St. 27.
Y Gorici, due 5. julija 1895:
Te6aj XXV.
„So6a"
izliaju vsak petek o poldne hi veljsi  s vred po poSti prejemana ali v Gu
pol let a    , i-etrt leta
prilogo  ..CiipaOrskl litt' ricina dorn poMljanrt: (.'Id. 4-W,
.    1-10.
Za  tuje   dezele toliko ve<",   kolikor je verju poJJtn'ma. llelavcem   in   ilnijri'ii   manj   prcinoziiim   novim   naroiuikoin naro.'nino   zr.izaiim,   ako he of\n>0 pri uprauiisivu.
„Prinarec"  izliaja  vsifcili 1-t  thiij  v>ak   iiruj.'i ton-k in wlja za celd lelo 80 kr.
zhaja in he prikifra vsak me^er v oh-:!ek prazuik, izidela lUia zc v tctrlek.
„G«ftpodarski List"
ru Hi slranij. Kailar je v i>
SOČA
(Izdaja za dezelo)
-4
Oznanila
in „PCSIAIIICE" placujejo so za netslopno pctit-vrslo: S kr., ee se tiskajo 1 krat,
7 .      .     .    a  .
Veckrat — po pogodbi.  —  Za vecje  fike po prostoru..
Posamicne Stevilke dobivajo se v '.obakarnah v Nunski ulici in v Solski ulici, v Trslu pri Lavrenciiu nasproti velike vojainicc in priPipanu v ulici Ponle della Knbra po 8 kr.
Dopisi poSiljyio naj se urediriSLvu, naroenina in rokl.imacije pa upravniStvu „Soce". — Neplacanih pisem m-ediiiSLvo ne sprcjema.  —  Kt.kopisi se no vraEajo.
UrcdniStvo in upravniStvo je v Gosposki alici 9.
I
Izdajatafj In odgovorni urednifc  Andrej Gabr#Lek.
,, Bog In narod!"  —
Tiska „Gorl»ka Tiskarna A. Gabrscek" (odgovoron Josip Knr.potic).
f rolji Yscsokolski shod.
V Zlnti I'nuji, -2. julija.
IVav ilaius Stiri Ida m'iii porural ,Sn>-('iitiut' cilaleijoin <<1> kr.dkim o veiikn lepih -nkolskih hl.nim-.lili v li'j zi.iti na»i h'ove/di I'ragi. V iiailaljnih it(siik..li pa sei|i obiirueje udkrival hioveiiskemii hVotu r-voje ,-poiniiie ua In »luino mater fe;kih nie-l. Ali ako b> t.i-kr.it ni-tiii mogil najti bc-edh,. da hi x. njiiiii Vhiij uekoliko do-dojiio npNal velikan.-ke slav-no-li, todaj si'tii dam s .*¦• 1mlj r zadivgi : kako naj svojim Ijiiliitn rojakom le prihlizuo uasiikam v.-e mi:), kar -.mi to videl, lu ti/.i-val v.-did .-jt-i/ri-kiiivi' Ijiihe/.ui, ki nam j< za-ivIj n.isproti \t. v^.tkog.t 1'i^kiv'a ^fra. Ni iim-.ram povedati, <\\ v teh tirili dm-h sr-iu piv'.il voliko >-ol/a sr.'uiva ^anji-nja, raiiosl-m>'a iziwiiaili'iija, ko -t-tn vidi'vai, kako jV d-iko j-rco piiluo iiaji",i:-t1-j-'-i- Ijiiliizui do svoji-milt- ddiniiviii'* in do -.vojih siovan-kili hralrn. Ali kaknr inaii ntroci so m- so!/.i!i n-sni iixi/ji-, -^ivi-lari'-kf, prvift-Vhi odii«'«ij.iki. ml pripMi-h I'lAki- /cm' do iiajoiilirni-'', ii.,;-kn.sm-js- 'liiiiif. !>, to Inhj \idil;. a Inlo, piipji'i'im sri'i'* mora imeli u:ii, ko^.ii' ii'-iraii" (ulika iiarmlna za\c-l, iu'.ika po/rtMi\a!mi->t, toiika IjiilM'ziru. D.t. ^'I.iwia   w/.,   ki d.-la
fllllil,  j.>   Vl'ltkiJ   flrta  ljl!ln-/...||.
Jhz vcm d(i.-p«-i v I'ra/o /'' v prick / li,ii.'iitVlii uh :i; , pop. Na koifjihoril luc je prii'.-iUtJil 1M.-I1H -fan" ziifiiH'.-. vltki |»iii.il.-lj -lown-ik.va n;in.ila.jf. J.iti L « K «¦• U ,i'' '""'I /a mi* /.'' piipr.ulji tm ;l,ini)\,i!i t. M.dn prrd iiitimj so du pi-ii \ rr.itm piMiru;!i poli *lu,te .'.iisliipiiiki „'l'i/.i'-kt^a Sokoia', .m u-lii Jim -l.:rii-.l.i It. dr. li r «¦ v» ' ' «• ott ' •¦*» '¦ "«"«••!¦ j.- inii'l jiiiti dou.ii-ki vJ.ik. ¦ k-ti'iiiii j<> i»l 'ii.ipmcd.iii dolmd hrsa'-kili in i!r»t!ili "lmrii-^kil, .'-iiiknaiv : Ali sum jim n.ipioli na kuln-dmr. Ni-kaj iniiint popr-j j«' priii-! piiM-hi-n \j.ik ilmi.ijskili «:.-!>»v. ru ri-lti jim dr. I.i-n ii» h. Nil pcriiiiti in v diu^'iii di-idi k<>li)-dvura pn-d n|im d-r pi) \-rlt ulii.di so ->.-ti.iltr.ili> film' miiii/iri'ljiiiMiM, ki m; n.-.-lipm. rak.ili- iloili- l'o-!.-. V<-.i'l':([|i o.ilior ji> pri-pr.ivil ;-.i iiix \i-likii vi-to dwiupn /oili vo/ v pitlui p.iradi. Zi* na p> ronu oi do islit c ,-iam j«- >r'ntic!ii ii.i oa, ;.;i viliarno po/.drav-Ijaiijr: od \.-ih hlranij mj nam iiio!.-1.i' robin roiin- na.-pi-ili v po;'.dr.iv, u'iuijivo hrat-ku poljuliovanjf j>* zc hi slavilo .'•\oj pi^i-h-k. In kaj >c le na iilic.ih ! O-romm; iiiiio/ce t-o n.im kiiralf m-pr.'tr-oma <voj odn^'vlji-iii hraKki ,Na /d.ir»: vs.- >t- jc linilo (l<» voz da hi nam slNnilo toko; daim- po \.-.h oktrii in m.i ulir.ih r=o nam   m.ihalc«   z rob',':     N.i-.i
vo/.nja do vi>likili   huh;!.:,   v   -n-di   i......I.i j.-
hila pndohna •.i-lii'a'.tni-mii .*prr\i»<ln. kakorA-niV-i hi p'tovo ta» ii.orcio !.d:kit mi-ldi n.n,",; Spi.-i >!ii'.fii-ki filah-1-i. •». {,, \.n\n/.,¦:; to M"> ri'-k". k.;ko fi -:.>Ih>;d rllli^ V"i:ki po-tm-ii ,:ova:i-MVM pohralit i-lva !
|\./.lli"f  stnn   n-lia   I..I   /. ii fill   t'l ;.•  li.l
/"'iii-fci otok poltv ,N.in. iiiilm di i.i.l?;i*. k-.r ']<• hi! k.,ii>.t! na 0t4 Sokolmii. Ko -ii:o ilo.Mi Jn'k.ij. hii > v.'., otok h> \»>'m lr.ih:v Si'knaiv i/, ^.h k-.t»\ ii-'-kr zoinijc, pa ludi !-• t..-i!ii!a. H.uiihnr^i. Drachma, .Munako\.i in c.!6 iz l\irv.i. Ali kakor h.-tro mi nas opaziii. xa«"rl nam '¦¦ ^rmi-ti ua-prnli hok»!>ki .Na Kd..r* ; n^\ A'tUris mk m hr.it-ko poijuhovauj' na It-vo in di-.-no. Taknj ho nam ii.uvditi najit-psi' pro-lore pnil ?od-hc-iiini paviijouom. S'»ko!-A.j pnlh.i ;t* i.'.l.oino
i'Vrala h.uiu.- slovan.-ko kom.idi-. m»d h-mi .Naprcj". .1" ho]-, ,II-j Siov.ini'. ,Kj<-doi.i je mnj" ild. Pozno ;e hi!o, ko sum so p.: i.iSi k poritkn. — lh)-*!.tv:.li moiain. da pii dohodu v ['-rapi in na Zolinhj ti.i> ii!>o sim-Ii p«-/dr.i-
Jfiti > kakim jioioroln. Ali hr'ani hi'.o in-lw,
J             Podllstek.
Yecni ^id v Zagrebu
ai;                                           :;?
T/i dni tuge in nevolje.
Sji'.ii Senoa, {.u-\t! J. F.
,SiuoCi seta bil v {ili-disd.", spnyovori
Stiilad f-lan razumniJtva, muz vedrega lira in /.v\u ugodne poplave.
,T«di jaz seni hi!% ma odgovori 11a-zumnikovii'. hiadnokrvnr.-. Oni diujii je holj "•ialiftil dnndy-ju. pa prezirno ^lodat svojega jM.-prolnika sKozi naocniko, s kalerimi si je •'ii nou.si'iiljeno stisnil svoj no?.
. Ona oSabna fraza drugega Hazumni-^kovifa so ni nikakor dopadala prvemu Razum-•"¦nikoviou, radi lega je zaCel §e nekaj oj-streje: »Na§i gluinei so mo iznenadili: veruj mi, zdelo se mi je, da ne vidim pred seboj hrvaSkega diustva, ampak prve veSCake ka-kega dvornega glediSCa. Zato je obtinslvo z favini ploskanjcm odobravalo igro naSih igralcev. Ako se nam veCkrat ponudi taka prilika,  bodemo imeli to ztmo lepe zabave".
saj je na tisofe iVikih sre govorilo kakor z jednim jezikom. saj nam je prvi nemi po/.drav in poljnh gl.-iviiik»uu)Z povedal vef nego hi mogel povedali najvilnrMoisi gov or. (>, ko hi gospoda vod.-la, kako ze'lo pospe-Niiji* s tiikimi prepmediiii razvilek vseoh^zno Ijnhezni med .slov.iu-.kimi roduvi, [iiJhlii.t hi, tiaj govorimo karkoli ; .sehi hi ver korislila! ^>e nekiij naj priponinim. Takoj pri do-iiodn v I'figo .smo opazili •¦¦ i/.jemno sianje. l'oliti-tov mrgoli kakor lihija in leave, edo na konjili dirjajo po uleali. posehno lainkaj, k;er se zhere veeja drozha Ijudij. Kolik regiment lajuili polieislov si je vzel i'. grot' T h U II lia poiniie, lega seved.i ne vemo, ali jeilno Mini se preprieali vsi Sloveiici: da za vm- take naredbe suiemo hiti le hvalo/ni teimi gospodn groin. V IV.igi he je uabraio ua lisnfe lii-ili go-lov. ki mi vidoli, kako u/oreu red je vzdivevalii v o j a 4 k i organi-zovano in disciplinieano Sokolhtvo, da je hilo popolnem in polrehen en h.uu redar. Ali kdorkoli je videl le odnoiaje, ponese sehoj glohoko v hi'cii z.ipkino pieprii\iiije, ki/ko iteiiaravna polilika je ]iro;inila glavo in hice pallil TltUllDVl. Narod, kakoi'M'l) je is«'ski, '.<• in- vl.nla z redarji, / ii-lraliovanjeni, kajli s lem si ii i k d o no pridohi nili jeduega si'eu, a k Ijiihezni ne more hili   uikdo hiljen.....
Na vm-Ii kolodvorih hileli so vlakiproli 1'ragi. I'oleg n-diiili vl.ik.iv je priiln okoli 70 p o -. e h ii ill vlakov. Til si lahko vsakdo null, koliko Ipi.l-lv,i M-   je   uahralo   tnkaj v
Piagi ill |.....Ime-liili   Sokolov je piivi'elo |i»-
l.ko, kolikor M- mkil.ir dosli-i. Tu smo iuioli Sli.veiiri ptiliko preprii'ali   he o rehiiiei
gi-l.l :......all  lii  Siknl    Ik.ir je   t'lell,   In je
Sokol): iiko ni Sokol v nh^i --rajei. je gnlovn po sre ii, po v.si-hlr.iiihkein pndpir.nijti velike sokoNke iiif.li. V vr-liih e.-Akega Sokolslva -.mo vidoli iiajodlii'-nise ee-ke veljakc, ki htoje na u'iu, a '.a njimi -lu|i kakor jedeu inn;! iioupivliiva, lua'hra eel.i'. Tit mi /apored oil-vi-lniki. /ilr.atiiki, plemici. di/.avui in deHni po-l.tiiei, /.upatli Vii'h Oeskili mi'-.l ill vi-rjih kiajev. «j.!nli .volnaioda<e;keiM. Tn vuImih* IS-l.lm- ailnliei-   ill        70-lelne   slan-k.-.   ki
¦/. el: iko Oilii;evl|e||o- t;ii hlo|).l|0 pod wtmi sn-kiilhkim prapnrji'iii. O-mln Oi sko IjinMvo pa / nadi poltiim odu-evljenjiiu gleda ua to na-rodno \i)jsi,n.
S!o\ei.ei smo hili kar (u'.-nani, ko smo videli, s koiikim od'i-evljeiijem hprejema f-esko l;iid.-!vo -voj- Sokoie. — In ta ini-al se siri / uevtrjilno n;lro-ljo. Naravno! Orel jo, zreli isio/.;e, pono-.no korakajo v sokoKkih vr-dali. A   ze   niaii   otrori^i   z   z.iuimanjem   gledajo
i (H'.ia in k.....ai   rakiijo. da hodo Sokoli. Ilia,
m.iii etroii /.<• iioeejo imeli -okol-ko ohleko. Mi i.i haiiieii.u se ;e pripelilo. C\.\ >la mi dva IJuheztiiva 'dtoeiea piv-hi-U pol. poljuhila mi >oko in jeih-ii mi je odgovoiil na upra-h.niv: .A-io. lake ja 'liinln Sokol jako mnj talinik: vile, on me to u/ siihil*. Todi zen-hlvo -e ^ilno zanima za SokoMvo; ponekod mi ,V b n-ki h-iovadni iuldelki (kakor v Trslu)
i iiotole
pri :
.........." "     ""    ' " "'      •¦•>^»"|»"      J"'    .-M.iiii.fr-ii.i
te'ovadhi. fesar pa odhor ni dopie-lil. C.eiko /eiihlvo je s posohtiimi hiinpalijami odlikovalo n.is Siovemo in Hi vale. Kjerkoli smo se pi.k izali. pozdr.ivijde •;(! iihs prav srf iio er-.-ke dame, aii tudi zori.-tvo iz liizjlh vrsl. Virhlo so je na ohrazu vm-iii, ka!;o jim zaii iz sie.i vroea lpihezen do svojega na-roda. -n do vmIi svojili slovaiwkili hr.dov. i'.iagor tehi, narod reiki, ki imas lako zen--Ivo! Ne hoj he prihfulnosti, k.tjti ivoja j<-! Si.ivi rarodm-iuii zenslvu.
(Koiu-c pride).
.ftidim se vain, gosjmd, vtnijle mi, iiidim he vain", «h; duigi llazuainikovii', zmie hi popolnom.v liladnckrvno roki. ,da mor.-le tako neunrno govoriti o na*em gle-disru; zdi se mi, da sle organ gle.li-Cuega oiihora, z.ilo povzdigu.;«'le nase pred-tavljalce v zvi-zde. Jaz, kakor samoslaleii eiovek. ka-teri je videl dosli taeega, vain iiioram reei, da je nnSe gledisC-e sredslvo, da oh-'instvo zaspi. Naii pruilslavljalci Oeilno nazadujejo: z ogromno plafo izgine nag noroden zaklndt ,vojvodske" vloge dajajo se onim. ki hi nioraii igrati „slu?.abno* in nasproln- : samo nekaj, kakor je ignda gospica -. ona je igral.i siuoei kakor kaka »nora" devica. Jaz kakor fino izohraz.eni elovek ne morem dru-gafe, nego ohsoditi gledali.ice^ to mi narofta moj rodoljuben cut".
Dokler je na§ dandy ex h-ipodo na sunt obsojal naSo rnlado dramatiko, ukrade se v »;:itelit':no kolo nov neznan gost, kat»ri je do sedaj Cital »Fliegende Blatter, in le tu pa lam name&ikal knvarnarski dekiici. Bil je suhega lica, oci so priCale, da ni »lumen mundi"; in zopet se je v nje:» javljala neka gladkost in okretnosl — Clovek bi mogel | reCi, da je ta gospodic ziva glace - rokovica,
Obrtna Sola v Gorici.
V nedeljo WO. junija t. 1. koncal je ta za (Joriske SIovhuv prekori.slni zavod prvo svoje K'lo. Dosli ovir je J»ilo premagati in mnogo hrapavostij uglmhti. predno je bil za-eelek inogne. A danes je lop uspeli veliko yadosfenje •mini gospodom, ki so Solo usta-novili in o/iveli, uspeli, kakorSen je niogoe lam, kjer piemagiije v.se oyire Ijiibezen, nav-ilusenoht in vstrajnosl. ('.e poniislimo, da ziivod ni imel do sedaj nili viniuja lia raz-polago od ouili liuiteljev, kalerim bi morala hili skill za ureilbo in v/.dizevanje lak(> wile v (Jorici dolAnosI, riidili se nioramo res teimi Uhiieliu. Od d.v.ei,iega zl.ora ni dohila Sola noheiie pod|iore zaradi /.naiiili liomolij oh eihii zaseiianja, vliulisa podpora je izostala iz jednakili ir/.rokov, docim je kupcij.ska zhoruiia v (Jorici sieer v liiiem touu a od-locuo zavrnila proMijo za podporo, iiajlirte radi lega, ker mora Medili, da ji bode mogoiV za-kladali po :,(»(M) gld. ua lelo skozi 75 lei /.a fur-laii-ki Irauivaj. Vkljuh leniu je hila sola pro-skrhljeua s vsemi potreliAiMliauii, lako da se je lepn razvila in da je lepo uapivdnval.i. Zulivalili se iiuaino za lo v jirvi vrsli nasiina drzaviiiiiia podaiicema, ki uisla ftledila nili Inula nili denarja, da se je Sola oinogoeila in vzdM'viila; a ludi ui'ileljskeinu oKohju sum livaleAni, da je izvisilo svojo n.ilogi) vi'slno, uataiiiMin in uspeftuo, lieoziruje se na kaloiokoli od.Akodiiino.
S In .solo llaredili smo zopel kol'iik iiiiprej za omiko. napivdek in zluiljftaiiji' gumliiega slaiija iiiileiiiu iiiiseniu r.arodu. !/.Vr,|no je, ,l\ hi |ij| u ],r!i )ehko se |e]isi, da so hpolnili vsi oni svojo dolzuosl, ka-loiiiit je miI.i iiaiiielijena, V h>m oziru hi hilo paft y.eleti, da hi hili hhuiSi, mojslri in gospodarji holj hkrheli za h,, da hi iieenci redno folo obiskovali. Vodslvi; ni puf, nifrsa npu.lilo, da hi hilo odslraiiili) lo nopriliko, upehalo je prigiediie kujtoico, opoiuiujalo lihlno in pi.aueiio odgovorue gospodarje, da hi vajence redno v solo posiljali; zil, pri nekalerili brezuspesuo.
I'pisalo se je v miIo 71 uPenrev, in sieer IS dolaleev in "fill rokodelskili iiiVueev v hlarohli od t:i. <lo :I0. lei. Izmed toll je hilo upisauili v vsakdanii in nedeljski oddelck 111, v s.imo nedeljski oddelek 10 iieeiieov. l)o koiMT li-la ohiskovalo je z.ivoil le Vl di-jakov, od teli je hilo kl.tsifikovanili 'M\. Z dobrim uspelioiii zapuslilo je zavod iJS ncon-eev. S ni d<„ -glo ufnega smolra. Uhoge in mailjive oln'arilo je vod.-tvo po naroohi dr-zavnih poslamev s liraiiiliiiPuimi kiijizieami, glaseeimi so n;; .*» f. |;liij.-) in ua 2 f. (dva), doiim je dobil ,Hen ' zidar vse risarsko orod'e. Ohdarovani mi hili: liatii; Kami, Se-devr-i.^ Hovrriu, lailuiaii Frauee, Hellrain rrame. 1.uh,)..ii Aloj/.ij, i.utmau Hafael in O.avdek .'.Inez. Zavoljo niarljivosti in lepega vedeuja so hili pnhvaljeni siedefi odgojeiici: Uorkie Anion, Suligoj Jo.":et', t'.igoj Jozef, Miklii< Anion in PriumziC Ferjan.
SoUko lelo zacelo j(! ii"). noveinhra in je trajalo do IV). junija. Poukseje delil 1|:| krat, skupaj v J57 tirali, in sieer proslo-rofuo in geoni'-lricuo risanje \ 115, spisje v 5lj in (dirlno raeunslvo v od urali.
l'rosloroeiio risanje iic.ilo se je zacet-kom skupno v knjiziee po Herlle-ll, kasneje po zmoZiiosli mleiuev na papir, prilepljeii na risalniee. lYenei urili .so so uaposled ludi v izvlaciinjii in prevlaeanjn razlieiiiii ures z barvami. I'rvi pouk v geom. risanju dajal je iifeiicem navod v porabi ravnila, trikota in Sesi'ila, dalje obravnavala se je medsebojna lega, risanje in izvlaka ravnib Crt, del'cnjc ravnih crl,   kolov in kroga,  zmanjSevanje in
in v resnici je bil ,zagreh5ko dete", kakor smo prej rekli. Hazkoraci so in inajajne s svojo prazno glavico se ludi on poprime gov'ora: ,l)a, gospod, prav ste rekli, Iir-vaSko gledaliSCe vain je skandal: da sein domorodec, jaz bi ne sel tja; da hi ti Ijudje vsaj ztiali igrati vsaj kako poSteno kome-dijo, — ko seni bil iircdlanskim na Dmiaju, sem videl Neslroy-a in Treumanna, das isl der Miiliewerlb, sag ich Ilmen, moral seni se strasno smejati; pa da hi imeli kak balet, das isl schon was; ali vedno gledati lc stare cesarje in kralje, vrag hi Sel vedno lo gledal; kar jn prevee, ni nili »z masloin dobro". IzrazivSi svoje prepcnizno nmcnje, upre ,zagrobsko dete: oCi v branitelja iiaSih predstavljalcev.
V njem so je nekaj kuhalo, ker je s paleico ognjeno lolkel ob desno nogo, pa vskoei: »La Boga, imam se vam Se bolj Cuditi", obrne se proti drugemu Razumni-koviCu, „Vam Se bolj, kakor vi nieni; vi pravite, da sle fino izobrazen, eslelicen clo-vek, a jaz vam pravim, da ste vec kot kri-tik; da ste samostalen v svoji sodbi, to je res, ker nikdo ni zmozen izreci tako neitmo sodbo,  kakorSno  ste  vi  izrekli. Jaz bi 'rail'
povekSevanje oblik. Izurjcni in odrasli uconci vailili so se ludi v risanju raznih oblik in slavbenih iiaertov. Poncevnlo se je tudi, kako se izrafunajo plosnine in lelesniue, s po-sehuim oziroin ua rokodelske potiebo.
lVedmet obrlnoniu spisjn s^ hila po-slovna na/.niuiil.'i, poslovno ' dopisovanjo in poslovna pisiiiii, in sieer : okroiniee, ponudbo, narociliui pisnia, pisma za Irgovske poslo, popraseviilna pisina pri ueloPnih narofilih, pisn:a z raPuni, pisma pri plaeilili in polr-dilna pisma.
I/, obrlnoga racunslva ohravnavnlo so se uajprej sliri raciin«ko vrnlo n celimi in dei'iiiialninii slevili s posehnim oziroin mi vzglede iz ohrlt.ega in Irgov'nskega zivljnnja. I'ri nuvadnili uloiukili jemal s,- je ozir le na pojniove in njiliovo premeno v deeimalna Slevila. 8 posebuo skrbuosfjo ohravnavalo se j< jirorai'iuije eestoimnili ftlevil, kakor ludi skli'p.ii povpreeni, dru>,beni in zmesui racun.
KoueavSi dodajaiiio: .Slovenska obrlnit Sola v liorii'i naj se razevila in miiojsi 1
Nove posojilnice    hranilnica!
(Niiilnljrviiiiji').
Pohlavlji'ii je laki liraiiiliiiei ludi poseheu rivsarski komi.sar kol nadzoniik njeuega po-slovanja, ler je pri lem lako oinejena no svojili pravilih, da je izgulm skoro iiemogofm. Od lod pregovori: „To je lako vanio, kakor v liraiiiliiiei" in „Na lo hi So liraniluicii kaj dalii". Za to je ludi dovoljeiio imelje va-rovaneev in oskrhovmn'ev do gidovo inoje v liranilnifi ualagali in za lo ludi pri It'lO liranilnicali, kolikor jili imamo prihii^io v lejslr.inski polovici drzave, no le ni pl'iSlo So nikdar do nikakega poloma, ampak sploli uoheue izgube kiieega pomeiia ill iniola no-heiia. Narohe vse delajo prav lepo dobieko, iz kalerib uablrajo vsK-d previdnosli izdalne zalage (rou'i'Vc) y„\ morehilue izgube, ko hi se kaka taka veudarle kedaj pripeiila. In ka-dar la riserva primerno narasle, polem upo-rahljajo h> braiiilniee svoj dohieek v obrc-korislni! naineiie ler tako odskodujejo obe.ino za njeuo poroslvo za iii>variiosl, v kateri je hila, dokler se ni nahrala reserva, ki pa z obzirom na previdno poslopanjc ni hila no-bena nevarnosl. — Najdejo pa movije, ki so-delujejo pri laki liranilniei (seveda brezplafno*), v zavesti, da so poleg korisli, ki je zvezana v obce •/. hranilnico, tudi So v lem obziru korislili obcini, da so marsikaj omogoCili, kar hi sieer obcini nikdar, ali le z izdatnim ob-dafonjoiii davkoplacevalci-v hilo mogoCe, naj-lopse plafilo za svoje delovn.dc. — Kadar pa taka hranilnica nekoliko okrepi, ima urail-uika, po navadi obrinskoga lajnikn, ker ga liraiiilnirno posiovanje le malo obteznjc. Ker in i.i vsled teg.i primero'iia visoko plafo, ka-lero V'l'iiiniiia lir.iuiliiioa vzame na so, je obfmi ludi v lem obziru pomagano, da dobi na la naein za majliuo plafo prav spretnega lajnika.
Tako je vef-inoma n. pr. na Nizjc-Av-hlrijskeni. -~ Tain ima vsak politicen okraj vsaj oho branilnieo, del-jina skoraj vsak sod-nijski okraj. — Tain se ziuajo ali razSirjajo iiile , siroliSnice, bolniSniee v blagor celemu okr.iju napravljajo se vodovodi, kopelji, na-sadi. pota, kar vse privabi mnogo tujcej in vzdiguje hlagoslanje, in vse to Inez obcinskih Irosko'v ali davkov. — 2upan, ki je vccinoma ludi naeoJnik hranilnico, se pokloni samcmu se..i, ler si pripovcduje,   kako bi hila   ta ali
*) T<> ne more hili pravilo! Vsak delavcc jc vreden plafila zlacti pa pri den.irnein zavodii, ki dela .lolii.'ek iz Icjiii dela. Ako kdo more .lehti zastonj, prav, a vtakdo lejja ne zmorc! Ured.
znal. kakoSen nzor jc le vaSe ,»lumione", ,glnmiSea" ali „vilinskega doma*. kar se vam nepreslano vrti po glavi: da vam odbor po-veri kako B\ojvodsko» ulogo, nvidilo bi vse obcinslvo, da nisle zreli nili za ,slii>.nbni5ko" : jaz vein, zakaj ste se lako rug.di oni — gospiei; a ona je dobro igrala svojo naivno ulogo, ker je v igri resnicno tako. KriCile, da vain d'ruSlvo polrosi prevee novcev, ali zakaj, za Boga, ne povesl<\ da so gospodje Noinci za Bacliovanja od naSih zakladov pojeli 15.000 gl., da so neniske igralke po posredovanju lainoSrijcira laZi - avktoriteta igrale v Trslu in istocasno dobi vile plafio iz Zagrcba, zakaj ne povosle tegaV Niso li prevodi naSega vrednega prelagalelja iz-vrslni?"' —
»Aa*, nasmeliiie se drugi P.azumnikovic ,tako izvrstni, da so za Casa ,Julija Cesarja* popi koze krstili".
No branitelj glediSCa strastno nadaljuje: „Ako ni obleka sijajna - ht recile mi, da sle rodoljub, ker vaSa logika cika na lo, da se nam zopet vgnezdi ono, kar smo izterali ?. Brambillom".
„In vam, gospodic*. rece, obmivSi se k „zagrob§kemu detetu",   „Vam  nocera  ni-
ona stvar dobra za obcino, lor so tako raz-grejo za stvar, da se od zupanovoga ognja tudi hranilnicni na'celnik vnamo, tor pra'vi zupann: „Vch l:nj, naj pa ohcina vzanio po-trebni znesek kot posojilo pri hrnuilnici, saj ima pri njej potrebon zaup, pa nnj nnpravi lo prcdobro Blvar, ki jo znros propolrobnu",
• In lako so razidoln. - - Posojilo so vzamo, dotiCnn zelja bo urosnici, ohcina dobi vodo-vod, razSiri tolo i. I, d, — Ko prldo pa m obcino ciih plafiila obrosli, skiiAu zopcl. ziipaii, du dobi nacclnika hranilnico pri ilnhri voljl, — Ivor fila vsak dan skupnj, mil to ul le-ziivno, in najbolj ugoden Pan za to jo oni, kadar hranilnica nnpravi hvoj lelni zukljiicek, iz kalorega razvidi zopol, koliko jo lotos nu-pravila dobiiika. — Zupan ziicno He pniHk'.ili za uSesi tor pripovedovnli, kako jiolrol)fli!in« obcino vedno bolj naraScujo, in kako nl mo-gofte obreslij posojila za doticno bIviu1 vm-tega poravnrii. — NiuV-lnik liranilnicn noko-liko premislja, vidi so ,1111, du 11111 priliaju neka reMlna niisel in /.arcs kmalo prnvl: fl<], \o.!i kaj, na lo kimii bil f.o prlpmvljon, Ihm-niluica obcini iz leloftnjegu f,inlega dohlilka loliko podarl, da nlaca In ohiosll od doln'ii, tor ludi nekaj im Kapital, In lako dolg poeiisi i/.glno". •- lu lako ho polagoma nnpravi v laki obcini vho, kar nl la lo i>,i)ll in ilotililu'al slvari, ki ho celemu okraju v koHnl, 11, pr, bolniSniee. Iiinilnlro, hihIiio drnvonnlcr. i. I.d. ™ Vrh h'ga pu hull ftn poilplrn tiikn lira-iiiliiic.i mnr.slkuloi'o drugo dobro ri.c, giiHllnii In sploli olii'itkoi'iHlmi diiiSlvu, rnviin Solaije, zalnga /nklnil /.a nbclnnko rnvofe)  lu knr jo
.v li Klvarij voi\ lako da ho iiiionujcjo tain hi n po vhI pravlei lirauilnliie obdliiHko iikiI-zii, kravo, *)
Taeili Klvarij jo pa ravno pri huh na (ioriskein dosli, osobllo v niisili gorsklli olun-jili. — Ni ml .1 ill Iroba nnvnjali. ¦— VHiikilo, komur ho naSe razmcro kollckaj zniine, jlh dobro vo. — Da ho v loin oziru kolikor 1110-gocc suze revnim in z ra/.niinl broineni zc ilnk preoblozonim obO.iiiain pod roke, uinoHtiio bi hilo, iislanoviti ludi pri nas za Budnj vsaj euo lako hranilnico. — V Tolminu kol ore-diScu, naj hi bil njen sedez, jaimMlo naj hi pa zanjo vsoli pel gornkili okrnjev ltovcc, Ccrkno, Kanal, Koharid in Tolinin, (nko, da bi tudi vscm obcinam Ich okrajev prisel njen tlobicck v prid. — Pri nas na GoriSkem ni-maiiio okrajev, kakor n. pr. na Ceskom ali na StajerskeiiK tako da nam ne bi hilo 1110-goce ustanovili lake hranilnice na podlagi jamsiva okrajev, kakor je n. pr. ustanovljeua juXnoSlajcrska luv iilnica, Ireba bi bilo lorej, da bi se vse obcino leh okrajov v pravilih imenovalo kol uslanovitoljice in porokinjo za zavod. — Ker bi s lem prevzole lo obcino obvezo, vsled kalere bi jim prclila, dasi le neverjelua, skoro bi rek" emogoca izguba, treba bi hilo, da dclicne sklepe obcin do-zelni odbor odobri. — Pravila hranilnico bi j)olr>'i!u potern vlada, ki bi lirjala tudi zalogo primerno kavcije za lako hranilnico, meiiua v visokosli 10.000 gld. Ta znesek bi bilo razdclili tako, dr. oil njega zalozi vsaka ohcina na njo spadajoci prav mnjlini del in sicor po razmerji njonega davka proti skupnenm davkn vsoh okrajev. Kadar bi reserva In hranilnice dosogla polrebno visokost, vrnila bi se ta zaloga, ki bi se mod lem se ve da obrestovala ler razdelila potem zopet do-licnim obcinnm. -- Dosedaj ulngamo domir v BMonte di P>et\" v Gorici. — Oil tain pa dohivamo v sluCaji potrcbe tudi posojila. — Kar ta zavod napravi iz tega poslopanjado-
*) Jako lepo! Ali tudi nase posojilnice bodi:i vrSilc tako usliige po svojih nioreli, dokler na bo lira-nilnic. Uodimo zadovoljni, da bi eiikral za^cle delo-vali posojilnice, Se ten ne morerao spraviti na n'ge! Ured.
cesar odgovarjati, ker iz vsega se vidi, da vaSe roke niso za ta posel; ako ste bili po svelu in tam trosili znoj svojega ocota, vclja za vas ono: „Marlin v Zagreb, Martin iz Zagreba".
Drugi Razuninikovic tefe besen domov, da piSo kritiko, in BzagrebSko dete" so oprosti branitelja naSe Bglumiorie'' s prezir-nimi bescdami: »Erlauben sic mir — sie sind cin gemeiner Menschl"
BZagrebsko dete" se na pott obrne popolnonm bladnokrvno, slrele, ki so bile njemu r.aperjene, so ga malo dirnule; la gospodic je imel gospodsko zavest, t. j. debet Cut. Ko se je obrnil na peti, dobi drugo zabavo. Za osamljevo mizo sedita dva gc-spoda; dva slarca z dolgima lulama in z nagrbancenimi, rdecimi lici; podobna sta bik kakemu litografiranemu generalu: slrogi, pa priprosti postavi; hudega in prczirajocega pogleda; jeden njiju je imel v roki „MiIi-tarzeitung".
Kaj je govorila ta dv'ojica? V izvirniku vam ne morem povedati tega. ker naS jezki ni jezik .Dienstregiementa"; ali evo vam avtentieen prtvod.                    (Dalje prih).
bicka, ga pa uporablja xa meshie reveze y I Gorici, katcre, njoramo toraj m? pomagati 1 vzdrzevati. — Zakaj bi ne skrbeli za to, da j dobiCek, kolikor ga daje denarni promet na- '-Sih krajev, tudi nam cstane. *) — To pa morenso le z ustanovitvo Iastne hranilnice.— Ir» le taka nam bode tudi mogla dajati zares zadostna posojila, ker bo vrednost naSih po-ses>Jev najbolje poznala. V kolikor bi se ta dobicek ne uporabljal za sploSne stvari v ko-rist celega okrozja, razdeljeval naj bi se med posamicne obclne zopet po razmerji davka, ter bi ga obcine poteni uporabljale po Iast-nem preudarku. Tudi bi pa lahkc pravila izrekala glavna .naCela za uporabo dobicka v korist celeru okrozju.
(Konec prih.)
DO PI SI.
Iz CrnIB, koncem junija. Odkar smo v Crnifiah zvonik popravljali, ni bilo v ,SoCi* od tu glasu, tudi se ne spominjamo, da bi proj kedaj v njej naletel na kak dopis iz na*e vasi, Ceravr.o se tudi pri nas vcasih knj zgodi, kar bi bilo javnosli vredno. Kadar so pri nas knj nenavadnoga ali zgafiljivega zgodi, nc oboanmo na veliki zvon, ncgo se doma lopo maio pocudimo, jeden druzegp mnlo debelo spogled »mo, si kaj skrivSi v nlio polcpncmo, na videz lepo odpustimo ali pn pozabimo. Tudi nedavno zgodbito v naftoni 8tarniV.ist.vti smo poravnali brez hrupa, Cepvav nas ni nif kaj posebno osupnila, ker smo ',o cd prej znali, da na Goriskeni nima nobeno starasinstvo dveh Supanov; zakaj ncki bi rnoralo tako biti ra.uo v CrniCah? — Dne 16. t. n., kakor ze od starih Casov pri nas navadno, obhajali smo spoinin sv. Vida, t. j. imeli smo ,shod* ali sejem. Bilo jo oni dan toliko ljudstva v CrniCah, kakor nikoli poprej. K temu pripomo.'tel je najbrze in nnjveC izlet veteranskega okrajnega od-delka dornberSkega z oddjlkoma Rihemborg in CrniCe. Ob 3. pop. p 'Horakala sta omc-njena oddelka, katera je Crnisks oddelek pred vasjo sprejel, z godbo pred sol. poslopje, kjer je godba zasvirala par koniadov v Cast novemu cast, udu, naSemu g. naducitelju. Pri tej priliki vroCil rnuje javno in slovesno predsednik II. primorskega veterans, drustvti, gos. Jacobi, eastni doplom. Po vrocitvi diploma mod »zivio* - Mici svirala jc godba I© nekoliko kosov in se v spremstvu vsih Vetera no v podala k prostej zabavi pred hiSo kraj, nacelnika g. Kosovela. Med zabavanjem bilo je javno sreCkanje nekaterih dobitkov prav potrebnega kmetijskoga orodja, t. j. prvi dobitek je bila lepa trtna Skropilniea, ilrugi jnko pripraven zvepljalni inch in Iretji lepo in inocne skorje obrezovolke. Po raz-delitvi dobitkov sledila je skupna veeerja, pri kalerej se je kaj zivuhno napivalo in govo-rilo. Prva napitnica voljala je Njtgovemu Velieanstvu kot pokrovitelju veteranskega drustvn, dalje novemu Castnemu udu in ve-teranskernu drustvu sploh. Posebno zanimivi bili so govori preC. g. GrCe, zupnika in dez. poslanca, kakor tudi oni gosp. Perocija iz Dornberga. Tz vsega pa je vsakedo Iahko razvidel ter bil popolnoma prepriCan, da ve-terani nirnajo tako slabih camcnov, kakor jim tu nekateri podtikajo, kajti vdelezujejo se prostovoljno vsake vecje cerkvene slav-nosti. NaroCili so si bili sv. maSo-zaduSnico za pokojnim nadvojvodo Albrebtom in pri zadnjej odborovi seji nabrali so 5 gl. <:a nesreCne Ljubljancane. A Ceravno ima to drustvo tukaj prccej sovrazuikov, ima ven-dar-le tudi takovih moz, ki mu dobro ho-Cejo; tako je nanu sc med drugimi tudi biv§i Zupan in caslni ud gosp. Fran Leban po-daril oni daa druglvu 10 gl., ker se ni mogei vdeleZiti omenjene slavnosti radi bolezui. Istotako podaril je nek drugi ud 10 gl, ko-jima bodi tu - le izrazena najtopleja zahvala, kakor tudi odstopivsemu pod2upan« g. Ivanu Pignatari-ju, kateri je veterane jaku gosto-ljubno spvejel in jim z izvrsliio kapljico po-stregel. Proti osmej uri zveger od§!; so dornberski in rihemberSki veterani zopet proti donw, kamor so jib Lrni§ki nekoliko po poti spremili, 2ele5 si: Na avidanje pri i?,!etu v Rihembergu!
S Tolmlnskoga, koncem junija. — Glede solskega nadzornistva utegnejo biti v kratkem nekoje spremeinbe v nafem okraju. Zdi se nam tedaj primeren eas, o tej vazni toCki spregovoriti. Okrajno Solsko nadzornistvo ni le vzviSerta nego tudi jako raztezna in te-2avna naioga, katera potrebuje za dobro rs-Sitey celega moza. Okrajni Solski nadzornik bodi jeklenega znaCaja, pedagogiCno - didak-tiCno v teoriji in praksi dobro pod-kovan, y svoji oblasti mora imeti za Solo in ucileljstvo potrebne z n a n o s t i, osobiio stro-kovnjak v m e t o d i k i in v raznih drugih apraSanjih odloCen, vsestransko delaven itd. Okrajni Solski nadzornik imej nasproti pod-rejenemu uciteljstvu lasnosli skrbnega oceta, nasproti predstojnim oblastnijatn pa bodi pravi tolmafi Solstva in uCiteljstva. On naj aciteljstvo v morebitnih pomanjkljivostih po-uCl in potrebno nasvetuje, dobrohotno opo-zori na slucajne nevarnosti, pred sovraz-nikom brani in zagovarja. Tako si Solski nadzornik pridobi potrebni ugled in ljubezen vsega uciteljstva in o tem je vspesno delo-vanje in napredek zagotoljen.
Z neumornim delovanjem in spolno-vanjem postavnih dolznostij bode okraj. sol. nadzornik z omenjenimi lasnostmi kmalu tudi od predstojnikov spoStovan, in poznajod ljudske razmere in potrebe ter uporabijaje svojo postavno rnoc v njegovo korist tudi od ljudstva Cislan.
, Uditeljstvo tezi za tem, da se okraj. sol. nadzorniki imenujejo izmed ljudslnh ueiteljev, kajti le dober ljudski uCitelj more imeti vse lasnosti dobrega Sol. nadzornika, le on pozna bistvo ljudske Sole. To so spre-videle tudi vi§e sol. oblastnije, ki imenujeio v<?(!lnfoma   okraj-   §ol.   nadzornikom   dobre
„,, ,.1 Tu  s.te T.wiMrti! Dei CiBtcg-a dobiika se Me U?ed eDakomemo P° ~ dekanifah cele de-
ljudtske uftitelje. Tako itnamo n. pr, na 6o-riskem okr. Sol. nadzornike vzete izmed ijudskih utileljev v sezanskom, gradiSCan-skem in tolminskem okraju, kar je v posebno zado§Cenje uciteljslvu, pa tudi v napredek Solstvu. (V goriSkem okraju je pa ** 25. leto za nadzornika g. ces. kr. sveln. Vodopivec, znan strckovnjak na polju ljudske Sole).
V sluCaju tedaj kakih sprememb, opo-zorimo merodajne faktorje na osebo, ki ima vse lastnosti dobrega Sol. nadzornika, ki pa zivi v pomanjkanju, prezirana in zapu-icena. Podobna je mej trnjem zrasli samotni gorski cvetici, ki'ima prijetem duh, nespremenjeno lepo barvo, bogat zaklad na medu in vosku. Skoda in greh, ako bi tu odcvala in zvenela. Da bi se kedo spomnil na njo, bilo bi to neko zadoScenje. Cast in veselje delala bi Se v polnem cvetju vsakemu vitezu, posebno radost vsemu uftiteljstvu. Bodi nam pozdrav-Ijen Ivan Krajnik!
D o s I a v e k u r « d n'i 51 v a.'-— Drage volje smo sprejeli ta dopis, dasi dvomiii'i. ali je nrneatno, di se v Casopisb   pripravlja
iako pot.....Sprejeli ,s»mo  <?.opis, ker se
bo strinjal z njim golovo vsakdo, ki pozna razmere na Tolminskem, pozna g. Krajnika in njcgove vrline na ljudskoSolskem polju. Tudi meiodajnim krogom ni neznauo, da je ta mo* tolik vi.-SCak, da bi Wlu naravnost neciivena krivica, ako bi se mu postavljal za nadzornika kdo drug iz ucile'jske arede. Moz je izprtSan tudi za meSCnske Solo, cdini na Tolminskem! Ergo!
K (lc2ele. — Kaj se je zgodilo pri „Pr. L.», da je tako nakrat zafel odlocno postopati proli ,katoli3kim Italijauom" ? lies, Cudno je to! Nekaj se je morulo vendarle zgoditi, ker drugaCe 3i mi ne rnoreriio tol-maciti take pisave. Sicer je bil skrrjni Cas, da so gospodje ukrenili na pravo pot in po-vcdali BkatoliSl(im" Italijanom, kar jim tice. RajSi vidijo v mestnem staraSinstvu cifute in formalne brezverce, kakor da bi nam Slovenccin privoScili par narodnib pravic. Ta ima uretlnik ,11. K.", ki je bil ves za-ljubljen v Lahe, ceS, da so bolj verni in pobozni od Slovencev, lep dokaz, da je ,ka-tollskim Italijanom* veft narndnost kot vera.
Veliko let ze imajo .,c i r c o 1 o c a tt o-1100* in njegovo glasilo, ,L*eco del Li-tor ale", pa — knj so- do zdaj dosegli? AH se je inertia katolisko zivljenjo pozivilo v gori^kern inestu ? Ali so rnorda polne eerkve? Slovenci polnijo cerkve pri zgodnji sluzbi bozji. Le potrudite se, gospodje, ob nedeljah in praznikih v veliko cerkev in k sv. Ignaciju, opazujte in preStejte ,katoliSke Italijanei. Sosebno pri itnlijanski propovedi v veliki eerkvi je prazna cerkev. Razun bo-gosloveev in nekoliko tercijalk ne vidis drngih. Ali mislijo naSi Ilalijani, da si z bratovsci-nami dandanes pribore veljavo in ugled?
Kje jc delovanje nkatoIiSke druzbe" ? KakSni so uspehi nje glasila? Da ni bilo Slovencev, Se celo procesije in potovanja v Loret-Rim bi se ponesreeila.
Procesije- na Sv. Goro, potovanja v Rim, zidanje nove cerkve (Se kar jih je, so prazne. Op. dop.), »§ipol", „tre5el* in „bi-fjard", pobiranje goriskih kvant, zabavljanje Cez ,SoCo" in goriske SIcvence, lo je delovanje ,katol:Ske druzbe" ali njenih kolovodij.
Dmgi pot bodemo Slovenci sami na-pravijali procesije na Sv. Goro, ako bo treba, ne potrebujemo „katoliSke dru2be". Voliti v starasinstvo dobre in praviCne moze, agito-vati na vse kriplje proti cifulom, to je delovanje in poklic katoliskih druzb. Vse drugo je samo slepilo in pesek v oCi. Ni Cuda, ako potent liberalci zabavljajo Lez vero in kato-liCane, saj imajo uzrokov za to, kajti vero sodijo po delovanju katol. druzb in kato!. glasil. Vidijo pri katolicanih skrajno zaspanost, nebri?.nost v javnem zivljenju, kolikor na gospodarskem toliko na socijalnem poiju. Ali mislite, da pridobite svetno razumnistvo kar naravnost za tretji red? Sltpci!
fomti in razne novice.
f Simon GabrSSek, vikarij v St. An-dre?.u, predsednik krajn,. Sol. sveta, ud voter. draStva itd., rmrl je dne 3. t. m. v 59. Ietu v St. Andrezu, kjer je sluzil skozi 15 let na sploSno zadovoljnost. ?ogreb se je vrSil danes predpoldw v navzoCnosti raznih gospodov in velikegi -^vila obeinstva. Pokojnik je rojen v Kamnjem priKobaridu: sluZbovalje v Ka~ nalu, v Sv. Kri2u, v AjdovSCini in zadnje Case v St. Andrezu. Bil je blaga in dobr.-j duSa, vzgleden duhoven in ucitelj. Bodi mu blag spomin!
Visji gimnazij gorlski je konCal 9. t. m. Solsko leto se slovesno sluzbo bozjo. I? Iet-nega porofiila posnemamo, da je bilo vseh dijakov vpisanih zaCetkom Solskega leta 455, a koncem leta jih je ostalo Se 427. Izmej teh je bilo Slovencev 202, Itaiijanov 177, Nemcev 48. Po veroizpovedanju je bilo 403 katolicanov, 19 zidov in 5 protestantov. Uspeb je bil piimeroma precej povoijen. Prvi red z odliko jih je dobilo 50, prvi red 276, drugi red 58, tretji red 22, 16 jih irna ponavljalno preskusnjo iz jednega predmeta, a 5 jih je radi boiehnosti neizpraSanih. Padlo jih je tedaj samo 18% vseh dijakov, doclm jih Je padalo zadnjih pet let povprecno po 25°/0. Letos je bil gimnazijski ravnatelj Henrik Gross vse leto radi boiehnosti na dopustu; nado-mestoval ga je prof. Simzig. Vseh profesorjev in uCiteljev je bilo 20 in 5 pomnoznih ueiteljev. Kar rtas je v letnetn poroCiht posebno razveselilo, je to, da je zaCasni voditelj letos zopet uvedel pri imenih uCencev tudi njih rojstne kraje, kar je lani ravnatelj Gross iz neznanih nam uzrokov opustii. Tudi lo nam ugaja, da so gojenci malega semeniSCa zopet zaznamovani se zvezdico, kakor |e bilo nekdaj. Vsa znamenja kazejo, da se povra-Cajo stari zlati casi. Bog daj!
Slovenski odlienjaki na gim-naziji so: SedmoSolci Buda Vink"» s Gorjanskega, Komavec Albert iz Stan-dreza, Simcic Josip iz Smartna, Sre-
berniCJosir a Solkatva; §es*o5olec Pir-jevec I van u: Saia; pjtoSoIec ?odgor-nik Karol iz Cepovana; CetrtoScicI Ivan-CiC Josip sKamna, Lecker Rudolf iz Bovca, NatluCen Peter iz Mane; trelje-Solci Koticir Fran izKobartda,Manfreda Ivan .iz Kobarida, Munzoni Anton iz Kanata, Sedaj Nikolaj iz Cerkna, Sok Anton is Kreda, Stolfa ivan iz Volcjega grada, Vodopivec Fran iz AjdovScine; drugoSoIca I pa vec Andrej iz RoCinja, Pavlin Josipiz Vrlojbe; prvoSoIci^ P re-i^elj Janez od sv. Lacije, Rojic Josip iz Sovodenj, McdveS Anton z Livka in Mole Rudolf h Kanula. Veseli nas, da je toliko slovenskih otllicnjakov, a mislimo, da bi jih b:Io Itliko Se vec, ko bi se vsi naS; dijaki vedno spominjali zlatih pesnikovih be-sed: ,Ne samo, kar veleva mu stan — kar more, to licence je storiti dolzan*. UCite se tedaj vslrajno, mladi nasi prijatelji! Casi so re?ni in zeshtevajo resnih moiS. Ofjorozite se teir.eljito si> znanjeni, da nam bodtte kedaj neustrasi;rii vanthi svetili naSih pruvit.. A sedaj se lepo odpoCijte, da -3 vrnete po dobrih dveh mesecih na duhu in lelesu okrep-t-ani zopei k resnemu thisevncmu ttolu. Vsem sktipaj prijetne pocilnice!
XupanNtvo Mbtni a* pSIoitlm"- m-X(nUi y Ooncl. — Vslerl sk!i-iM startfSin-stvene seje darovaln je zupanstvo v M i r-ii e m 50 gl., kol podpnro v\ „Slogine* z.i-vode v Gortci. — Ta vzgledni sklep stare-Sinslva v Mirri^m je res priporoftila vrcdett in bi moral biti v spodbujo vsem slovenskim ziipanslvom na (ioriskem. Kakor doprinaSajo ilalijanska zupanr-tva za ,Lepo n'tzionale", tako naj storijo slovenska zupanstva za naSo Solsko druzbo. Klin s kliuom!
Zupanstvo 3IIn»n m Ljiibljauo. ~ Zupanstvo oboine Miren-Rupa je poslalo okr. glavarstvu v Gorici KM) gl. za Ljuhljario. Oil lo svole je darovala obfina Mirtin SO gl., a Rtipa -20 gl.
Za Ljubljano je nabrano v zupniji St. Lovrenr. 2l* gl., kalero svoto jc sprejelo naSe tircdniAlvo.
Nezavednost Slovencev fit t?«n"lska Btombola". - Kakor navadno vsake leto, p.iredili so ludi lelos v Gorici jjivno iombolo na korist goriftkoga sirntiSCa, to je onih za-puSConih otrok, ki so proslavljali god svojega ravnatelja z zaljenjem Slovencev, kakor je bilo opisano v poslcdnji nr.;-i Steviiki, Ze lani smo pisali proti temu, da bi Slovenci pod-pirali tako svojat s svqjimi groSi, a nesrucni pohlep po sluCajnem dobitku ne more od-vrniti naSega ljudstva, da ne bi sodelovalo pri tej tomboli. Pf'.orriere" bo golovo temu oporekai, pa ne bo mogel zavrnili tfste in gole resnit;e, da je bilo preteklo soboto pri goriski tomboli voliko nad dve tretjint Slovencev, ki so pridrvili v tncslo iz vseh bli?,njih krajev Gorice. Priliujalo so neprcnehomu procesije v mesto tako, da je iirielo pri tomboli navzoce obCinstvo popolnoma slovensko lice. Da bi bil priSel v Gorico ta dan kak pravi Hulijan, bi se bil gotovo prepriCal, ksiko je Gorica ilalijanska, kajti sliSal si veC slovon-SCine, kakor pa furlanSCine. Zalila nam je sree ta nezavednbst, t. j. sodelovanje Slovencev pri tomboli, no pomagati si nismo mogli drugaCe, kakor z upanjeni, da vendar enkrat slepci spregledajo in da ne bodo veL podpirali s svojimi groSi onih goriskih zavo-dov, v katerih odgajajo otroke v Slovenccm sovraznem duhu.
BCorricrnJ v skrbeh za italijanstvo (Jorifle. — V sobotm Stevilki razklada „Cor-riere", kateri elementi so uzroCili ustano-vitev slovenske Sole v Gorici in analizujs rodoslovje onih slovenskih stariSev, ki so prosili za to Solo. Mej oslalim ra^bganjem navaja, «da to niso tie drzavrti nradniki in ne osebe, ki bi irnele kaj premo?.enia ali uzfvale pokojniuo. To so deloma le osebe z dezele, ki so prislc v Gorico, da doma gladti ne umrejo; prisle so pa ludi vsled staliSCa in upliva, kalerega mi dobro poznamo..,. To navidezno naseljenje Stevilno ni veliko, ampak niije ljudslvo, ki je tukaj v sluzbab, a to so tezaki, kocijazi, postrezecki, peki, sluzabnice .... Ta element poslovenjenja Gorice so sem pripravile naSe najboljSe rodbine in na~ rodnega greha Cisto proste trgovske hiSe, ki so to stanje tizrocile proti svoji volji.... Taki odnoSaji zahtevajo spremembo zistema (seveda poitalijanCevanja).... MeSana Sliri-razrednica se razdeli s Casoni v mozko in zensko, Stirirazrednica se pretvori v osetn-razrednico, o Cenntr se je 2e govorilo.... Ker se ne da popraviii preteklost, se mora v prihodnosti pomagati.... Naj se ne daja zaslufcka proleiarccm v mestu, da se tukaj ne ugnezdijo, kajti dokazano je, da Stevilo istib postaja orozje v rokah oniit, ki jih uprav-ljajo in ki nakladajo dolznosti obcini, katera jih je sprejela le kot goste.., Naj se jemije v sluzbo, kjer je le mogoCe, samo Furlane in ltalijane, kajti isti se sluzijo z naSim jezikom in jim sluzijo naSe Sole uprav tako, kakor nam samim in naSim otrokom ter za njih sii potrebno delati posebnih Sol... MogoCe, da tedaj ti proletarci uvidijo Skodo, kojo so si uzroCili sluSajoC svoje vodje (caporione) ter da se jih osvobodijo in jim pred vsem reeejo, da potrebujejo zasluzka in ziveza...".
Tako in sliCno sCorriereB toltiiafii svojim (Sitateljem uzroke, radi kojih se mora ustano-viti slovetuka Sola, a tudi daja GoriCanom navod, kako naj postopajo za prihodnost. Po njem r.asvetovana teorija o nameSfianju Fur-Ianov in Itaiijanov je ze stara v Gorici, no ni imela prakliCnega uspeha in ni mogli prepreciti ustanovitve slovenskih Sol. Ako bi goriski italijanski trgovci posluSali nasvet rCorrierov" tudi v prihodnosti, bi le sebi Skodovali, kajti naSe Ijudstvo ae razume Itaiijanov, ono se da uloviti le s slovensko be-sedo, kojo morujo uporabljati vsalc dan goriski trgovci, ako hoCejo le kolickaj lr?.iti. Brez Slovencev goriski trrovei bi ne njogli obstati. Oni .Corrierovi" te n i, koCijazi, postrezfeki, peki in slu2abnice, ki so baje uzrok, da se mora ustanovili slovenska Sola v Gorici, osta-nejo v hvaleznem spominu vseh goriskih Slovencev ukljub temu, da jih .Corriere" prezira.
Oknjna bolnlSka blagajna v Gorici je imela naposled 23. .n. m. svoj obeni zbor, ker prvi ni bil sklep&n vslcd iiialomarnosti dmstvenikov. — Glancv je bilo lani 30114, ki so volaCaii 7385 gld. 16 kr.; gospodarji so plaCali 3692 gld. 58 kr. Vseh dohodkov sploh je bilo 11.077 gld. 74 kr. Vsi reservni zalogi zaaSajo lepo svclo 19.236 gld. 28 kr. — Izdatki so biii: bolnikcm podpore 5487 gld. S7 kr., zdravaika 113^ gld. 40 kr., zdravila 948 gld. 08 kr., bolnft-niCm stroSki 267 gld. 71- kr., podpora rodbinam 9 unirlih clanov 153 gld., — apravni s I r o 5 k i pa 2346 gld. 12 kr.
Zadnja sveta je razmerno tako visoka, da se kar euditno, kako je mogoCe takti tla-LiU obogi delavski slan. Uprava je pozrla p e t i n o   prinosov delavcev in gospodarjer!
Naposled Se nekaj! Ta blagajna je tudi za ves goriski in tolminski okraj, torej skoro za 100.000 Slovencev in le za kakih 13.000 Itaiijanov, a vendar uraduje le italijanski. Ali bomo ^e dolgo to mirno gledali? Prav bi bilo, da bi se enkrat zganili in —- ponselli sedanje Travane iz druSlva!
Sknunne ielje ^orinkeva doplsnlka triaSkc^a .Mattlna". — V st«:viiki od i. t. in. tega casopisa cilamo dopis \y Gorice, v katereiii s*.> potcza dopisnik za meSano ufi-ItrljiSf'O :<a vse fri primorske dezele: Gorico-Tfst-Islro. Zeli tudi, naj bi sc; .sedanje zensko v CJoriei poitalijantilo, a Slovencern naj se siif-no otvori v Tolmiiiu, ki je tako in tako pravo glavno mesto (JoriSko - f Jrad'Scanskim Slo-vi'iieem. To <la zr-lijo tudi Slovenci. V Tolmiiiu ne bi se gotovo opirali nslaiiovi sio-vi.-iiskih Sal, a Slovencern bi se ustn-glo. Tako pi?.; torej (iopisnik ,Matting", ki bi bil seveda zadovoljen, ako bi se Slovenci iz Gorice urnaknil' No to se tut zgodi, kajti Gorica je nafta prestolnica in kot taka o.stane tudi zatiaprej in radi tej/a je Gorica naSe srediSfno slremljenjc. Ako zelijo imeti Ilalijani cls'o iJiili/.i'iisko urtLljisfe, mi iiimamo niC proli temu, le zclimo, da so tudi Slo-vericem d:i cisto sloven-sko in sicer veduo v (iorici, a ne bi imoli cisto uic proti temu, ako bi cisto ilulijan.sk(> ustanovili v C u r v i-n j a ti u, ki je res pravo sredi.tfe Goriiko-GradiSCanskih Itaiijanov. Tolmiii jt; ze naS — Gorica pa bode! To naj si znpomiii goriski dopisnik „M a tt i n a*.
Xesramitost all zaifrlzeiiost! I. Neke goriSko kavarne, mendii v novojftein Casu uslanovtjene. kamor zaliajajo vecitioina Slovenci, posebno mlajsi naraSCaj in kalero ime za danes zamolciino, je l.istuik nek Lab, ki v nenavzofinosli gostov-Sbvencev Cez isle zabavlja in za njiini deli blagoslove svoje laSkt' prosvele, pitajofi jih z imeiii ,mnlledelli seiav." itd. Kavarun jc naroCona tudi na ,Soi*o' in vsle<l tega iipamo, tin nas bodo niziiiiuli obiskovalci kU: (>pozarjaino na dej.stvo, da kavarnar Slovoncem-gosloiii v obrnz kadi, za njimi pa zabavlja, - Ta okolfaema nas zopet spominja na potrebo jedne Cisto slovenske kavarne v Gorici, kalera hi popoliioma dobro uspevata. Ali ni clo-veka, ki bi inogol takSno v Gorici odpreti in ki se ne bi sramoval Slovencern se krstiti. RLcgii iKiZioiialo'' je imela svoj obeni zbor 29. m. in. v Tridentu. Vsi italijanski casopisi so po?ni porocil o zborovanju, ki je za njih v-'eznamenito, a za nas zelo po-ufiljivo kajti nam je pokazalo zopet siozno postopanje vseh prebivalcev italijanske na-rodnosti v nasi polovici dr?,ave. Od Sviiiarskib Alp do Boke kotorske so si podali bralske roke, da siozno delujejo proti nam Siovanom. Delujejo pa brezobzirno in nagloma na vse mogoCe naCine: podpirajr svojo niladino na vseuciliseih, srednjih Solan, pa tudi vse ni e-niSCib jo imajo, ustanavljajo poilruznice po vseh primorskih krajih in danes jih imajo ze 90. OtroSke vrl.ee in Sole postavljajo v popolnoma slovenskih ali hrvaSkih krajih. Isle napolnjuje z slovanskimi otroCiCi, katere iz-narodujejo in iz ;jjih delajo prave naSe od-padnike. To druStvo ima 2e danes Cez 94.000 gld. premozenja, a Casopisi priCaktijejo ze prihodnje leto Cez 120.000 gld. V progratnu za tekoCe leto imajo ustanovo veC Sol in otroCjih vrtcev v slovenskih krajih, v prvi vrsti pa v naSem Devi nil in v Karkavcih v koperskem okraju, kakor tudi v Labinju v pazinskem okraju v Istri. To druStvo se ne drzi namena, varovati italijanSCino pred Slo-vani, ampak uprav roparskim naCinom so ugnezduje mej Slovani, da jih unici, torej delu Cez svoj delokrog, ki ni v pravilih do-loCen. Vsled tega druslvo ni prosvetno, ampak politiCno in bi se mu morale postaviti po robu oblastnije, ako bi bile kolickaj pre-vidnejSe, kajti postavljali svoje mreze tarn, kjer ni njih zaroda, ne znati druzoga kot le prestopek svojega delokroga. Kaj bi gospoda rekla, ko bi Slovenci Iovili njih otroke v Cervi-njanu, alt kakem drugem cisto itaiijaiiskem okraju ? Kaj takSnega Slovenci ne delajo in tudi to ni njih namen, ukljub temu se go-spoda sklicuje v svojih poroCilih na poslo-venjenje italijanske mladine od naSe strani. TakSno postopanje naSih natodnih nasprotui-kov bi rnoralo odpreti oCi ludi onim, ki ne-vidijo, a Slovencern pokazali pot, po kateri je hoditi do uspeSnega narodnega delovanja ne samo na politiCnem, teinvefi tudi na pro-svetnem polji, Delovati se mora neprenehoma, ako noCemo v prihodnosti potopiti se v ita-iijanskem niorju.
Malo statistike. — Po uradnem po-roCilu, b.lo je v nasi deZeli 1892. I. 40 zdravnikov in 4 ranocel niki. V Gorici jih je bilo 15, v nje okolici 3, v okrajib: GradiSka 18, Sefcina 2, Tolmin 2. Ranocel-nikov pa v Gorici 3 in v Se2ani 1. Torej povpreCno pride 1 zdravnik na I2«2 prebivalcev v GornJ, t»a 21.292 v nje okolici, 3850 v gradiSCanskem, 9433 v sezanskcm in 18.501 v tolminskem polit. okraju. — Nasprotno v T r s t it je 105 zdravnikov in 7 ronocelnikov, to je na 1406 prebivalcev odpade 1 zdravnik. V I s t ;• i je 65 zdravnikov in 4 ranocelniki. Po politiCnih okrajih razdeljeno jih je 9 v koperskem, S (1 ratio-celnik) v loMnjskem, 6 v pizinskem, 13 v poreSkem, 12 (I ronncelnik) v puljskem in 10 (2 ranocelnika) v voloskern ter 7 v niestu
Rovinju. V celej Istri odpade torej jeden zdravnik sploh na 4886 prebivalcev. _ Babic je bilo 1. 1892. v Trstu 269, v G0. riSko-GradiSki 234 in v Islri 222. — Zivi. nozdravnikov je bilo 1. 1892. v Trstu 8, v Gorici 2 (1 drzavni in 1 mestni) v Tol» minu 1 (drzavni) v Istri so bili 4 (Koper, Pulj, Pazin in Voloska). — LekarniCar-' jev v Trstu 24, v Gorici 5, v nje okolici 2, v okrajnem gradiskem 14, sezanskem l, tolminskem I, in v Istri sploh 34.
Iz Prvadlne nam poroCajo: dne 4. Jts— ' nija. K dodatku zadanjic naznanjene veselice mozke in zenske podruznice sv. Girila in Metoda v PrvaCini naznanjamo, da bode istodobmo sporoCal C. g. BI. G r C a, naS de-zelni poslanec o svojeni delovanju v dezelnem zboru. Veselica in sporofevanje se vrSi v gozuicti visokorodnega gosp. Alfreda grofa C o r o n i n i-ja pri prvaSkem mlinu.
„I)Mretto di Aidusslna" jc Citat. ;,a jeilnoro karnerm, ki meji Uomberg in Rihem-berg. V koje podrocje Sffuda ta kamen, goriSko ali ajdovsko, nam ni zuano, paC pa znamo, da je na slovenskih tleh in radi tega bi morala biti skrb odloCujoCih v tej zadevi, da sc italijanski napis zameni s sloven-skim, kakor se je zgodilo v ajdovskem okraji. Opozarjiimo torej naSe Ijudstvo, da se po-tegne za lo, da bodo na slovenskih tleh !o slovenski iiiipisi.
I'« Sv. Kriza-t'e.sta pisejo: ,NaSa davCua obciua Dobravlje je plosilaze vec lit. za poilru?/io ljudsko Solo. Trkala je na duri miiogih c. kr. oblastuij brozu^jcsno. Sleilnjic je priSla tlobr.i niisel bivSini obcinskim za-stopiiikom, da uamreC podiijo pro^njo vrlomii drz. pijsl.incii dr. GivgnrriCn, naj bi jo on vroCil miuistru zi uk in bogoCastje. .Minulo je ieto in dan, ali rc.silvf,- ni bilo. Ali prod kratkim jo i/.nonadila obfinstvo novi.'ii, da je Sola (Invnljoiia, v kalero bi imoli Imdili olroci prvih trod lot, Jfuliko va?.nosli bodo ta Sola za obCino Dobravlje, jo uiuovuo sle-lioruemn. Ilbngi pritlikovCki so morali hoditi v Solo v Sv. Kriz ukljub hudi'iiui zimskemu mrazu in slabim polom. Zainiiilo so bilo po-gosto, a vsled loga jo veliko trpol Solski poduk. (iodi hvula vscin onim, ki so kolickaj pripomogli k ustanovilvi te prepotrtbne Solo, posebna hvala j>a bodi izroCena vrlcinii na-Semtt drtuvnemu poslaiicu zu njegov trud in njegovo naklonjenost,
Iz Volfjega gratia nam pisejo: Due 24. in, in, jo bil god nasoga corkvonoga pa-trona, sv, Ivana Krstnika, Proslavili smo ga pa preteklo nedeljo. Prvo sv. mafto je ilaro-vol C. g, kaplan Kropa, pri kateri jo izborno pela solska mladina pod nadzorstvom g, Ger-lanca. Pri veliki masi pa j<^ polo komonsko pevsko tlrtistvo. Po sv. mafti je bila procesijn, katero je vodil dokan, proC. g. liUkezic, Ta dan je bil za nas veseli dan; Bo^ daj ninogo takih.                                             V. M.
Nova Lo!azt'H na viiihki tfti so je pokazula po vinogtadili na Goriskoin. Golazea je Crna in slicna broSConi ter razjeda trtno listje.
Furlaiiskii zeleznleu. — SI. jitlijem jc slopil v veljavo nov uriiik tin tej zelczuici. Vlaki odrinejo iz TrtiCa ob 7*43 in 10*42 predp. in ob 0. popohtdnc, iz Cervinjana pa ob 6-30 in 8"40 predp. ter ob 4*45 pop. Ob nedeljah in praznikih bodela vozila So dva vlaka v zvezi z zabavnim Trst - Kormin. Iz TrziCa odpolujc v Cervinjan ob 3*20 pop. in ob 10*45 zveCer. Iz Cervinjana odpoluje v Trzic ob 2*15 pop. in pa ob 9*30 ztrecer.
Popoiiioiua nov soliu-uik je naSel g. TomaziC, sluga gozdnega tirada na Solkanski cesti. Kdor ga je izgubil, naj so pri njem oglasi.
Opozarjauio na »volilnioklic",katerega prinaSamo na Celrti stranici, vse goriske to-varnarje, podjetnike, fuzinarjc itd. Cas je, da se zgauemo in da priCnemo misliti na tako vazno druStvo, katerega se doslaja oni oklic ! Vsak naj stori svojo dolzuost!
30.000 fid. zmt5a gluvni il(»bil«>k .Kaiser-Jubiliimnts-Kirchenbau-Lose*'. (>{*o]u\rjnm« litatelje, »la bo irebunje neprekliruo le II. juliju t. 1.
Javna  drazba.
Due 16. julija t. 1. od It. lire do poldne bode pri podpisanemu okraj, glavarstvu javna drazba lovov krajtiilt obciti Komen in Skrbina za dobo 5 let z vzklicno ceno 120 gld. in 32 gld. in Iovd, katastralnc obcing Vareja za dobo 3 let z vzklicno ceno 8 gld. 60 kr.
Drazbcni pogoji se lahko pregledtijejo pri tukajSitjiin uradom.
€kr: okrajno glavarstvo
Sezana 2. julija 1895. Schaffgotsch.
Ostala Slovenua.
Trst. — Jutri ob */2^. u«;i dop. spu-stijo v morje novo vojno ladijo .Wien", katera je bila zgradjena v trzaSkem tehniskem zavodu'1 pri Sv. Roku polcg Trsla. Tem po-vodo.n priredi zupan dr. Pitteri zveCer po-vabljenim goslom na Cast vrtno slavnost v vrtu letovisca Revoltella, v nedeljo pa predsednik trgovinske zbornice baron Reinell tako slavnost v vrlu svojega letovisca na Skorklji. Novo vojno ladijo blagoslovi zupnik vojne moinarice msgr. Pavel UfedniCsk. K tej slavnosti pricakuje se ninogo visoke gospdde, prisostvoval bode tudi povcljnik mornarnice, admiral baron Sterneck. — Vojni parnik »Wien* je namenjen za obrumbo naSeg« morskega obrezja. Zgradjen je popolnoma tako, kakor je ..Monarch*, katerega so spu-stili dne 9. maja t. 1. v Polji v 'uorje. Ker smo „Monarcha* svojeCasno v naSem listu nekoliko pobli2e opisali, zatorej menimo, da nam ni treba ponavljati iste stvari glede ladije .Wicn*. Omenjamo le, da se tenia ,dvojekoma* piidrazi v kratkem §e trelja, njima popolnoma jednaka vojna ladija, kateri bode ime .Budapest*.
K a»-Ietnlel. HNafe Slogc*. — Dne
37  m. m. bil je za TrzaSke Hrvate in  Slovene nekak naroden praznik. V proslavljenje crj - letnice  hrvaskega, v Trstu   izhajnjoCega frdnika „Nase Sloge" doSlo je v Trst mnogo rodoljubov iz Dalmucije, Istre,   Ljubljana   in 0J   vseh   blizrijih   krajev.   Po   niaSi   pri  sv. Antonu   iiovem   sejli so se v prostorih Slo-vanske  Gitaloiec na seslanek, popoludiic pa j.  banketu.  Na  se;tanku  jo bil razgovor o politi^keiii polozajn, k   ga je pojasnjoval posebno drz. poslancc Vj. SpinCic. Poslanee in ravn'alelj   r0rosp.   lv. Hribar, dosedsi nulasc k siuvnosti  iz   Iijubljane, kazal je na neke in-dicijc, w  katerih   '>'   niogli sklepati vsaj na iiii'iit'iije   k   prcobraln   v   notranji   politiki; zato j° prodlagal, naj hi so   sesel   lelos,   6b olvorjeni narodopisni razstavi ceskoslovanski, posebcu slovanski shod, torej shod seslavljen iz zastopnikov raznih slovanskih narodov. Na lem shodu naj bi se sklenilo posebno to, da bi vsi   slovanski   driS ivnozborski   zastopniki • postcpali   solidarno   v  sln&ijw   vaznili   pre-obratov. Nasvel je sestanek  radoslno sjn-ejet. Starosta slovanskih polilikov na Primorskcin, u-WosUiziii  dr. Vitezir, je povdarjal, da je-dmo prava volilna prtosnovaje ehee  volilno pravu; sestanek je na njegov prcdlog pripn-roCil drz. poslann in, naj   delujo   na   volilno preo-ainwi v kar niozno najiiber.iliiii.Mii Mnblu. Di'kati in poslanee Kompure je   kaj   ipretno iU)kJZC/Val, kako je hi a koalieija brezii;uVlnu, da na* ranikalizem ni to, za kar  ga   liocejn oznacovati   nasprontiki,   teiuvec   opravifeiio sfremljeiije,   da  bi   dosogli   mi svoj;. prava. j I'deleziii ,.o se  razgnvora   tudi   dr.   Laginja, urednik „SI, Svel.i" i. t. >1. Wn razpr.ivljauje bilo je vnu'imivn hi j<  popolnonia /adovoljilo udelein.**', rued katerimi je  hiln   tudi   nekaj is!r.-kih seljakov, cible.Vuih v narodneni krojn. Popoludw je hi! banket, katerega se je ude-[e/'lo okolo HHI oseb. I'delezniki so   lil.islno o^'ltdovali si vroc'>nu jiin slavnosluosl. ,Sa*e Slogc", obrobljeuo z narodniiisi hnj.uui. Poleg piisvetnega rdzumuiitva zapazi! si, kaki>< uc-koliko zjntraj,   t.iko   Si*   »¦»•?   svceemkov   pri b.mketu;  mud njiini j'" bil tudi kanmiik Vo-lario. Pri batikclti so gnvorili ra/.tii govomiki, sjioiiiinjajoi'   si- pokojnJh in Sr zivili ii.-laiio-vilifljev   ,NaSt-   Sloge*.  Urednik,   gi^pml 1'ndgoniik,    kot    poobla^viu'r   r>dliora   pol. ilruMva   „r.dinost*,   kazal  je   r;al«i,   di j«« v Islri  vis  nnrod  s  hrva^kiin   in   slovcn>kim naseljeiijeni, jedna saina, jedna in ista koiu-paklua ii. slo/.na namdiia str.mka hi   da   za razvnj   t*'   straiike iiicntifiie z iiaroilom, itna HNas.i   SI."   vt'likc   zaslit^c LVrptMin.il je. da tudi  slovansku Oasopi>j.» „<¦ more radnvali v ta .Ian, kajli ,N. Sloga" kiize  usodo   ve*-in.> slovanskih li*.tov, uslvarjfitih in   iizdr/i'vaitih ji'dino z vi-liko iHizrlvovalm^ljo. ,N.  Sloga* da je n/oren  list   po   uliliki   in   \ v!)!<«i,   po nhliki  sosehno   poljudskiva   slo/a   v  iiiluiki ,l>*iaiiina in Jiinua*. ,NaHa Klo^i" je ovinia dusledna in znatMjna, zato pa je ine-la brilko nsodo   in   invdniki   so   irpcli    radi    la/iiil, pro'iledovanj. I'mf. Mundie je od |ss:J. mvd-oik lisU   in   kljuhu   iiviigmliiosUiii   vodi   list dalje v nepreiiiiriiein tiru. Zalo naj l»i  dozi-vel" urednik sam  ."iU - lelnico   .Nase   Slu/e*. i>h.-i!;sh<» je Mandieu odnsevljeno uapilo. (i. I v. Iliihar je   uapil   Spinfit'u,   spomuiv^i   se, da je ta v P'Mgi   pred   i'5 ¦ leti   kot   \>:eu.M-li'-inik otHocil se delovati za prohiijenje Istre. da je   potein   tudi   iWoval   tako   in   AwryA sn-fiiie vspche. Nato je Spln^ie oilgovoril, i!a Hit  so   bili   pripravili   drugi,   in   v  druzbi s li'tui je dcloval   v   vseh   polozenjilt   zivljenja v dosezenje  i-Lega   ciija.   Kra'no  je   govoril svefeaik Slefanutti o slogi   v   ooee   hi   mod Ifrvali   in   Slovenci   pnsebej,   lakisto  znpan pazinski  <lr. Trinajstii' ler dekar. in poslanee Koinpaie probiijenim kttietoin, i/.med kalerih je jeden napravd lepo  iiap!lntVo.   Drz.   post. Nahergnj se ;e v imenti   triaikih    in   okoSi-Oanskih   Slovenev   zativaiil.   .ta   I Irv.it.V   in SUvnci  islrski   in    trz.»aki   deliijej*   sknpm* in sluzuo. Posl. Jenko iz   t'odgrada  je   pnv-datjal, .la v I>iri ima sv.'C'riusivo za  prohu-jeitj,. naDda posebne zasl.i^e. tV<snk K-.tali-nie   Jentov  j,-   nu.sti.pil   \r-tkr;.t   ler z raz-tiiiiii.   ;a   ta dan   ptimeniimi   dekiainaeijanii pesniij   zaniinivo   /.ah
P.ailket s
Aisil po 2ivi.hnu i
1 urali: I. kakor
e je Videl... raxslo se je ubeius-lvo \>e z.ulovoljno s pri-ji-lnimi vtisi in *-potnim na razvoj \>v$,\ sliivi.osluega dm"\ Doslu je tniuvo brznjavnili 0."di|pk iz mziiih krajev Imiv. Dalnneije, sltiviMiskih deM in nekaj tudi iz Ilrval.-ke, z Dmiaja iUI.
Istra. — 0 istrski vinarski i:adruri v l'alji, ki je otvorila ni narodiiopisui raz-s>uivi v FVagi svojo poki:5ainico, kjer prodaja svoja najbolja viua in o kateii smo mi ze roroi'dli, p,"^f ,Nas.i Sloga*: .Za.imgi pn lum ni bilo do dobiCka. da bi si prodavanjom Malaga vina polnila zepe, ampak b:io jej je jedir.o do tega. da scznani na?e brale C"he v. i^rskim vinoni. Ni bilo lahko izvooti te "•Mi. ali hvala I'.o-u. posr.eila se je impul-iio.'im. l'oskusevaitiiia ie natlar-eiia sleherni dan. V Uto prihaja riiijodliC-nejSe obcinstvn, a nekega dne jo je po.a>lil sam predsedtiik raz>tave, grof Lizansk) z v s o in otl-1mu-»iii Najbolji doka;: v to, kako so se v Prajji omilila riai-.i vina, \m\\ dejstvo, <la je od ouvj-i, due grof Lazmsky slalei, gost v «»'rski fokusatnici. P o r a z s t a v i o d p r e v-adruga Sastna skladista v Pragu, j'tuiaju, Geiovcu in St. Vidu, ima pa ze «k(- y L j u b I j a n. i, Nove m m e s t u i n tvarloveu. V vseh teh prodajalnieah se nadcjii ifi v pi.ve|„ lelUj &A raxppfcl «•>—7 [isoe |„.klov vina NaravH0 j0? (la bode ta •?pi r.»zvoj zadruge korislil sirotuasncmu kmohi istrskenui. A ko postane nas kmet gospo-"arfcM ?Vo»oilw», svoboilcn bode tudi poliliSki. I •> ,•" ¦ ••!' ^e Zil*>>sal na zaslavo diCni dr. agirija. );, 1no? j10(,e (]c]onu postenjeni in sam<jzatajeva„j.!m privcstj naS mt0l\ d0 lJe-/aiisnosji ^;,(0 pa roj.aki. |ie (!ajlc ge varaU on raznih Kiziprijaieljev. kojih srca niso nik.tar m no bodo IlikdarJ bHa x» vas*. ~ .Nasi islogi poroeajo i2 Umnga, da je v fari T.ov-ivlil uodavno tcako obolel neki kmet. Svojci iijpgovi so poslali po zdravnika v Buje. Ker pa je ta kmct glaaoval pri zadnjih volilvah za naao stranko, vzeli so ga nasprotniki na
zol>. In nia§5evali so se zares — plemenito. , Prvi zdravnik, kojega so naprosili, *•5 hotel k 1) o 1 n i k u. Urugi je sicer sol, all pozneje je izjnvil, da ne b i bil §c 1, da so ga Bujci poprej obvestili o stvari. TakSni so narodni na§i nasprotniki!
Uolteljsko preskiisnjo na Koperskem udltcljisfin so prestali z dobrini uspehom sledeCi gg, pripravnif.i: Golja France iz Dornberga, Hvo va I'm Edmund iz Gorjan-skega, Pire France iz Crnega vrha, Sire a Ernest iz Cerkna, ToroS Anton iz Medane, U r b a n c. i C Alojzij iz Kobarida, 2. g a j n e r Malevz iz Vojnika, Jelugic Hlinko iz Ka-Ltva in J u r i n e i C Bunislav iz Kastva. Pre-stalo je preskusnjo tudi 7 Italijanov. Od sedeni Slovenccv pel so z GoriSkega, jeden iz Kranjske in jeden iz Stajerske. Zaloslno pa je, da sit biia 1 e A v a Ilrvata (iz Kastva) v eeli-tcin teiaju, kajli znano je, da v Islri primaujkuje ljudskih ucitcljev - Ilrvatov!
t Aiulrcj Praprotnik, solski ravnatelj v p.. odlikovan z zlatini zasluzniiii krizcem s krono, bivSi tid c. kr. dezelnega solskega svet ter uie.hiik .lYiteljskeiuii TovariSu", eastm cl..n mnogih slovenskih uo'.ieljskih dru-stev. odboruik „Malice Slovonski:*, .Vdovskega iifileljskega dn»Slvah, .Narodue Sole*, sla-venski pisalnlj i. t. d. je umri due X>. in. in. v l.jubljoni. Itlag urn hodi spomin!
Kako prilju!>Ijen in Jiukui je bil po-kojni v vseh kro^jili Ijiibljaiiskegn prebivalstva, je pokazid pofireb. katerega je vodil St. Pelf rski znpnik g. Malensek. Pred krsto so bili v dolgih vrslah ra/vr^eui ueeiiei I. in M. mesltie Soie, M.irijaiitaea in I.iclitenliiriio-Vega za\oda. l'red hi^o je /aipel zdruzeni zl«;r pevskega druSlva „S I a v e e", gg, uOi-telji-/ in uciieljskiii pripravuikov zalostinko. Zii krsto so se razvrstiii za iiMingohi'ojuiini sorddiiiki. zaitopmki dru^tev sNurodlie Sole", uSl»v. Mali«Tk, ,rMteliskega druMva" ild., g. v'.adni tolHki n IVivnl M e r k. s..|,ki nad-zoniik S u m a n, t-laui tie/.. soNke^a sveta, ravn.delji in prolesorji srediijih sol, iieilelji iz vseh krajev, inuogobrojuo za-stopaua du-hov.Vina, na .H'lu g. pro41 Klol'ular, oh-.••inski zastopniki, nr.iilniki in meSoani In ve-lika iniinzica rodoljiibnih dam, Na izreeuo zeljo pokojllikove ln'.'ie, matere Tekle, je sel sptovod mi'iio liiuir-keg.i saiiio^liin- . Kra-iie veine s Irakovi so polo/ili na kisio: Slov, iifitijljsko drnslvo, Slovenska Malioa, Ti-skarua It. Milie.i, mSlelji I. ineslne deske Iju.l.ke iiiili, ii^ilfljikn usiihje meshie deske ljuds';<> os.'iiira/re.iuiee, liein^'va dekliska sola, hvale/ui otroci, /alujof;\ lual in seslra; rod-hina (.'ether. Sofcilui' htv.ojavke so poslali ml mnogih krajev.
¦j IVllks Kill lie, henelieijal v peuziji, mej g.irUkiiui Sloven.'i dobro zn.m, je umrl J. \. in, \ lijUhljaui. P.iPfl'eh >e je vrftii It, t. in.  Naj v mil tl poeiva !
Kl'aiijtka. ¦ • Odhor narodiie slranke krai'jsku Hklir.il je ljudski shod v Stareni tl'gii. l»-i kalefiMil je' illicit) pmwati o i|i-Io-vaiijii di'ftrliii-ga xIhii-ii .lez. poslanee. A r k o. !/. i.juhljane sla prisla poslaiiea llribar in V «¦ r j a it C i .'• ter dr. M a j a r o n. K shodu je iinel prili tudi prer. g. K u b I a r, no pri.iel r.i, kajti. kakor poro.\i .Slov. Narod", sko-(ijski (irdiiiaii.iat je prepo ve dal g. Kob-larju udelezbo pri ,'ihr.du, j ii sumem shodu je prislo do tahili nespodobnostij, da se ni mojicl vr.Vifi, ampak je bil razpii^cen. Ze pri vslil vi predsednika shodu je pri.Mo do zmes-nja\e, kajli navzoOe ljudslvo je bilo razde-Ijerio na dva taborja, jeden narodue slranke in drug! konservativne. kaleri sta zapovedala kaplana Pehai in !hi:pt::M;:. PristaSi r.a-rodne stranke so lioteli imeli za predsednika g. V. Pefe-ta iz Starega trga, oziroma g. Iv. ilribarja; konservativiH* strauke pa kaplana P e !i a r e a, katerega je predlaga! kaplan ILuipiiiuiiiii. I>a hi bilo mognre ?Ik ovanje iiadalji vali, prKolili so odposlaiiei izvrSeval-iiega odhora narodne slranke, da shodu predseduje kaplan Peharee, kaleri se pa ni drz.il dnevnega reda, vsled .^esar so ugovar-jali od slraui narodue slranke. I'd zborova-njti so bile navzoeo tudi zeii«ke, ki so poma-gaie nwgrajafi zbr.iiiini iim'-kim. Ker je bi! limp splo'-sen, je hotel >larotrSki zup.ui Peru 3ek r.izpusliti zborovanje. a predsednislvo mil ni dovolilo, rekor : .Vi niniale In niC govorili". Da niso pri.*li pravo.'-asiio oro/uiki in uinozic'o z bajoneti mzpodili, bi se bila lahko jirigodihi kaka nesr.M, k-^jli ljudslvo je bilo z jedue strain v pravifnem snlu, z ilruge pa nahujskano po onili, kalerih tova-rise'ii v Islri je hi!o pyepovedano vodili javna 7.1)0rovanj.i. To je kralek i/.erpek iz poro-f-ila «S!ov. Naroda". K lemii }).\ niinamo ilriizt'ga pristaviti, kol le julifcilovati, da je <iov:)ljeno sodelovali pri javnih politifinih shoitih jediieiiiu delu duhovsLine lia Krauj-skeni — drugiin o s e l> a m iz 1st e ga stana pa ae.
—   0   polresu   v   St. Vidu, smo   porocali v zadnji   Slevilki   „So.-e", nas.i ..Slovenski Narod"   porofilo g. Vrl la^lnika  hise, v katerem sejevrsil potre; g. Vrtovec popolnoina polrjuje  vse, kar mi ])o .Ivl."  pi-inesli. tcdaj ni ilvo:jia. je vse tako godilo,  kakor je bilo op vsled   tega   odpade   nasa opomiii;., smo ponalisuili poroCilo iz St. Villa.
To
o katerem 50.-e", pri-
;. Ker
smo .la se uio in kalcro
Dru^tvene vesti.
— .0 o r i sk a 1 j u d s k a p o s o j i 1 n i c a" je iinela v prvih sestih meseeih ieloSnjega Iota 5:5.it-I gld. priiemkov ter za ri:}.^77 gld. izdatkov, torej za tOG.olS gld. dennrnoga proiiieta. Posojihiica platuje od braniluih vlog i»o 4'/t °0, daje pa na posodo proli intn-bulacijan: poS1/.^. na ineniee j)apoGVa0» obrtsti. Uradne nrc so v nedeljo, poue.leljek in fteirtek vod II. ure naprej. Pisaniica se nahnja v Zidovski ulici v Tonkli-jevi hisi. — .Slovensko bralno in podporno druStvo v Gorici" naznanja vsein p. n. gospodom druSlvenikom, da ho v nedeljo 7. julijn v cerkvi sy. Antona Padovauskega pod Kostunjevico ob 8, uri zjulra sv. nmSa v cast dru3lvenih  palronov  s v.   Ci ri 1 a  in
Me to da ter za vse zive in mrtve drugtve-nike in vabi vse p. n. bo3pode elairr in pri-jatelje drugtva in njih rodbine, raj bi se v-obilnem slevilu udelezili svelega opravila..
—  Ufiiteljsko drugtvo zajjo-riski okraj bode zborovalo dne lt.Lm. v 9. uri dopoiudne na slov. oddelku dezelne kmetijp'-% sole v Gorici. — Dnevni red: 1. Preosnova druSlvenih pravil. 2. Volitev odpo-slancev k zborovanju ,Zavezea. 3. Nasveii in predlogi. K obilni udelezbi uljudno vabi
;                                                        odbor.
—   Odbor bralnega drustva .Domovina' v Vol«jegradn priredi vesclico v nedeljo due 21. t. m. Spored pri-obeiiuo svojeCasno.
—  Rokodelsko podporno dru-§ t v o v I. o k a v c u pri AjdovS^ni vabi svoje clane k rednemu obenemu zbori., ki bode v nedeljo dne 7. julija t, 1. Pri zboru se bo razpravljalo o letnili raftunih.
—  V o j a s k o - v e t o r a n s k o d r u-51 v o v B o v-1' u bode imelo v nedeljo dne 7. t. in. pop. svoj obeni zbor pri „EkseInufc.
—   Zenska podrn?,niea druzbe sv. Cirila in Metoda za AjdovScino in okolieo priredila je dne &!. m. m. veselieo, katera je v vsake'ii pogle/hi popolnoina uspel.i iikljub temu, da je slrasilo grdo vreine. Ovire so bile vdifce, ali se veeja je bila po?.rlvovahiosl oilbora. Onieniti inoraino imenotii predseduieo, gospo.J. Gahrijeleicevo, vzlasli pa gospe. Marijo Lokurjevo, Hedvigo Kidinovo, J. Hajlovo ter gcui. Fiideriko in Zolijo Makovcevi, ki so premagale vse ovire in pomogle matici z okolo .*il) gld, Petje, zdruzena Miska zbora iz Ajdovscine in iz Slurij in moski pevski zbor \a Slurij vodil je g. Uiijl, nadufilelj iz AjdovSoine, Pri igri so sodelovale g.fna .1. Kumarjevii, u.Mleljiea iz Slurij, gospiea Fridcrika Makoveeva, gospiea Marija Poni?,. hecrka g. inidiicitelju, na.hilje gg. Kaliii in Jamsek, velika podpiratelja aj-dovskih veselie. iiosp. odbornica Mariea Ma-horcifeva, ufileljira v Slurijah, je iinela izl'oren nagovor, v katerem je poiidarjahi vaznosl druzbe sv, Cirila in Metoda naspioti nevar-nosli, ki preli slovenskini olroeifein od slrani imsili narodnili unsprolnikov. Nagovor je konf-alii I'ckak lako-le: .Zdruzimo se vsi slu-uovi in pridrii/inio se slozno dru^ii sv. Cirila in Meloda in tie citkajmo, da bi lias sc-le polres in polom na iiiirodiiein polju moral zjeilinili na skupno iiiirodno delo. Posehuo pn se ohraf-um do n-.iftega vrlega zenslva •/. iskreiiiin viihiloin: Cuvajmo, kakor uekdanje rimljimske veMlalinje, da ne ngasne v sre'ih nasih olrok, iiilmleiiirev in mo/, tiveti o^enj /.a Hogu, niiroii in doiuovino!* Ta lepi uii-t,'ovor je bil iiiivdiiseiio ^ovnrjeii in je juko ugajal pi'lriijiieeimi nlieiiiHtvii, Pelje je ))ilo lepo) ugajale so vse toeke, dvospev „|)ivju roziea" pa je re;i oi\iral poslnSalce. Igra „AII ri^lil* je bila prav dolu-n. Pri veseliei je bilo nekaj okolifannv, kajli oddaljenejse je oplasilo predpoldanje grdo vreine. Sluij.uii so bili dobro zastopani. (last vsein, ki so kaj pripo-mo^li k lepeinu usp.'hu veseliee.
Raznoterosli.
lzvit>.enje Halljanskega vlnu. — Kako ogroinno skodo dela avstrijskini vinoin ne-sreiiua .klavzula" z llalijo. razvidno je iz slalisli.^kih podalkov o izvazanju italijanskih vin, katero je te dni izdala ilalijanska vlada. Ta statistika pravi, da so v prvem Mrllelju tek. leta izpcljali iz llalije l!2i2.S7;} hektolilrov vina, vrednega 1,7-10.07!) lir. V Avslro-Ogersko vpeljalo se je v isti dobi t?'.),^.! lieklolitrov! To je ogroinna innoziua v kralki dobi treh mesecev. SreCa pri lej nesreci pa je, da se je letos v prvem cetrtletju v Avslro-Ogersko ' vpeljalo (H).701- hi. laikega vina m an j, kakor lela tS'.lk
LaSkl ponarejalei petdesetakov. — Miiiuli mesee je bila v Viduiu na Laskem razprava proli ponarejalceui avstiijskih pet-desi'takov. 0 teh peldesetukih bilo je lani innogn govora in tudi mi smo se bavili v nasem lislu s to slvarjo. Ohlozenili ponaivjanja bilo jilt je pel, toda sodiSCe je tri spoznalo uekri-vimi. Celrtega. Henrika Calligara, obsodili so pa na :{ lela in t mesece jeee, 1000 lir globe in na dve leti posebiipga polieijskega varstva po preslani kazni.petega, Ivana-Krsl. Calligara pa na ;{ leta in 1 mesete jeee, 500 lir globe • t na jedno lelo posebnega policijskega nad-zorslva po preslani kazni. Oproslili so pa kamenotiskarja, ki je bil obdolzen, da je de-nar tiskal. Slvar je danes ondi, kjer i poprej, kajti ne zna se, kje se je denar ponarejeval in kdor ga je tiskal.
VroMna v Amorikl. — V Chieagi so unirle 10. in. in. za solneno boleznijo 4 osebe; v FiladeJiji t. 4."> ji'n je obolelo; v Pitloburg in Allehcny so iiueii 94° (kalerih?) vrocine, .1 smrlmh slueajev — v mnogih zeleznih Ivomicah so morali uslavili dclo radi nezuosne vrocine. — V St. Louis bilo je ta dan 100 slopinj vrocine, ter dva smrlfia sluftaja. — V Uo'rnersville, N. Y„ kazal je loplomer '.»5 slopinj v senci. — V New Yoiku je unirlo M of«>b vsled vrocine; tudi guverner Morion je obolel na pol.i, ko se je peljal z razprodsednikom (J. llarison-om skozi ncko ulico v New Yorku. Ko jc videla neka gospodiena, da je obstal voz z guvcrnerjem. prinesla m;t jc takoj v srebemi sleklenki nekoliko H\vhiskey'-, kur jc gospodu posebno dobro slorilo in je hilro na to okreval.
,A. S".
Razgled po svetu.
K ]iolo2aJu na Dnnnju. »U Piccolo* javlja baje iz najveroilostojnejScga vira, da se slovenski gimnazij v Celju no osnuje ni to ni prihodnje leto. — Bivsi fi-nancni minisler pi. Plencr je odlozil svoj d r ?. a v n o z b o r b it i mandal in se baje odre'ce politicnemu dclovanju. Uzrok temu je iskati v tein, ker ne uziva popolno zaupanje svoje slranke, ncmSko levice! -- V drzavnem zboru so sprejeli proracun v glavni razpravi. Sedaj razpravljajo isti v podrobni. — ,Reich-
spo|t" trdi, da so odloCili v najvigjih krogih, '4a je nemSko levico pustiti popolnoma pa^strani pri sestavi nove vlade. Isti list jav|aV da je veCina mladoeeSkega kluba sicpit sklerula. da hoCe vztrajati v opoziciji, pri tein pa da nr.Ce nikakor nasprotovati 2e-Ijam, i'zra2enim na najvigjem inestu. Cesar je sklenil obiskati narodnopisno razstavo v Pragi; v to treba pa, da se odpravi prej iz-jemno stanje.
Bunaj. — Jeseni, ko se bode snovalo novo ministerstvo, baje razdelijo sedanje tr-govsko ministerstvo v dve ministerstvi. Prvo ministerstvo bode imelo trgovske, zavarovalne in obrtne stvari in se bode imenovalo .ministerstvo za trgovino in obrt8. Poleg tega se pa osnuje .ministorstvo javnih del*, ki bode Cislo tehnicno ministerstvo. Temu mi-nisterslvu se izroCi vodstvo zeleznic, post, brzojavov in obcil sploli, potcm pa zgradbene zadeve. Notranje ministerstvo se s tein precej razbremeni, ker se mu odvzamo.v* zgradbene in zavarovalne stvari. Minister javnih del postane uajbrz sedanji vodja trgovskega mi-nislerstva Witlek.
— Nemski konservativci razpravljajo vpraSanje, kdo naj bi prevzel vodstvo av-strijskih konservativcev, ako odstopi grof Ho-lienwarl s politicnoga obzorja, kar se kmali pricakuje. Iz raznih veslij je razvidno, da bi ne imeli ninogo piati princu I.ioclitensleinu, ker vedo, da, ee so ne prihliziyo krsC. soei-jalislom, pojdejo isto pot zu neiiiSkimi libc-rnlci. Za nacelna nasprotstva jim seveda ni, ker, ako so se dobro pocutlli z Kidoirskinti liberalei tako dolgu, hodili bodo lehko tudi skupno s krscauskiini soeijalisli in morda So z MladoCelii, h kalerim se obracttjo v vsuki stiski, kakor so se n. pr, seduj ob razpruv-Ijauju proraenna.
-- Itazni rnsopisi so javill, du ho ga-liski ii!iineKtni!< lladeni sestavil novo ministerstvo in du. se za kulisiini ze vise dotiiina pogajanja, llraduo se lo sicer dementuje, ivsnieno pa je, da je slvar priftla prezgodnj v javnost,
Voliliui refoniia ne zgino z dnevnegu reda avslrijske nolranjo nolitike, dokler 80 ne resi. Dosedaj je ze zrusila dve luiliislei'Hlvi in se katero ulegne pusti, predno ho resi, Kue/, Wiiidisclig.'illz je prelil, da s silo zalre zahlnvo po obeni volilni praviei, a naposled se je pa le sam moral uuiaknili. Misli so s silo ue iliijn zalreli, lo je skiisnl tudi bivsi miuislerski preiisednik. Minoli teden imeli ho ii,i Diimijii delavei shod, na kaicrem so zopet zahlevali oluMio volilno pravieo. (Jovorilo ro je, da se bode vsakeiiiu liiinislei'Htvii, ki vo-lilue ret'orme ue izvede, tako godilo, kol He je koalieijiikeiiiu. Zu lo >m puskrhn deluvd, ki prelijo z geiieralnini slnijkoin. UlegM'jo so v AvslrijidogodiliHtvnrl, kalerili nikdo ne pri-eiikuje, kajli delavei bodo zalilovali, od vsuke vlade da izvrsi volilno ret'onno.
Otfer.sku. Ogcrski iiiddni lisli pro-ulasajo povisanje veleposeslnika Vi^yaza v grol'a, in 1,-adislava Solymossyja, Zige HoIiiihh in grajsciikn .Insijia Zeyka v lmroiie. Ziga ltohus je ze sedaj* dosmrliii elan (,'ospodKke zbornice. Vsi iiuenovani pa dohe h tein dedtio ."ilanstvo gospodske zbornice. S tein vladiia slraiika dobi sest «lasov vec, ker ima Sulymossy tri sinove, ki placujejo tudi dosli davka, da poslanejo ob jednein /. ocetom dedni clani gospodske zbornice. Na jesen bodo baje iiuenovani se nekateri novi dedni Clam gospodske zbornice, da se dobi vecino za nereseni cerkveno-politiski predlogi.
Amerlka. S prvim junijem so prenehali kovati srehrni denar. Vzrok temu je, ker iinajo v drzavni blagajnici nakopicenih vet slo inilijonov srebrnih dolarjcv in jib no morejo spefiati v promet, ker se vsakdo rajfti posluzi papirja ali zlata.
-    Oi) roki Doggy ("reek so zasledili vec bogalih zil zlala, kaleri prostor sedaj nazivljejo .zlalo jiolje".                    »A. S."
Razgled po slovanskem svetu.
iVskn.  .....  Na narodopisni razsiavi je
bilo doslej nad 5H0.000 obiskovalcev. Tudi Neniei razstavo obilo obiskujojo. BIllavni katalog a priivodce1, ki ga je izdal izvrSo-valni odbor narodopisne razstave, z naCrtoni lazslave, slr.ji 00 kr. Knjiga ohsiza 502 sir. Iz nje jc raz\idno, da razstava ima dvojni namrn": pokuzali siiko zivljenja in statija ceskega naroda vkenec 19. sloletja, za drugo pa sliko dela in prosvetnega razvoja. Na svojstva CcSkega naroda kazejo: stavbe in hise naroda Ceskega, kroj, sege in obiCaji, pesem, godba, pies, zeuiijcdelslvo buCelarslvo, rokodelslvo itd. Prosvelo razki. a oddelek: knjiXevnosl in umetnosl, gledaliSCc, so'slvo, fetavbarslvo. umelni obrt, trgovina, vojaske stvari, Ceska ?.ena, dijaslvo, Sokolstvo, Colli zunanji. Poslavljcni ste tudi kal. in evan-geljska cerkev. Ta oddelek pojasnjujejo raz-licne priprave: zemljepisne, prirodnc, antro-pologiske, narodnoslno ild.
—  V slaviiostncm sprcvodu, Sokolski slavnosti, ki se je vrSila minolo nedeljo v Pragi, korakalo je do 8000 Sokolov — mod tenii jili je bilo 80 na konju — 180 zasta-vami in 15 godbami. Nase jugoslovansko Sokole so pnzdravljali posebno navduSeno. 0 po'udne ie bilo v nieslni hisi slovesno po-goSccnje gojtov; Trancoskc gosle so ob tej priliki na ramenih nosili po dvorani. V iincmi SJoveiicev je govcril odvetnik dr. Gregorsn r<«ksi, da so Slovenci prihiteli v Prago kot bralic k liratom, da pokazojo Ceskim ,So-kolo'm« svoje prijatcljslvo. Izpraznil je svojo CaSo v imonu slovenskih .Sokolov* na zdravjo zlale slovanske Prnge, zatrdivsi, da navdu-Scnje, ki so je videli v Pragi, princscjo Slovenci seboj v svojo domovino.
Hrvaska. — Uradne ,Nar. Nov." ;: dne 28. in. m. so prinesle viadno naredbc, ki doloCuie dan, kedar stopi v veljavo noyi obcinski zakon. Po dolofibnh § 1., zakon jo stopil v veljavo 1. t. m. Na podlagi trga se ima jo razpisati nove obcinske volilve. Dose-danja avtonomija most je s torn zakonom zelo skreena, a omogoCena zmaga vladnim pristascm pri obcinskih volitvah, kajti urad-
nikiimajo voliti nad polovico zastopnikov.__
V Zagrebu so bivali minoli mesec trije pojfski uCenjaki iz Levova, in cicer prof, zoologije levonskega vseueiliSCa dr. Benedikt Dybowaki, M. Grochowski in dr. Gavanna ter si ogle-daii zologiski muzej in ostale mestne zuame-nitosti. — Iz Zagreba so odpotovsli na otok Ores preiskovat Vransko jezero, a od tod odidejo v okraj pazinski pogledat tudi Cepicko jezero. — HrvaSka vlada je kupila rimski brevijar v glagolskem prevodu, ki je tiskan 1493, v Benetkah. Kolikor je znano, to jo po vrsti drugie tiskana glagolska knjiga. Krjiga je kupljena za vseuCiliScno knji;>.nico, katera ima ze vtis glagolskega misala iz 1. 14S3. ZadnjiC kupljeni misnl v Monakovem od slrani ogerske vlade, o katerem smo porocali, da je narneravala kupiti hrvaska vlada, je le drugo izdanja misala iz 1. 1483. Moravska. — Pri nadepolni volitvi ?a drzavni zbor, izvoljenje mladoCeSki kandidot dr. Stransky, namesto pok.' Fandeiiika v briukem okraju. V-kmeSkom . kromeriSSkom ckwju je izvoljentudi Mladoceh Vyehodil i 214 glasovi proti stai'oceskomu kandidatu, ki jo dobil le HGglasov.
Poljskft. — Poljski listi poroenjo, da jo baje deJiolni golski svet v Sileziji t,a do-volil, da se smo ustanovili poljska gimimzija v Tpfllnn. Drngi listi pa poroeajo, da jo bila poljska „Maeiorsr. skolna* uloitlla proSnjo sumo za 2 razreda, S. dot svet pa jo prosnjo odbil, — Hukovinske oblnsll, kako «mo z«> po;u6all, so bilo prepovodulo pubo polJBcine pri javnih shodili, cct), da ni doaolni jezik. Sedaj bo poroCn, da je poljski klub v dr-zavnoni zboru proti tej propovodl dos<!gol toliko, da vlada no posiljii nohednoga jsdbIo-puika k fakim sliodom, in so na njili lorej lehko govori poljski.
— Poljski listi ziiKovarjnjo politlftno zbllftjnje mej t'lchi in Poliaki. NajodloiJnejfle zagovarja .Dziennik Poljaki* zblifcanje s Oohi. Ta list pozivlje poljski klub, naj ziiKlavi vho site, da pritegnc Cesko pnslutico v boducn iii?,avnozborsko vecino. Go hoco levlcn po-Rtopati proti Cchom, kakor oni fanatieeii Neinoe, ki w v. niispmliilkom iieeo uill ko« pnii v jednein morjii, jo to njena hIviu'. l'oljaki iiinuijo povodu, no pn lovlei niviiiill in ce so Hklene spniva mej ('lehi in di'^iivo po posrodoviuiju Poljakov, bil hi lo imjlopsl list v zgoilovini ppljskfiRii kluba, Tako mislijo poljski pofilimei. .t'le Noincl li'illjn, du w lire/, njih no morn vliuluti v Avntrlji, ho tudi ravuu lako Inliko ivfto, da hro/( (loliuv v Avsliijl vlmlanje ni mogofie. Hirer ho pa '/jodlujoim levicu no Mine identillkovuli •/, noinftklm nit-roilom, kajli Je le fto joilnn hjiidh njegnva skupiiia. Zurudl lopili oftij levico ho pan no smejo ,1a ceski poslanel odrlvitll oil viiule,
Nlovtuiiikii v/uj^miiost meil Poljnkl vendurlo polagoma miprmltijo. V Hredo vecer je priredi I poljnki klub v dinmJHkeni P rater ju slavnoslno vecorjo v elovo vilezu Madejskcmu, liivfiemu niuicneimi inluislru, Preiisednik Zuleski je sluvil Mudejske^i in dejnl, du je casino piidol, knjli to ho jo z^odilo zitradi v. e 1 j« k o g u u p r u ft a n j a, ki so tico vhoU Hlovanov. Torej vomlar! Poljaki so sprejeli slovunsko upraflunje tudi za svoje! Naj hi so tuk6 zgodilo vse!ej!
DnluinoIJu. -~ Kakor poroca n.ledin-slvo", so odbili dubrovniski Srbi koinpromis z avtonomaSl o priliki dczclnozborskih volitev. MNar. List" pa pise, da naincrujejo Srbi dogovarjati se z narodno (KlaiCevo) stranko. — V obcini Vrlika se bodo vrSile obcinske volilve dne 4., 8. in 10. t. in. Pri toll volitvah se bodcli borili dve slranki jedna proli drugi: Hrvaljc proti Srboin, ki iiimjo lo ob-Cino v posesti. To je zalostno prorokovanje za zjedinjenje hrvagko - srbske slranke v Daltnaciji! — ZadnjiC smo porocali o brato-mornem buju mej Srbi in Hrvati v Dalmuciji in preiskavi na du'irovniskem gimnnziju, ¦ katero je prevzela oblastnija. Zaderski xSrpski Glas" poroCa, da jc sad preiskave bil la, da so bili -stirje srbski dijaki izkljuccni it. gim-nazije.
Bos,:-*-llcrcosovlnii. — I v avstrijski, i v ogerski delegaciji je prisla na dnevni red tudi Hosna. Hazni poslunci so se pecali f. njo, najvec pa Mladocchi in daliu. poslanee Biankini. Kralko smo porocali o izjavi minislra Kalaya glede na govor Biankinijev in oziroiu na hoj mej Hrvati in Srbi v Bosni. Ruzun tega piiSle so na dnevni red tudi drugo rcAi, zadevajocc naseljevanja v Bosni. Na upra-ganjc glede naseljenja iz ltusije v Bosno, je i7javii minis.er, da se je v Bosno naseljevalo ljudslvo precej po okupaciji, posebno pa iz krajev juftie Ogerske, HrvaSke, Wilrtemberga, Haunovcra, a v zudnjem Casa tudi s sevcra, kaleri so se drugaCe preseljevali v dalnjo kraje. Vsaka rodt)ina dobi 10 heklarov pagnikov, kalere jim drzava izposodi za ddbo 10 let, a v tern casu pobira le 50 nc. od hektarja najemninc. Po deselih lotih, ako se naseljenec obnaga dobro in So pokazo clober go^podar, dobi zemljisce v dar pod pogojem, da ori-nese seboj vsaj 600 gld., ki so potrebni r.u naseljenjc. V zadnjeni Casu je naznaceno 8420 heklarov zomljiSCa 533 rodbinam z 27'J3 osebami. 1^9 rodbin je ?.e zgradilo poslopja in obdelujejo zemljiS<;a. Mej naseljcnci je 452 rodovin iz Avstro - Ogerske, 59 iz inc-zemstva in 2 bosanski rodovini. Mej temi je 356 Nemcev, 112 Gehov, 50 Rusinov, 15 Poljakov. Po veri 300 protostantcv, 183 ka-tolikov in 50 pravoslavnih. — Dezelna vlada za Bosno in Hcrcegovino razpisujc vefi sluJib poliliCnih perovodnih vezbonikov in sodnih prislusnikov (avskultantov) XL in. r. lotnim adjutom 800 gld. Prositi morejo avstrijski ali ogerski drzavljani, ki so konCali pravnc in drzavnoslovne nauke in so bili z uspehom teoreticno izpraSani ter poznajo zraven nem-gcine so kak slovanski jczik. Kdor hoCe zve-deti nalancneje pogoje, naj si priskrbi hr-vaske uradn? »Nar. Nov", z dne 28. junija 1895. st. 147.
Crnogorn. — Crnogorski uradni list .Glas Crnogorca* javlja, da je navrSil 24. leto dne 29. ni. m. crnogorski preslolonas-lednik Danilo. Izsel jo vsled tega v salvnostni obliki.
Srbtja. — Vlada je sklenila pogodbo, vsled katere se zdruzijo dolgovi, ier izpre-men6 v jednotno drzavno posojflo v nomi-nalnem znesku 355,292.000 frankov. To po-sojilo bode obloZeuo s 4% in se povrne v 72 lelih s sreCkanjem, ki bode vsako leto i. aprila in t. oktobra. Ta noCrt je bil predlo-zen 4. t. m. skupsCini.
Srbija In Bolgarija. — te dlje Casa Citati je v Casopisih resne sestavke, v katerih =e spominja neko skrivnostno gibanje mej bolgarskimi rodoljubi, da namrefc pripravljajo javno mnonje za personalno iinijo mej Srbijo in Bolgarijo v slu&ijn, ko bi Koburzan za-pnsti! bolgarski knezji presiol, to je, da osta-neti samoslojni obe drzavici, le da bi imeli vzajenwega vladarja. To misel zastopata v Rolgariji Casopis .Mlada BIgarija", v Belgradu pa „Makodonija\ Prvi je prinescl tudi sle-deCo kratko znaCilno izjavo: „Obe drzavici sle premali za dva prestola, od teh je freba narediti le jeden in priznali jednega gospo-darja*. Da je Ijudij v Bolgarski in Srbiji, ki bi to misel tudi javno zagovarjaii, je mogoCe, no da bi se ista eresnieiia, to pa se nam dozdeva dor skrajffffsti rcewojetno, kajti mi Slovar.l prevefi dobro poznamo svoje slabosti .... neslogo, katera se najbrze nikoli ne do-seze mej nami. Denimo slueaj, nko bi se obe drzavici sporazumeli v uniji, nli bi se zjedinili tudi v vladarjevi osebi iz slovansko rodovine, posebno srbske all bolgarske? AH bi bili Bolgarji zadovoljni z dinastijo Obrenuvicevo? Milan bi bil O'otovo s tern zadovoljen, Na-sprotno Bolgarji nimajo svoje osebe, ki bi bila sposobna, zasesli tak preslol in vsled tegn bi bili prisiljeni ssunaj svoje drzavire poiskati si zopet kaksnega honvedskega prin-tiea, ako i ne bi zadovoljili z vladarjem slovanske veje,
jiakedonljn. — Ustaja ni le ob rneji, lemvoC tudi v sredini Makedonije. Bolgarska vlada je ukazala zapreti mejo, ali zaradi neugodnega svela ni mogoCe zapreli iste. Vse begune is makedonije primejo in zapro. Ljudstvo je xaredi tega jako razburjeno, ker vlada dela tako ustaji ovire. Blizu Palanke so basibozuki (izredni vojaki) ubili devet v Makedonijo se vraeajofcih dolavcev. Njih Inipla so' pustili na eesti. Drug: dan so jih pometali v reko, Dva lur.-ka vojaka, ki sta prestopila mojo, so prijeli Bolgnri. Bolgarski ck&avh je obljubil lurski vladi, da bode de-loval za pomirjenje probivalstva v Makcdoniji, a ob jednem zahteval, da se nastavijo bolgarski skofje v vseh onih krajiU, koder irnajo bili bolgaisko skoflje po ukazu iz 1870. Join. (\a tursku vlada temu ustreze, je upanja, da so poiuiri prebivalstvo.
liirjifeiriiost.
J4iibl,|aiiskl Zvon" n Izhrnnili pcs-iuith KmitkovUi pise v svojem 7. zvezku z due l.t. m.mej ostalim sledeCe; »Gabrscekova „Slovanska knjizniea" v (iorici je prineslo rav-noknr liCen, 1G0 sir. obsezojoC zvezok iz-branili pcsmij Citateljem ^Zvonovim* dobro znnnega pisalulja A. Funtka. Ne namcravatno pisali tenieljite occne o tej najnovejsi pos-niski zbirki slovenski, saj so pcsiui, zbrune v njej, izvzemsi 13 Stevik bile natisnjene 2e po raznih listih naSih, veCinoma ravno v «Zvomi*, a Citatelji nasi so si naredili o Funlkovi muzi v obCe 2e gotovo svojo sodbo. Funtek je lirik, in lirskega znaCaja so vse pesmi v knji^niei, pred nami ie2eci. S Funt-kove lire nam sicer ne odmevajo akordi raznih „prokletih vprasanj", ki pretresajo danaSnji svet, strun lire njegove ne raz-burja vrofia srCna strast — muza naSega pesnika je pretezno mirnega in mehkega, dasi refleksivnega znaC-aja, podobna nekoliko zanru Cimpermanovemu. Motive jemlje Funtek iz ozjega 2ivljenja srca Cloveskega, in marsi-katera taka lirska slika njegova je res ne^na in ljubka. (Poteni, ko je navedel nekatere pesmi. nadaljuje): SreCo ima Fimtek v ne-katerih pesmih prigodnicah, ,Eantata ob odkritji Vodnikovega spomenika" je biser te vrste. Takisto je umetniJko lep prolog ob otvoritvi novega giedaliSCa v Ljubljani. Pri-zora iz realnega -2ivljenja „Pred nastopom" bi se menda sam Stritar ne sramoval. Tudi „Pesem o pesmi* dela ifaSemu avtorju Cast.
—  J e z i k ima Funtek popolnoma v svoji oblasti, dasi nam se skoro vidi, da se ga je uCif paC bolj iz knjig, nego-li med narodom. Poleg bratov Cimpermanov je menda Funtek doslej jedini pesnik slovenski, ki ni vzrastel iz piostega naroda. Se pred desetimi leti to nikakor ni bilo mo?;no. Imenovani trije pes-niki so prvi, katerih poezija ne ka2e nobe-nega posebncga dijalektnega kotorita in so prvi na§i —knjiZni pesniki; kajti celo Stritarjeva muza zaudarja poleg vse svoje univerzalnosti in splo§nost: Se vedno dovolj Cutno po duhu onega slovenskega kr:tja, v katerem se je rodil. — PesniSka telinika Funtkova prica, da se je vefiko uCil; verai-fikaeija rau ne dela tezav. Vsaki poznavatelj nase poezije pa ve, da je bil Funtku v po-eti^m dikeiji te iz  zaCetka vzor in  mojster
—   GregorCiC, katerega marsikdaj, morebiti ze nezayedorna, nekoliko prevef: posnema. Temu uCilfclju svojemu je zloZil ob petdeset-letnici njegovi v nalaSC, a prav sreCno imi-tiranem slogu kaj lepo peseni, ki je ob jed-nem pesnjska karakieristika in nekak pregled GregorCiCeve muze same. Ceprav Funlkove pesmi ne vplivajo z elementarno silo na srce nase, Ceprav ne otvarjajo pred domi-selnostjo Citateljevo novih in sirokih per-spektiv, vendar smo prepriCani, da bodo nasle te pesmi dcsti hvaleznih Citateljev — zlasti med nasim rodoljubnim rahloeuinim zenstvom. Posebej pa je Se ufiiteljski stan slovenski po pravici lahko ponosen, da §teje v sredi svoji dva pesnika: Freuensfelda in Funtka. In ker je vrhu tega cisti dohodek Funtkovih posmij namenjen Ljubljani, 2elimo, da se cedna knji2nica kar najhitreje razpeCa*.
Farben, Dessins etc.) Porto- -ind steuerfrei ins Hans. — Muster rang-taml. Doppeltes Briefporto naeh der Schweiz.                                                                „ m v P]
Setden-Fabrlken 6.Henueiter?(k. u. k. Hofl.), ____________                  ZORICH._____________________
Javna zahvala.
Podpisnm odbor se srCno zahvaljujs v?em so-delovalcem pri veselici podruznice dfuibe sv. Cirila in Metoda v Aj(lov3f:ini dne 23. va. in. Posebej pa ae zahvaljuje velcJ. jr. iupnitu g. A r k u v Stuiijah za opominjanje k slozncmu sodelovanju in poucevanje glurijskega psvskega zbora; blag. g. nadncite^ju Fr. Bajtu za poufcvanje invodstvopelja; vrlemu pev-skcniu zbor'i v Sturwih za sodelovanje; vsera pcvkam, pevcem in ieralcein, posebno g. ufitelju bi-nigojuin g. UL-ite^ici Kumar iz Krifci, ki sir imela radi veselice mnogo potij; slavni {italnici v Vip a vi, ker je posodila kulise, zaveso in. zaslave; slavnemu odboru druStva .Edinosti* v Ajdov-3Cini, da je posodil glasovir in sedcze; g. trgovcu in gostilniearju Kovaeu za posojeni les; dekanu Ci-bicu in znpniku Dugulinn in vsem drugtm za poslane darove, oziroma za preplacila. Srfna hvala vsem, ki so kakorkoli pripomoijli, da se je veselica casino izvrSita.
Za odbor zenske podruinice druibe sv. Cirila in Metoda v AjdovSrini. NaLelnica: TER, eABBIJEL&C.
Zahvala.
Blag gosp. dr. J. Kotnifc, biljeinik vToltniim, blagovolil je podpisancu izrorili 10 kion „z« revne nfenco* tnkaj. Mo; ta zlati dar. pomnoicn z onirn fast. gosp. FranPWka ftorv-a, tubaj. vikaryn, name-nilo je vodatvo v narocbo .Knjiintce za mla-din o*, za knr izieksi podpisanec v imonu Solske m'adiue lira polom obeuia gosp. darovateljemu iskreno znbvalo. Bog plati!
Vodstvo Sole na Grahovom, TiO. junya 1895. h Hrait, vo.lilelj.
Zahvala.
V " dolinost, Steje si odbor .Del. bral. druSlva" . ;i, tern potom se najprisrtneje zahvaliti clanoin slu . .Narodne Citalnice" v Cerknern, posebno gosjiodu pfedsedniku V. Bavnikarju, gosjiodu 2iipanu I. TuSarju, gospodienam za pod.irjene Sopke, go-spodiftiam pevknni in gospodorn pevccm in godcem, sploh v»sm vrlim Cerkjjanom, k<*tcii so kolifkaj pti-pomogli, da so bili izletnibi .Del. bralnega druStva* dn6 29. junija t. I. na tako sjjajcn nai<in vsnrejeti. V Idriji, dne 1. juljja I8!»5. I. IIUI, prcdscdnik                     1. «¦•»!, tajnik.
Slavno tircdnictvo!
Umo^'ava m kolegialno to si. urednk'tvo. da bi isto blagoholpo izvolilo uvrstili u svoj cienjeni list sHedeee rcdke:
PoSto rni linancijalno okolovStine n'su dozvo-ljavale izdavati nnapred od mono urcdjivani list ,11 Hinnovametito*, usilovan satn hio pretrgnnti dalnje izdavanje istoga i pridrtiziti se poiVikom tuk. mj. svoniM starijemn dnigtt, gosp. Anti Jakiiii, uredniku i vlaslniku lista ,11 Pensiero Slavo", kod kojcgn cu odsail unapred suradjivati.
Dok ovo javljam pruuplalnikoin bivScgu »Ulit-novaincnto", nuknm isle, da sc izvole predplaliti ni .Pensiero Slavo".
Onim pako prcdbrojnikora lista .Biiinovanienln*, koji su se na isti prcdplntiti do konrn rujnn (sep-tcrabra) ill do konra jirosinca (derombra) tekuf:e go-dine, javljam, iza kako sain se spoi'uziunio sa gosp. Jnkiceni, da, kad bi bljeli, mogti priiiiati kroz gori nnznaceno doba, nyesto .Rinnovanicntn'' list ,11 Pensiero Slavo* dostavljnjuc nprnvi uvog potonjeg lista dolicnu rnzliku predplnto, to jest oni, koji sn izplatilt za tektiti Iromjesec tiprnvi .Binnovuineiilo" f. t*2r» neka izvole dostaviti 75 nve. nprnvi .Pensiero Slavo", a oni, koji su izplalil: upravi .Rinnovaniento" za te-ku<le polugodiSte f. 2-50, neka izvole dostnvili upravi .Pensiero Slavo" f. J*50; i tako t!c dobivati „Pensiero Slavo" do konca prosinca, dotii-no do konca rnjna tekude godine.
U nadi, da i'c se, obzirom na mojc tinaiicijalne okolovjtine, gi-spoda predplatniei lista .Uinnovninenlo" zadovoljili se cvim predlogom, izrazujem jim unapred mojn najiikrciju zahvalu i oslajem uz odlicno sto-»-anje.                                                               preodani
Trst, 2 srpnja 1895.                     Iran Knsar.
Razylas javne drazbe.
V   pondeljek, dm' 8. jll-lija t- I- prodajalo se bode na iavni
Knifi'c-ovB konkurzne mass t prejsni
trgovini R. Knific-a v Vipavi in
sicer v ve6jih parfifah tudi pod cenilno vrednostjo.
V   konkarzno maso  spada
zlasti veiiko inodernega manuffakturnega in tudi nekaj Specerijskega bla-
ga, dalje dobro oliraiijena tP-
govtnska in ta oprava.
Zadetek  javno  draibo  ob
8. uri dopoludne.
Oskrhnik kocknrziio masr: odvctuik v Poslojiii.
Dopolnilnc volitve v predstojniSlvo zavaroval-nicc zoper delavske nezgode za Trst, Primorjc, Kranj-sko in Dalraacijo vr5e se dnC- 15. julija 1.1. v Trslu, in sicer volijo Ielos:
//. kategorija (zeleznice, rudarstvo in fiui-narslvo, obdelovanje kovin, stroji, orodje, i. t. d.);
IV. kategorija ( kamnje in prsti, stavlicni obrli);
VI. kategorija (papir, usnje, Zagani in drugi les, tiskame).
Z ozirom na veiiko vaznost, katero ima zava-rovalnica za podjetja podvricna zavarovanju, nsoja se podpisani odbor v interesu ednotnega postopanja nastopne kandidale priporocati;in sicer:
Za IT. kategorija, kot zastopnika delodajnlccv, gospoda Viljem Toennlcs-a,solastnik tovarneza slroje v Ljubljani; kot zastopnika zavarovanccv gospoda GiisUr Kciuigcr-ja, c. in kr. visji mojster v arzc-nalu v Pulju.
Za IV. kategorijo, kot zastopnika delodajalcev, gospoda Flllp SnpanCle-a, stavbeni mojster v Ljubljani; kot zastopnika zavarovanccv gospoda Franc Kalmus-a, poslovodja v tovarni za peci Aug. Drclse v Ljubljani.
Za VI. kategorijo. kot zastopnika delodajalcev, gospoda Rudolf Mangold-a, zastopnik delm'sfce druzbc .Leykam-Josefsilial" in tovarnar v Trslu: kot zastopnika zavarovanccv gospoda Karol RUtlng-a, faktor tiskarne .Kleinmayer & Bamberg* v Ljubljani.
V Ljubljani, i. julija 1895.
Volilu
odbo
Foulard - Seidc 60 Kr.
»I?L'3n 5 V' M-JaPanesiscbe, chincsische etc. in den neu-esten Dessms und Farben, smvie schwarze Weisse 11 ' farbigaHBnii.liBP8.8eid* von !15 kr. bis fl. l4.( per Meter — •»'«»  -—•—:*   >-—•   •                  ¦   -
Ivan P e r d a n, predsfidnik tr?. in obrtniSkc zbornice v Ljubljani. — Ivan Baumgartner. tovaruary Ljubljani. — Karl Bitter, c. in kr. poslovooja v pomorskem arzenalu v Pulju. — M. AmbroiiiJ, lastnifc iage, mlina in opekarne v Nnvi Su?;-i, — Gustav Dietrich, ra " v Fedvodab. — Ivan Murnik, Ljubljani.
Vse razbite refci,
kakor n. pr.:
stckleno blii^fo. poiwlan, lw«>. rvti lUl
lapl
Plilss-StanfVr-Kltt
.Sleklenicc po 20 hi :I0 nfi. pri Ii-buvcii
k stoklom
Jos. Sturli, Gortea
Anton Potatzky
r. 7 v Gorici
| prodajalnica  drobnegra ; « in ntlrnberSkega biaga ;
«<                      na drobno in na debelo.
«  _____________________________________________                      ¦_______________________—
«¦           -                 Jediin)
t   in najcenejSe kupovalisce. ||
*---------------------¦--------------------------- .......;'g
J                   Posebna zaioga                    *
*' za knpovalce in lazprodajalee na de2eli, ,3 J              za  kroSnjarje in cunjarje.             ',;#
*                NaiveLja zaioga               ;|
*   Cevljarskih, krojaSkih, pisarskih, popo- |« J          tovalnih in kadilnih potrebsein. jf %,                  Zimsfca obuvala.                  ;^
*   VozWki in stoli na kolescih za otr(»ke. ;« «!                Sfrune za godala.                 ;«j
*   Posebnost: Seinenaza zelenjavp in trave. ® J;       Prosim dobro paziti na naslov:       •%
| Na sredi Rastelja stv. 7. §
Nad SO let pripoznano za najboljse umivafno nfl
POLLO-aJ
Pojasnilo.
..lit 1 -c
ilnig.i
<»]PO
zadowdji-n v <!orii-i in zo|i-.i-2«io poilporo i hi htcjtiM v d-lino t np.-.n-kati li-m flasovom. za'^o-tuvlj.ijc rnoje p. n. t'g. podpir.itclji-, da m luidi-m pii-zadev.il ludi z.mapP-j n.-tri-zali njili opra.iri'inm z.ili-levain s iiopcdniriii izdciki in p» enakih ceiiab. kakor latciikoli drug tV.togr.if.
OI> cni'iii ii.m.anjnin p. n. vv- dili-taulniu, da imam \ zalogi fi.togiafi-ke pios.-e (Trorkenj-latti-n po ziricrriih ren.ili.
V fiurifi, L'O. junija /S.W.
AlltOll   Nl'lllllitlZ [                                           la-lnik fologr. aid. „!¦:. Nigi'l".
Kaiser-Jiiuilaums-Kircheiiuau-Lose a 1 fl.
Glawni dobitek
I frebanji
|e ze v ceirfek
goldinarjev
vretlon. Sreike so na prnrf.ij v (iorici v v.scfi metijaltiicah.
30.00Q
Vse stroje za kmetijgtvo
vlnske stiskalnlco vsch vr«t, Peronosporne ifcropllnice slifino Vermorelu, fiisfilnice za iito, trijeri, stroji za robkanje koruze, mlatilnice, stiskalnice za snno, orodja za klelarstvo, vinske cewi, vinske sesalke, oraia in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini za iito, prodaja pa zelo znizanih cenah pod zagotovi-lom in na poskus
Ign. Heller, Dunaj
II/2, Praterstrasse Np. 49.
Obsirne kataloge gratis in fraoko. Razprotlajalci se iscejo
Posebno svarimo pred ponartyalei.


IA%,
^uv.
Elizir iz dine in zsleza
Cristofoletti.
Ta 2elodCnt elizir je edino zdravilno sredstvo te vrste, ki zopet podeli tek in okrepca 2eIodee. Okusa je prav prijetnega; v njem sta kina in zelezo v stalni obliki. Mnozi krvna telesca in premagt* anemijo. — Prodaja se po 60 kr. steklenica. — Neobhodno za sibke ijutli in tiste, kt so na poti ozdravljenja.                                      3
Ivan Cej
trgovec z ogljent
via del Gorno it, 18 v Gorici
priporoia
srojo bogato zalogo sladkcga ogUa. ka-
,,, - -.--* v r- — — •¦•«•»» 1 *•"> prodaja ponaJnJJjl ceniin dostaylja
fwng! Iwi   nrr,lerl' Kemuste^- »»- I na doitt P<» BaroMiu. Ne boji se tekmovanja a. 240 versch. Qual. und 2000 versch. J od nijedne strani.                                                    J
ITartin Poireraj   |
v Gorici TRAVNIK v Gorki              '            K
Edina najvei'j.1 slovensfca z.doKii blas:a za obleke lor i/+'o!ovlj. nib o dobi novo bla^o za \*ak stan. po.-olmo ^n Ca„i. dubovsimo.
rroduja bla^o ludi na drobno in liiko po nizki ceiii. da sine \*:\Ut:a vn dajalnieo. I'kupi se od SO kr. do !) jrld. ru. Platneno bla^o od '/."» kr. do  1 (.'Id.
Dobi s-e v tej zaloiri ludi \>ake Itnte olilt-k po 5-Iedei"em ceiiiku:
L"lue povrline Miknjo ,f'()VTJii!kit
Letne uavadne obleke.....
Salonske  obleke.......
?,ako iibleke.........
.po
do -2
tr>.
...........is.
Mate..................      t.S()   .   !.-,.  -    .     ,      .
.^                       Obleke za binnaiu'c...........,     4-.—   ,   Ifi. -    ,     ,      »
»                        Za dpfkc.................     i.fii)   ,   t(5.       ,     „
fU                  Ako bi vfasih obleka ne dobila izpilovljena, ss   lo izgotovi nemudomt:
Ljl     gfe'- odjemnike, da se na zablevn poAlje xztnx* za vsaki stan. poittiitie pronto ua don
O G L A S!
Podpisanca si usojata naznatiiti slavnemu obeinstvti v Gorici hi na de^Ii, da sta odpria v ulici Luigia v Gorici popolnoma novo
deialnico v 2elezu in kovinah.
Priporocevajc se najtopieje vsakteremu, Id bi imel polrebo v tej slroki dela, naj se na nju obrne, obljubujeta izvrgiti kalerokolt naroCbo hitro, tofino in po ugodni ceni.
fMILO
Pravo samo z (joronjim oliskom, Pred ponarejenim se svaru
*                                                            »
*   Slovene!!  Spouiinjajte se o vsaki *
*   priliki Solske deee v „Sloginih* zavodih. J
Gostilna Antona Vodopivca
v Trsfcu
ulica Solitario St. 12
priporoi'a se rojakom  iz Goriske   in drugiin Slovencem \ Trslu, kajti v istt-j   se  toCijo   le   prlStna
vlpavska  6rna In bela vlna Iz prva&ke obfiine in s Krasa.
PriporoCa se posebno blovenceni,  ki pridejo
po opiavkih v Trst.
Kuhinja praw dobrs in po ctiti.
Mlekarija M. Wasmeyr v Jivolijy (Baronovsie     Mm dollna) pri Gorki,
priporota
dnevoma svete zdravilno In za
dojence prlrejeno mleko. Dohlvit hv v prodiiji'liiU'f ji'Htvlii pri
Ivanu Janeseh-u
«.r.j J'. Alpi \- C.J
v Vrlni ulici (via (Jiardino).
rzzPo sdravnikih prlporo-r.no rz=
Izvrslrif c. kr, i/kj. pri v.
Ikropilnico protl pcronospori infcenirja 2;iviea,
Gorica, 20- maja .
Mihacl Cnlot in Ivan Princig.
rfVW»^tf«Ki«    ki,t'''	'•,nile '	i;, o»t, tllk,,
0T                             U|,ni rejo	rl ii'd.	».lk„ pr..
viiul.tr po do-n'iiujili t	.  zIm.Ij izkiK <•	*'
2ivic i dru2b. v	Trslu.	
t.'i-nikc odpo.Ailjajo ill z.ditewiiiji flMllkll Na vt.i- v. kr. poiliic uradc pnii-Ijlljo   pOpo!iM> skl'0|ltllll«'l> fl'HIlkOi proti po>zctJn 10 Kid. Izdeliijcjo ludi .,lniji> Zil pi.i^i'ilj' /. »\cplolii, lirpii-.|ailo di'lilj<M>  !•'! !-kalniiv itd		
7/,i i/delek 1110(5110 in zdrnvo
doma&e pijafie
pottehiie  snovi posilja brez  sladkorja  za
dva goldinarja,
kar povsem zado.sca za 150 litrov,
lekarna Hartmann
Steckborn                  Kostanz
(Svicn)                              (Hiulen.)
IzreSno svarino  pred  ponarejemi  iz-
delki.
Spric":al:i  gratis in lrmiko na razjjola^i). I'roilaja pnvsod dovuljcna.  — Vulczaio^a za Avstrijo: Ickarnar C. Brady
Kromeriz (Moravsko).
Za trgovce >n kroinjarja!
Najlmljii' in n.ij-ccticj^.' knpuViiliM'f j.x \'si! vrsti-: mozko in /c»iske imtfuvire, Jfiiffrji-vo pi-nlo, rolu*i* ild. v tovar-ni-.ki ziildjri
Jos. Mandi, Dunaj
1. Scb»erts!a«si- \\ (bei Wipidintrerstras^e t«.)
Kti)totKnixa   rnzpi>-
.iUjofi'v p> ieUznki
hi  j»osti na   vse
strtini.