zapor, kjer bi imel zagotovljeno hrano in stanovanje. Prijavili so ga sodišču zaradi tatvine in včeraj je bila razprava, toda sodišče, ker je spoznalo ozadje tega primera, je oprostilo Daltina zaradi pomanjkanja dokazov; javni tožilec pa je zahteval nič manj kot 3 leta in 6 mesecev zapora ter 36.000 lir globe, To bi bilo menda preveč, tudi za Daltina.
Med molitvlio jo je obiskal tat
Ko je 26.letna Marija Gregorič iz Dekanov pobožno klečala v cerkvi Sv. Antona, se ji je previdno približal neki malopridnež in ji iztaknil de. narnico ter hitrih nog zapustil cerkev. Neka žena, ki je vse to opazila, je takoj opozorila Marijo, ki je, ne bodi lena, pu. stila molitev in skočila za ta. tom. Ker je hitrih nog, ga je
ulovila pri Ul. Mazzini, policija pa ga je aretirala in pri. javila sodišču zaradi tatvine.
Huda nezgoda v luki in neroden padec starke
Včeraj so sprejeli v glavno bolnico 39-letnega Ernesta Stagnija iz Cerej 635 pri Miljah. Ko je bil zaposlen v pod-krovju ladje «Absirta», ki jo popravljajo v tržaški luki, mu je nenadoma padla na glavo deska in ga močno ranila na tilniku, padel je in si tudi pretresel možgane. Njegovo stanje je zelo resno, ne govori in zdravniki se niso izjavili če bo ozdravel in v kolikem času.
Qb 18.15 pa so sprejeli v glavno bolnico na ženski ortopedski oddelek 83.1etno Elizo Martinelli, vdova Rauber iz Ul. Commerciale 21, ker si je zlomila kolk desne noge.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 23. Junija 1953 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo Je 7 oseb, porok pa je bilo 9.
POROČILI SO SE: trgovec Li-vio Bonlfacio in uradnica Lucia Scordilli, uradnik Antonio Mon-teduro in gospodinja Nivia Lugna-ni, šofer Sergio Gombač In uradnica Feliclta Strajn, pismonoša Giuseppe Affatatl in gospodinja Maria Agrestl, tesar Romeo Zoben 1 in uradnica Lucia Lebano, električar Carlo Bacer lrv uradnica Nerina Colombin. elektrlclst Guerrino Bressan In šivilja Lldla Percos, inženir dr. Antonio Chlur-co in uradnica Romanita Stlllt, inženir dr. Vittorio Gobbo ln gospodinja Livia Purelli.
UMRLI SO: 65-letni Giovanni Sugar, 46-letni Ettore Pacorig, 69-letna Gerolamlna Rade por. Lon-za. 78-letna Natalia Tomanovlch, 73-letna Eugenia Podersanl por. Accorsl, 81-letna Maria Petretich vd .Vodopia, 80-letni Anton Ml-chelazzi.
S O* ALJE
Ob Izgubi sina izreka uredniški kolektiv »Primorskega dnevnika« tov. Francu Perkineku iskreno sožalje.
Sožalje mu izreka tudi črkostav-ska ekipa ((Primorskega dnevnika« in ostali člani delavskega kolektiva tiskarne.
k z I e it
IZLET V ILIRSKO BISTRICO
Šentjakobsko prosvetno društvo »Ivan Cankar« organizira društveni izlet v Ilirsko Bistrico 5. julija 1953. Vpisovanje do četrtka 25. t. m. od 19. do 21. ure v gostilni «Pri Cirilu«, Ul. S. Mareo 21, kjer dobite tudi pojasnila.
IZLET V TOLMIN Motoklub »Adria« iz Doline in motoklub «Milje» organizirata e-nodnevni izlet 5. julija v Tolmin. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini do četrtka 25. t. m. Vabimo vse člane motoklubov iz Doline in Milj, da se vpišejo za ta izlet.
PDT
priredi 4. in 5. julija izlet v Bovec, Koritnico in na Mangrt. Vpi sovanje do 26. junija na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure.
IZLET V GORICO IN TOLMIN TER NA REKO IN V OPATIJO
Motoklub «Amatori» organizira l?leta z motornimi kolesi v Novo Gorico in Tolmin ter na Reko in v Opatijo. Izleta bosta v nedeljo 5. julija ter se ju lahko udeležijo člani, ki se morajo prijaviti na sedežu med 17. in 19. uro do četrtka 25. t .m.
ŠPORTNO DRUŠTVO »ILIRIJA« PROSEK—KONTOVEL
organizira dne 4. in 5. julija t. 1. dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje pri Slavku Pirjevcu, Prosek 116 do vključno 25. t. m.
IZLET V TRENTO Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle« opozarja glede izleta v Trento, da bo odhod 28. t. m. za Svetoivančane točno ob 5. uri izpred svetoivanske cerkve. Za udeležence iz mesta ob 5.15 izpred spomenika Rossetti.
Razna obvestila
DIJAKI S POPRAVNIMI IZPITI ki želijo prejemati inštrukcije, dobijo nasvete pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma štev. 15-11 (SHPZ).
* * *
Dijaki višjih srednjih šol in vi-sokošotci, ki bi želeli v počitnicah Inštruirati srednješolce s popravnimi izpiti naj se javijo pri tajništvu Dijaške Matice v Ul Roma št. 15-11 (SHPZ).
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Danes običajna zamenjava znamk v prostorih kluba od 19. do 21. ure. Prispela je »Nova filatelija« št. 6.
ZAPRTA CESTA
Županstvo obvešča, da je zaradi del ustavljen promet po Šalita di Madonna di Greta, med Ul. Friult in Ul. Bonomea.
JAVNA DRAŽBA
Častnik ameriških čet v Trstu, ki upravlja ameriško državno lastnino, objavlja, da bodo 30. junija 1953 prodali razne predmete na podlagi ponudb v zapečatenih o-vojnicah. Ponudbe bodo javno odprli 30. junija 1953 ob 9. uri dopoldne v skladišču št. 15 stare luke.
Prosilci lahko dobijo dovoljenje za vstop v staro luko v nadzorstvenem uradu pri vhodu št. 9 stare luke.
Dražbe se ne smejo udeležiti pripadniki oboroženih sil niti a-meriškl državni nameščenci.
STRELSKE VAJE
Enote ameriške posadke v Trstu (TRUST) bodo imele ob spodaj navedenih dnevih in času strelske vaje na sledečih streliščih:
Bazoviško strelišče: od 30 junija do 3. julija, dnevno od 6. do 18. ure.
Opensko strelišče 1000”: od 30.
junija do 3. julija, dnevo od 6. 18. ure.
Opensko strelišče za pištole: 27. junija ln od 29. junija do 3. julija, dnevno od 6 do 18. ure.
Strelišče za metalce granat in raket v Malen Repnu: od 29. junija do 2. julija, dnevno od 6. do 18. ure.
Začasno strelišče na Repentabru: od 29. junija do 2. julija, dnevno od 6. do 18. ure.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM
NA STADIONU »PRVI MAJ* - UL. GUARDIELLA št. 7
T soboto 27. junija - v v ponedeljek 29. junija v četrtek 2. jnlija -
ZAČETEK OB 21. URI
nedeljo 2S. junija » - v Kredo 1. julija t petek 3. julija
KONEC OB 2345 URI
MIKLOVA ZALA
LJUDSKA IGRA V DEVETIH SLIKAH
Spisal: PRAN ZIZEK	Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC
Scenska glasba: RADO SIMONITI Dirigent: OSKAR KJUDER Plesi: JURE STAVAR	Gradnja: JOŽE CESAR
Režiser: JOŽE BABIC
FRAN ZIZEK
VLADIMIR RIJAVFžC
Dogaja se v letih 1478—1485 v Rožu na Koroškem, 8. slika pa v Skopju Poleg pomnoženega ansambla sodeluje folklorna 'skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademije
Odmor po 3. in 6. sliki
Prodaja vstopnic za vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 od srede 24. junija dalje od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Od 19. ure do pričetka predstave pri blagajni na stadionu, tel, 96-548. Po predstavi tramvajske zveze: 2, 3, 6, 9.
Uprava SNG sporoča, da je zaradi nepredvidenih tehničnih preprek, prisiljena preložiti premiersko predstavo od petka 26. junija na soboto 27. junija 1953
GLASBENA MATICA V TRSTU
25. junija 1953 ob 21. uri
v AVDITORIJU
Spored obsega dela slovenskih in drugih skladateljev
VSTOP PROST
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda, Ul. delFIstrla 7: De Leltenburg, Trg S, Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unltž 4; Pren-dini, Ul. Tlztano Vecellio 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina dragega soproga oziroma svaka darujeta Marija in Justi 2.000 lir za Dijaško Matico.
Rossetti. 16.30: «Zver avtostrade«, f. Lovejoy, Edmond 0’Brien. Mladoletnim prepovedano. Excelsior. 16.30: «Nedeljškl Junaki«, Raf Vallone, Cosetta Greco Nazionale. 16.30: «Moi m.t si ti«'. Edvige Feulllere, Pierre Bras-seur, Marcelle Chantal. FItodrammatico. 16.30: «V nedeljo se ne strelja«. Fernandel, Arcobaleno. 15.30: »Rdeča avtomobilska kolona«. Jeti Chandler, Aleac Nicol.
PLANINSKO
LETOVANJE
Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra.
Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul, Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18. do 19. ure.
Astra Rojan, 16.30: «Mata Harl«, Greta Garbo, Ramon Novarro
Grattacielo. 16.30: «Dekleta na oknu«, Jeanne Crain, Mirna Loy, J. Hunter. Barvni film.
Aiabarda. 16.30: «Deset ljubezenskih pesmi za ohranitev« J. Sernas, Brunella Bovo, Nllla Pizzi, Giacomo Rondinella.
Ariston. 16.30: »Jezdeci s Severozahoda«, J. Wayne. Barvni film.
Armooia. 15.30: «Ce me ljubiš, o-prosti mi«, Loretta Young. Jeff Chandler.
Aurora. 16.002 «Gilda», Rita Hay-vvorth, Glenn Ford.
Garibaldi. 16.00: »Zastrupljevalka« P. Renoir, M. Chantal, Erlc von Stroheim.
Impero. 16.15: «Ljudje mrmrajo«, Gary Grant, Jeanne Crain.
Ideale. 16.30: «Sreča družine Pas-saguai«, A. Fabrizi, E. Macario.
Italia. 16.30: «Jama greha«, Bette Davis, Gary Merrill,
Vlale. 16.00: «Volga v plamenih«, Danielle Darrieux, N. Kovanko.
Kino ob morju. 16.00: «Začarano drevo«, Fernando Soler, Ester Femandez.
Massimo. 16.30: «Zastava», Anna-Bella, Jean Gabin.
Moderno. 16.00: «Protl zakonu«.
Savona. 15.30: «Rdeča glava«, Ju-ne Allyson, Dick Povvell.
Secolo. 17,00: «Vrne se v Neapelj«
Vittorio Veneto. 15.30: «zena za eno noč«, Gino Cervi, Gina Lol-lobrlgida, Nadia Gray. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Azzurro. 16.00: «Kubanski kozaki« Claudia Luckovv, Vladimir Davidov. Boris Andreev
Betvedere. 16.00: »Žeja po zlatu«, G. Ford. Ida Lupino.
Marconi. 16.30: ((Poroka ob zori«, Ezio Plnza, Janet Leigh.
Novo cine. 16.00: ((Skrivnost medaljona«, R. Mltchum, L. Day.
Odeon. 16.00: «Aligator v Plavi«, Mllly Vltale. Frank Latimore, Gino Cervi.
Radio. 16.00: ((Kapitan Kldd«, Ch. Laughton, Randolph Scott.
KINO NA PROSTEM
Arena del flori. 20.45: «Srečal sem ljubezen«, VVilliam Povvell, Mark Stevens. Barvni film.
Grad Sv. Just. 21,00: «Ana», Silvana Mangano, V. Gassman.
Ginnastica. 21.00: »Blazen šofer«, R. Skelton.
Ponzlana. 20.30: «Vražja ženska«, Maria Felix.
Rojan. 20.45: «Tropska mrzlica«, Linda Darnell.
Paradiso. 20.30: «Mama se ne .vrne več«.
Prosyetno društvo VOJKA SMUC
prireja
II. in 12. julija 1953 izlet s parnikom na
FESTIVAL V PULI
Predstava v areni: Gounod: FAUST
Gostovanje zagrebške Opere
Vpisovanje od 24. junija do vključno 2. julija dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul.
Roma-II
SREDA, 24. junia 1953
JUGOSLOVANSKE CONE T II S T A
254.6 m ali 178 kc
7.00 Poročila. 13.30 Poročila.
14.30 Partizanski dnevnik. 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. 18.15 Dobra volja čez' vse. 19.00 Večerne vesti. 20.00 Giuseppe Verdi: «Falstaff» — III. dejanje. 20.45 Melodični tango. 21.00 S knjižne police: Pearl Buck — ((Zmajevo seme«. 21.30 Igra zabavni orkester Radia Ljubljane. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Začinja poročila.
TiiM-r ii.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 12.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba iz baletov. 13,30 Kulturni obzornik.
17.30 Plesna glasba. 18.15 Saint Saens: Koncert za violino in orkester. 18.41 Capricci in scherzi. 19.00 Zdravniški vedež. 10.15 Pestra operna glasba. 20.00 Slovenski zbori. 20.30 Sola In vzgoja. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. 21.54 Priljubljene melodije. 22.20 Dunajski motivi. 22.35 Slavni violinisti m pianisti. 23.00 Nočni motivi.
TIIST t.
11.30 Simfonična glasba. 12.30 Operetni motivi. 13.25 Glasba po željah. 17.30 Iz londonskih studiov. 18.30 Koncert mezzosopranistke Geme Baruch. 21.05 Giuseppe Verdi: «Moč usode« opera v 4 dej.
M LOV E NI J A
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
12.00 Mali koncert lahke glasbe.
12.30 Poročila. 12.45 Zabavna glasba. 13.15 Pester glasbeni spored. 14.40 Irgajo vam mali zabavni ansambli. 15.15 Pester spored slovenske narodne pesmi. 15.50 Zdravstveni nasveti. 16.00 Naši solisti pred mikrofonom. 17.10 Lahka in zabavna glasba. 18.00 Odlomki Iz oper Gioachina Rossinija in Gaetana Donizettija. 18.30 Zu-nanji-poiitlčni feljton. 15.45 Poje dekliški zbor X. gimnazije v Ljub* Uanl, 19.10 Zabavna glasba. 20.00 Koncertni valčki. 20.30 Radijska igra — N. V Gogolj: Revizor.
21.30 Orkestralna glasba.
ADEX 1Z L £ Tj
DVODNEVNI IZLET 4. in 5. julija 1953 V
PUL0 in ROVINJ
ENAINPOLDNEVNI 4. in 5. julija 1953 V
ŠTANJEL
BRANIK
DORNBERG
ENODNEVNI 5. julija V
DUTOVLJE
Vpisovanje do 25. junija
DVODNEVNI IZLETI 11. in 12. julija 1953 V
NOVO GORICO KANAL
MOST OB SOČI (Sv. Lucija)
TOLMIN
KOBARID
BOVEC
Vpisovanje do 2.
julij*-
11. in 12. julija 1953
IZLET v
PUL0
ROVINJ
ypisovanje do 2. 5**®?
pri »Adria-Express« UL
F. Severo 5-b tel. 2924*
J9-
21. t. m. je preminul v letu starosti
Silvan Perkinek
Pogreb pokojnika bo v pru danes 24. t- m. ob 10.
Užaloščeni: mama, oče, žena, otro** Edi in Silvan in o»ti sorodstvo.
sta*®
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijatoiJ*^ in znancem, ki so nam pomagali v času bolezni spremili h® zadnjo pot našega nepozabnega 00 ' moža
ANGELA
Posebno zahvalo izrekamo domačemu l)eVt>n:eD0 Jožefli Praše 1 za
zboru, godbenemu društvu, Jožefd Prašel požrtvovalnost ter vsem darovalcem cvetja.
PROSEK, 24. junija 1953.
Družina
p-URLAN
Ob meji in Vipavi
Vaške poti in pitna voda - Opuščena strojarna • Mrtvilo v kamnolomu - Modernizirati je treba kmetijstvo
Trikot Rupa, Gabrje in Peč leži kakih šest kilometrov južno od Gorice ob sedanji državni meji. Prebivalstvo teh treh vasi skupaj ne doseže niti tisoč ljudi, v zadnji vojni tu ni bilo posebnih akcij, čeprav so vse tri vasi podpirale osvobodilni pokret, ker terenski položaj za to ni prikladen. Vendar pa so tudi v teh krajih žrtve in po vojni povzročena Skoda občutne.
Zemljepisna lega teh krajev je še precej ugodna. Avtomobilska cesta pelje tik vasi. V neposredni bližini, v Rubijah, Pa je železniška postaja. Reka Vipava se vije tu kakor da bi hotela mehko božati te vasi. Njena voda bi utegnila postati telo koristna za namakanje bližnjih polj, posebno še, ker imamo v Rupi električen vod z visoko napetostjo in transformatorsko postajo.
Nekaj naših problemov
Vaške poti so pa seveda mnogo skromnejše. Lani so jih nekoliko popravili, vendar pa »delavski center«, ki je vršil to delo, ni nudil nič kaj vzorne slike marljivosti.
Stanovanjske hiše so še kar lično in trdno zgrajene. Zelo Prav pa bi bilo, če bi dobili Vsaj nekaj prostornih, zračnih in svetlih hlevov za govejo živino ki bi bili zgrajeni po sodobnih higienskih predpisih. Isto velja za gnojnične jame. Ne bi škodilo v bližnji bodočnosti tudi nekaj olepševalnih del po vaseh: podporni zidovi ?b cestah, ureditev in razširjenje cestišč, ureditev odtoka vode itd. Šolska mladina pa bi lahko nasadila na raznih prostih mestih drevesca, n, pr. lipe. Take stvari bi napravile naše vasi prikupnejše.
Problem pitne vode je še Vedno pereč. Obljub je sicer precej, dejanj pa seveda bolj malo. Poglejmo n. pr., kako je na Peči. Vas je imela kakšnih dvajset kosov orne zemlje na Hojah, vsega kakih štiri do pet hektarov. To zemljo so uživali Pečani brezplačno. Ko so pred Vojno razširili letališče, je država plačala tedanji občinski upravi lepo vsoto denarja. Spodobilo bi se, da bi s tem denarjem zgradili na Peči kaj koristnega. Prišel je v pretres Vodnjak. Niso se pa mogli zediniti, kje naj bi ga zgradili. Občina je to neodločnost izkoristila in stvar je zaspala, pred nekaj leti je vas dobila motorno črpalko, vendar količina vode ne zadostuje za vaške potrebe. Sicer pa moramo Priznati, da tudi pri posameznih vaščanih primanjkuje čuta za samopomoč. Streh je jprecej,
vodohramov je malo ih to Pomanjkljivost morajo plačati gospodinje s trudom in zamudo časa.
Ko se že mudimo na Peči, naj omenimo da bi bilo dobro, če bi se v bližnji bodočnosti zasula vaška luža ne glede na to, da bo ta predlog izzval tudi kakšno manj nedolžno kletvico.
Opuščena strojarna
V Rupi štrli še osamljen tovarniški dimnik bivše strojar-ne, ki po prvi svetovni vojni ni več obratovala. Po zadnji vojni pa so lastniki prodali stroje. Strojarstvo je bilo nekoč zelo razvito vzdolž spodnjega toka Vipave. Po prvi svetovni vojni se ta podjetja, ki so bila bolj rokodelskega značaja niso mogla kosati z modernimi industrijskimi podjetji in so polagoma propadla. Nekaj podobnega je tudi s čevljarsko obrtjo, ki je dosegla pred in po prvi svetovni vojni precejšnje uspehe.
Nekaj dohodkov predstavlja gozd nad Gabrjami: borov les in drva, nastilj in tudi seno v jeseni pa gobe. Pred vojno so zasledili tudi ležišče bavksita, ki pa se ni izkazalo gospodarsko rentabilno.
Med Gabrjami in državno mejo opazimo kamnolom. V tej panogi vlada občutno mrtvilo, ker je danes mnogo ponudb zelo lepih vrst naravnega in tudi umetnega kamna, ki je mnogo cenejši. Tudi armirani beton je precej spodrinil rezani kamen in sodobna tehnika rabi kvečjemu le kamnite ali marmornate plošče za oblaganje. ,
Modernizirajmo naše kmetijstvo
V Gabrjah tudi precej dobro kaže za gostinstvo, ker so povezane z dobro cesto s Trstom in je sedanja meja prikrajšala to mesto za marsikatero izletniško točko, v tem pogledu bi morali proučiti želje in zahteve izletnikov ter jim ustreči z ugodnimi prostori in dobro postrežbo.
Temelj naših dohodkov pa predstavljata kmetijstvo in živinoreja. Najboljša zemlja je v neposredni bližini Vipave, drugod je peščena in gramozna. Tudi v teh krajih pogrešamo strokovne izobrazbe. Je pa zadovoljivo, da je vsaj mladina precej dojemljiva za napredek. Poljudni vaški tečaji v gospodarstvu bi bili gotovo zelo koristni. Nujnost boljšega izkoriščanja kmetijstva in živinoreje pa se kaže tudi zato, ker se že začenja pojavljati kriza. Potrebovali bi vsaj ne kaj poljedelskih strojev in plemensko izboljšanje goveje živine.
Ze ko govorimo o kmetijstvu naj omenimo, da ne srečamo niti v teh niti v bližnjih vaseh nobenega agronoma. Prav bi bilo, če bi mladina, ki se je odločila za višješolsko izobraz-
bo, posvetila pažnjo tudi agronomiji.
Za zaključek
V vsaki od treh navedenih vasi naletimo na nekaj panjev čebel, ki s svojo neutrudno marljivostjo nabirajo med in dajejo čebelarjem lep postranski zaslužek.
Zdravstveno stanje v teh vaseh je še kar ugodno. Vendar, če ne zdravnika bi bila zelo potrebna vsaj občinska babica.
Ce koga zanesejo opravki med nas, bo gotovo našel košček narave, ki ga bo utegnil zanimati, s pečanskega griča si lahko ogleda okolico, Vipava ga bo osvežila v vročih po-letnh dnevih, gozdovi ga vabijo v svojo obzirno tišino in ob glavni cesti je več gostiln, ki mu lahko postrežejo z dobro kapljico.
Pridite torej v naš prijazen in gostoljuben kot!
M. B.
Begunci iz Vzhodne Nemčije preplavljajo begunska taborišča zahodnega Berlina, gunsko kosilo v zasilno prilagojenih ruševinah bombardiranega poslopja.
Be-
Nemško vprašanje
in računi sovjetskih strategov
Nemšiko vprašanje moremo prištevati med najvažnejše po. litične probleme sodobnosti. Brez njegove rešitve si je nemogoče zamisliti kakršno koli normalizacijo mednarodnih političnih odnosov na osnovi in s perspektivo kolikor toliko trajnega miru. To vprašanje se nam je tudi ves čas kazalo kot eno najtežje rešljivih. Razumljivo, saj predstavlja Nemčija, zaradi svojega zemljepisnega strateškega položaja, zaradi gospodarske zmogljivosti, duhovnih in fizičnih kvalitet ljudstva itd., ob trenutnih a-spiracijah obeh osnovnih nasprotujočih si taborov za prvenstvo v svetu, tako prvorazreden činitelj, da se mu ne ta ne oni nočeta odpovedati, pač zato, ker sledita svojim posebnim, ie malo ne naprednim in pozitivnim ciljem, ne meneč se za zlo, ki ga s tem prinašata svetu, posebno še Nemcem,
Vsakomur, ki je, čeprav po-
SLmtibcfo:
OSEBNOST DR. BROCRA
'tfii*inih>ljfi h vetov n v zeti u v h tv vi i v C9'iijiiiti2iie!ie
Prinašamo članek Alberta Deutscha, ki je znan po svojih strokovnih člankih in knjigah o znanstvenih in socialnih vprašanjih. Članek posnemamo iz časopisa «The Neu> York Times Magazine».
Kanadski zdravnik dr. Brock Ghisholm vodi kot glavni rav. natelj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz svojega glavnega stana v Ženevi dosledno in dobro zamišljeno borbo proti nalezljivim boleznim širom po svetu, in s tem rešuje vsako leto stotisoče živ. ljenj. Zato pravijo o njem, da je prvi zdravnik narodov.
Zdravnik narodov
Združenje ameriških javnih zdravstvenih delavcev je na svojem osemdesetem letnem zborovanju 21. oktobra 1952 v Clevelandu odlikovalo dr. Chis-holma z nagrado ustanove Alberta in Mary Lasker- gg zdravstvena raziskovanja in za za. sluge na področju javnega
zdravstva. To nagrado utemeljujejo s priznanjem, da je dr. Chisholm po vojni uspešno nr. ganiziral mednarodno zdravstvo in da se mu je posrečilo znatno zmanjšati po svetu število bolnikov in njihovo umr. ljivost.
Mož, ki so ga odlikovali s to nagrado, je bolj neznatna po-java z blagim nastopom, ima plave oči, obraz kerubina in bolj redke sive lase. Vsi, ki ga poznajo, ga visoko cenijo in spoštujejo. Poznajo ga številni ljudje najrazličnejšega porekla in raznih svetovnih nazorov. Njemu se takoj vicii, da se je popolnoma posvetil' svc.ii življenjski nalogi, da rešuje in reši človeška življenja. Ima prirojeno obzirnost do drugih in prisrčno ljubeznivost, ki se na prvi pogled zdi kot plaha previdnost. Dr. Chisholm ima ustvarjalno domišljijo, ni pa niti od daleč sanjač z glavo v oblakih. Ne, njegav zdravi razum misli in se izraža jasno in preprosto. Za konferenčno mizo in v zasebnih razgovorih
R A Z S TAVA
INDUSTRIJSKE	STRO
V ROJANU
Razstava Nižjega strokovnega tečaja (deški oddelek) v Rojanu
Na razstavo industrijske strokovne šole v Rojanu se odpravljamo z zavestjo, da bo-1,1o spet doživeli nekaj le peso, nekaj takega, kar nam bo dolgo ostalo v prijetnem spominu in dramilo naš ponos.
res, nismo se varali. Se več! Čakalo nas je to in ono Prijetno presenečenje, ki ga p dolgi vrsti šolskih dni skup-ho z dijaki pripravlja nenehno snujoči duh fantazije njihovih vzgojiteljev. Ta duh bu o} k življenju nove izdelke, ki tvorijo iz leta v leto stvarni *n vidni napredek tega nam tržaškim Slovencem tako dra-Pega učnega zavoda.
Lanskim štirim učnim soham razstavnega prostora se ie pridružila letos še peta. To ne zaradi števila učencev temneč zaradi množine razstavljenih predmetov. Le-ti so na-rastli, znamenje, da šola pridobiva tudi na ročni spretnosti in da prehaja slednja že V pravo veščino, Nič ni torej čudnega, če so absolventi te sole povsod dobro sprejeti in zazelent. Celo v velikih tovarnah, kot je n. pr. Ladjedelnica sv. Marka, se zanje najde mesto. Razni predsodki odpadejo. Delo samo je, ki jih uničuje in spregovori tu svojo govorico po kateri edino je vrednotiti človeka.
Pa poglejmo sedaj kaj vse je zmogla moč ustvarjalne domišljije združeno s trdno voljo in rastočo silo mladih rc*. — Ze na hodniku te preseneti vrsta risb, predstavljajočih gradbene in strojne projekcije. Ko stojiš takole pred načrti vil, stanovanjskih hiš, nagrobnikov, in se ne moreš načuditi preciznosti izdelave, se ti na tihem prikrade dvom: «Iz kakšne tehnične pisarne so izšli in ne iz šole!» Kot da ti Je na obrazu zapisana nerodna misel, se ti zaradi njene neresničnosti pridruži mladi risar. Glej ga! Ali se ni vzel
iz tal, da ti pomaga razvozlati uganko? «V tretjem razredu delamo tridimenzionalne projekcije, .v drugem se začenja z osnovami». Zazrem se vanj in pred samo seboj me postane . sram tiste prejšnje misli: sJena stenah tudikaj vašega?» spregovorim v zadregi. «0, da!» Mladi obraz zažari v ognju iskrenosti. Potem greva vzdolž hodnika in si skupno ogledujeva projekcije zobatih koles, angleških ključev, jermenic, vrtalnega stroja, predora, lesenega mostu in nešteto drugih.
Ker sem že pri risbah tretjega razreda, pohitim najprej k njihovim ročnim izdelkom. Med temi predstavlja pravo iznenadenje model parnega stroja. Ta model je skupno delo in seveda tudi skupni ponos ne le najvišjega razreda temveč vse šole. Razen tega stroja vidiš tudi stroj za rezanje žice, cel kup do preciznosti izgotovljenih ‘klešč kladiv, nakoval in sličnega' orodja. Ob straneh so lepo p0-litirane mize, stojala, mizice za radio. Dekliške roke so te kose pohištva okrasile s svojim vezenjem. V zadregi si in ne veš bi li občudoval prej prvo ali drugo. Oboje te z enako umirjeno lepoto kliče k sebi. Posebnost tega dela razstave sta tudi dve šahovski mizici z okraski, izdelanimi v intarziji. Tudi tu je imela fantazija prosto pot in pričarala nanje nekaj ljubkih morskih motivov.
Izdelki drugega in prvega razreda so seveda malce skromnejši, zlasti prvega, ko se šele učijo obdelovati grobo snov in je vse še nekam okorno. Tu, v ročnem delu, je vidna razlika in spoznavna p0t ki Jo učenec prehodi od prvih začetkov v strmino navzgor k vedno večji popolnosti prj risbah se to nekako zabriše. Motivika je druga, izdelava
pa povsod enako lična, natančna in skrbna. Oči begajo po stenah in ne vedo kje bi se ustavile, na kateri sliki bi se ob toploti barv bolj odpočile.
Po vseh sobah je okusno razmeščena tudi množica ženskih ročnih del. Gojijo se smotrno in z velikim smislom za stil in ubranost, ki se stopnjujeta do resničnega umetniškega izraza. Nemala prednost je tudi v samem podajanju tvarine. Pri tem odpade vsak mehanizem, v katerega se zlasti pri tem predmetu tako rado zaide. Vsako stvar mora učenka dojeti v njenem nastanku in s profesoričino pomočjo se mora buditi in rasti v njej lastna fantazija. «0 tudi jočemo se včasih», mi je ob misli na svoje deklice pripomnila prof, Ada Mesesnelova, ko Oti je razkazovala njihove čudovite prte. Tudi tu ob njih ss ti zdi nemogoče in vendar je res, da so prsti tistih do-raščajočih deklic napravili na teh toliko in toliko najrazličnejših vbodov, izrisale toliko in toliko raznovrstnih vzorcev. «Kako je vse to nastalo?» se obrnem k njej. «Nastajalo je sproti iz izkušenj. Ena stvar je prinesla drugo. Držim se pravila, da mora biti vsako leto nekaj novega». «V tej novosti pa se ponavlja tista naša večnostna klasično lepa narodna ornamentika, ali ne?)) «Imaš jo povsod», se nasmehne. «Vidii», tu so kranjski kožuhi, tu so naše peče, seveda stilizirano in podano nekoliko drugače, toda osnovni motiv ostane. Tu so spet hrvaški, tam dalmatinski in tam belokranjski motivi. Ne bi čakale dolgo na kupca vse te belokranjske bluze, če bi bile na prodaj. Toda ni je tu stvari, ki
bi bila na protlaj. Preveč ljubezni so izvezle vanjo mlade vezilje, vsa ta mladina, in prevelik je trud njihovih vzgojiteljev. Za vse to ni dovolj ne štiri, ne pet ur, kot jih predpisuje šolski umik, marveč jih je treba še enkrat toliko in še več. Treba je nenehnega snovanja duha.
Ta snujoči duh je tudi lepo preskrbel za praktičnost. To zato. da bodo matere videle, kako se da z malim denarjem doseči velik učinek. Na cenenem kariranem blagu imamo prte z aplikacijami in motiviko, ki so jo poiskale njihove hčerke zdaj na Krasu, zdaj ob morju ali pa na domačem vrtu. Takle prt prijetno vzra-dosti oko. kadarkoli pogledaš na mizo in prav tako prijetno bo vzradostil imenitnega gosta.
Preprostost in neposrednost si tu na vsakem koraku podajata roko z izročilom, ki prehaja iz roda v rod, in kar je zrastlo kot plod današnje tvornosti. Tako imajo že učenke iz prvega razreda poleg vaje-nic in praktičnih predmetov tudi prekrasne prte z najrazličnejšimi polnilnimi vbodi z bogastvom ali pa enovitostjo barv. Potreba doma se tudi tu srečuje z občutjem za lepoto, s tem kar blaži dušo in srce’
Novost na letošnji razstavi so tudi umetno pleteni in kvačkani prtiči, i zdelani z naj tanjšo nitko.
Razstavo zapttščaš do omam-nosti poln vtisov, Vsi se stekajo v misel, da nam na rojan-ski strokovni šoli raste rod mladih ljudi, ki bo s hvaležnostjo nosil v sebi spomin na svoja šolska leta in množil zaklad, ki si ga je tam ustvaril.	MARA SAMSA
Razstava Nižjega strokovnega tečaja (ženski oddelek) K Rojanu
potrpežljivo posluša in govori prepričevalno.
Od vojaka do generala
Dr. Chisholm je imel 18 let, ko se je med prvo svetovno vojno leta 1915 boril kot nava. den vojak v vrstah kanadske pehote. Qb koncu prye svetovne vojne je zapustil vojsko kot stotnik s številnimi odlikovanji za hrabrost. Po vojni je sklenil, da se bori za stvar demokracije in da se posveti pobijanju bolezni. Zato je kon. čal medicinski študij na vse. učilišču v Torontu in nato bil praktični zdravnik v svojem rojstnem mestu Hamiltonu, Ontario. Pozneje se je specia-liziral za duševne bolezni v Londonu in na yalski univer. zi v Združenih državah. Leta 1938 se je vrnil v kanadsko vojsko in je služil kot častnik pri poveljstvu znamenitega polka Lorne Scots. Med drugo svetovno vojno je zahteval, naj ga pošljejo na bojišče. Imenovali so ga za ravnatelja urada za vojaške nabore. Pozneje je postal ravnatelj zdravstvene službe kanadske vojske. Iz vojske je šel v pokoj z generalskim činom, nakar so ga imenovali za na. mestnika kanadskega ministra za javno zdravstvo. Kot tak je pomagal organizirati zdravstveni odsek organizacije Združenih narodov. Leta 1948 so ga izvolili za glavnega ravnatelja Svetovne zdravstvene organizacije.
Trden srtačaj
V teh kratkih potezah smo skušali prikazati osebnost in široko izkustvo dr. Chisholma. Lahko se zanesemo, da se ne bo javno nikdar razburil ali pokazal svojo jezo. Pri privatnih diskusijah pa večkrat go. vori z globokim občutkom, zlasti če govori o nesmiselni potrati otroških življenj in njihovega zdravja širom po svetu. Tedaj ima človek občutek, kot da se dr. Chisholm poslužuje svoje zdrave pameti sa-mo zato, da zadržuje izbruhe svojih kipečih čustev.
Dr. Chisholm misli in se ob. naša kot svetovni državljan. Včasih žalijo njegove izjave ozkosrčne ljudi, ki ne razu. mejo njegove širokopotezno-sti. Dr. Chisholm je odločno za enakopravnost vseh ljudi in je zelo občutljiv za trditve, da so nekatere skupine več vredne od drugih. Ce se pogovarjaš z dr. Chisholmom, ti bo zapustilo globok vtis njegovo mne. nje o dirki sodobne omike proti prepadu, po njegovem mnenju izdeluje sodobna teh. nika tako dovršena uničevalna sredstva, kot na primer atomske bombe in bakteriološka vojna sredstva, da gre sedaj samo še za vprašanje: biti ali ne biti. Dr, Chisholm je prepričan, da naše omika ne bo preživela tretje svetovne vojne ne glede na to, katera stranka bo tehnično zmagala.
Kako sodi o sodobnem
človeku
Dr. Chisholm sodi o sodob. nem človeku, da ga je zavedla dogmatika trinoštva, da ga slepi neprizanesljiv fanatizem, da ga pohablja vsiljena vda. nost, da ga kruši besno krivo, verstvo, da ga nenehno preganja razkol, da je kot omam-ljen od svojega zanosa da ga bega nasprotujoča si ‘«stvar. nost« in da ga motijo izmišlje. ne skrivnosti: danes ječi člo. veški rod pod težo krivde in strahu pred obljubami, ki jih je prvotno dal; ta mora mu jemlje ves smisel življenja in razum, ki je edino orožje njegove obrambe; zaradi te more ne more več zadostiti svojim prirojenim težnjam iu tako se muči naprej pod pošastnim bremenom, ki si ga je sam na-ložil.
»Nujne posledice vsega tega
so razočaranje .občutek manj. vrednosti, živčnost in nezmož. nost za uživanje življenja. Da. našnji rod ne more več jasno misliti in ni sposoben urediti sveta tako, da bi v njem lahko živel«, podčrtuje dr. Chisholm in vidi edino rešitev pred polomom v tem da pre. vzame dovolj zrelih mož dovolj .važnih položajev, da bodo
brez sovraštva, ki vse popači, brez bolestnega strahu in laž. ne vdanosti gledali stvarnosti v obraz in jo pravilno ocenili.
((Človeštvo lahko rešijo edino inteligenca, dar opazovanja in sposobnost človeka, da jasno misli, da sklepa in da izvede tiste sklepe, ki so v skladu s položajem, v katerem se na. haja. Kar ovira človeka, da jasno misli ali pači njegove misli, je očitno naperjeno pro. ti njemu in ga hoče uničiti« poudarja dr. Chisholm.
Kako upravlja IVHO
Ti kratki stavki so nam ne. koliko osvetlili modrijana v osebi dr. Chisholma, Sedaj pa si oglejmo, kako upravlja Svetovno zdravstveno organizacijo. Mnogi se naravnost čudijo, kako more ta svetovna organi, zacija, kateri pripada danes 64 držav, s tako skromnimi sredstvi imeti toliko uspehov. Dr. Chisholm je vsekakor ze. lo sposoben upravitelj, toda glavni ključ k uspehom tiči enostavno v tem, da čim hi. treje širi vse razpoložljive znanstvene izsledke in pridobitve na zdravstvenem področju po zaostalih področjih sveta.
Izmenjava znanstvenih dog. nanj povzroča sedaj pravcati preobrat glede zdravstvene in ljudske blaginje. Tako se je posrečilo rešiti velika področ. ja strahovitega biča bolezni, ki so tam skozi stoletja razsa. jala. Eden največjih uspehov v tem pogledu je hitra zmaga nad malarijo, ki je še pred nekaj leti letno pokosila tri milijone človeških življenj in ne.
usmiljeno oropala cele narode njihovih dragocenih delovnih moči. Izsuševanje močvar, pri. merna sredstva za uničevanje žuželk, kot DDT, in primerna tehnična sredstva so na ogroženih področjih napravili naravnost čudeže.
iZadnji smrtni sovražnik*
Dr. Chisholm misli, da je sedaj človeštvo na dobri poti, da premaga najhujše telesne bo. lezni, ki ga že tako dolgo pre. ganjajo. Za tem pa priporoča, naj si človeštvo postavi za svoj najvažnejši neposredni cilj duševno in socialno zdravje, kajti, če človeštvo ne napreduje na poti k temu važno, mu cilju, ga bo lahko uničil njegov «zadnji smrtni sovraž. nik«. Na vprašanje, kdo nai bi bil ta zadnji smrtni sovražnik človeštva, nam jp dr. Chis. holm tako-le odgovoril:
«Ce nas bo dovolj, "ki bomo lahko razumeli drug drugega, ki s'i bomo medsebojno prizanašali, če bomo imeli sočutje in bomo zmožni ljubiti svojega bližnjega ne glede na njegovo rasno pripadnost, vero, ‘barvo polti, na njegov svetovni nazor, ne glede na gospodarski in socialni sloj, kateremu pri. pada, potem ne bomo več v vrstah in v službi zadnjega smrtnega sovražnika človeka, ki ga sedaj na žalost predstav, lja samo človeštvo«.
Dr. Chisholm je kot trezni realist prepričan, da bomo tudi zadnjega smrtnega sovražnika premagali, čc se bomo do konca borili za’ polno človeško zdravje.
II
Svetovna zdravstvena organizacija je skupaj z Mednarodnim skladom za pomoč ogroženim otrokom doslej ščitila pred malarijo nad 50 milijonov ljudi. Slika kaže, kako pregleduje zdravnik Svetovne zdravstvene organizacije otroke v Tajski
MOHAMMAD ALI
ministrski predsednik Pakistana
Dne 17. aprila 1953 je postal pakistanski ministrski predsednik Mohammad Ali, ki si je istočasno pridržal tudi obrambno in trgovinsko ministrstvo.
Mohammad Ali se je rodil leta 1909 v Bogri, v Vzhodni Bengaliji kot sin pokojnega Nawaba Bahadurja Syed Ali Ohaudhuryja, prvega mohamedanskega ministra v Bengaliji. Leta 1930 je končal univerzo v Kalkuti dn kmalu vstopil v javno življ‘enje ter bil izvoljen v razne javne korporacije. Postal je župan svojega rodnega mesta Bo,gre in predsednik okrožnega sveta. Ustanovil je novo visoko šolo in postal pivi predsednik njenega upravnega sveta.
Leta 1937 j<t bil izvoljen v zakonodajni parlament nedeljene Bengalije, leta 1943 je bil imenovan za parlamentarnega tajnika ministrskega predsednika Bengalije. Leta 1946 je postal finančni minister in minister za zdravstvo Bengalije, ob raznih prilikah je o-pravljal tudi posle ministrskega predsednika.
V Bengaliji je na svojih navedenih mestih dal pobudo za razne socialne zakone in ustanove. Na njegov predlog so zgradili Lake bolnišnico v Kalkuti, medicinsko visoko šolo v Dacci in prvi tuberkulozni sa-notorij v Nadii. Ob ustanovitvi Pakistana je bil izvoljen v ustavodajni parlament in ostal poslanec do leta 1949.
Leta 1948 je bil imenovan za pakistanskega poslanika v Burmi, v letu 1949 je postal prvi pakistanski visoki komisar v Kanadi in v februarju 1952 poslanik v Združenih državah.
Ko je letos v aprilu Mohammad Ali postal ministrski predsednik, je v Karačiju govoril narodu po radiu o vprašanjih, ki so v Pakistanu najibolj pereča — o gospodarskem položaju, o problemu beguncev, o prehrani — in izjavil: »Prepričan sem, da bo pakistanski narod pomagal meni in mojim tovarišem, da bomo lahko čim bolje služil deželi, ki jo ljubimo, ter idealom islamske demokracije in socialne pravičnosti.*
vršno, zasledoval pote^ in razvoj tega vprašanja, je bilo od dne do dne bolj jasno, da je bil vsak naslednji predlog ali ukrep, ki naj bi se z njim vprašanje približalo rešitvi, samo več ali manj prozoren poskus, kako bi se na eni ali na drugi strani uveljavili lastni sebični interesi in ustrezne politične koncepcije. Te so vsakokrat izhajale iz diametralno nasprotnih si stališč, pri čemer se je, posebno pri Nemcih, ustvarjal občutek, kot da se rešitev tega vprašanja izgublja nekje daleč v usodni in brezupno megleni bodočnosti. S tem pa se je istočasno izgubljala tudi sleherna možnost, da bi dosegli enakopravnost z drugimi narodi, svojo neodvis. nost, državno suverenost in enotnost. Ob takšnem dejstvu pa, razumljivo, ostanejo vsa zagotavljanja o «svobodnih na. rodih«, ((nujnosti miru«, »demokratičnih stremljenjih« itd., kdorkoli bi jih izrekel, samo cenene fraze, ki postajajo demokratičnim množicam toliko bolj antipatične in sumljive, kolikor jasneje prihajajo do spoznanja, da gre zgolj za manevrska gesla, ki še za njimi skrivajo povsem drugačni nameni.
Gotovo je, da bi bilo moralo biti to vprašanje ie od samega začetka postavljeno drugače, bolj iskreno, v skladu s splošnimi demokratičnimi principi, ki si jih je bilo po drugi svetovni vojni zastavilo Človeštvo v okviru OZN, pred. vsem pa ob polnem upoštevanju demokratičnih teženj in zahtev nemškega ljudstva, še posebno kar zadeva njegovo najosnovnejšo pravico, da si zagotovi svojo državno suverenost in narodno enotnost, ne pa da se je politično, gospodarsko in psihološko že tako težko okupacijsko stanje v dve polovici razpolovljene Nemčije, z vrsto tendenčnih in premišljenih političnih ter administrativnih ukrepov, de faeto in de iure postopno spreminjalo v še bolj neznosno stanje dveh diametralno nasprotnih si državnih tvorb, na strnjenem nemškem nacionalnem o. zemlju in z istimi nemškimi ljudmi, v nasprotju z najosnovnejšimi duhovnimi in materialnimi interesi nemške, ga ljudstva in v izključno korist ene ali druge obeh nasprotujočih si sil.
Slej ko prej pa bi pomenilo uganjati idealistično prakso, če bi obravnavano vprašanje skušali analizirati ločeno od neka. terih najbolj značilnih družbenih in političnih pojavov naše dobe. Nif manj bi to ne pomenilo, se bi v tem, pa tudi v drugih vprašanjih, prisojali izključno važnost dobri volji, ču. stvu in razumu določenih odgovornih činiteljev, pri tem pa ne upoštevali vrsto odločilnih objektivnih silnic. Resnici je treba pogledati v obraz in reči, da je tokratno malo razveseljivo in nevarno stanje, v tem in tudi v drugih vprašanjih, nujna posledica določenih zgodovinskih družbeno-politižnih pogojev v svetu, ti pa se v politični obliki čedalje bolj izražajo v delitvi sveta na dva tabora:. Zahod in Vzhod. To je povsem v skladu z imperialističnimi težnjami in cilji njunih osnovnih nosilcev, ki se med seboj razlikujeta samo po sredstvih in metodah, bistveno pa ne preveč.
Pa naj to še tako drži, drži hkrati tudi dejstvo, da zgodovine doslej ni gradila slepa sila objektivne zakonitosti, ampak so jo ljudje vsakokrat u-speli dojeti s svojim razumom ter jo skladno z okoliščinami in sredstvi uravnavati po svoji koristi in potrebi. Čemu bi se torej tako ne moglo tudi v danem primeru, če bi se pred tem ustvarile potrebne okoliščine ter našla ustrezna sredstva!
Nerešeno vprašanje Nemčije, kakor tudi vsa ostala vprašanja, so potemtakem predvsem vprašanje razčiščenih najosnovnejših demokratičnih družbenih principov v svetu na sploh, najprej navznoter vsake posamezne države, nakar bi tudi na področju mednarodnih odnosov ne bilo tako težko najti v enem ali drugem primeru soglasno in pravilno rešitev.
Glede same Nemčije pa je bila stvar takšna, da je bilo ves čas več očitno, kako usodno sta bila oba odločilna partnerja zainteresirana, da bi si vsak zase v pretežni meri zagotovila svoj vpliv nad njenim zemljepisnim prostorom, gospodarsko in človeško zmogljivostjo, tako v političnem, kot strateškem pogledu. Politična sredstva, taktika in metode so se med razvojem spreminjala, kakor so pa£ to i enim in drugim narekovale vsakokratne spremenjene okoliščine, cilji in potrebe. Isto velja za politične koncepcije glede rešitve vprašanja samega.
Danes zastopa SZ stališče e_ notne in nevtralne Neipčije, ker bi tako želela preprečiti oboroževanje in politično navezovanje Zahodne Nemčije na nasprotni strani ter tako oslabiti zahodni blok. V tej luči je tudi treba gledati na zadnje dogodke in ukrepe v zvezi z nameravano »desocializacijo« in »redemokratizacijo« Vzhod, ne Nemčije, ki nikakor ne izhajajo iz določenega naprednega načela, upoštevajočega
demokratične zahteve in stremljenja nemškega ljudstva, ampak so samo sestavni del določenega taktičnega načrta za dosego končnega cilja, ki je brez dvoma v dokončni afirmaciji Nemčije kot sovjetskega interesnega . področja. Pri tem je Moskva pripravljena tudi nekaj žrtvovati, recimo Vzhodno Nemčijo, ki bi ji ob združitvi zahodne in vzhodne cone zdrknila iz rok. Vendar bi bila istočasno iztrgana izpod zahodnega vpliva industrijsko visoko razvita Zahodna Nemčija, kar bi brez dvoma, in še kako, odtehtalo izgubo vzhodnih, pretežno agrarnih pokrajin. Obrambna sposobnost zahodne Evrope pa bi z izgubo zahodnonemškega vojnega in industrijskega potenciala zdrknila malo manj kot na ničlo. Sovjetska zveza si ne želi prav nič boljšega.
Toda ali so res bili samo in izključno ti zunanji politični in strateški razlogi, ki so pripravili SZ do tega, da je čez noč spremenila svojo doslej znano :n skrajno nestrpno politiko v zvezi z Nemčijo in nemškim vprašanjem, zatem pa — da bi praktično dokazala dobro voljo — izvedla v Vzhodni Nemčiji vrsto najbolj nepričakovanih ukrepov, ki so začudili ve* svet?
Z gotovostjo moremo trditi, da ne. Kajti najnovejši dogodki v Berlinu in ostalih krajih Nemčije, podobni tistim v Bu. dimpešti, in še pred tem n« Češkem kažejo, da morajo obstajati tudi zelo tehtni notranji razlogi, če je začela SZ tako popuščati povsod, kjer se je kazala še pred nedavnim tako nepopustljiva, med drugim tudi v Nemčiji. Ti razlogi vsekakor so, in tičijo globoko v družbenopolitični ureditvi kominformovskih dežel, v državno kapitalističnem sistemu, ki temelji — četudi v drugačni, bolj grobi obliki — na istem načelu izkoriščanja človeka po človeku, kot ga pozna kapitalistični družbeni red. Leta je SZ in vso skupino njej podrejenih dežel, po brezkom. promisni logiki objektivnih razvojnih zakonov, pripeljal v tako brezizhodno situacijo, pri kateri se je postavila alterna-
ihufe in titajte
Ihinmlhki dnevniki
tiva: ali se pognati v novo strahotno vojno pustolovščino, ali pa popustiti tako navznoter kot navzven. Upoštevajoč trenutno razmerje sil v svetu, kakor tudi izredno dvomljivo situacijo doma, se je SZ odločila za drugo. Prešla je v najšir. šo ofenzivo miru na vsej fronti, ki ji tokrat daje poudarka z nekaterimi konkretnimi dokazi zatrjevane dobre volje.
Naj nam pa bo dovoljeno pripomniti, da je vendar zelo dvomljiva iskrenost miroljubnih namenov čim si dežela, ki jih zatrjuje, istočasno še malo ne pomišlja seči v določenem špekulativnem političnem nagibu po tako brutalnih sredstvih nasilja, kot tokrat v Vzhodni Nemčiji. Saj je nasilje navzven vedno samo ustrezen izraz nasilja navznoter, kot je to že neštetokrat dokazala zgodovinska praksa. Iz tega bi zaterej tudi mogli sklepati, da si je SZ iz trenutne nuje nadela belo togo mirovne boginje, a da si je istočasno pod njo pripasala tudi bojno orož. je, ki je bila z njim ves čas vajena rožljati.
Glede dogodkov v Berlinu in-v Vzhodni Nemčiji pa je bilo očitno, da so bili ti prvotno inscenirani po zamislih in direktivah sovjetskih »političnih« ekspertov, za dosego določenih političnih precedentov, ki bi se po eni strani z njihovo pomočjo ožigosal ter eliminiral grešni kozel — sedanja vzhodnonepiška vlada — in u-stvarili pogoji za uradno in-vestituro nove «redemokratizi-rane« in «desocializirane» politične linije, po drugi pa, da bi s tem dokazali Zahodu, da mislijo povsem resno.
Zgodilo se je, kar niso pričakovali. Zgubili so kontrolo nad množico, nakar je ta prešla v širok, silovit protirežim-ski in protisovjetski napad, ki je naglo zadobival oblike pravcatega upora, tako da so morale intervenirati sovjetske o-kupacijske žete ter nemire zatreti v krvi.
Po tem, kar smo navedli, bi bilo odveč poudarjati, da gre za očitno krizo v vsem vzhod, noevropskem državnokapitali-stičnem sistemu, krizo, ki jih je potisnila v slepo ulico totalne izolacije, iz katere iščejo zdaj izhoda z vrsto mirovnih ponudb in obljub, povsod, tudi v Nemčiji.
Ob tem pa se je glede nadaljnje usode in rešitve nemškega vprašanja pojavila nova nevarnost, da bi namreč pri zahodnih partnerjih, v zvezi z omenjenimi dogodki, ne prišle do izraza tiste in takšne reakcionarne tendence, ki bi v novih «ugodnih» pogojih, skušale izsiliti protinapad. Na bermudskem sestanku naj bi o tem zelo resno in zelo trezno razmišljali. M nasprotnem primeru bo pot do miru še zelo, zelo dolga in negotova.
D; Ki
Mm Mij TV J Mjl Vremenska napoved za danes: napovedujejo pretežne jasno vreme s krajevnimi neznatnimi pocblačitvami. Temperatura se bo še nekoliko dvignila. Včerajšnja najvišlja temperatura v Trstu je bila 27 stopinj; najnižja 19,6 stopinje.
TRST, sreda 34. junija 1953
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta-: 14.30 Partizanski dnevnik. — Trst II.: 21.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane. — Trst I-: 11-30 Simfonična glasba. — Slovenija: Pester glasbeni spored.
.^
LEPA ZMAGA SLOVENSKIH KOLESARJEV V CELOVCU
wm tmm »iMpsi  -
SEJA SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Vrhovcem se bo želja izpolnila:
pričeli bodo graditi elehtrično napeljavo
Svetovalci so že odobrili načrt za gradnjo električnega voda ■ UNAIR namerava zgraditi v Sovodnjah poslopje za otroški vrtec - Odklonili so načrt za gradnjo 6-stanovanjske hiše, ker ni ustrezal potrebam prebivalstva
V prisotnosti 12 občinskih svetovalcev, župana in tajnika občine je bila v ponedeljek zvečer seja sovodenjskega občinskega sveta. Na seji so obravnavali več važnih vprašanj, med njimi tudi napeljavo električne energije na Vrh.
Prebivalci Vrha že dolga leta pričakujejo električno razsvetljavo, in sovodenj ska občina je napravila že številne korake za dosego upravičene zahteve tamkajšnjega prebivalstva. Zato je bila s strani občinskih svetovalcev v ponedeljek zvečer z veseljem sprejeta vest, da bodo na Vrhu kmalu začeli z deli za gradnjo potrebnih naprav za električno razsvetljavo. Najprej so svetovalci obravnavali pogodbo, ki jo je družba SELVEG sklenila s sovodenj sko občino, na podlagi katere mora občina svoj delež plačila izplačati še pred pričetkom del, in sicer 700.000 lir. Ostalo polovico bo občina nakazala družbi, ko bodo vsa dela končana, preden bo prišla elektrika v vas. Vsa dela bodo stala skupno približno 4,500.000 lir, od katerih bi vsoto 1,400.000 lir plačala so-vodenjska občina, ostalo pa država. Zatem je bila diskusija o samem načrtu napeljave električne energije. Tu je bilo precej živahno, kajti družba SELVEG je odklonila za predvideno vsoto denarja napeljati električno energijo tudi do treh hiš «pri Črncu«, ki so oddaljene od vasi. Napeljava luči do tega kraja bi povzročila velike stroške občini, novo pogodbo, obenem pa bi se morala začetna dela odgodi-ti za nedoločen čas. Zato so bili prisotni svetovalci mnenja, naj pogodba čimprej stopi v veljavo ter naj družba prične takoj z deli. Potem pa se bo rešil tudi problem napeljave električnega toka do «Crnca» in bo tudi občina po svojih možnostih pripomogla k izvedbi potrebnih del. Končno je bila razprava še o pooblastilu, ki ga občina potrebuje od občinskega sveta za dvig posojila, s katerim bo nakazana zahtevana vsota družbi SELVEG da se omogoči v najkrajšem času pričetek del. Vse tri točke, ki so pravzaprav obravnavale eno vprašanje, so prisotni občinski svetovalci soglasno odobrili.
Druga važnejša točka dnev-
nega reda je bila oddaja določenega zemljišča občine ustanovi za otroške vrtce (ONAIRž, ki bo zgradila v Sovodnjah otroški vrtec za otroke sovo-denjske občine. Občina bo u-stanovi podarila zemljišče, toda ta je obvezana v dveh letih zgraditi otroški vrtec. V nasprotnem primeru občini zemljišče vrnejo. Vendar bodo o tem razpravljali pozneje. Z 10 glasovi proti dvema vzdržanima so odobrili zamenjavo občinskega zemljišča za zemljišče privatnika v središču vasi, na katerem bo v določenem času zgrajena pritlična stavba za otroški vrtec, ki bo sprejel približno 40 otrok sovodenj-ske občine.
Precej diskusije je bilo okoli tretje točke dnevnega reda, po kateri bi morala sovodenjska
občina odstopiti brezplačno u-stanovi INACp potrebno zemljišče pri «Ušurju». Na tem zemljišču bi omenjena ustano-za zgrad -.la 6-stanovanj sko hišo za potrebe prebivalstva so-vodenjske občine. O gradnji ljudske hiše je bilo več mnenj, vendar je končno med svetovalci prevladalo mišljenje, naj se ta točka dnevnega reda odloži, ker načrt ne ustreza potrebam sovodenjske občine. V načrtu je bilo navedeno, da bi bila stanovanja le z eno spalnico in jedilnico poleg pritiklin kar pa je za družine z otroki premalo. Zato bo občina ustanovi INACP sporočila pogoj za gradnjo ljudske hiše, in sicer da upošteva potrebe in zahteve sovodenjskega prebi valstva.
Avtobus v Trst
k «Mikiovi Zali*
Ob uprizoritvi ljudske igre «Miklova Zala« na prostem v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča pripravlja ZSPD poseben obisk goriških Slovencev ]c omenjeni predstavi. Avtobus bo odpeljal iz Gorice v nedeljo 28. junija ob 18.30 izpred kavarne Bratuž. Cena za vožnjo in vstopnico (mesta v parterju na stadionu 1. maj) je skupno 650 lir. Vpisovanje je do petka ha sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. .
Razstava psov na županskem vrtu
V parku goriškega županstva je bila v nedeljo IX. razstava psov. Razstava je bila otvorje-na ob 8.30 ob prisotnosti višjih civilnih in vojaških oblasti z županom dr. Bernardisom na čelu. Razsodišče je izbrala naj. lepše pse, katerim so bile pozneje podeljene razne na-grade.
Na razstavi so bili psi bolj. ših pasem iz raznih krajev, ce. lo z Dunaja, Gradca, Vidma, Trsta itd.
Kakor so predvidevali, je bi. la razstava mednarodna in v večjem obsegu, kakor prejšnja leta.
IZ BENETKE SLOVENIJE PIJEJO
ŠKODO PO TOČI OMILITI z letošnjo uhinitviin riavhnu
Celo videmski Messaqqero Venelo je priznal, da je znašala gmofna škoda v občim Grmek čez 40 mil jonov lir • Doslej se kljub volilnim obljubam za prizadele vasi ni nihče zmenil
Kakor je vsem znano, je v nekaterih krajih Beneške Slovenije toča uničila ves pridelek. Ta žalostna usoda je prizadela naše kmete tik pred volitvami, to je v času, ko je bila najbolj razvita volilna propaganda po naših dolinah. Predstavniki raznih strank so to nesrečo naših kmetov izkoristili v svoje politične namene. Stranke so konkurirale med seboj z obljubami, češ da če bodo zmagale, bodo tudi pomagale našim kmetom bolj kot katerakoli druga. Takrat niso tudi videmski časopisi pozabili pisati, da je zadela Beneško Slovenijo velika in grozovitna toča. «Messagge-ro Veneto« je priznal, da je samo v občini Grmek napravila toča čez štirideset milijonov lir škode in pritrdil naj
TUDI TOLMINSKI OKRAJ SE INDUSTRIALIZIRA
V KOBARIŠKI TOVARNI
naredijo dnevno okoli 200.000 igel
V tovarni delavk, ki
je zaposlenih okoli 30 delavcev in so se tehnično že precej izpopolnili
V Kobaridu, v bivši vojašni- ravnatelj nam je povedal, da po, svetlo in brušeno iglo. ci, kjer so svojčas odmevali je to pravzaprav še obrtna šo-j Najprej stroj reže primerne koraki oholih italijanskih al- la, kjer pa delavci in delavke kose žice, v sredini katere pa pdncev, je danes vse drugačno I dobro napredujejo. Dnevna drugi stroj vtisne dve luknjici, vrvenje. Ropot strojev nam po- j zmogljivost se vsak dan veča. kjer bo pozneje tekla nit. Na-ve, da je tu tovama, in sicer l Z obratom so začeli junija 1951. to se igla nabrusi v petih zapo-tovarna igel, ki je edina v S!o- j leta in so sprva izdelovali le rednih strojih. Za čiščenje upo-venijii in v Jugoslaviji. Ko jo j strojne igle, sedaj pa tudi roč- ! rahljajo neke vrste vrtiljak, v obiskujemo, nehote mislimo na ne. Tehnično stran vodi. zelo | katerem je olje, silikat in mi-tiste čase, ko so stare mamce mlad človek, ki se je izučil do- \ lo. Na koncu tega procesa ima
ma in prakticiral v Nemčiji, j igla že pravo obliko; ni pa iz-kjer so delno bili stroji naro- delek še gotov, ker jo je treba še kaliti. Kalijo s pomočjo električnih strojev. Igla ostane v olju in se okali v dveh do osmih minutah. Nato dajo igle
in hišne gospodinje tarnate, da ne morejo najti igel za šivanje. Danes po nekaj letih pa so kobariške igle že dobro znane po celi Jugoslaviji.
Obiskali smo ta obrat, ki nam je dokaz, da je v socialističnem gospodarstvu prostora tudi za malo industrijo, ki proizvaja drobne vsakodnevne potrebščine. Stara Jugoslavija se za to ni brigala in so ta produkt uvažali. Danes pa je že drugače.
Ko stopimo v tovarno, opazimo čistočo, fei vlada dobesedno po vseh kotih m ki nam dokazuje, da delovni kolektiv pazi na to, da je v tovarni snaga in red in to v stavbi, ki za tovarno ni prav primerna. Tov.
ceni.
Za surovino uporabljajo jekleno žico, ki jo kupujejo v tujini, kj pa jo bodo v kratkem izdelovali na Jesenicah. Ce člo-	v žaganje	in ko so suhe jih
vek vzame v roko iglo,	si	še	| pošljejo v	oddelek, kjer sledi
ne more predstavljati, koliko j sortiranje in pakiranje, truda in dela je treba,	da	si	j To je na kratko proces izde-
iz kosa železa spremeni	v	le-	lave igle.	Važno pa je to, da
oblasti takoj priskočijo na pomoč. Danes pa nobeden več ne piše in ne govori o tej pomoči, kajti sedaj so volitve končale in trebušniki iz Vidma ne potrebujejo več glasov naših kmetov zato jim ni treba no obljubljati, ne pomagati.
Toča je kmete iz Gor. in Dol. Grmeka spravila na beraško palico. Pšenico so morali požeti za živino. Toča je potolkla krompir, fižol in travo, da bodo letos pridelali malo sena in ne bodo mogli rediti živine. Ako pa pri nas kmetje ne morejo rediti živine, ne morejo tudi sami živeti, ker imajo od živine največ dobička. Tudi kostanja ne bodo pridelali letos, ker toča ni niti kostanju prizanesla. In če pri nas manjka kostanj, manjka tudi košček polente, ker naši ljudje kostanj zamenjajo s Furlani za kuruzo. Cas je, da oblasti ukrenejo se ravno v Kobaridu, to je v ka) v Prid našim revnim in ne-kraju, kjer nikoli ni obstajala j srečnim ljudem, prvič naj opro-
čndustrija, zdaj vzgaja industrijski kolektiv. V tovarni je zaposlenih okoli 50 delavcev in delavk, in zmogljivost strojev je do 200.000 igel dnevno. Temu številu se kolektiv zelo hitro bliža.
MC
na
Izpili
univerzi v Padovi
Tajništvo univerze v Padovi javlja dijakom, agrarne fakul. tete, da bodo izpiti iz ekonomije in agrarne politike 27. junija ob 14.30 in ne kot je bilo prej najavljeno.
KINO
VERDI: 17, «Obtoževalno pismo« L. Junk.
MODERNO: 17, »Čudovita o-svojitev« R. Donat, M. John-ston.
CENTRALE: 17, «Afrika vpije« L. Costello.
VITTORIA: 17, »Danes kraljica« — Film o kronanju Elizabete II.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI
priredi v nedeljo 28. t. m. izlet na Mariano (Amaria-na) 1906 m, ki je eden najbolj zanimivih karnijskih vrhov. Njegov piramidski vrh, podoben našemu Krnu, se ponosno dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Karnijske in Dolomitske Alpe ter je zelo bogat na alpski flori.
Odhod z vlakom v soboto 27. t. m. ob 19-15. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te prilike!
ŠTANDREŽ JE V PONEDELJEK OBISKALA
Mednarodna komisija za boj proti koloradarju
Slabo vreme preprečuje dela * Stand-rešci obiskali padovanski velesejem
Letos krompirišča kažejo dobro, vendar se zelo bojimo koloradskega hrošča jn posebno ob tem vremenu peronospere. ki bi nam utegnila uničiti ogromne količine krompirja preden bi popolnoma dozorel-V ponedeljek dopoldne nas je nepričakovano obiskala mednarodna komisija za borbo proti koloradskemu hrošču, ki se je razpasel že po celi Evropi. Tudi pri nas so ga našli, čeprav smo ga pobirali in proti njemu uporabili strup. Vendar strupa nismo dobili ob pravem času, za kar je krivo kmetijsko nadzomištvo v Gorici, ki bi že pri saditvi krompirja moralo pripraviti določeno količino strupa in nam ga potem pravočasno razdeliti, ne pa čakati do zadnjega trenutka. Precej krivice pa je tudi na oblasteh in na samih kmetovalcih. Oblasti bi morale strogo ravnati z vsemi tistimi, ki ne podvzame-
jo potrebnih ukrepov za uničevanje koloradarja.
Bojimo se hude vročine, čeprav bi jo za žetev in krmo rabili. Nenadne plohe bi v vročini prinesle bolezen trti in krompirju, zato moramo tudi proti temu že sedaj podvzeti potrebne ukrepe ter se oskrbeti z haodro galico itd, Vreme je tako nestanovitno, da nam zelo škoduje posebno v dneh največjega dela na polju, pri žetvi in košnji ter sušenju krme.
Nekaj naših kmetovalcev se je udeležilo tudi padovanskega velesejma. Izlet je organiziralo kmetijsko nadzorništvo iz Gorice v soboto prejšnji teden. Ogledali so si velesejem, ven-dar je bila želja nekaterih, ogledati si veliki živinski sejem, ki je bil istega dne v Padovi, toda vodstvo izleta ie dokaj nesmotrno pripravno program in so precej časa zgubili po nepotrebnem.
Z VČERAJŠNJIH SODNIH RAZPRAV
Kaznovan tat kokoši
slovenskega sirotišča v Gorici
UKradel je 7 Ko Koši in enega petelina - Obsodili so ga na eno leto in šest mesecev zapora, plačilo 12.000 lir in povračilo sodnih strošKov
5. maja popoldne sta dva go-riška policaja v Ulici sv. Ivana srečala 65-letnega Alojzija Jevščka, ki je nosil precej velik nahrbtnik poln blaga. Ker je Jevšček že znan goriškim zaščitnikom varnosti, saj se je moral že 21-krat zagovarjati zaradi svojih dejanj pred sodno oblastjo, sta ga policaja u-stavila in pregledala nahrbtnik. V njem sta našla mrtvega petelina in kokoš. Možak ju je hotel prepričati, da je nahrbtnik našel na cesti, toda zaradi njegove preteklosti je bil odpeljan na policijo, kjer je končno priznal svoj najnovejši podvig.
V noči od 4. na 5. maj se je približal slovenskemu sirotišču v Gorici, Ulica don Bosco. Izrezal je luknjo v mreži, pokvaril ključavnico kokošnjaka in vdrl vanj. Tu je pograbil precejšnje število kokoši in petelina, jih zadavil in odnesel. Policiji ni hotel povedati pravo število. Predstojnica si-rotiča, katero so pozvali, da si mrtve živali ogleda od blizu, jih je spoznala za svoje in izjavila da je V pretekli noči izginilo iz kokošnjaka 7 kokoši in petelin. Tudi na sodniji ni hotel obtoženi Jevšček priznati omenjenega števila ukradenih kokoši, temveč je priznal samo tisti dve, ki jih je nosil v nahrbtniku. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na eno leto in 6 mesecev zapora, plačilo 12.000 lir n povrnitev sodnih stroškov.
Motociklistična nesreča
32.1etni Ivan De Gorte iz Brazzana pri Krminu se je prejšnji dan vozil po Krminu
z mikromotorjem. Ko je pri. šel do naselja Povia, je iz ne. znanih vzrokov povozil 63-let-no Eliso Menon, vd. Voltelina, iz Brazzana. Pri tem sta oba padla in Voltelina se je samo laže ranila na več mestih. De Corte pa se je ranil po glavi ter obrazu. V bolnici, kamor so ga odpeljali, se bo moral zdraviti 30 dni
Zasačil jo je z roko v ,.žaklju
Sodišče je enega obsodilo na eno leto in tri mesece zapora, drugega pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Pred goriškim sodiščem, ka-teremu je predsedoval v torek dr. Suich, sta se morala zago. var j ati za izvršeno kazensko dejanje tudi dva Tržičana, in sicer 29-letni Marino Minin in 25-letni Eraldo Tomasin. Njiju je tržiški policiji prijavil go-stilničar Alessandro pidoli iz Tržiča, ker ju je zasačil pri poskusu kraje njegovega bla-ga.
23. decembra lanskega leta se je gostilničar odpravil v skladišče po vino. V skladišču je opazil možaka, ki je skozi okno hotel odnesti 30.1itrsko steklenico likerja «Amaro Bi. ter«. Pod oknom pa je tatu čakal drugi mož, ki je opazoval okolico in stražil. Gostilničar je zavpil, toda tat je pravočasno odnesel pete; stražar pa je ostal na mestu, da ne bi v gostilničarju vzbudil upravičenega suma. Gostilničar je mladeniča, ki se je izkazal za Tomasina, povabil v gostilno in tu se je začel prepir. Vmes je posegel Minin, ki se je vr. nil, da bi rešil prijatelja. Za.
čel je pretiti gostilničarju, da mu zaveže vrat, če ne pusti Tomasina pri miru. Končno se je gostilničar naveličal in po-klical policijo, ki je oba prijavila sodišču zaradi kraje, Mi-nina pa še posebej zaradi pre. tenj. Marina Minina je sodi-šče, ozirajoč se tudi na njego. vo slabo preteklost, obsodilo na eno leto in 3 mesece zapo. ra ter plačilo 6.000 lir globe, oprostilo pa je Eralija Tomasina zaradi pomanjkanja dokazov.
stijo naše kmete vsaj za letos davkov in pošljejo v te kraje denarno pomoč ali živež. Drugače bo siromakom v teh zapuščenih dolinah onemogočen obstoj.
Naše prebivalstvo se zelo jezi na tiste ljudi, ki so pred volitvami obljubljali gradove v oblakih in ki se sedaj ne spomnijo več na nas. «Na ta način nas ne bodo več prevarali«, pravijo naši kmetje. «Poznajo nas samo, kadar so volitve. In da bi kaj od 'italijanske vlade dosegli bi bile potrebne v Italiji volitve vsak mesec«.
I. P.
Smrtna nesreča na delu
V Ul. Faiti, kjer je skladišče železa «Ilmu», se je včeraj o-krog 16. ure pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev.
16-letni mladenič Italo Go-lenz iz Gorice, Ul. Garzaroli 22, ki je uslužben pri podjetju «Ilmo», je na dvorišču skladišča šel med kamion in priko. lico, da bi ju sklopil. Naen. krat pa, ko je bil še med obe. ma voziloma, se je eno premaknilo in mladeniču zmečkalo glavo. Takoj so poskrbeli, da je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je mladeniča odpeljal v bolnico Brigata Pavia.
V bolnici so mu zdravniki takoj nudili pomoč, vendar kljub prizadevanju, da bi ga rešili, je po 10. minutah v bol, nici, podlegel poškodbam.
Zmagal je član koprskega Proleterja Brajnik
Prvi Korošec šele na sedmem mestu - Brajnik sposoben, da nastopa za državne barve na mednarodnih tekmovanjih
Sliri najdena kolesa in ena zapestna ura
V preteklih dneh je goriška policija izsledila v mestu 4 moška kolesa črne barve. Ko lesa so na kvesturi in tisti, ka. terim so kolo ukradli, četudi kraje niso prijavili policiji, lahko gredo tja in si jih ogle. dajo. ,
Na ekonomat goriškega županstva je te dni prinesel ne kdo zapestno uro, ki jo je na. šel v mestu. Lastnik je vab. ljen, naj pride uro iskat.
DEŽURNA LEKARNA
Ves dan in ponoči posluje lekarna Cmtofoletti na Travniku št. 14, tel. 29-72.
MOTIV IZ GORIŠKE
m
,	%	■	'	4,	'Z-
..\
Kamnolom pri Devetakih
V soboto in nedeljo je bil v Celovcu medpokraj inski kolesarski dvoboj med Slovenijo in Gornjo Koroško. Za vsako reprezentanco je nastopilo U kolesarjev. V slovenski repre zentanci so tekmovali tudi člani znanega koprskega kolesarskega kluba Proleter: Apollo-nio, Brajnik in Banin iz Solin, katere prištevajo med najboljše kolesarje v državi. Tudi tokrat se niso izneverili in skupaj s tovariši iz Ljubljane, Nove Gorice in Maribora so dosegli takšen uspeh, kakršnega zgodovina slovenskega kolesarstva še ni zabeležila.
V soboto, nekaj ur po prihodu, se je pričel kriterij po celovških ulicah. Od vsega začetka je kazalo, da bodo slovenski kolesarji dominirali, toda velika smola je postopoma zadela Grajzerja, Lebna, Brajnika i.n Apoilonia, ki so zaradi okvar lomov in padcev, ko so že imeli kriterij v svojih rokah, morali odstopiti. Kljub temu je po številu točk Slovenija po prvem dnevu prišla v vodstvo s 7 točkami prednosti.
Drugi dan je bila cestna dirka na progi Celovec - Woll-sperg - Celovec (120 km). Slovenci so že v samem začetku diktirali oster tempo, ki je po vzročil selekcijo. Po 50 km so ostali v vodstvu Brajnik, Graj-zer, Leben Blažun, podmilščak, Apollonio in Gasser. Toda ta skupina se je kmalu razbila. Prvi je odpovedal Gasser, tako da so na vodstvu ostali sami člani reprezentance Slovenije.
Ob povratku je dirko nekoliko motila velika proslava v Velikovcu, kjer je bila v nedeljo zbrana malone vsa Koroška. (Praznovali so 700-letnico ustanovitve Velikovca). Onstran Velikovca je odpovedal najprej Podmilščak nato pa Apollonio. Njima sta sledila še Leben in Blažun. Vse je kazalo, da bosta na cilj privozi-a Brajnik in Grajzer skupaj, »oda tudi slednji ni vzdržal Brajnikovega tempa, ki je tako sam in toplo pozdravljen oa bratskih Korošcev privozil na cilj s 5’ prednosti pred drugim.
S to zmago si je Brajnik še bolj utrdil položaj v rang-listi KZJ in bo verjetno zastopal državne barve na še bolj zahtevnih mednarodnih srečanjih.
Poleg Brajnika zaslužita posebno pohvalo Grajzer in Leben ki sta dala vse iz sebe, da bi bila slovenska zmaga čimbolj prepričljiva. Apollonio je pokazal, da ni še v najboljši kondiciji, medtem ko se mladega Banina drži smola. Imel je dva defekta in je zlomil vilice.
Slovenci so osvojili pet od sedmih pokalov med njimi tudi pokal mestnega županstva iz Celovca.
Vrstni red kriterija (60 krogov — 50 km):
1. Gasser Franz, Celovec, 60 točk; 2. Blažun, Ljubljana; 3. Brajnik, Lj.; 4. Schmidt, C.; 5. Rozman, Lj; 6. Miltschinski, C.; 7. Polak, Lj.; 8. Bitelovič, Lj.; 9. Tschauner, C.; 10. Podmilščak, Lj.
Cestna dirka:
1. Brajnik (Slov.), ki je prevozil 120 km v 3 urah 21’; 2. Grajzer (Slov.), 5’9’’ za prvim; 3. Leben (Slov.) isti čas; 4. Blažun, (Slov.) Tl”; 5. Podmilščak (Slov) 8’55”; 6. Apollonio (Slov.) i. č.; 7. Gasser (Kor.);	8. Miltschinski 9.
Schratt; 10. Polak (Slov.) itd.
Končni rezultat dvoboja je 370:303 točkam v korist reprezentance Slovenije.
ta. V. spustu so pustili Forna-ri, da je pobegnil, vendar pa so na cilj zopet prispeli v skupini. Na strmini pred ciljem je Metzger v krasnem finišu pustil za seboj ostale in dosegel svojo drugo etapno zmago.
Splošna ocena se ni spremenila in jutri zvečer bo Koblet — Še se ne zgodi kaj izrednega — zmagovalec letošnje dirke po Švici.
SPLOSNA OCENA PO SEDMI ETAPI:
1. H. KOBLET 4316’27"; 2. Schaer zaostanek 5’52”; 2. Ba-rozzi 11’2”; 4. Clarici 12’10”; 5. Defilippis 12’54”;	6.	Giudici
14T7”; 7. Fornara 14’42”; 8. Zampini 16’8”; 9. Huber 18’12”; 10. METZGER 21’12”; 12. Cera-mi 27’22”; 16. Pasotti 33’34”; 17. Franchi 33’46”; 18. Buratti 3419”.
JUGOSLOVANSKI VESLAČI NA DUNAJU
Osmerec iz Izole
šele drugi
Na Donavi na Dunaju je bila v soboto peta dunajska mednarodna veslaška regata. Na 2000 m dolgi progi so se borili klubi iz Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije.
V četvercu s krmarjem je zmagal Wiener Verein s 6:58.0, kar je doslej najboljši rezultat, ki je bil dosežen na vseh teh regatah. Drugi je bil četverec Krke (Šibenik) v čas.u 6:59.0, za njim pa se je uvrstil Regata Verein iz Berlina s 7:24.0.
V nedeljo so tekmovali osmerci, med katerimi je bil tudi osmerec iz Izole. Na velike presenečenje pa osmerec Izole ni zmagal, kot je bilo pričakovati ini kot se je to zgodilo lani, temveč si je osvojil prvo mesto Berliner Rega-taverein s časom 6:20. Izola je bila druga s 6:21.5. tretji pa Wiener Verein s 6:22.5.
V tekimi četvercev brez krmila je zmagal četverec zagrebške Lokomotive.
kem za vstop v slovensko ligo-V gosteh so imeli Ločana iz Škofje Loke. Ce bi Sežana zmagala, gi imela *e nekaj teo« retičnih možnosti, da se mogo. če še prerine do mesta, ki _ , ji zagotovilo prestop v visj* razred. Toda neodločni rezU" tat je prekrižal vse tudi teore. tične račune.
Domači so pokazali boljšo igro, vendar pa tudi dovolj V0" manjkljivosti. Zlasti Pa del krivde za neuspeh vrat?^, ki je spustil lahko žogo. V * mačem moštvu so bili najbo J ši Škulj, Planinšek in Sosič, gostov pa vratar, srednji na padalec in obramba. sodelujočih moštev v kvali 1 kacijskih tekmah za slovens o ligo je sedaj sledeča: D.omža 6 točk, Solkan 5, Slovan 5, »e-žana 2, Ločan 2.
STOCKHOLM, 23. — Dan« zvečer je madridsko moštvo Atletico premagalo tukajšnJ* klub Djurgaardens I. F. s 5-' Tekmi je prisostvovalo 9 tisoč gledalcev.
jjc }j{ j|t
TURIN, 23. — Po dolgih P<^ gajanjih je Torino sklenil pre" hod vratarja Soldana iz Cata* nie v Torino. Razen tega )• Torino odstopil branilca Ber' sio Cagliariju, pogaja pa se 2 Novaro da bi ji odstopil za eno leto Gianmarinara na posodo.
Vaterpolo v Genovi
R. N. Camogli -(2:4)
Sežana ni uspela
Neodločen rezultat (2:2) v tekmi z Ločanom
V nedeljo so nogometaši Sežane odigrali zadnjo tekmo pr. vega kola kvalifikacijskih te-
GENOVA, 23. — Danes je v bazenu v Albaru nastopilo re* ško Primorje proti klubu R*‘ ri Nantes Camogli, ki je lta* lijanski državni prvak v v** terpolu. Rečani so že vodili P® prvem polčasu s 4:2, toda ^ drugem polčasu so domačin* uspeli izenačiti in preiti v vod' sivo. Končni rezultat je ®* 6:5 za domače. Strelca vseh ?°* lov sta bila Kurtini za Reč*' ne in De Sanzuane za CaJn^" gli; le četrti gol za domače j* iz štirimetrovke zabil Beret™ Sodil je znani sodnik Roggi<^*'| Moštvi sta nastopili v našle®* njih postavah: Camogli: Fabis' no, Rubini, Cristiani, Erdelb Signori, De Sanzuane, Perett*-Primorje: Kovačič, Tijanič, P*' vešič, Hohorič, Jezič, Kurti**** Koprivnikar.
TURNIR V WIMBLEDON?
NIC
POSEBNEGA V PO ŠVICI
PnS.
DIRKI
Pa/ada in Petrovič zmagala v prvem kolu moških dvojic
Zopet Metzger
etapni zmagovalec
VRSTNI RED NA CILJU SEDME ETAPE BELINZONA-ST. MORITZ (215 km)
1. METZGER (Švica) 7.02’48”; 2. Koblet 7.02’50”;	3. Fritz
Schaer isti čas; 4. Barozzi (It.) 7.03’02”; 5. Giudici (It.); 6. Cle-rici (It.); 7. Huber (Sv.); 8. Defilippis (It.), vsi s časom Barozzija; 9. Russenberger (Švica) 7.03’55”;	1». Buratti
(It.) 7.04’35”; 11. Fornara (It.) 7.05’43”; 12. Cerani (It.) 7.06’30’’; 13. Zampini (It).
ST. MORITZ, 23. — Današnja etapa je bila težka. Poleg Bernine e svojimi 2330 m je dirkačem še otežkočila delo megla, dež in blato. Borbe ni bilo danes nobene. Na strmini se je stvorila skupina desetih dirkačev pod vodstvom Koble-
V/IMBLEDON, 23. — Na teniška igrišča v VVimbledonu se je danes zgrnilo kakih 20.000 obiskovalcev, ki so prisostvovali igram prvega in drugega kola za ženske posamezno, nato igram moških prvega kola in proti večeru pa še nekaterim igram moških dvojic. Vrp-me je bilo zelo toplo vendar manj ugodno kot včeraj. Svinčeni oblaki so od časa do časa zagrinjali sonce; tudi pršilo je nekoliko, vendar pa ne toliko, da bi motilo igre.
Nekateri današnji rezultati: ženske — posamezno:
Knode (ZDA) - Woodvate (Angl.) 6:2,	6:2;	Mortimer
(Angl.) - Drobny (Angl.) 6:1, 6:4; Connolly (ZDA) - Kilian (Juž. Afrika) 6:0, 6:0; Hart (ZDA) - Morgan (Angl.) 6:0, 6:0; Fletcher (Angl.) - Midgley (Angl.) 6:2, 6:0; Zehnden (Nemčija) - Gordon (Angl.) 7:5, 6:4, Peterdi (Madž.) - De Ridder (Belg.) 6:4, 4:6, 6:4; Chatrier (Fr.) - Hoahing (Angl.) 6:1, 6:3; Bixton (Angl.) - Lister (Angl.) 7:5, 5:7, 6:1.
Fry (ZDA) - Gullbrandson-Sanden (Sved.) w. o. Broz (Avstrija) - Lagerborg (Sved.) w. o. Sampson (ZDA) - Gotla (Angl.) 6:1, 6:2.
Dvojice — moški; Gardini in Merlo (It.) - Hare in Walton (Angl.) 6:2, 6:1, 4:6, 6:2. Hoad in Rosewall (Avstral.) - Buser in Devroe (Švica) in (Belgi.) 6:1, 6:0, 6:3. Morea in Worthing-ton (Argent. - Nova Zeland.) -Brovvn in Tsai (Vel. Brit. in Hongkong) 6:1, 6:1, 6:3. Rose in Hartwig (Avstral.) - Lewis in McDonald (Vel. Brit. - Tri-nidad) 6:3, 6:4, 6:1. Ulrich in Nielsen (Danska) - Bergelin in Johannsson (Sved.) 6:3, 6:4, 6:4. Vieira in Stewart (Brazil -ZDA) - Black in Filby (Rodez,-Vel. Brit.) 6:4, 6:3, 6:4. Ayre in Wilderspin (Avstral.) - Buch-holtz in Hermann (Nemč.) 7:5, 4:6, 6:2, 6:3. Drobny in Patty
(Egipt - ZDA) - Billington *« Butler (Vel. Brit.) 6:3, 6:2, Huber in Redi (Avstr.) * cker in OakIey (Vel. Brit.) 3- > 6:8, 6:2. 6:3, 6-1. Mulloy in SeI' xas (ZDA) - Mottram in Pa'sc (Vel. Brit.) 4:6, 6:3, 6:4, 4:6, Brichant in Washer (Belž-* . Destremeau in Mol>na* (Franc.) 6:2, 7:5, 6:1. Larsen >» Davidson (ZDA - Sved.) - •*aI’ sco in Sikorski (Madž.) 6:3, 6- ’ 7:5. Palada in Petrovič (Juf?-Bernstein in Peten (Anž1-Belg.) 7:5, 6:3, 6:3.
Dvojice — mešano:
Fry (Argent. - ZDA) ' ^ -trier Suzana in Chatr* (Franc.) 6:2, 3:6, 6:1. N°se Connolly (Avstral. - ?.pA' _ Ayre n Weiss (Avstrail- - A gentina) 6:0, 6:4.
Navajamo še nekaj rez.1
siti**
tov z včerajšnjih eliminacij*^ srečanj, ki so v današnji > vilki našega lista P°mot°jCi izostali: Laszlo (Jug.) - ^
(It.) 8:6, 6:8,
(Jug.) - Knight (Angl.)
,palS
6:2, 7:5; Golden (ZDA) -vič (Jug.) 6:1, 7:5, 6:1; Har‘ (Avstral.) - Van Voorhes . land.) 6:3, 6:2, 6:1; Skone«■ 6 Kipping 6:2, 6:4, 6:2; N* g.0t (Jug.) - Douglas (Angl.) , 8:6, 4:6, 6:3; Ayre (Avstral -
Aisboth (Madž.) 6:2; Merlo (It.)
4:6, 9:7,
Jackson
ska) 6:4, 6:4, 7:5; stral.) - Krishnan 6:4, 4:6, 6:1.
Rose
(Ind.)
(V
<av:
• alP'
LONDON, —■ Za letošnji jg skii rallej, ki bo od 10- 0gi, julija na 3.150 km dolgi r>^e ki se bo vila čez naj^ ^ evropske gorske prelaze- J ^ dustrijska skupina R°° c. iioy, javila šest 2,25-1 avtomcports (iSunbeam« — «Alpjne voZiii: Roadsters«, ki jih b °.urI.ay-Sterling Moss, George ^ jQj,n Frame, Peter Coli*"®-Fitch, Miss Shei.la vaI in Leslie Johnson.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 in 94-638.	-	Postni
predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak rror. širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružri. Gorica Ul. S. Peltico 1-U. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
2i0
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečni Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možem**'*3 ^
Ljubljana Trg revoluolje 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-
*