Dežela mora izplačati prispevek za obnovo Butkovičev domačij
Po tesni končnici Breg boljši od Bora Radenske
Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si
Primorski
¿a numrijt: 0031641 32« $42
ntfSfn Stoqgniiritiifl)
lfS*J cnOfcfilliaqjiir-
dnevnik
NEDELJA, 18. NOVEMBRA 2012
št. 272 (20.595) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Ne bi veljalo mladim prisluhniti?
Ivan Zerjal
»Če bi vi poslušali naš glas, bolje bi bilo za vse nas«: to je napis na transparentu, ki je prekrival steno ene od učilnic tržaškega tehniškega zavoda Žige Zoisa, kjer so se dijaki v četrtek odločili za t.i. »soupravo«, v okviru katere so v prejšnjih dneh skupaj s profesorji poglabljali vprašanja o zakonskih predlogih o stabilnosti javnih financ in šolski avtonomiji ter o položaju slovenskega šolstva v Italiji.
»Souprava« utegne v prihajajočem tednu zaživeti tudi na kaki drugi šoli, prav tako pa bi se nekateri lahko odločili za kako ostrejšo obliko protesta proti varčevalni politiki, ki prizadene tudi šolstvo. Nič novega, boste rekli, saj se podobne pobude ponavljajo vsako jesen. Tudi sam sem z določeno mero skepse spremljal sredino manifestacijo po tržaških ulicah, prav tako sem tudi sam imel petnajst let in sem večkrat stopil na ulico, čeprav sploh nisem bil goreč zagovornik zasedb, stavk in manifestacij (prej nasprotno), zato vem, da so slednje mešanica marsičesa, od idealizma in iskanja pustolovščine pa do enostavne želje, da izgubiš nekaj ur ali dni pouka.
Vendar bi se po drugi strani veljalo zamisliti ob omenjenem napisu na transparentu v učilnici zavoda Zois. Sam vidim v njem zaskrbljenost ob politiki, ki cilj zasleduje ne glede na možnost, da cele kategorije utegnejo ostati odrezane od blagostanja, pravic in samega upanja v boljšo prihodnost. Pri tem pa ne posluša nikogar, še najmanj mladih, ki v življenje stopajo z veliko manj gotovosti in zaupanja kot njihovi starši. Morda bi bil čas, da bi se v dobi, ko prevladuje neko stalno govorjenje (bolje rečeno besedičenje), ustavili in jim prisluhnili.
Tirolski večer
i Denuom \ oval o m
PETEK, 23. novembra, ol» 20, uri
bližnji vzhod - Izraelci in Palestinci nadaljujejo napade
Izrael pripravljen na invazijo
GAZA - Izraelci so včeraj nadaljevali z obstreljevanjem območja Gaze; v napadu so med drugim zadeli in uničili sedež Hamasove vlade. Mirovali niso niti Palestinci, saj je izraelski protiraketni sistem tik pred Tel Avivom v zraku uničil raketo. Izraelska vojska je tudi zaprla glavne ceste okrog Gaze in razglasila vojaško območje, kar je po oceni opazovalcev znak, da Izrael izgublja potrpljenje s palestinskim ra-ketiranjem in da se država najverjetneje pripravlja na prvo kopensko ofenzivo po letu 2008. Izrael so k prekinitvi ognja včeraj pozvali Egipt, Turčija, Afganistan, Tunizija in Iran. Ameriški predsednik Barack Obama pa je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Neta-njahujem poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe.
Na 27. strani
ssg - Ob 110-letnici Dramatičnega društva
Slovesnost ob harfah in Černigojevih lesorezih
TRST - Petek je bil v Kulturnem do- ob glasbeni spremljavi harf in odprtju raz-mu prazničen: ob prvi premieri so prosla- stave Černigojevih restavriranih lesorezov.
vili tudi 110-letnico Dramatičnega društva
Na 3. strani
varčevanje
Protesti v Sloveniji in Italiji
LJUBLJANA, RIM - Kongresni trg v Ljubljani so včeraj za dobri dve uri preplavili demonstranti, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom, ki poslabšujejo kakovost življenja prebivalstva, od vlade pa zahtevajo, naj ne ruši socialne države. Demonstracij se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 30.000 ljudi, minile pa so brez incidentov.
Italijanski učenci, dijaki in študenti pa so se včeraj v znamenje protesta proti varčevanju v izobraževanju odpravili na ulice več italijanskih mest. Med drugim so izpostavili dejstvo, da so se šolnine na italijanskih univerzah v zadnjih desetih letih zvišale za 75 odstotkov.
Na 2. in 27. strani
gorica
Kriza Zadruge
Goriška
Mohorjeva
GORICA - Zadruga Goriška Mohorjeva, ki izdaja tednik Novi glas, otroški mesečnik Pastirček, vsakoletni Koledar in knjige, je zašla v težko finančno stanje. Iz uprave zadruge so sporočili, da so spričo krize še bolj smotrno uredili porabo denarja in skušali dodatno znižati stroške. Stroga pravila, ki zadevajo upravljanje zadrug, ne dopuščajo večletnih izgub, kar lahko privede do na-četja družbene glavnice. Največji problem pa je v tem, da z dežele letos niso še prejeli finančnih sredstev, kot tudi še vedno ne vedo, kolikšen bo njihov znesek. Upravni odbor zadruge je zato sklenil, da sproži postopek, ki bo časnikarjem in uslužbencem znižal število delovnih ur ter zmanjšal število strani tednika. Člani izvršnega odbora SSO so zagotovili, da bodo preverili, ali so še kakšna razpoložljiva sredstva, zato da bi takšno stanje ublažili.
Na 18. strani
Finančna straža odkrila mednarodno goljufijo
Na 4. strani
Predstavitev zbornika o aleksandrinkah
Na 5. strani
Kako se soočati
I« ••	•	v • v •
z divjimi prašiči
Na 5. strani
V Gorici spet odprli Tržaško cesto
Na 17. strani
Goriška leva sredina cilja na 8000 volivcev
Na 19. strani

Poštenost in transparentnost
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino
NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853
S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama
>
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
5E.ŽA.NA - Ctltl rta Palifti A3 Tel: +3B6 5 7300 800
i itn r s
lotlpn vutilvi, rwfiti ■ hrno-u i IkiYUul
PILATES
| ■.■ IJ. J i p; d I p-d F [lik.p ld(L'b trtimikUMf
SAVINJA
SOI ARIJ MASAŽI
P\ltl
- j	. [ h 3S6 41 4J3
■ T- .J-i, K'aikaulua 6i, Setan*
PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop.	€ 598,00 - dvop.
Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. ffAO/ vzmeti € 476,00 - dvop.	€119,00-enop. € 238,00 - dvop.
Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. "JV /0	€ 249,00 - enop. € 498,00 - dvop.
Ležišče € 698,00 - enop. CA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0	€ 349,00 - enop. € 698,00 - dvop.
Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0	€ 49,00
™ €1.590,00 -50%	€ 790,00
Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 . 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30	
2
Nedelja, 18. novembra 2012
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Včeraj 30 tisoč demonstrantov v Ljubljani
V obrambo socialne države
LJUBLJANA - Kongresni trg v Ljubljani so včeraj za dobri dve uri preplavili demonstranti, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom, ki poslabšujejo kakovost življenja prebivalstva, od vlade pa zahtevajo, naj ne ruši socialne države. Demonstracij se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 30.000 ljudi, minile pa so brez incidentov.
Demonstracije, ki so potekale v okviru vseevropskih demonstracij, so organizirale tri sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost), Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Po dogodku so organizatorji demonstracije ocenili kot uspešne.
Sindikati opozorili na brezposelne in na rušenje socialne države
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da krize niso povzročile štipendije in plače, temveč pohlepni kapital in pogoltnost po dobičkih. Dejal je, da je treba dati zelo jasno in odločno sporočilo, "da živimo v 21. stoletju in da delavci niso blago". Od vlade zahtevajo, naj se upre neoliberalnim konceptom, virusu, ki razsaja v Evropi. "Uprimo se vsem, ki uničujejo socialno državo," je dejal Semolič.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je opozoril, da je v državi brez dela vsak dan več ljudi. Če je rezanje socialne države, uničevanje javnih storitev, zniževanje plač in odpuščanje vse, kar je vlada sposobna storiti, če nima pozitivnega programa, za katerega bi pridobila soglasje večine, Štrukelj predsedniku vlade Janezu Janši sporoča, da je ta trenutek pravi za to, da si poišče delo, ki ga zmore in ki ne bo škodilo drugim. Povedal je tudi, da bodo delovna mesta branili tudi z generalno stavko, če bo to treba.
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar od vlade zahteva, naj neha groziti in poniževati ter zlorabljati oblast. "Ne dovolimo, da jemljejo nam, ki krize nismo povzročili, da nas ščuvajo enega proti drugemu in da zmanjšujejo naše pravice," je poudaril.
Na težak položaj opozorili tudi upokojenci in mladi
Tudi predsednica zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak meni, da se sedanji politiki niso naučili ničesar drugega iz zgodovine kot to, da morajo prebivalce skregati med seboj, če hočejo vladati v imenu kapitala. Demonstracije so po njeni oceni pokazale, da znamo stopiti skupaj. "Ne dovolimo, da nas še naprej delijo na leve in desne, verne in neverne, pametne in neumne, komuniste in liberalce, Slovence in Neslovence," je pozvala.
Na svoj položaj so opozorili tudi mladi. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je poudaril, da protestirajo proti ukrepom, ki poslabšujejo položaj mladih, proti uničenju javnega kakovostnega visokega šolstva ter proti komercializaciji in privatizaciji izobraževanja. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš pa je dejal, da so dijaki prelahka tarča napadov z visokih položajev. "Kruljenje naših želodcev postaja preglasno. Poslušajte nas zdaj, jutri bo kruljenje tako močno, da ne boste mogli spati," je opozoril. Vizjak: V vladi demonstracije jemljejo kot opozorilo
Iz vladne ekipe se je na demonstracije proti vladnim varčevalnim ukrepom odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. V izjavi za STA je dejal, da demonstracije jemljejo kot opozorilo, kot stališča zlasti sindikatov v zvezi z dogajanjem v Sloveniji in drugje. A demonstracije po njegovih besedah niso dovolj za rešitev. Pot k rešitvi sta pogovor in dogovor, meni minister.
Ob tem je Vizjak poudaril, da ne glede na demonstracije prisega na socialni dialog. Zatrdil je, da bo dialog v zvezi s pokojninsko reformo in reformo trga dela še naprej vodil v maksimalni možni meri iskanja dogovora in soglasja. Vizjak ne verjame, da je vlada spre-
jemala kakršne koli odločitve brez poskusa dogovora. A če soglasja ni, vlada po njegovih besedah za to ne more prevzeti odgovornosti, temveč mora ne glede na to ukrepati.
Med demonstranti tudi nekateri politiki opozicijskih strank
Demonstracij so se udeležili tudi nekateri politiki opozicijskih strank. Predsednik SD Igor Lukšič je za STA po-
jasnil, da demonstrira proti usmeritvi, ki jo imata vlada in tudi EU. Po njegovem mnenju Slovenije ni moč spraviti v nov zagon le z varčevanjem, brez podpore slovenskim podjetjem. Kot ocenjuje, vlada nima politike novih delovnih mest in industrijske politike, zato "je nemogoče, da bi samo z varčevalnimi ukrepi dosegla rezultate, ki si jih želi".
Med demonstranti je bilo opaziti tudi predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica in vodjo poslanske skupine te stranke Janija Moderndorferja, ki izjav za medije nista dajala. Poslanka PS Janja Klasinc pa je podobno kot Luk-šič dejala, da protestira ne le proti reševanju krize v Sloveniji, temveč tudi v dobršnem delu Evrope.
Dogodek minil mirno
Demonstracije so minile mirno, brez incidentov. Policisti so morali ukrepati le na Prešernovem trgu zaradi prižiga bakle. Sicer pa je pri varovanju včerajšnjih demonstracij sodelovalo 400 policistov. Demonstranti so sicer kmalu po zaključku uradnega dela dogodka zapustili prizorišče.
Anja Gorenc in Sonja Poznič Cvetko
(STA)
književnost
Tudi Benetke počastile Borisa Pahorja
99-letni Boris Pahor
kroma
BENETKE - Beneška univerza Ca Foscari je včeraj izročila tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju svojo nagrado »osella« -spominski kovanec iz časa beneške republike Serenissime. Z nagrado so želeli počastiti njegovo literarno delo in vlogo, ki jo Pahor ima v književnosti 20. stoletja. Srečanje s tržaškim pisateljem je priredilo vsedržavno združenje bralk v sodelovanju z beneško univerzo.
koper - Jutri v pretorski palači
S posvetom o narodnih manjšinah v novi Evropi start čezmejnega projekta LEX v režiji SKGZ in UI
KOPER - Jutri od 10. ure dalje bo v sejni dvorani Mestne občine Koper, potekal posvet z naslovom Narodne manjšine v novi Evropi. Dogodek je nastal v sklopu standardnega projekta LEX - Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Italiji in Sloveniji, ki ga sofinancira Program čez-mejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 in katerega je Vodilni partner Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Na ponedeljkovem dogodku, ki je nastall v režiji Italijanske unije, bodo nastopili številni gosti in predavatelji. Otvoritveni poseg so organizatorji zaupali Gian Antoniu Stelli, znanemu italijanskemu pisatelju in novinarju dnevnika Il Corriere della sera.
V dopoldanskem času se bo študijskega posveta udeležil podsekretar iz Ministrstva za zunanje zadeve Republike Italije, Staffan de Mistura, poleg njega državni sekretar na Ministrstvu za Slovence po svetu Republike Slovenije, Matjaž Longar ter številni drugi ugledni gostje. Dopoldanski del posveta bo vodil Stefano Lusa, na njem pa bodo poleg Stelle govorili še Maurizio Tremul (Italijanska unija), Rudi Pavšič (SKGZ) in Oriano Otočan (Istrska županija).
Popoldanski del bo bovodil Bojan Brezigar, z referati pa bodo nastopili Sergio Bartole Univerza v Trstu), Elvio Bac-carini (UNiverza na Reki), Sonja N. Lu-kanovič (INV Ljubljana), Giorgio Co-netti (Univerza Insubria) in Mitja Žagar (INV Ljubljana)
Vodja projekta LEX (Project Manager) je Livio Semolič, ki je za naš dnevnik povedal, da je koprski posvet prvi izmed treh, ki jih ima projekt na programu. Drugi bo prihodnje leto v Benečiji, tretji pa v letu 2014 na Tržaškem. »Projekt sloni na sodelovanju slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Istri, obsega pa komparativno raziskavo o normativih, ki ščitijo manjšini in o stanju udejanjanja zaščitnih norm. Pomembno je tudi to, da bo pozornost namenjena tudi percepciji, ki jo ima širši prostor glede vloge in prisotnosti manjšin,« je povedal Semolič.
Jutrišnji posvet ima kot uvod v operativno fazo projekta bolj slovesen značaj, zato je svojo prisotnost na njem zagotovila vrsta uglednih osebnosti z italijanske in slovenske strani. Semolič poudarja pomen dejstva, da bodo prihodnje leto v delo projekta z delavnicami vključene tudi šole obeh manjšin. »Projekt LEX v obsegu 360 stopinj želi zaobjeti vse tiste elemente, ki so dragoceni za spoznavanje manjšinske stvarnosti in ovrednotenje njene vloge. Dejstvo, da delo poteka vzporedno pri obeh manj-
Livio Semolič
kroma
Staffan De Mistura
ansa
Gian Antonio Stella
kroma
šinah, omogoča zanimiv vpogled v ta kompleksen prostor, v katerem bivata in delujeta narodni skupnosti,« pravi Se-molič in pri tem poudarja, da ne gre za primerjavo, kdo ima več ali manj pravic. Cilj projekta je prispevati k ustvarjanju čim učinkovitejših razvojnih strategij. To je pomembno za manjšini, za javnost in za javne uprave in ustanove, ki se in se
bodo tudi v prihodnosti soočale z udejanjanjem zakonsko opredeljenih manjšinskih pravic.
Jutri v popoldanskem času se bo podsekretar na italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Staffan de Mistura v Balah srečal s predstavniki Italijanske unije, ob 15. uri pa bo prisoten na svečanem odprtju Castel Bemba, sedeža
Skupnosti Italijanov v Balah. Pomembnega dogodka se bodo udeležili še namestnik hrvaškega ministra za kulturo, g. Berislav Šipuš, predsednik Istrske regije, g. Ivan Nino Jakovcic, župan občine Bale, g. Edi Pastrovicchio, predsednica Skupnosti Italijanov v Balah, ga. Rosanna Berne in predsednik Ljudske univerze v Trstu, g. Silvio Delbello.
slovenci v italiji - Financiranje slovenskih organizacij
Slovenci pri DS ob zadovoljstvu oporazjajo na še odprte probleme
TRST - Ob razveseljivem dejstvu, da je proračunska komisija poslanske zbornice sprejela popravek v zakonu za stabilnost, ki določa prispevek za dejavnosti slovenskih organizacij v Italiji za leta 2013, 2014 in 2015 na osnovi približno 5,4 milijona evrov, slovenska komponenta Demokratske stranke izraža javno pohvalo poslancema Striz-zolu in Rosatu, ki sta v navezi s senatorko Blažino stalno in aktivno sledila celotnemu poteku in na najboljši način izpeljala celotno zadevo. Na koncu je sicer šlo za amandma, ki sta ga oblikovala funkcio-narka proračunske komisije in sodelavec sen. Blažine, za katerega ni bilo potrebno glasovanje v komisiji, saj je prišlo do dogovora med vlado in obema poročevalcema, Barretto (DS) in Brunetto (LS), ki sta popravek tudi uradno podpisala. Sedaj se bo pot nadaljevala v poslanski zbornici, kjer bodo zakon najverjetneje potrdili s tremi zaupnicami, kar nekako jamči, da ne bo prišlo do novih zapletov in podobno se bo skoraj gotovo zgodilo tudi v senatu.
S tem bo tudi uradno in formalno manjšini priznano, da njena organiziranost sloni na finančni osnovi preko 5 mln evrov, kar je bilo za marsikaterega sogovornika nejasno, v kolikor ni znal razlikovati razne finančne postavke, ki so vključene v finansiranje zakona št. 38. V teku naslednjega leta se bomo sicer morali potruditi, da dopolnimo tudi finansiranje člena 8 za dvojezično poslovanja javnih uprav in člena 21 za gospodarski razvoj slovenskih občin videmske pokrajine. Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da prav iz teh dveh postavk so ostajala sredstva v prejšjih letih; vsoto v višini skoraj 6 mln. evrov pa bodo skoraj v celoti črtali iz državnega proračuna. Da bi do tega ne prišlo, bi morala nemudoma poskrbeti deželna uprava, ki pa je bila v vseh teh odločilnih trenutkih ponovno popolnoma odsotna, saj ni pokazala niti najmanjšega zanimanja ne kateregakoli naprezanja, kjub dejstvu, da je ta denar prav njej namenjen. Torej tu gre za neod-
govorno brezbrižnost, saj tvegamo dokončno izgubo 6 mln. evrov, ki bi bili za javne uprave še kako dragoceni resursi v teh težkih časih.
Slovenska komponenta DS izraža tudi svojo zaskrbljenost za tekoče leto, kjer še danes niso rešena pereča finančna vprašanja naših največjih ustanov od SSG in NŠK dalje vse do manjših organizacij. Tudi pri tem je na potezi deželna uprava, ki bi morala vsaj za tekoče leto priskočiti na pomoč naši organiziranosti, če že ni poskrbela za stalno finančno dotacijo, kot bi bilo nadvse potrebno in pričakovano, saj do danes deluje le kot (slab) posrednik sredstev iz Rima do manjšine.
Za naslednje triletje pa v kolikor bodo državna finančna sredstva v celoti in upamo tudi v prvi polovici leta dodeljena našim organizacijam, se bomo lahko bolj umirjeno posvetili prepotrebnim reformam znotraj naše skupnosti. Menimo namreč , da imamo tokrat pravo priložnost, da skupaj premislimo lastno organiziranost in nastavimo našo dejavnost v smislu čimvečje učinkovitosti in kakovosti z jasnim pogledom v to, kar naša manjšina danes dejansko potrebuje in trezno analizo tega kar naša narodna skupnost v Italiji bo čez nekaj let. Temu pravimo razvojna strategija in v to bomo morali vlagati.
Slovenska komponenta DS v slogu svojega reformizma bo odigrala svojo politično vlogo v tej smeri v tvornem sodelovanju z vsemi ostalimi komponentami, ki zasledjujejo take ali podobne cilje v prid razvoja in utrjevanja naše vloge v tem vedno bolj odprtem prostoru.
Ob koncu še enkrat zahvala vsem, ki so pripomogli k pozitivni rešitvi problema finančnih sredstev od parlamentarcev DS vse do Slovenije in njenega diplomatskega predstavništva v Rimu ter seveda manjšinske civilne družbe, ki je z glasnim in odločnim protestom opozorila na dramatičnost stanja.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 18. novembra 2012
3
slovensko stalno gledališče - Prva premiera in 110-letnica Dramatičnega društva
»Moči umetniške izpovedi se ne da zatreti ali ustaviti«
TRST - »Vsaka premiera je praznik, ki dokazuje, da se moči umetniške izpovedi ne da zatreti ali ustaviti,« je množico gostov in abonentov, ki so se v petek zbrali v Kulturnem domu, nagovorila predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik. V petek pa je bil praznik celo dvojen, saj so v kulturnem hramu proslavljali prvo premiero v letošnji gledališki sezoni - na odru je zaživela drama Vinka Moderndorferja Vaje za tesnobo - in hkrati 110-letnico ustanovitve Dramatičnega društva v Trstu, prve poklicne gledališke skupine, ki je postavila temelje našemu gledališču.
Ob spremljavi nežno melodičnih keltskih harf kvinteta gojenk Glasbene matice pod mentorstvom prof. Tatjane Do-nis je umetniški svetovalec SSG Danijel Malalan pozdravil ugledne goste, med katerimi so bili slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aleksander Zorn, generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel, senatorka Tamara Blažina, predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, tržaška podžupanja Fabiana Martini, dolinska županja Fulvia Premolin, repentabrski župan Marko Pisani ter predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič.
Lapornikova je uvodoma poudarila, da jim sedanji negotovi časi ne jemljejo volje do dela, kljub temu, da vodijo v odrekanje in siromašenje ponudbe. Sicer pa je vsakodnevno soočanje z vse skromnejšimi prispevki postalo skorajda neu-resničljiv maraton. »Danes ste tu v znak podpore gledališču in našemu delu, ki postaja prava vaja za tesnobo. Gledališče nam kaže kanček svetlobe v tej sodobni tesnobi in vabi, da jo skupaj presežemo in o njej spregovorimo.«
Želimo, da bi se Slovenci, tam kjer živijo, počutili dobro in domače ter v prijateljskih odnosih z večinskim prebivalstvom, je v imenu slovenske vlade voščila ministrica Novakova. »Žalosni smo, ko slišimo, da se srečujete s finančnimi problemi in da, tako kot drama, ki ste jo izbrali za uvod v sezono, čutite tesnobo.« SSG-ju je hkrati voščila, da bi uspelo prebroditi krizo, kajti gledališče je kulturna ustanova v oporo slovenstvu, ki opravlja pomembno povezovalno vlogo. »Čim manj tesnobe, pa tudi veliko gledalcev iz Slovenije, da bo gledališče še mesto srečevanja, kulturne obogatitve in gojenja medsebojnih odnosov.«
Da je slovensko gledališče za naše mesto pravi biser, je ponosno povedala podžupanja Martinijeva. Temu skupnemu biseru, je voščila, da bi še vedno predstavljal prostor, kjer si naši dve osrednji skupnosti prisluhneta, se pogovarjata in skupaj ustvarjata. »Naložba v kulturo je pomembna in tačas velja za pogumen izziv. Vendar vsi vi dokazujete, da verjamete vanj, v prostor torej, kjer se močno izraža
več fotografij na www.primorski.eu
Petkovega praznovanja se je udeležilo več uglednih gostov, ki so si v pritličnih prostorih lahko ogledali razstavo restavriranih lesorezov Avgusta Černigoja. Za glasbeno kuliso so poskrbele mlade harfistke Glasbene matice
prispevki
Novelli tožil Dom
ČEDAD - Deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Novelli se je po poročanju dnevnika Mes-saggero Veneto v četrtek podal k če-dajskim orožnikom in vložil tožbo proti slovenskemu kulturnemu in verskemu listu Dom ter njegovemu odgovornemu uredniku Marinu Qualizzi. Vzrok za tožbo naj bi bilo poročanje 15-dnevnika, ki ga v Benečiji izdaja zadruga Most.
Deželni svetnik, ki sedi tudi v čedajskem občinskem svetu, je prepričan, da je članek, ki je izšel 31. oktobra, žaljiv in obrekovalen. V njem je anonimen avtor obžaloval, da je Montijeva vlada krčila sredstva, namenjena gospodarskemu razvoju videmskih občin, v katerih živijo tudi Slovenci. Za 31% rez pa naj bi bil kriv tudi Novelli, ki se že več let »bori proti državnemu financiranju slovenske manjšine«.
Desnosredinski svetnik zavrača obtožbe in zatrjuje, da mu je usoda dolin pri srcu in da si prizadeva za ovrednotenje njihove kulturne in jezikovne raznolikosti ... »kar je nekaj drugega kot enačenje vseh prebivalcev s slovensko narodno in jezikovno manjšino«.
BARICH
di Mariano Kerpan & Figli Sne
ul. Gambini 55/b - 34141 Trst TS Tel. 040395090 - Fax 040943771 info@barichascensori.it www.barichascensori.it
slovenska identiteta,«je pozdravila tudi pokrajinska prva dama Bassa Poropat. Državni sekretar Zorn pa je na koncu dodal, da je naše gledališče izjemno kakovostno in zakoreninjeno v slovenskem prostoru. »Obljubim, da bomo naredili vse, da ne bi vi prekinili delovanja. Mi vas podpiramo.«
V dvorani so gledalce nato pričaka-
le Vaje za tesnobo, v pritličju pa so si po predstavi lahko ogledali še razstavo obnovljenih lesenih intarzij Avgusta Černigoja iz leta 1964, ki so doslej krasile stene male dvorane Kulturnega doma. Potreben restavratorski poseg je omogočila družba KB 1909, delo pa je opravil mojster Edoar-do Pirusel. (sas)
Dvižne ploščadi
Servis in popravila
Klicni center 24 ur na dan
MOŽNOST ODBITKA IRPEF 50% ZNIŽANA STOPNJA DDV (4%)
/	TRST	Nedelja, 18. novembra 2012	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
finančna straža - Z operacijo Čisto dizelsko gorivo odkrili mednarodno goljufijo
Gorivo uradno šlo v Srbijo, dejansko pa v Slovenijo
S tem vpleteni niso plačali trošarin v višini 2,6 milijona evrov -14 preiskovanih, za zapahi slovenski državljan
Gorivo je formalno potovalo v Srbijo, v resnici pa se je ustavilo v Sloveniji, se pravi znotraj meja Evropske unije in ni bilo treba plačati trošarin. Tako je mednarodni združbi uspelo zadržati in prodati na ozemlju EU kakih 3,2 milijona litrov dizelskega goriva, ki je bilo uradno namenjeno v Srbijo ter se pri tem izogniti plačilu 2,6 milijona evrov trošarin. Donosen posel pa se je po dveletni preiskavi končal po zaslugi tržaškega pokrajinskega poveljstva finančne straže in tržaškega urada italijanske carinske uprave, ki sta v sodelovanju s slovenskimi organi ter organi drugih držav prišla na sled združbi.
Rezultate operacije, poimenovane Čisto dizelsko gorivo (Gasolio pu-lito), so včeraj dopoldne na sedežu pokrajinskega poveljstva finančne straže orisali pokrajinski poveljnik general Pier Luigi Mancuso, načelnik oddelka davčne policije polkovnik Claudio Bo-lognese, načelnik skupine za varstvo prihodkov podpolkovnik Piergiorgio Samaja in direktor tržaškega carinskega urada Antonio Di Noto s sodelavci. Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma, ko se je v okviru redne izmenjave informacij med slovensko in italijansko carinsko upravo porodil sum, da v zvezi z nekaterimi žigi carine na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu Obrežje nekaj ni v redu oz. da so žigi ponarejeni.
Stekla je preiskava, ki jo je v Italiji vodil namestnik tožilca Federico Frezza in na podlagi katere so odkrili, da je v obdobju 2009-2010 prišlo kar do 103 lažnih prehodov meje. Dizelsko gorivo so s cisternami, ki so jih vozili povečini slovenski državljani, dejansko odvažali iz enega od štirih skladišč v Furlaniji Julijski krajini (za katero skladišče gre, preiskovalci niso hoteli povedati, vsekakor se dve skladišči nahajata na ozemlju tržaške pokrajine, eno je v Viscu, eno pa v Pordenonu), do Obrežja pa ni nikoli prišlo, saj je »poniknilo« prej oz. so ga dovažali v na črno urejeno skladišče na slovenskem ozemlju, čeprav so ponarejeni dokumenti in žigi »dokazovali«, da je šlo v Srbijo. S tem se je združba, ki jo je vodil srbski državljan s stalnim bivališčem v Avstriji, izognila plačevanju trošarin:
Rezultate operacije Čisto dizelsko gorivo so orisali na tiskovni konferenci na sedežu pokrajinskega poveljstva finančne straže
kroma
po veljavni zakonodaji namreč za gorivo, ki potuje v državo, ki ni članica EU - kar je ravno primer Srbije - ni potrebno plačati trošarin, medtem ko jih je nasprotno za gorivo, ki ostane in se koristi na ozemlju EU, potrebno plačati.
Finančni stražniki so v okviru preiskave prestrezali telefonske pogovore, opravljali hišne preiskave, za pomoč so se obrnili na organe drugih držav, cisternam so tudi sledili s pomočjo satelita in na koncu prišli na sled združbi, ki je uporabljala kar šestnajst podjetij, večina katerih je bila ustanovljena ad hoc ravno za ta donosen, čeprav nezakonit posel: šest podjetij se je nahajalo v Italiji, točneje v FJK in Venetu, eno je bilo v Avstriji, tri v Sloveniji, štiri v Srbiji in dve celo v Združenih državah Amerike (v zvezni državi Delaware), ki se jih je združba posluževala za plačevanje na tekoča računa na Madžarskem. Preiskovanih oseb je štirinajst, proti trem so izdali evropski zaporni nalog, doslej pa se je kot edini za zapahi znašel 30-letni slovenski državljan. Preiskava, je bilo rečeno na tiskovni konferenci, se nadaljuje. (iž)
občina trst - Za najmlajše in njihove starše
Ob mednarodnem dnevu pravic otrok niz dogodkov
Tržaška občinska uprava bo 20. november, mednarodni dan pravic otrok in najstnikov, počastila z nizom dogodkov, namenjenih svojim najmlajšim občanom in njihovim staršem. Spored so včeraj predstavili občinska odbornica Antonella Grim, ravnateljica mestnih knjižnic Bianca Cude-ri in predstavniki številnih sodelujočih organizacij.
Dogodke povezuje ista vezna nit: širiti vedenje o pravicah otrok in najstnikov, postaviti mlade in najmlajše v središče mestnega dogajanja. Enotedenski niz sovpada s 23. obletnico podpisa konvencije o otrokovih pravicah, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 20. novembra 1989; konvencija je formalizirala prepričanje, da imajo tudi otroci svoje pravice.
Med res številnimi dogodki velja omeniti vsaj odprtje razstave »Io, io ... e gli
«1
Antonella Grim
kroma
altri?«, na kateri sodeluje več priznanih ilustratorjev in avtorjev (jutri ob 16.30 v knjižnici Quarantotti Gambini). V torek ob 17. uri bodo v knjigarni Lovat gostili gledališko skupino La Fa Bu', ki bo otroke popeljala v pravljični svet, 23. novembra bo v Narodnem domu (ob 16. uri) seminar o vlogi, ki jo branje odigrava v otrokovem razvoju.
Lekarna v Devinu?
Kaže, da bo devinsko-nabrežinska občina leta 2014 le dočakala novo lekarno: slednjo naj bi po dolgih birokratskih postopkih odprli v Devinu. Kakor je v pismu občini pojasnil generalni zdravstveni direktor FJK Gianni Cortiula, se mora za lokacijo nove lekarne odločiti občinska uprava. Zataknilo pa se je s prejšnjo upravo, ki je postregla kar s šestimi možnimi kraji, in sicer Devinom, Mavhinjami, Medjo vasjo, Štivanom, Ribiškim naseljem in Križem. Cortiula je pojasnil, da v kolikor izbira lokacije ni bila enotna, je prošnja propadla. Sedanja občinska uprava z županom Kukanjo na čelu bo torej za sedež nove lekarne izbrala samo Devin. Ker mrežo/seznam lekarn preverjajo vsaki dve leti, bo nov objekt zagledal luč leta 2014.
Nad 1000 oseb na seznamih za primarne volitve
Na volilnih seznamih za primarne volitve leve sredine so včeraj prešteli nad 1000 vpisanih. Kakor sporočajo s koordinacije za primarne volitve, je v Trstu med ulicama Dante in Genova gazebo, ki bo deloval kot volilni urad do volitev, ki bodo v nedeljo, 25. novembra. Tu bodo volivci izvedeli marsikaj koristnega o kandidatih in njihovih programih ter se vključili v seznam. Kdor bi namreč želel glasovati na primarnih volitvah, se mora vključiti v ta seznam: to lahko stori po spletu na strani www.primarieitaliabe-necomune.it ali pa na strankarskih sedežih in v omenjenem gazebu. Ob vpisu bo moral vsak odšteti prispevek v višini dveh evrov, takrat bo prejel glasovnico. Več informacij je na voljo na zgoraj zabeleženem spletnem naslovu oz. na tel 040/366833.
Bersanijevi pristaši
Samo teden dni nas ločuje od primarnih volitev v levi sredini in dosedanjim kandidatom se pridružuje vse več pristašev. Med Bersanijevimi smo zabeležili tudi nekaj uglednih imen, in sicer Fulvia Came-rinija, Miloša Budina, Mojco Šiškovič, Ser-gia Bartoleja, Peppeja Dell'Acquo in Pina Rovereda.
Razpis za dve delovni mesti
V pokrajinskem centru za zaposlovanje (Scala dei capucini 1) bodo danes in jutri (9.15-12.45) zbirali prijave na razpis za tehnika kat. B v zdravstvenem sektorju. Interesenti morajo imeti opravljen šoloobvezni študij, vozniško dovoljenje (B) in izkušnje v skladiščenju; pogodba bo za nedoločen čas.
Do 30. novembra pa se je mogoče prijaviti na razpis za terminsko delo delavca-vrtnarja. Razpis je namenjen delavcem v dopolnilni blagajni.
trg sv. antona - Včeraj odprtje božičnega sejma
Do prihodnje nedelje na voljo
dobrote in izdelki iz Francije
Preko osemdeset vrst sirov, vina, šampanjec in ostrige, pa tudi znamenite provansalske dišave (predvsem sivka) in pariški modni artikli: vse to si je mogoče do prihodnje nedelje, 25. novembra, ogledati in seveda kupiti pri dvajsetih ličnih lesenih hišicah na območju Trga sv. Antona, kjer so včeraj popoldne odprli prvi francoski božični sejem, ki ga prireja zadruga Jocaba in pri katerem sodeluje okoli štirideset francoskih potujočih trgovcev.
Do prihodnje nedelje bo vsak dan med 10. uro in 19.30 na voljo pester izbor francoskih kulinaričnih dobrot: ob že omenjenih sirih in vinih so namreč na voljo tudi medenjaki, čokoladni bomboni, kolači ter najrazličnejši piškoti in mesni izdelki. Poseben prostor je namenjen pokušnji ostrig, šampanjca in tipičnih alzaških toplih jedi, poleg tega pa obiskovalci lahko kupijo tudi znamenita mila in dišave iz Pro-vanse in z Azurne obale, modne darilne artikle iz Pariza in druge ročno izdelane predmete.
Obiskovalci imajo na voljo tudi številne vrste francoskih sirov
kroma
nesreča - Predsinočnjim v Ul. Ginnastica
Mlad voznik izsilil prednost Na srečo le škoda na vozilih
Šest poškodovanih vozil, a k sreči brez ranjencev: to je posledica predsinočnje nesreče na križišču med ulicama Ginnastica in Timeus, ki jo je povzročil mladi voznik avtomobila znamke ford fiesta. Slednji je na križišču izsilil prednost in trčil v avto znamke renault clio, ki ga je upravljalo dekle, zatem je izgubil nadzor nad vozilom in trčil še v štiri parkirane avtomobile. Na prizorišče so prišli pripadniki letečega oddelka tržaške kve-sture, katerim je mladenič priznal svojo odgovornost in se pogodil z ostalimi vozniki.
Koledar policije 2013: čas za naročilo do torka
Do torka je mogoče naročiti koledar policije za leto 2013, katerega izkupiček bo tokrat namenjen Unicefovemu projektu za šole v Tanzaniji. Naročila sprejemajo v uradu za stike z javnostjo na kvesturi v ponedeljek in torek od 9. do 12. ure (telefon 0403790502), kjer bo treba prikazati potrdilo o plačanem znesku na poštni tekoči račun št. 745000. Stenska verzija stane osem evrov, namizna pa šest evrov.
Tudi kvestura za pravice otrok in mladostnikov
Tudi tržaška kvestura sodeluje pri pobudah ob dnevu pravic otrok in mladostnikov. Tako bo v torek ob 17. uri na kvesturi delavnica z branjem zgodb in izdelovanjem predmetov z odpadnim materialom v organizaciji socialne zadruge Querciambiente.
Policija na šoli Dante o varni uporabi interneta
V četrtek bo na italijanski nižji srednji šoli Dante Alighieri tretje srečanje v okviru projekta Dobro je vedeti, ki je posvečen ozaveščanju za varno in odgovorno uporabo spleta in novih tehnologij. O tem bodo dijakom in profesorjem govorili pripadniki policije.
/
TRST
Nedelja, 18. novembra 2012
5
muzej revoltella - Predstavitev dvojezičnega zbornika Po aleksandrijskih poteh
Aleksandrinke nekoč kakor tuje varuške med nami danes
Aleksandrinke in njihove usode so bile v središču pozornosti večera, ki se je v sredo odvijal v avditoriju muzeja Revoltella. Na srečanju, ki ga je organizirala Skupina/Gruppo 85, so spregovorili o dvojezičnem zborniku Po aleksandrijskih poteh, ki je izšel pri založbi Edizioni Universita di Trieste. Delo, ki sta ga uredila Patrizia Vas-cotto in Franco Pero, vsebuje prispevke, ki so bili predstavljeni leta 2008 na istoimenskem simpoziju.
V	svojih prispevkih so strokovnjaki (Marta Petricioli, Giovanni Pa-njek, Rabie Salama, Moheb Saad, Ezio Godoli, Marta Verginella, Aleksej Kalc, Katja Škrlj, Nadia Boz in Daša Koprivec) opisali ta pojav izseljevanja žensk, ki se je odvijal od srede 19. do polovice 20. stoletja. Avtorji so vzeli v pretres ekonomske, socialne, nacionalne, literarne, demografske in druge dinamike pojava, o katerem je posamezne odlomke iz književnih del prisotnim prebrala Lara Komar; za predvajanje video posnetkov je poskrbel Giordano Bianchi.
Po pozdravu Vascottove je novinar Pierluigi Sabatti predstavil vzporedni zgodovinski razvoj Trsta in Aleksandrije. Kot znano, je baron Revoltella sredi 19. stoletja sodeloval pri projektu Sueškega prekopa, ki pa je doprinesel k rasti pretovora v tržaškem pristanišču šele takrat, ko je Dunaj poskrbel tudi za infrastrukture, ki so vodile v notranjost cesarstva. V Egiptu se je zelo razvilo gojenje bombaža.
V	Aleksandrijo, kjer so možnosti gospodarskega uspeha in zaslužka bile velike, se je priseljevalo veliko Evropejcev: leta 1880 jih je tam živelo 100 tisoč. Sultan jih je privabil z nu-denjem svoboščin in možnosti za razvoj ter ohranitev lastne istovetnosti: prihajali so trgovci iz raznih sredozemskih držav, inženirji, in kasneje tudi politični emigranti: Aleksandrija je bilo kulturno zelo živahno, moderno in kozmopolitsko mesto. Od vidnih italijanskih osebnosti so tam živeli Ma-rinetti, Ungaretti, antifašistka Fausta Cialente in drugi. Urbanistični in arhitekturni preporod mesta, ki je potekal v znamenju gradenj palač eklek-tičnega sloga, je privabljal številne gradbince in arhitekte tudi iz naših krajev: dovolj je omeniti Goričana Antona Laščaka in brata Battigelli iz Trsta.
O aleksandrinkah, ki so prven-
Z leve: Pierluigi Sabatti, Patrizia Vascotto, Marta Verginella in Sabrina Morena na sredinem srečanju v muzeju Revoltella
kroma
stveno prisotne v slovenskem (goriško-vipavskem) spominu, je na večeru spregovorila zgodovinarka Marta Ver-ginella. Od srede 19.stoletja dalje so se v Egipt preseljevale ženske, kjer so v evropskih družinah nudile hišno pomoč in negovale otroke. Možnosti dobrega zaslužka v relativno kratkem času so bile vabljive. K odhodom so botrovale slabe letine pridelka in kriza male kmetijske posesti v naših krajih.
Na začetku minulega stoletja naj bi v Egiptu živelo več kot 5 tisoč slovenskih izseljencev, v veliki večini služkinj in dojilj; po prvi vojni se je ženska emigracija s Primorske zaradi opustošenega Posočja, davčnega pritiska na malo kmečko posest in nestrpnosti fašističnih oblasti še vedno usmerjala v Egipt. Emigracija je prizadela goriško družbeno tkivo. Konec 19. stoletja se na Slovenskem začenja razprava o ženskem izseljevanju v Egipt, ki se ga skuša zaustaviti: duhovščino skrbi moralno življenje izseljenk, politični in občinski upravitelji se ukvarjajo z gospodarskimi in administrativnimi posledicami tega izseljevanja. V slovenski književnosti nastopajo pogubne plati emigrantskih zgodb: odločitev za odhod pomeni tragičen razplet ženske eksistence s stig-matiziranjem »lepih Vid,« ki s svojim odhodom na tuje ogrozijo lastno moralno integriteto in uničijo družbena
in družinska ravnovesja v izvornem okolju.
Da se je sram umaknil pred ponosom pri obravnavi te ženske emigracije je bil pred nedavnim v slovenski javnosti potreben prenos poudarka iz izvorne revščine in podeželsko-sti na urbanost in svetovljanskost aleksandrink. Zanimanje zanje v slovenski družbi, pravi Verginellova, ne gre zamenjavati s širšim zanimanjem za žensko emigracijo, saj gre vzroke iskati bolj v čaru, ki ga med mlajšim slovenskim prebivalstvom ima življenje v »eksotičnem« arabskem svetu.
Kot zadnja je na srečanju spregovorila koordinatorka projekta Razseljenih Sabrina Morena, ki je primerjala zgodbe aleksandrink s tistimi, ki jih doživljajo danes ženske iz vzhodne Evrope, ko prihajajo k nam skrbet za ostarele. Usoda, ki jo doživljajo, je podobna, saj tudi one puščajo doma otroke in torej jih na zahodu, dejstvu navkljub, da pošiljajo domov denar družini, spremljajo občutki krivde. Z odhodom žensk se namreč zelo zrahljajo vezi v posameznem družbeno okolju. Za razliko od aleksandrink, ki so se v Egiptu vključevale v kozmo-politsko družbeno stvarnost, so danes vzhodno-evropske ženske pri nas »nevidne,« saj preživljajo dneve večinoma znotraj stanovanj: vsekakor se njihove razmere izboljšujejo. (mch)
DO KONCA MESECA
Taborniki zbirajo star papir
Zbirate papir, časopise, zvezke, pisma ali revije in jih še niste odvrgli v zabojnike? Prinesite star papir tabornikom Rodu modrega vala, ki ga zbirajo do konca novembra. Tudi letos so se namreč taborniki pridružili vseslovenski dobrodelni akciji Star papir za novo upanje, ki ga vodi Društvo Ekologi brez mega. Sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo starega papirja, bodo namenjena Humanitarnemu društvu Adra Slovenija, ki bo z našo pomočjo osrečila otroke iz socialno ogroženih družin. Papir zbiramo v Dolini, Saležu, Prose-ku in na Opčinah, akcijo zbiranja papirja pa bomo priredili tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoni-ku pri občinski telovadnici pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič, od 16.00 do 17.30. Za dodatne informacije pišite mail (kresny@gmail.com).
Danes solidarnost s Palestino
Tržaško združenje Salaam otroci oljke, ki si prizadeva za širjenje informacij o Palestini in nečloveških razmerah, v katerih je prisiljen živeti večji del njenega prebivalstva, vabi danes na Veliki trg: med 10. in 13. uro se bodo njegovi člani in simpatizerji zbrali pred občinsko palačo, da bi opozorili na vnovično tragedijo, ki je v teh dneh doletela palestinsko ljudstvo.
Mladi in svetovni splet: dve srečanji za starše
Prostovoljno združenje ALT prireja niz brezplačnih srečanj, namenjenih odnosom med starši in najstniki. Jutri bo v Spazio Villas (Ul. Guglielmo De Pastro-vich 5 v parku nekdanje umobolnice) govor o pasteh, ki jih mladim postavlja internet, v torek pa o potrebi po virtual-nih prijateljstvih, ki jih omogočajo blo-gi, Facebook in ostala socialna omrežja. S starši se bo pogovarjal komunikolog Francesco Sanzo, pričetek ob 17. uri.
Danes srečanje s filozofom Pier Aldom Rovattijem
Na Postaji Rogers bodo danes gostili filozofa Pier Alda Rovattija, ki je pravkar praznoval 40 let univerzitetnega poučevanja. Pričetek ob 11. uri.
Stojan Kuret bo nocoj vodil Tartinijev orkester
Konservatorij Tartini bo vstopil v novo akademsko leto s koncertom, ki ga bo dvorani Tripcovich danes izoblikoval orkester njegovih študentov. Skoraj 60-članski sestav bo vodil priznani dirigent Stojan Kuret. Na sporedu Brahms in Beethoven, pričetek ob 18. uri. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili najboljše gojence.
Ad Formandum: tečaja s kmetijskega področja
Na zavodu Ad Formandum sprejemajo prijave na tečaja splošnega kmetijstva in upravljanja kmečkih turizmov. Prvi zajema vse najvažnejše aspekte te gospodarske dejavnosti, potrdilo o uspešno končanem tečaju pa je nepogrešljiv dokument za vsakogar, ki želi koriščati razne javne prispevke. Predvidene so tudi praktične vaje na terenu in vodeni ogledi kmetij. Tečaj traja 150 ur in stane 300 evrov.
Tečaj upravljanja kmečkega turizma usposablja za vodenje kmečkih turizmov, tudi ta pa omogoča tečajnikom, ki ga uspešno zaključijo, koriščenje nekaterih deželnih subvencij. Tečaj traja 100 ur in stane 200 €.
Zainteresirani naj se čim prej zglasijo na sedežu Ad formanduma (Ul. Ginnasti-ca 72, tel. 040 566360, ts@adforman-dum.org).
nabrežina - V Kamnarski hiši srečanje na pobudo druge stalne svetniške komisije devinsko-nabrežinske občine
»Boj« proti divjim prašičem naj ne bo le stvar lovcev
Devinsko-nabrežinska občinska uprava načrtuje spremembo veljavnih predpisov - Potrebna vzpostavitev koordiniranega sodelovanja z oblastmi v sosednji Sloveniji
Škodo, ki jo povzročajo divji prašiči, se ne da preprečiti, pač pa - z določitvijo skupne strategije - vsaj omiliti: pri iskanju primernih rešitev naj sodelujejo tako lovci, kot kmetovalci in upravitelji. Tako je bilo slišati na dobro obiskanem srečanju Divji prašič: biologija, upravljanje, preprečevanje škode, ki ga je predsedstvo druge stalne svetniške komisije devinsko-na-brežinske občine v petek zvečer priredilo v Kamnarski hiši v Nabrežini s ciljem pravilnega in ažurnega informiranja javnosti o tej živalski vrsti, ki se širi po večjem delu Evrope.
Milejše zime in redukcija neobdelanih površin s posledičnim razraščanjem gozda odločilno vplivajo na to, da so se divji prašiči pojavili na območjih, kjer jih še pred nedavnim ni bilo: ne samo v naših krajih, pač pa tudi drugje po Italiji, v Franciji, Sloveniji in Nemčiji. V Berlinu, denimo, kjer živi 4 tisoč divjih prašičev, se jim oblasti skušajo zoperstavljati tudi s strogimi kaznimi: tistemu, ki ga za-
sačijo pri krmi živali, lahko naprtijo do 5 tisoč evrov globe.
Zaradi škode, ki jo pri nas v vinogradih, vrtovih in oljčnih nasadih, povzročajo ti kopitarji, je med kmetovalci veliko nelagodja in jeze. Na-brežinsko srečanje, na katerem je o na tem področju veljavni zakonodaji spregovoril predsednik omenjene komisije in član deželnega odbora za živalstvo, Maurizio Rozza, je pripomoglo k analizi težav in nudenju konkretnih posameznih rešitev. Renato Semenzato, kateremu je goriška pokrajina poverila izvedbo posegov za upravljanje s kopitarji, je spregovoril o pravilnem načinu postavitve električnega pastirja okrog obdelanih površin: na Goriškem, kjer so izvedenci nudili strokovno svetovanje za postavitev teh žic, so rezultati vidni. Na opozorilo kmetovalcev, ki so izpostavili željo in težave glede namestitve jeklene mreže kot ograje, se je devinsko-nabrežinska uprava zavzela za poenostavitev in pospešitev obstoječih
kompliciranih in zamudnih birokratskih postopkov. Na posvetu so ocenili, da ne more biti »boj« proti divjim prašičem učinkovit, če imajo upravno oblast nad divjadjo v naši deželi v rokah lovci, sredstva za povračilo nastale škode od le-te pa pokrajine. Potrebna bi bila tudi sprememba »urnika,« ki je odmerjen lovu, saj obstoječi naj bi ne bil ustrezen za zmanjšanje števila kopitarjev. Na srečanju, ki so se ga med drugimi udeležili tudi devinsko-nabrežinski župan Kukanja, vodja nadzorništva za gozdove v Trstu in Gorici Cavani in deželni svetnik Gabrovec, so se domenili, da je potrebno na tem področju vzpostaviti tesno in koordinirano sodelovanje z oblastmi v Sloveniji, saj kakopak divji prašiči ne priznavajo državnih meja. Devinsko-nabrežinska uprava se bo s ciljem spremembe veljavnih zakonskih predpisov v kratkem sestala s pristojnimi deželnimi oblastmi. Sledila bodo nadaljnja srečanja z dejavnimi na teritoriju. (mch)
6
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
šempolaj - trnovca - Že četrta solidarnostna baklada
S petjem in lučko v rokah
Udeleženci so korakali do Škerkove domačije - Kulturni program ob glasbi in razstavi otroških risb - Izkupiček namenjen združenju Via di Natale
Pri šempolajski Štalci se je v četrtek zvečer zbralo precej ljudi, da bi se udeležilo že tradicionalne solidarnostne baklade, ki jo prirejata domače društvo Vigred in Združenje staršev celodnevne osnovne šole Stanka Grudna in otroškega vrtca Šempolaj. Udeležence, ki so s seboj prinesli raz-norazne lučke in svetilke, je tako na štartu kot na cilju v Trnovci sprejela nabrežinska godba na pihala, med hojo pa je petje pohodnikov spremljala Egonova harmonika in Normanova trobenta.
Ob prihodu v kulturno-umetnostni center Škerk v Trnovci so udeležence preplavile barve, ki so kraljevale na risbah 300 otrok, udeležencev natečaja na temo Kamen, les in voda. Svoje risbe so prispevali otroci, učenci in dijaki šol Gruden (Šempolaj), Jurčič (Devin), Šček (Nabrežina), Sirk (Križ), 1. maj 1945 - Kokoravec (Zgonik), iz otroških vrtcev iz Šempolaja, Nabrežine, Gabrovca, Križa, Mavhinj in Devina ter dijaki srednje šole Igo Gruden. Vse risbe so bile razstavljene, strokovna umetniška komisija pa je najlepše tudi nagradila (nagrade je prispevalo Združenje staršev).
Program so obogatili nastopi otroške pevske skupine Vigred, ki jo vodita Aljoša Saksida in Serena Picco, ob spremljavi Gorana Ruzzierja, priložnostnega pevskega zbora Združenja staršev pod taktirko Lare Puntar in ansambla Rock N'bndimi. Program je povezovala Silva Tretiach, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen ljubezni in solidarnosti v današnjih dneh. Veselo in razposajeno vzdušje se je nadaljevalo ob dobrotah, ki so jih postregle članice društva in Združenja staršev, medtem ko so za dobro voljo poskrbeli glasbeniki na dvorišču domačije.
Izkupiček pobude pa bo tako kot vedno namenjen dobrodelni organizaciji Via di Natale iz Aviana, ki pomaga bolnikom, ki se zdravijo v onkološkem centru in njihovim svojcem.
Udeleženci so korakali za transparentom združenja Via di Natale
kroma
škedenj - Ob odprtju razstave Ko je umrl moj oče
Kakor v kočevskih gozdovih
Želja po spoznavanju zgodovine kraja in dogodkov vezanih na slovensko preteklost Škednja - Obiskovalci zasuli avtorje z vprašanji
• ••
Razstava Ko je umrl moj oče je v soboto, 10. novembra, v škedenjsko dvorano KD Ivan Grbec privabila res veliko število obiskovalcev, čeprav je na bližnjem dvorišču društvo Falisca občinstvu omogočilo praznovanje sv. Martina s petjem v tržaškem narečju.
Odprtje razstave v društvu Grbec je bilo za vse veliko doživetje. Za obiskovalce so obrazložitve avtorjev - Metke in Borisa Gombača oz. Daria Mat-tiussija - in teksti na razstavnih panojih pomenili srečanje z zgodovino, s spominom na otroško gorje v koncentracijskih taboriščih. Prebivalci Škednja, ki so se s tragičnostjo bližnje Rižarne soočali že sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja, so v soboto pokazali veliko mero razumevanja in sočutja tudi za krutost otroškega interniranja. Izrazili so ga z množičnim obiskom, z občutenim nastopom dveh pevskih zborov, in sicer otroškega zbora osnovne šole Grbec -Stepančič in Ženskega zbora I. Grbec ter z izredno posrečenim skupnim srčnim recitalom obeh nastopajočih pevskih skupin. Ta prisrčna škedenjska dvoranica sredi izpuhov železarne in grozo bližnjih spalnih naselij se je tisti večer za trenutek spremenila v pravi laboratoriji tržaške stvarnosti. Prisotnost dvojezičnega občinstva je pričala o tem, da so bili nastopajoči izraz večjezičnosti kraja, mladost družinskih parov pa je dokazovala, da bo ta stvarnost še dolgo stalnica, ki jo bodo morali vsi upoštevati. Želja udeležencev po poznanju zgodovine kraja in širših dogodkov, ki so vezani na slovensko preteklost Škednja, je tako navdušujoča, da kar kliče po izpopolnitvi. Na koncu prireditve, ki so jo prisotni nagradili z bučnim aplavzom in širokimi nasmehi, so vsi še dolgo ostali skupaj. Ne toliko zaradi lepe pogostitve, ampak zaradi kopice vprašanj, ki so jih obiskovalci namenjali predavateljem: 90-letna gospa, ki je preživela Ri-žarno, je obujala svoje spomine, mlajša italijanska zakonca, katerih otrok obiskuje slovensko šolo, sta želela spoznati kulturo tistih, ki nudijo njunemu otroku osnovnošolsko izobrazbo in pot v drugačno življenje, starejši gospod pa se je spominjal Škednja, kot povsem slovenske vasi, ki je bila tesno povezana s Kolonkovcem, Sv. Ano, Domjom, Ri-cmanji in slovensko istrsko kulturo bližnjega Brega.
Avtorji razstave - na tem mestu se iskreno zahvaljujemo društvu Grbec in pokrajinskemu VZPI-ANPI in vsem, ki so omogočili ta enkraten večer - smo bili z naše strani nad vsem izredno presenečeni. V desetletnem razstavljanju v različnih krajih in okoljih smo se srečali s temami, ki so bile ozko povezane s trpljenjem žena in otrok. Razstavo Ko je umrl moj oče so kot izhodišče za lastno
Mali nastopajoči na škedenjskem dogodku
poved uporabili bodisi v lokalnem kot mednarodnem okviru. Skozi našo razstavo so spregovorili otroci migrantov, otroci v vojni, otroci žrtve kolonialnega nasilja, otroci-žrtve neofašizma itd. Veliko je bilo tudi govora o tem, kako naj bi bili šolski spisi slovenskih otrok iz taborišč neko elementarno zdravljenje post travmatskega sindroma in dopolnitve le-tega z vlogo učiteljic pri rekreaciji otrok v normalno življenje. Iz
današnjih intervjujev nekdanjih otrok, ki so leta 1944 v partizanskih šolah napisali svoja pričevanja izhajata dva glavna lika, in sicer lik matere in lik učiteljice. Ta je mogoče dominantnejši, saj so bile mame odsotne, ker so hodile »hrane prosit« tudi po 30 km daleč proč. Učiteljica je otrokom, ki so preživeli grozote taborišč dala osnovno os njihovega življenja. Kljub temu, da so bili malčki v kočevskih gozdovih zbrani v
starostno mešanih razredih, je pouk normalno tekel. Vse učiteljice so bile profesionalne učiteljice, ki so pa poleg znanja otrokom nudile še toplino odsotnih staršev. Če se je kasneje pri nadaljnjem šolanju pokazalo, da znanje otrok iz taborišč ni bilo vedno najboljše, je bila njihova karakterna trdnost pri-slovična. Vsi intervjuvanci prisegajo, da so jih njihove učiteljice popeljale v svet brez dvomov v napredek, v odprti svet primerjanja z vsemi težavami tega sveta in da jim je pri tem tudi uspelo. Velik odstotek njih je doštudiral in si zgradil družino in hišo.
Ko sta se pred vsemi nami obe sestri učiteljici - soustvarjalki sobotnega večera, tako ljubeče in potrpežljivo obračali na otroke, jim prigovarjali in jim dajali intonacijo in še z njimi zapeli, se mi je zazdelo, da smo v Škednju ponovno sredi kočevskih gozdov, in da imajo malčki možnost spoznati življenje nekoliko drugače, kot drugi. Njihove ške-denjske učiteljice so jim to jamčile. Ob slovesu sem vprašal svojega furlanskega kolego, kje je vendar vzrok, da so na tržaškem predstavitve drugačne kot pri njemu doma. Odvrnil mi je z nasmehom: vaša skupnost sloni na drugačnih temeljih in njena moč je v solidarnem razumevanju življenja.
razstava - Jutri v Ljubljani
V spomin na Jožeta Peterlina
Jutri, 19. novembra, bodo v Ljubljani odprli razstavo, posvečeno Jožetu Peterlinu. Na slovesnosti bodo predstavili tudi Peterlinov zbornik, ki je izšel letos pri založbi Mladika in ga je uredil Marij Maver.
Jože Peterlin, rojen leta 1911, je svoje ustvarjanje začel kot gledališčnik in dramatik, življenjska pot pa ga je iz rodne Dolenjske vodila prek Ljubljane v povojni Trst, kjer je do smrti leta 1976 delal kot radijski delavec, profesor in urednik revij ter soustanovitelj več slovenskih društev. Zbornik in razstava v besedi in z bogatim fotografskim gradivom iz njegovega življenja na Dolenjskem, v Ljubljani in na Tržaškem prikazujeta delo, ki ga je Peterlin opravil na Tržaškem kot gledališki človek, vzgojitelj, organizator in voditelj. Organizacije, ki jih je ustanovil z mladimi ljudmi, ki jih je vzgajal na gimnaziji, še danes živijo in delujejo. Slovenska prosveta, Slovenski kulturni klub, Društvo slovenskih izobražencev, Draga - to so sadovi njegovega dela. Da je ob vsem tem delu zelo cenil in na prvo mesto postavljal svojo družino, tudi o tem pričata knjiga in razstava.
Odprtje razstave, ki jo prirejata Družina iz Ljubljane in založba Mladika iz Trsta, bo ob 12. uri v prostorih Galerije Družina na Krekovem trgu 1.
Magajnov pogled na svet
Sklad Bubnič-Magajna bo peto obletnico smrti Maria Magajne počastil z novo razstavo njegovih fotografij. Odprtje bo jutri ob 17.30 v galeriji Narodnega doma; ob tej priložnosti bodo zavrteli tudi dokumentarec Mario Magajna, fotograf svojega časa in nagradili zmagovalce fotografskega natečaja. Razstava bo na ogled do 30. novembra.
V SSG prihaja kantavtor Vinicio Capossela
Začela se je predprodaja za enkratni koncert Vinicia Capossele, ki bo 4. decembra v veliki dvorani Slovenskega stalnega gledališča predstavil svojo najnovejšo zgoščenko Rebeti-ko Gymnastas. S tem koncertom se šarmantni italijanski kantavtor vrača v zbranost klubskih prostorov, v soglasju s svojo nekonvencional-nostjo in undergound slogom. Ob Caposseli nastopajo še znameniti predstavniki grške glasbene tradicije rebetike, ki so sodelovali pri realizaciji plošče in v živo (Vassilis Massalas - kitara in baglamas, Nti-no Chatziiordanou- harmonika in orgle Farfisa, Dimitri Emmanouil -tolkala, Manolis Pappos - solist na bouzouki). Zasedbo dopolnjujeta stebra Caposselovega benda: kitarist Alessandro Asso Štefana in kontrabasist Glauco Zuppiroli. Predprodaja poteka vsak dan pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča (od 10. do 15. ure) in gledališča Miela (od 17. do 19. ure, tudi ob sobotah in nedeljah). Spletna prodaja na www.vi-vaticket.it., cene: 35€ in 30€.
Alle falde del Kllimangirao: po Trstu z Androm Merkujem
V	popotniški televizijski oddaji Alle falde del Kilimangiaro (Rai3 od 15. ure) bo danes govor o Trstu. Protagonist rubrike 10 evrov in eno mesto bo namreč mesto v zalivu, po katerem se bo sprehajal tržaški imitator in voditelj Andro Merku.
Danes voden ogled po slovenskem Trstu
V	sklopu niza Raz/seljeni bo danes na sporedu potujoča predstavitev vodnika Kako lep je Trst, ki je pred časom izšel pri Založništvu tržaškega tiska. Po slovenskem Trstu se bo mogoče sprehoditi z avtoricama Eriko Bezin in Poljanko Dolhar. Zbirališče ob 10.30 pred gledališčem Miela, sprehod traja približno dve
Eric Martin nocoj v Macakiju
Eric Martin, priznani vokalist super hard rock zasedbe Mr. Big, bo danes obiskal Trst; ob 21. uri bo nastopil v Macakiju na Drevoredu 20. septembra. Eric Martin prihaja v Trst z nastopom, ki bo v celoti posvečen akustični reinterpretaciji njegovih avtorskih skaldb kot tudi nepozabnih uspešnic skupine Mr. Big. Skupina je po večletnem premoru lani izdala odlično »povratniško« ploščo What If...
V DSI tokrat Bruno Križman
Bruno Križman bo jutri gost Društva slovenskih izobražencev. Svetovni popotnik bo v Peterlinovi dvorani (Ulica Donizetti 3) govoril o svojem potovanju po Novi Zelandiji, otočni deželi, ki je le malo manjša od Italije, a ima petnajstkrat manj prebivalcev, ki živijo pretežno na obalnih področjih države južno od Avstralije. Malo več kot desetina prebivalcev pripada domorodcem Maorom. To je ljudstvo polinezijskega izvora, ki je Novo Zelandijo poselilo od devetega stoletja dalje in je dolgo ohranilo tradicionalno sprtost med raznimi plemeni, kar je bil vzrok hudih bojev in celo ljudo-žrstva. V 17. stoletju, ob odkritju novozelandskih otokov, so Maori prišli v stik z belci, ki so jih hoteli civilizirati, a so naleteli na oster odpor domorodcev. Prišlo je do uporov in do krvavih obračunov, ki so močno ošibili številčno moč Maorov. Šele zdaj je začelo njihovo število naraščati, a so še vedno v podrejenem položaju.
Bruno Križam je spoje vtise zbral in jih objavil v več nadaljevanjih na Primorskem dnevniku. Tokrat bo prvič pokazal tudi številne slike o svojih doživetjih na novozelandskih otokih. Večer z naslovom »Maori versus Pa-keha«, ki opozarja na sporne odnose med domorodci in tujimi prišleki, se bo pričel ob 20.30.
/
TRST
Nedelja, 18. novembra 2012
7
SMRT - Odšel je neomajen borec in glasbenik
Oskarju Kjudru v slovo
Na svetovnem spletu sem si spet ogledal prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji«. Poiskal smem sceno, kako partizani pojoč »Hej brigade« vkorakajo v vasico v Baški grapi. Na čelu kolone, tik pred zastavo, koraka har-monikaš s kapo na glavi in majhnimi brkci pod nosom. V tem suhem fantu bi stežka prepoznal mladega Oskarja Kjudra, a ga minuto pozneje, ko delijo borcem menažo, izda njegov glas: »Za propagando ... «
Ta glas so leta in leta poslušali njegovi pevci, v raznih zborih ali orkestrih, ki jih je vodil skozi svoje plodno življenje, od opernega odra v Trstu do najbolj zakontne vasice. Povsod se je Oskar znašel, če je bil med svojimi ljudmi, na svoji zemlji. In ta zemlja je bila za Oskarja široka, od lonjerske ozke doline tja do širnih planjav in visokih gora Balkana, od Trsta do Milana preko furlanske nižine in še naprej, tja do ruskih step. Njegovo srce je bilo za kraje, kjer so se ljudje borili za boljši svet.
Oskar je z leti postal mit. Starejši borec mi je pripovedoval zgodbo iz Bosne, ko so borci premraženi in izmučeni korakali do Drvarja. Sredi noči je v temnem gozdu padel ukaz o krajšem počitku. Borci so pocepali na tla, se naslonili na nahrbtnike in zadremali, ko je iz teme priplaval tihi glas violine. Zamaknjeno si prisluhnili in govorili: »O, to pa je naš Oskar!«
Isto violino sem poslušal nekoč celo v katinarski cerkvi, ko je odigrala Schubertovo »Ave Maria«. Oskar ni mogel odreči usluge »tovarišu župniku« Tonetu Piščancu. Skupaj sta se po vojni zavzemala, da bi Trst pripadel Jugoslaviji. Potem si je Oskar zapomnil obljubo italijanskega premierja Alcideja De Gasperija, da bo vendar živel v dvojezičnem Trstu. Ni se uresničila.
Sredi šestdesetih, točneje poleti 1966, je bil v Bazovici, na travniku pod Kokošjo, velik partizanski miting, na katerem je prvič nastopil zametek partizanskega zbora, o katerem je Oskar sanjal celo življenje. Praznik je povsem uspel in imel množičen značaj. Domov smo se vračali, ko je bila že globoka poletna noč. V luninem siju smo Oskarja pripeljali v Lonjer. Tedaj nam je rekel, naj počakamo. »Nekaj moram narediti tudi za svojo domačo vas,« je dejal in poiskal škatlo z vijolino. Na ves glas je začel buditi Lonjerce iz sna. Okna so se začela odpirati, slišati je bilo redko kletvico in vprašanje, kaj se zaboga tu dogaja. Zidek nad Zupanovo gostilno se je napolnil, ženske so bile v haljah. Tedaj je Oskar zaigral. Koncert svoji vasi, svojim domačim, prijateljem in sosedom. Bila je polna tišina, zvoki violine so se slišali do zadnjih hiš gornjega kvarta.
Magični trenutek je trajal morda pol ure, morda več, ne vem. Ko je odigral in se priklonil, kakor če bi bil na gledališkem odru, so se Oskarju zahvalili za tako doživetje. Vsi smo šli spat s tihim zadoščenjem za lep dan in vznemirljivo poletno noč.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA,
18.	novembra 2012
ROMAN
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31 - Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 21.35
Jutri, PONEDELJEK,
19.	novembra 2012
ELIZABETA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1019,9 mb raste, vlaga 64-odstotna, veter 3 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,7 stopinje C.
OKLICI: Jason Richard Lonie in Barbara Razzini, Riccardo Di Meo in Silvia Vas-cotto, Angelo Franceschini in Darinka Sirotic, Aris Prodani in Micaela Ciut, Piero Miceu in Adriana Cadelli, Davide Giorgi in Cristiana Simoni, Andrea Crismani in Antonella Tassini, Francesco Morosini in Debora Chiara De-sio, Andrea Ambrosino in Patrizia Kosovel, Louis Kindiang Macaulay in Maria Manzutto, Alan Burni in Marta Poloniato.
CI3 Lekarne
Nedelja, 18. novembra 2012
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. sv. Justa 1 - 040 308982, Ul. Piccardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. sv. Justa 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15 - 040 639042.
Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. novembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 - 040 364928.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
Tisto noč je Oskar imel ves čas na glavi titovko. Kajti zanj je bil partizanski boj nekaj svetega, bil je boj za človeka in njegovo pravico živeti v pravici in svobodi. Zato je ohranil skozi celo življenje, do zadnjega, stike s sobor-ci, začenši z Milko, plavolaso lonjersko mladenko, ki je tekla za kamionom, ko so lonjerske fante odpeljali v posebne bataljone, dekle, ki so jo mučili Colot-tijevci. Milka, ki so jo tržaški fašisti z Grilzem na čelu udarili, ko so iz Bazovice, po Finijevem shodu, krenili na kazenski pohod v Lonjer. Po osvoboditvi sta z Oskarjem ustvarila družino, v kateri raste že tretje pokolenje.
Prijateljeval je z generalom Milanom Zežljem, vodjo Titove garde, se nekajkrat srečal s Titom. In ta mu je nekoč, ko je zvedel, da ima Oskar v Lonjerju tudi nekaj zemlje in vinograd, podaril mladike svojih trt. Oskar je bil na »Titove trte« zelo ponosen ...
Ko je Jugoslavija razpadla v krvi je tudi Oskarjevo srce krvavelo, toda življenjskega optimizma ni nikoli izgubil. Nekoč se bodo narodi spet spomnili besed bratstvo in edinstvo, nam je govoril. Kakor je še vedno upal, da se bo komunistična levica spet zedinila in okrepila.
Upanja in nade odhajajo z Oskarjem, ki bo počival na katinarskem pokopališču, tik grobov padlih jugoslovanskih partizanov. Skupaj z njimi, nema vojska, ki nas opominja, da s spominom ohranimo vrednote, za katere se splača živeti.
Stojan Spetič
Oskarju Kjudru, ob odhodu
Začel si že v četi med gostim vejevjem, povezal si pesem z upornim življenjem. Zastava trobojna z zvezdo v spomin: umrl je človek, ostal njegov sin -zdaj Pinkotov zbor nam pjesmu zaori, sledili ti bodo slovenski vsi zbori! Bo pesem donela o primorskem vstajenju, željah in napredku, ljudi hrepenenju: od širnih tam step do Reggio Emilije, visokih še Andov, do španske Sevilije, in tu je še Trst ter Kras z Bazovico, Trbiž, Benečija, Posočje z Gorico. Ubežniki nismo več, niti izgnanci, stopinjam zdaj tvojim sledijo zanamci. Maestro, nas učil si, kaj je zanos, iz njega je zrasel v nas trden ponos. Navdušil si žene, prepričal nas fante, harmonikar venček, naš 'comandante'!
Aldo Rupel - Skala
SKD France Prešeren vabi na ENKRATNO PREDSTAVO
'Cecchelinando'
v izvedbi
Alessia Colauttija in m.o. CarlaTommasija
Predstava z ironičnimi vižami tržaškega komika Cecchelina, v izvedbi poliedričnega igralca Alessia Colauttija in zvestega maestra Carla Tommasija.
V petek, 23.11.2012, ob 20.30, v občinskem gledališču v Boljuncu.
Predprodaja vstopnic od sobote, 17.11.2012 v društvenem baru, na trgu v Boljuncu. Popust za društvene člane
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«.
ARISTON - 16.30, 20.00 »Ali' ha gli occ-hi azzurri«; 18.25, 21.30 »La collina dei papaveri«.
CINECITY - 11.00, 12.30, 13.30, 15.00, 16.00, 17.25, 18.30, 19.50, 21.00, 21.40, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 10.45, 12.45, 15.30, 18.30, 21.30 »007 Skyfall«; 12.45, 17.30, 19.20, 22.15 »Red lights«; 15.05, 19.50 »Argo«; 11.00, 13.30, 16.00, 18.45, 21.30 »Venuto al mondo«; 10.45, 11.00, 13.00, 15.00, 15.30, 17.00, 17.25, 19.10 »Hotel Transylvania«; 21.20 »Hotel Transylvania 3D«; 10.45, 13.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«.
FELLINI - 16.20 »Paris - Manhattan«; 17.40, 21.30 »Il matrimonio che vor-rei«; 19.20 »Amour«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 20.05 »Aste-rix in Obelix v Britaniji 3D«; 13.05, 15.40, 18.10, 20.40 »Časovna Zanka«; 12.05, 14.05, 16.05, 18.05 »Hotel Transilvania 3D«; 15.00, 17.00 »Nora dekliščina«; 19.00, 21.05 »Para-normalno 4«; 12.10, 14.10, 16.10, 21.00 »Poročni video«; 14.30, 17.30, 18.10, 20.30 »Skyfall«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Hotel Transylvania«; Dvorana 2: 11.00, 15.00, 16.50, 19.00, 21.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »7 psi-copatici«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«; 11.00, 15.30 »L'era glaciale«; 11.00 »Gladiatori di Roma«.
SUPER - 16.15, 18.00, 19.50 »I vicini del terzo tipo«; 21.50 »Red lights«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; Dvorana 2: 16.15, 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.00 »Sky-fall - 007«; Dvorana 3: 14.50, 16.30, 18.15, 20.15, 22.00 »Hotel Transylva-nia«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Argo«; Dvorana 5: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Venuto al mondo«.
S Mali oglasi
GARAŽO dajem v najem v neposredni bližini SSG (Ul. Donadoni). Tel. št.: 040-213385.
IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 3356445419.
ODDAM V NAJEM NA PROSEKU prostor 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PICKUP letnik 2009 prodam. Tel. št.: 335-6322701.
PRODAM 15 kamnitih starih stopnic. Tel. št.: 338-1182211.
PRODAM kombi peugeot bipper v odličnem stanju, po ugodni ceni. Zainteresirani pokličite tel. št.: 3484460044.
PRODAM skuter aprilia rs 125, letnik 2001, 13.500 km, prenovljen. Tel. št.: 339-1026752.
PRODAM agregat za motor bmw R1150 po ugodni ceni. Tel. št.: 3805180355.
V BOLJUNCU na placu dajem v najem prostor 55 kv.m. Tel. št.: 348-3667765.
HI Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040299453.
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
-na večer
z naslovom
»MAORI VERSUS RAKE HA«
0 Novi Zelandiji bo v sliki in besedi spregovoril Bruno Križman.
Začetek ob 20.30
S Poslovni oglasi
PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231 €/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta.
Prevoz urejen.
Tel.:+386 31 770410
legnaacasa@gmail.com
ZA 80.000,00 EVROV PRODAMO vinograd v Zgoniku.
Tel.339-2958777 338-1239944
GOSPA Z IZKUŠNJAMI
išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo.
00386-31-879781
ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila
v trgovini MANA-SEŽANA
Tel.00386-41455157
Loterija
17. novembra 2012
Bari	B1	45	69	BB	72
Cagliari	B4	12	42	7B	52
Firence	69	41	45	59	22
Genova	51	5B	BB	BB	2B
Milan	59	B6	9	54	6
Neapelj	4B	21	64	4B	7B
Palermo	64	26	17	41	6
Rim	2	59	55	1	70
Turin	2B	44	61	14	16
Benetke	7B	B6	27	2	19
Nazionale	12	5B	79	2B	20
Super Enalotto Št. 138
8 10 39 60 77	84 jolly23
Nagradni sklad	2.453.216,48 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 21.244.616,20 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
8 dobitnikov s 5 točkami	45.997,81 €
1.102 dobitnikov s 4 točkami	336,32 €
44.383 dobitnikov s 3 točkami	16,64 €
Superstar	90
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	BB.6B2,00 €
318 dobitnikov s 3 točkami	1.664,00 €
5.676 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
36.305 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
77.602 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
8
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Draga starša
Pepi in Marija
50 let skupnega življenja
danes slavita
in v krogu svojih dragih
se veselita.
Zlata poroka naj nam bo v zgled, zato nazdravimo vama in želimo še mnogo skupnih let!
Katja, Vera, Sandra in Meri z družinami
Mariji in Pepiju
ob 50-letnici skupne življenjske poti
iskreno čestita Šentjakobsko kulturno društvo
Na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani
je z poizvedovalno raziskavo o socialnem podjetništvu z odliko diplomirala
Taisija Cesar
Iskrene čestitke in še obilo uspehov.
Mama
Na Proseku
Petra
50 jih slavi,
vsa družina ji želi še mnogo takih dni! Danes zjutraj ji bomo vsi skupaj v baru LUKSA nazdravili in z njo nekaj spili.
Sergij, Jakob, Martina
Po diplomah iz prejšnjih let je dne 15. novembra 2012 na goriškem oddelku videmske univerze
Kristjan Stopar
z uspehom dosegel tudi doktorat iz umetnostnih ved. Iskreno mu čestitamo
vsi, ki ga imamo radi
H Čestitke
Pred vsako družabnostjo nas PETRA gosti, s kupico penečega nas vedno počasti. Danes bomo soletniki nazdravili še bolj veselo, da bo tudi njeno srečanje z Abrahamom lepo uspelo.
Draga IVICA in RADO... Hitro so leta minila, odkar sta pred 40. leti v zakon stopila... preživela težke in lepe čase, ki zdaj poznajo se na vsakem zase. Še mnogo srečnih in zdravih let vama želimo: hčerki Petra in Nikol, vnuka Tristan in Liam, Igor in Jari, sestri in svakinji Elica in Celestina z družinama Juhant in Ferluga.
Draga NONA DRAGICA! Ker jutri dnevnika ni, smo ti danes čestitko objavili. Zdrava, vesela in nasmejana ostani nam ti! To ti Josette, Marisol in cela družina želi.
Dobrodošel RUBEN, srčno čestitamo mami Caterini in očku Simonu nonoti, pranonoti, Andrea, Donatella, tete, strici in vsi, ki vas imajo radi.
Danes slavita 50. obletnico poroke MARIJA in PEPI STOPAR. Iskreno jima čestitava in želiva »skupaj srečno še naprej!«. Adriana in Boris
JULIJA KANTE je letos vrtec zapustila in se v šolo preselila. Da bi se
s šolarčki vedno lepo dobila in z njimi vesele in lepe trenutke v družbi delila, vse najboljše in lepo praznovanje ti želijo nonoti, tete, strici in bratranec Gabriel.
Ko leto se naokrog zavrti, JULIJA 6. rojstni dan slavi, v družbi tete Sare se vedno veseli, ker ona vse želje ji izpolni. Vse najboljše Julija ti želi teta Sara.
13 Obvestila
TFSSTULEDI
vljudno vabi na plesno-glasbeni večer
sgez tri gore, čez tri dole...
Sodelujejo: • Folklorna skupina TORBARJI
AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici.
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle v sodelovanju z jezikovno šolo Businessfirst. Informacije na tel. 334-1243766 ali ivana-solc@gmail.com.
QIGONG - tečaj kitajske telovadbe: ob torkih od 19.00 do 20.15 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini; ob četrtkih od 18.30 do 19.45 v domu KD Briščiki. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 spo roča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pariopportunitaduino.it, lavo-ro@comune.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-00-2291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 0402017387, fax 040-2908182.
ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na srečanje ob Katekizmu katoliške Cerkve v četrtek, 22. novembra, ob 16. uri in nato v nadaljevanju vsak četrtek v kapeli rojanske cerkve.
DRAMSKA SKUPINA SKD SLOVENEC iz Boršta vabi nove igralce za pripravo tradicionalne veselice v narečju ob praznovanju sv. Antona (17. januarja 2013). Zainteresirani pokličite tel. št. 335-6390525 (Aleksander).
JUTRANJA ZDRAVILNA VADBA Tao
Tai-ji, ki ščiti pred stresom, hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, poteka vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30 v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/b pri sv. Jakobu v Trstu. November je brezplačen. Informacije: Carmen 393-2327949.
GIBANJE SVOBODNI TRST prireja danes, 18. novembra, manifestacijo proti plinskemu terminalu in gradbeni špekulaciji v bran mednarodnega tržaškega pristanišča. Zberemo se na Borznem trgu ob 10. uri.
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD va bita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar danes, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi člane in prijatelje na prijetno druženje danes, 18. novembra, s pri-četkom ob 19. uri. Med nami bo s svojimi pesmimi in kitaro Marjetka Popovski.
SDD JAKA ŠTOKA, ŠD KONTOVEL, TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo 4. Martinov pohod danes, 18. novembra. Sprehodili se bomo po poteh kontovelskega jusa. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. novembra, odhod avtobusa iz Padrič ob 12. uri za nastop v Novi Gorici; v torek, 20. novembra, pa ob 20.45 redna pevska vaja.
KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 19. novembra, potekala delavnica »Razgibavajmo možgane«, ki jo vodita prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar, na društvenem sedežu in po predvidenem urniku. Tel. 040-360072, mailto:krut.ts@tisca-li.it, krut.ts@tiscali.it.
SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje vljudno vabi člane na
Danes, 18. novembra, ob 17.00
Občinsko gledališče F. Prešeren v Boljuncu
'Vstop prost
Postojna
Ansambel KLAPA IZ BREGA
Folklorna skupina
GF LIS PRIMULIS Dl ZAMPIS
Pagnacco (UD)
Tržaška folklorna skupina STU LEDI
15. GLEDALIŠKI VRTILJAK
SNG Nova Gorica
ZAJTHK
Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red Vila) in ob 17.30 (red Škrat)
Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla	Zadružna kraška banka
sejo odbora in sekcije trgovine na drobno na podružnici SDGZ v Obrtni coni Zgonik, v ponedeljek, 19. novembra, ob 17.30. Dnevni red: srečanje s Centro in Via - Skupaj na Opčinah, aktualne teme in problematike vezane na trgovski sektor ter predstavitev platforme DBE - Digital Business Ecosystem. Prosimo, da prisotnost potrdite na info@sdgz.it.
URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI OBČINE DEVIN NABREŽINA bo v ponedeljek, 19. novembra, zaprt.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL sklicuje v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v kulturnem domu na Proseku izredni sestanek v zvezi s Telecom Italia za nastavitev telefonske antene na Proseku. Vabljeni člani in vaščani.
BIOTERAPIJA V BAZOVICI - srečanja v Bazovskem domu, za mesec november, odpadejo. Info: 040-226386, 328-9563272 (Magda).
SKD PRIMOREC vabi udeležence izleta v Salzburg (1. in 2. decembra), da poravnajo saldo v torek, 20. novembra, od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. št. 040-214412 (Zorka, v večernih urah).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na pravljične urice »S pravljico na potovanje...«. Drugo srečanje bo v torek, 20. novembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj: »Kokoška, ki je želela videti morje«. Vabljeni.
30-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v soboto, 24. novembra, na večerjo v gostilno na Pesku. Vpisnine na tel.: 349-6524136 (Jure), 349-4480666 (Monika) ali v kiosku časopisov pri Andreju v Boljuncu, najkasneje do srede, 21. novembra.
KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo v sredo, 21. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite.
OBČINA ZGONIK obvešča, da bo v četrtek, 22. novembra, matični urad zaprt zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja.
SKD PRIMOREC vabi na Jesenski praznik: ob kostanju in novem vinu bomo na družabnosti igrali tombolo, poslušali glasbo v živo in za trenutek pregnali vse skrbi. Pridružite se nam v četrtek, 22. novembra, ob 20. uri. Ne pozabite prinesti s seboj dobro voljo.
40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA ste toplo vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v gostilni v Križu (Ljudski dom). Za informacije in rezervacije pokličite ob večernih urah tel. št. 347-3696503 (Barbara), 339-4359868 (Kati).
40-LETNIKI vabljeni na večerjo z glasbo v gostilni v Križu (bivši Ljudski dom) v petek, 23. novembra, ob 20. uri. Prijave na tel. št.: 347-3696503
Ak SKD U TABOR
OPENSKA GLASBENA SREČANJA
sezona 2012/2013
v nedeljo, 18. novembra 2012
ob 18.00
v Prosvetnem domu na Opčinah
ALEKSANDER IPAVEC
harmonika
Na sporedu: ljudske, APiazzolla, R.Galliano, A.lpavec.
Vabljeni!
(Barbara), 339-4359868 (Kati), 3493595560 (Roberta).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Moč mladih v oporo nemoči bolnih« v petek, 23. novembra, ob 17. uri v razstavno dvorano, ki jo je dala na razpolago ZKB, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah. Predaval bo gospod Marko Čižman. Za morebitne informacije: tel. št. 340-3864889.
TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo,
25.	novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko To-mažič.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE pri Skladu Mitja Čuk: prvo srečanje tečaja bo v ponedeljek,
26.	novembra, ob 18.30 v Večnamenskem središču, Repentabrska ul. 66, Opčine. Vpisi in dodatne informacije: Maša 340-9116828, mas-ha.pregarc@gmail.com.
40-LETNIKI IZ BREGA toplo vabljeni v petek, 30. novembra, na večerjo, ki bo v gostilni na Pesku. Prijave na tel. št.: 040-226294 (najkasneje do torka,
27.	novembra).
OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG.
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za
SLOVENSKI KLUB
vsodelovanjus Skupino 85 in s finančno podporo Pokrajine Trst
PRIREJA
v sredo, 21. novembra, srečanje na temo:
USPESNOST FULUIA TOMIZZE U SLOVENSKEM PROSTORU
Pri pogovoru bodo sodelovali: Devana Jovan Lacovich, Miran Košuta in Miroslav Košuta, vodila pa ga bo Patrizia Vascotto.
Pobuda bo potekala v gostilni AnticoSpazzacamino, ul. Sette Fontane 66, s pričetkom ob 18.uri
SLEDILA BO DRUŽABNOST
Vabljeni!
oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC
Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
prej do novice
www.primorski.eu1
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje)
ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Miramarski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27
ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
/
TRST
Nedelja, 18. novembra 2012
9
Mario Magajna,
ob 5. obletnici njegove smrti
odprtje razstave in prikaz dokumentarca RAI
V ponedeljek,
19. novembra 2012, ob 17.30 uri v Narodnem domu v Trstu
Ob tej priložnosti bo podelitev priznanj Sklada Bubnič - Magajna za udeležbo na fotografskem natečaju
Vabljeni
f KD Ivan Grbec
Skedenjska ulica 124 vabi
člane in prijatelje
NA PRIJETNO DRUŽENJE
DANES, 18. novembra, s pričetkom ob 19. uri.
Med nami bo s svojimi pesmimi in kitaro ^ Marjetka Popovski. ^
a Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI MAJA,
Repen 130, obveščajo, da vpisovanje še vedno poteka. Lahko nas obiščete od ponedeljka do petka, od 7.30 do 16.00. Informacije na tel. št.: 040327522, www.asilonidomaja.it.
RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča starem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v torek, 20. novembra, od 17.00 do 19.00 ure za bienij in klasično smer; v sredo, 21. novembra, od 17.00 do 19.00 ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
DIZ J. STEFANA sporoča, da v četrtek, 22. novembra, od 17.30 do 19.30, bodo na šoli potekale individualne govorilne ure.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bo v petek, 23. novembra, roditeljski sestanek, in sicer: ob 17.30 za bienij, ob 18.30 za trienij obeh smeri. Istočasno bodo tudi volitve nadomestnega člana v za-vodni svet. Računamo na polnošte-vilno prisotnost staršev.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com.
M Izleti
OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Goja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa).
AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058.
SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na
¿PogteSno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 2158 318
Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja).
0 Prireditve
VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS -
CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, obvešča, da je še danes, 18. novembra, na ogled razstava »Ko je umrl moj oče«. Urnik: 10.00-12.00.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prirejajo danes, 18. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku predstavo v tržaškem narečju »Ori & Amori« s skupino Quei de Scala Santa. Toplo vabljeni!
OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled še danes, 18. novembra, v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu. Urnik: 9.00-12.00 in 15.00-18.00.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 18. novembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Zajtrk« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2012/13 danes, 18. novembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert domačina Aleksandra Ipavca (harmonika). Vabljeni!
TFS STU LEDI »Čez tri gore, čez tri dole«: v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu danes, 18. novembra, ob 17. uri plesni večer v sodelovanju FS Torbarji Postojna, ansambel Kla-pa iz Brega, FS Lis Primulis di Giam-pis iz Vidma in TFS Stu ledi. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 19. novembra, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na večer o Novi Zelandiji v sliki in besedi Bruna Križmana z naslovom »Maori versus Pakeha«. Začetek ob 20.30.
OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v torek, 20. novembra, ob 20.30 v dvorani društva Hermada - Vojaki in civilisti, v Trnovci št. 15, konferenco priznanega novinarja dnevnika Il Piccolo Paola Rumiza, ki jo bo predstavila odbornica za kulturo dr. Marija Brecelj s posegom dr. Jožeta Škerka o temi »Prva Svetovna Vojna, doslej 'zamolčani' naši vojaki in civilisti takratnega Avstro - Ogrskega cesarstva«. Vljudno vabljeni!
SLOVENSKI KLUB prireja v sodelovanju s Skupino 85 in s finančno podporo Pokrajine Trst srečanje na temo: »Uspešnost Fulvia Tomizze v slovenskem prostoru«. Pri pogovoru, ki bo potekal v italijanščini in ga bo mode-rirala Patrizia Vascotto, bodo sodelovali Devana Jovan Lacovich, Miran Košuta in Miroslav Košuta. Pobuda bo v sredo, 21. novembra, v gostilni v ul. Sette Fontane 66, s pričetek ob 18. uri. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
V	KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, razstavljata do srede, 21. novembra, slikarja Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Urnik ogleda: 16.00-19.00; danes, 18. novembra, 9.00-13.00.
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO skupina »Fortunato Pavisi« Ul. Mazzini 30, Trst, organizira v petek, 23. novembra, ob 20. uri v sedežu konferenco na temo »Dobro in slabo - ovire in njih preseganja na poti zavestne duše«. Predava Michele Codomio.
V	BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Pri-
morskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133.
NAGRADA DARKO BRATINA Poklon viziji 2012 v organizaciji Kinoateljeja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30 uri v Gledališču Miela bomo vrteli filma Abesinija in Splav meduze. Prisoten bo dobitnik nagrade 2012 Kar-po Godina.
SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi v sredo 28. novembra, ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev koledarja »Bazovica 2013«, ki so ga izdale vaške organizacije, in na fotografsko razstavo Damjana Križmančiča »Cvetovi kraškega roba«, v sodelovanju s Fotovi-deo80. Zapela bo pevska skupina kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane.
^ Preminila je
Anna Maria Bonino vd. Cobez
Žalostno vest sporočajo
sinova Guido in Lucio z družinama ter ostali sorodniki.
Iskrena hvala dr. Sachsu in Bartolini ter osebju Ass. 1.
Pogreb bo v četrtek, 22.11. ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Ob 14.00 bo sledila maša in pokop.
Opčine, 18. novembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi drage mame Anne Marie sočustvujejo z družino
Paolo, Gianni in Aljoša
Nino Slavec
Pogreb z žaro bo v torek, 20. novembra ob 11.00 od sv. Martina v Dolini na vaško pokopališče.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
V Lonjerju je utihnila
Oskarjeva
harmonika
Našega dragega bomo pospremili na zadnji poti v četrtek, 29. novembra ob 15.00 na katinarskem pokopališču. Prosimo, da namesto cvetja darujete v dobrodelne namene.
Družini Kjuder in Čok
Lonjer, 18. listopada 2012
Oskarju v slovo. S hvaležnostjo
družine Kranjec, Zergol, Bezin, Papp in Humpl
Ob izgubi priljubljenega Oskarja Kjudra izrekamo družini iskreno sožalje
Sara, Igor in Boris Čok
Milki, Jagodi in Katji iskreno sožalje.
Ondina in Miro Oppelt
Ob nenadomestljivi izgubi Oskarja Kjudra izrekajo družini globoko sožalje
Katjine bivše sošolke in sošolci trgovskega zavoda Žiga Zois
Ob izgubi dragega, dobrega, zaslužnega Oskarja Kjudra se užaloščeni stisnemo ob srce naše sestrične Milke, Jagode z Julijo in Marijo ter Katje.
Leo z Igorjem, Vera z Aljošo, Evo in Laro ter Marjuča z Nado
Ob smrti dragega Oskarja izrekamo občuteno sožalje Milki in hčerkama
Doro, Oliva, Barbara in Martin
Družini izrekamo občuteno sožalje
Sveto, Ana, Matejka, Massimo in Tina s Padrič
Ob smrti kulturnega delavca in sovaščana Oskarja Kjudra izražamo iskreno sožalje ženi, hčerkama in svojcem
SKD Lonjer-Katinara, MePZ Tončka Čok, KK Adria Zadruga Lonjer-Katinara
Zadnji tovariški pozdrav dragemu Oskarju in naše sožalje družini Kjuder.
Majda Eva ter Neva, Vasilij in Katerina z družinami.
Sožalju se pridružujeta Liviana in Massimiliano Kjuder
Glasbena matica
se klanja spominu dolgoletnega profesorja violine in dirigenta Oskarja Kjudra, ki je s svojim pokončnim in neustavljivim značajem vsestransko pripomogel k razvoju in obstoju naše glasbene šole. Hvala prof. Kjuder. Svojcem gre naše iskreno sožalje.
Ob smrti dragega Oskarja sočustvujejo z Milko, Katjo, Jagodo, Julijo in Marijo Sanjo
Livio, Massimo in Marisa z družinama
Ob izgubi dragega Oskarja Kjudra izrekajo občuteno sožalje svojcem
družine Blasina, Cibic in Hrovatin
Ob izgubi dragega Oskarja sočustvuje s svojci in žaluje
Miran Kuret z družino
Prijatelju Oskarju zadnji pozdrav Jelka, Dunja in Fabio
Ob smrti Oskarja Kjudra, glasbenika in vsestranskega družbeno-kulturnega delavca, izreka družini iskreno sožalje
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Ob smrti Oskarja Kjudra, ustanovitelja TPPZ Pinko Tomažič, izrekamo družini in vsem, ki so mu bili zraven, iskreno sožalje.
Taborniki Rodu modrega vala
Dragi tovariš Oskar, za sabo puščaš veliko praznino, hvala ti za vse. Nosili te bomo v trajnem spominu, družini izrekamo iskreno sožalje.
Stranka komunistične prenove
Zapustil nas je tovariš OSKAR, partizan, ustanovitelj in dolgoletni dirigent našega zbora. Z obljubo, da bomo nadaljevali po poti, ki jo je začrtal, se klanjamo njegovemu spominu.
Drage Milka, Jagoda in Katja ter ostali sorodniki, v tem težkem trenutku smo vam ob strani.
TPPZ Pinko Tomažič
Ob smrti tovariša Oskarja Kjudra, junaškega prekomorca
in vsestranskega glasbenega pedagoga, se klanjajo
slovenski in italijanski komunisti.
Slava njegovemu spominu.
Ob slovesu uglednega in zaslužnega tovariša prof. Oskarja Kjudra,
člana našega častnega predsedstva, izrekamo globoko sožalje
ženi Milki, hčerkama Jagodi in Katji, vnukinjama ter vsem sorodnikom. Ohranimo njegov zgled partizana,
iskreno predanega zagovornika omikanega sožitja in miru v svetu.
Tržaški pokrajinski odbor ANPI-VZPI
Dragi tovariš Oskar, ostal nam boš v trajnem spominu. Družini iskreno sožalje.
Kriška sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič-Stojan
ZAHVALA
Emilio Calzi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Sergio Gruden
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali in dali zadnji pozdrav našemu dragemu v tem žalostnem trenutku.
Posebna zahvala Anteku Terčonu za prekrasne napisane besede v spomin prijatelja ter dr.Guštinu, zdravnikom in osebju hospicia "Pineta del Carso" in vsem, ki so nam pomagali ob tej težki bolezni.
Družina
ZAHVALA
Vittoria Petaros vd. Basanese
(Zmaga)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Svojci
Pogrebno podjetje Alabarda
Ob izgubi mame STANE izreka Franki iskreno sožalje
Zveza žensk Boljunec
Pokrajina Test
DELO & PROJEKTI
1 PROVINCIA dl TRIESTE
ICrJfi pripfAviliTmedia ufKilá Pokí^Kia Till
■ ŠOLSKE STAVBE
PREGLED OPRAVLJENIH IN NAČRTOVANIH DEL
Vsi posegi, izvedeni v letu 2012
Šolske stavbe so za Pokrajino Trst prioritetnega pomena. Čeprav so dodeljena sredstva vedno neprilagojena dejanskim potrebam, je pokrajinska uprava v letu 2012 izvedla, zaključila in načrtovala vrsto posegov, ki jih navajamo v sledečem sintetičnem pregledu: Šole Volta, Deledda in Max Fabiani v Ulici Monte Grappa in Ulici Cantu. V kratkem bodo dokončane nove učilnice in laboratoriji v krilu bivše livarne z investicijo 2,8 milijonov evrov. Trenutno potekajo dela na prezračevalnem sistemu, na dvigalu in na stavbnem pohištvu. Na šoli Volta sta v teku načrtovanje novih učilnic v osrednjem korpusu in prilagajanje celotnega kompleksa protipožarnim varnostnim zahtevam. V kratkem bo prenovljena kritina telovadnice (90 tisoč evrov) in knjižnice (50 tisoč evrov). Do konca tekočega leta bodo zaključeni posegi na Vili Giulia iz 19. stoletja (preko 6 milijonov evrov), ki so bili izvedeni in načrtovani v skladu z načeli energetske učinkovitosti in bodo mestu vrnili arhitekturno pomembno stavbo ter šolo Deledda združili na enotnem sedežu. Šoli Dante - Carducci v Ulici Giustiniano. Nadaljujejo se načrtovalna dela skupaj z Občino Trst, za katera je Pokrajina predvidela investicijo v višini 1,5 milijona evrov. V aprilu so bili izpeljani varnostni in prenovitveni posegi
na stropu telovadnice (224 tisoč evrov), v kratkem pa bodo stekli posegi akustične izolacije učilnice za tolkala (25 tisoč evrov).
Na sedežu šole Carducci v Ulici Madonna del Mare in na podružnici v Ulici Corsi poteka načrtovanje izrednih vzdrževalnih posegov pročelij in zamenjave stavbnega pohištva s skupnim predvidenim stroškom 1,2 milijona evrov.
Šola Carli in Pomorska šola v Ulici Diaz - na Trgu Hortis. Poslopje je bilo deloma usklajeno s protipožarnimi zahtevami, šola Carli je pridobila nove laboratorije, posebne učilnice in knjižnico v pritličju (1,1 milijona evrov). Spomeniško varstvo je pred kratkim odobrilo načrt prenove strehe in pročelij notranjih dvorišč (2 milijona evrov).
Šola Da Vinci. Pripravljen je predhodni načrt v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov za prilagoditev prostorov protipožarnim zahtevam. Stekel bo prvi del posegov na osnovi razpoložljivih sredstev v vrednosti približno 310 tisoč evrov. Zaključena so bila prenovitvena dela vhodnega nadstreška v Ulici Veronese (50 tisoč evrov).
Šola Oberdan. Zaključena ja prenova telovadnice (90 tisoč evrov). V kratkem bo dodeljen nalog za vzdrževalne posege kanalizacijskega sistema in za popravilo ter vzdrževanje strukture pokritega športnega igrišča. Šola Petrarca. Zaključena so dela v ulici Largo Sonnino v skupnem znesku preko enega milijona evrov; v kratkem bo stekla prenova stranišč in s tem povezana odprava zamakanja (350 tisoč evrov). Na osrednjem sedežu v Ulici Rossetti je bil ponovno urejen podporni zid (60 tisoč evrov). Šola Galilei. Nadaljuje se načrtovalna dejavnost v okviru izrednga vzdrževalnega posega poslopja v Ulici Mameli (preko 1,6 milijona evrov), ki obsega prenovo stranišč in dela stavbnega pohištva.
Šola Nordio v Ulici Calvola. Odobren je bil načrt zamenjave zunanjih okenskih okvirov (1 milijon evrov). Nameščeni bodo aluminijasti okviri s prekinjenim toplotnim mostom in varnostnim kaljenim steklom.
Šole Carducci, Zois in Stefan v parku pri Svetem Ivanu.
Zaključena je prva faza del (1,3 milijona evrov) s prenovo strehe in stranišč ter s posodobitvijo električne napeljave v skladu z varnostnimi zahtevami. Sledila bo druga faza del (preko 5,2 milijonov evrov), ki bo obsegala prenovo pročelij, nadstreškov, teras, stavbnega pohištva, premestitev zunanjih protipožarnih stopnic in notranja zaključna dela. Glasbena šola Tartini. Potekajo prilagoditvena dela vadbene ter koncertne in konferenčne dvorane in zunanjih prostorov za skupni znesek 680 tisoč evrov.
POBUDA V SKLADISCU IDEJ
ANITA PITTONI. ZAPISI 2012: DNEVNIK 1944-1945
Predstavitev Dnevnika v soboto, 24. novembra
Anita Pittoni, osrednji lik kulturenga obzorja tistega časa, predstavlja vzor za mnoge ženske, ki so v njenem delovanju na področju umetnosti, oblikovanja, založništva, kulturne angažiranosti prepoznavale zgled moči in modernosti. Pokrajina Trst bo trideseto obletnico smrti Anite Pittoni počastila z vpogledom v njeno bogato življenje z majhno razstavo v Skladišču idej, ki jo bo spremljala objava pred kratkim odkritega Dnevnika umetnice. Gre za izjemen dokument, ki naj bi ga pesnica spisala med jesenjo leta 1944 in januarjem 1945 in ki bo s prispevkom sklada Fondazione CRTrieste in Dežele Furlanije Julijske krajine dobil obliko umetniške knjige.
Publikacija, ki bo izšla pri založbi Simone Volpato Studi Bibliografici, je bila uresničena v sodelovanju z Občinsko knjižnico Attilio Hortis in s pokroviteljstvom Univerze v Trstu in Posoške državne knjižnice. Pobude, vezane na lik Anite Pittoni, so del projekta Zapisi 2012, ki ga podpirata Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina in sklad Fondazione CRTrieste. Javna predstavitev Dnevnika bo potekala v Skladišču idej na Korzu Cavour (vhod z morske strani) v soboto, 24. novembra, ob 17. uri. Publikacija je obogatena s pomembnimi avtorskimi prispevki Cristine Benussi, Gabrielle Norio, Pietra Spirita, Sergia Vatte s spremno besedo Simoneja Volpata. V Skladišču idej bo potekala še
ena pobuda, posvečena umetnici. Gre za študijski dan v organizaciji Inštituta za kulturo, zgodovino in dokumentacijo Julijske krajine v sodelovanju z mesečnikom Artecultura in Bibliografskim studiem Simone Volpato, ki bo potekal v četrtek, 22. novembra od 9.00 dalje in katerega se bodo udeležili številni poznavalci teme. Na dan simpozija je predvideno odprtje majhne razstave, posvečene Aniti Pittoni, s še neobjavljenimi rokopisi in fotografijami. V okviru pobude bo v sodelovanju z združenjem L'Armonia in mesečnikom Trieste Artecultura v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v avditoriju Skladišča idej potekala javna predstavitev knjige Claudia Grisancicha Per Anita. Knjigo bo predstavil Walter Chiereghin, direktor mesečnika Trieste Artecultura, ki je prispeval predgovor knjige. Sledila bo predstava Ste picie parole voio dirte stasera, eno izmed dveh gledaliških del, ki ju je Grisancich napisal v spomin na Anito in sta objavljeni v knjigi. Delo bo prebrala igralka Giuliana Artico iz gledališča L'Armonia v sodelovanju z Art.& Zan. Predstava sodi v okvir projekta Salotto Giotti, Observatorija za tradicijo in nove usmeritve umetniškega izraza v tržaškem narečju in tržaške avtorje, ki sicer poteka v okviru XX. Mednarodnega festivala Ave Ninchi gledališča L'Armonia.
Info: www.provincia.trieste.it
SLUŽBA ZA POVEZOVANJE MED POVPRAŠEVANJEM IN PONUDBO NA TRGU DELA
Tel. 040.369104/040.368277/040.369685 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 3249) E-mail: cercolavoro@provincia.trieste.it; Uradne ure:
Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 Ponedeljek in četrtek od 15:00 do 16:30
ZAPOSLOVANJE SPECIFIČNIH SKUPIN DELAVCEV Z. 68/99
Tel. 040.369104/040.368277/ 040.369685
(po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 3240 ali 3241) e-mail: colloc.obbligatorio@provincia.trieste.it Uradne ure:
Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45
OKENCE ZA DRUŽINSKE SODELAVCE
Tel. 040.369104-238-239-242-259 (po odgovoru telef. odzivnika vtipkajte 3238, 3239, 3242 ali 3259
e-mail: assistentifamiliari.trieste@provincia.trieste.it Uradne ure:
Od ponedeljka do petka od 9:15 do 12:45 Ponedeljek in četrtek od 15:00 do 16:30
OKENCE ZA PODJETJA
(Služba namenjena samo podjetjem) Ul. Ca boto, 14 pri Ezit - Trst Tel. 040.8988211 Fax: 040.382261
e-mail: azienda@provincia.trieste.it
Uradne ure:
Sreda od 9:30 do 12:30
UPRAVNA DIREKCIJA
Ul. S. Anastasio, 3 Trst
Tel. 040.3798421/547
Fax: 040.3798232
e-mail: sportellolavoro@provincia.trieste.it Uradne ure:
Od ponedeljka do petka od 9:30 do 12:30 Ponedeljek in četrtek od 15:30 do 17:00
KOMPLEKSNA ORGANIZACIJSKA ENOTA ZA KONFLIKTE NA DELU IN PROBLEMATIKO PRISELJENCEV
Ul. S. Anastasio, 3 Trst (drugo nadstropje) Tel. 040.3798356/357/343/342 Fax: 040.3798326
e-mail: conflittilavoro@provincia.trieste.it; immigrazione@provincia.trieste.it Uradne ure:
Torek, četrtek in petek od 10:30 do 13:00
ENOTNO OKENCE ZA PRISEUENCE
Ul. San Cario 1/a, pri tržaški prefekturi Tel. 040.3731480 Fax: 040.3731666 Uradne ure:
Ponedeljek, sreda in petek od 9:30 do 12:00
/
TEDENSKI POUDAREK
Nedelja, 18. novembra 2012
1 1
NEJASNOST IN ZMEDA NA ITALIJANSKI POLITIČNI SCENI
Ko tehnokracija odrine politiko na obrobje
Vojmir Tavčar
Po petkovem srečanju s predsednikom države Giorgiom Napolitanom in predsednikoma obeh domov parlamenta Renatom Schifanijem in Gianfrancom Finijem je predsednik vlade Mario Monti lahko zadihal nekoliko bolj sproščeno. Sklep, naj volitve za obnovitev deželnih parlamentov Lombardije, Lacija in Moli-seja potekajo 10. marca je prepričala Ljudstvo Svobode in Silvia Ber-lusconija, da sta vsaj začasno zakopala bojno sekiro. Odločitev ustreza tudi Severni ligi (»Končno so vsi spoznali pravilnost našega predloga,« je pristavil svoj piskerček voditel SL Roberto Maroni) in sredinski UDC Pierferdinanda Casinija, Demokratska stranka pa se ji iz spoštovanja do predsednika države ne bo postavila po robu, čeprav se je še pred nekaj dnevi zavzemala, da bi bile volitve v Laciju in v Lombardiji razpisane čimprej, ker bi bilo zgrešeno, da ostaneta dve tako pomembni deželi toliko časa brez političnega vodstva.
K pomiritvi duhov je prispevalo tudi dejstvo, da predsednik re-
publike Giorgio Napolitano ni tako rezko kot v preteklosti zavrnil možnosti, da bi razpustil parlament nekaj tednov pred uradnim koncem mandata. Možno je, da bi bile za 10. marec razpisane tudi parlamentarne volitve, če bo parlament - kot je predsednik republike večkrat zahteval - odobril nov volilni zakon, ki naj nadomesti sedanji »porcellum« (ta vzdevek je zakon dobil, poptem ko ga je njegov avtor, voditelj Severne lige Roberto Calderoli označil za pravo svinjarijo) in odobri zakon o stabilnosti.
S petkovo odločitvijo je državni in vladni vrh po nekaj tednih zaostrovanja pomolil roko Ljudstvu svobode, njegovemu sekretarju An-gelinu Alfanu, predvsem pa predsedniku stranke Silviu Berlusconiju, po katerem bi lahko bili trije zaporedni negativni volilni izidi (v Laci-ju, v Lombardiji in nato na političnih volitvah) usodni za njegovo stranko in tudi zanj osebno. Zaradi tega je skupaj z Alfanom na ves glas zahteval združitev deželnih in političnih volitev v en sam termin, ker je prepričan, da bo z enim samim
»volilnim dnem« vsaj omilil poraz do zanj sprejemljive ravni. V primeru, da ne bi uslišali njegove želje, je zagrozil z vladno krizo, vzporedno pa je zaostril svoje napade na sedanjo vlado, ki naj bi bila po njegovih besedah »pravi polom«.
Kdor nima prekratkega spomina, najbrž ni pozabil, da je Berlusconi lani poleti, ko je bil še predsednik vlade, z enakim zanosom nasprotoval možnosti, da bi takratne upravne volitve združili z glasovanjem o ljudskih referendumih, ker je upal, da bodo referendumi propadli zaradi prenizke udeležbe. Zaradi tega je njegova vlada razpisala upravne volitve v sredini maja, za glasovanje o referendumih pa določila zadnjo možno junijsko nedeljo, tik pred začetkom poletnih počitnic, Berluscpniju se »prebrisana izbira« ni obrestovala, saj je njegova stranka doživela polom tako na volitvah kot na referendumih. V začetku lanskega poletja se ni zmenil za utemeljevanje tistih, ki so poudarjali, da bi združitev volitev in referendumov v en sam ternin pomenila prihranek okoli 400 milijonov evrov, tokrat pa sekretar Ljudstva
svobode Alfano kot glavni razlog, s katerim se zavzema za skupen volilni dan, izpostavlja domnevni prihranek okoli 100 milijonov evrov, ki naj bi ga taka izbira omogočila.
Doslednost pa taka, se skoraj sam po sebi vsili komentar, seveda s pripombo, da tudi leva sredina v tem pogledu ni bila vselej premočrtna. Kot že dolgo let je za italijanske stranke najboljša rešitev samo tista, ki se jim bo po njihovem mnenju v največji meri obrestovala.
To načelo ni bilo vodilo petkovega sestanka na Kvirinalu, kjer so se zbrali prvi trije možje države in prvi mož vlade. Odločitev o možnem skupnem volilnem dnevu jim je narekovala predvsem skrb za usodo Italije. Na ta način naj bi bila vlada manj izpostavljena notranjim političnim napetostim in naj bi se prebila do konca mandatne dobe, po drugi naj bi tudi med že napovedanimi spomladanskimi mednarodnimi srečanji lahko računala na manj zrahljano domače politično zaledje. Odločitvi pa je botrovala tudi sodba državnega sveta, po katerem ni tako imperativno, kot je razodilo upravno sodišče v Laciju, naj volitve v tej deželi potekajo najkasneje v februarju.
Predsednik republike Napolitano, ki je prvič namignil na možnost, da bi parlament razpustil nekaj tednov pred uradnim potekom mandata, je v svojem sporočilu tako odločitev vezal na dva pogoja: odobritev zakona o stabilnosti, ki je bistvenega pomena za gospodarsko trdnost države, in na spremembo volilnega zakona, za katero se zavzema od začetka svojega mandata. Kaže, da predsednik države zelo resno razmišlja o možnosti javne poslanice parlamentu, če stranke ne bodo znale uskladiti stališč in spremeniti volilnih pravil, ki so sedanji italijanski parlament spremenila v skupščini nomi-niranih in ne izvoljenih predstavnikov ljudstva. Ali bo njegova grožnja zalegla? Predvsem pa se, glede na dosedanje izkušnje, zastavlja vprašanje, ali ne bi bil morebitni novi zakon v nekaterih pogledih še slabši od dosedanjega? Vzporedno se tudi zastavlja vprašanje, do kdaj bo trajalo politično premirje, ki mu je botroval petkov sestanek na Kvirinalu? Ali ne bi morebitno rojstvo neke politične grupacije, ki se sklicuje neposredno na predsednika vlade Maria Monti-ja, ki ga oblikujejo Montezemolo, Ca-sini, organizacija ACLI in drugi, zopet zaostrilo napetosti v državi? Tako voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani kot sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano sta v zadnjih tednih v svojih javnih nastopih poudarila, da bo po volitvah morala prevzeti krmilo države politična vlada, ki bo odraz volje italijanskih volivcev. Po mnenju obeh, ki sta se v zanjem letu znašla v »čudni povezavi«, kot je svojo večino označil Monti, zagotavljata, da taka povezava ne bo obnovljena in da bosta šli leva sredina in desna sredina vsaka svojo pot.
Vendar to bo mogoče, če si bo politika v Italiji znala zopet pridobiti ugled, če bo znala obnoviti svoj vodilni razred, predvsem pa, če se bo znala približati ljudem, jih navdušiti za nove cilje v evropskem okviru.
Cilj primarnih volitev, na katerih bodo volivci demokratske stranke izbrali svojega kandidata za predsednika vlade, je prav ta: pritegniti ljudi, postopno odpraviti nezaupljivost do politike, strniti energije za nov politični načrt. Vzporedno je tudi sekretar Ljudstva svobode Al-fano skušal delno obnoviti in rešiti pred razpadom glavno desnosre-dinsko stranko s primarnimi volitvami, toda njegov načrt je zaradi Berlusconijevega odpora, kot kaže, že propadel.
Po mnenju komentatorja Cur-zia Malteseja so primarne volitve leve sredine eden od pomembnih poskusov, da bi ohranili pri življenju sistem, ki se razkraja. Zato je želeti, da bi bila udeležba na primarnih volitvah velika, vendar bo po njegovem mnenju treba še veliko časa, preden bo ta politični laboratorij lahko obrodil svoje sadove.
Ruševine podkupninske afere v začetku devetdesetih let, ki je poznana kot »tangentopoli«, so pokopale tudi italijanski politični razred. Z razliko od drugih evropskih držav
je italija od takrat imela enega samega predsednika vlade, ki je izhajal iz političnih vrst. Šlo je za Massi-ma DAlemo, ki ni dosegel omembe vrednih resultatov. Vsi ostali pre-mierji so bili samo sposojeni politiki: Carlo Azeglio Ciampi, Romano Prodi, Silvio Berlusconi so se uveljavili na drugih področjih, preden so se pomerili na političnem prizorišču, celo Giuliano Amato, ki je bil dolgo let desna roka Bettina Craxija in je nato vodil levosredinsko vlado ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje, se je opisoval kot profesor, ki je izposojen politiki in ne kot poklicni politik. Nazadnje je pred enim letom moral prevzeti krmilo vlade profesor Mario Monti, da bi preprečil pravi polom italije.
Krizo politike, poudarja Maltese, pa dokazuje tudi dejstvo, da mora leva sredine, če se želi uveljaviti v najbolj razvitih območjih države, kandidirati ljudi, ki niso poklicni politiki: tako je bilo z županom Giulia-nom Pisapio v Milanu, tako v Genovi, kjer je zmagal profesor Marco Doria, v Lombardiji pa sedaj predlaga kot kandidata za predsednika Umberta Ambrosolija (sina odvetnika Giorgia Ambrosolija, ki ga je mafija ubila, ker v likvidacijskem postopku banke Privata italiana ni hotel kloniti pritisku odstavljenega Micheleja Sindone in vrhu »cose nostre«).
Korenine krize italijanske politike so nedvomno zelo zapletene in zelo globoke, posledice te krize pa so na dlani: zato ni presenetljivo, če se je Berlusconi lahko uveljavil samo nekaj mesecev potem ko je ustanovil svojo stranko Forza italia in če imata sedaj, potem ko je »berluskoni-zem« po dvajsetih letih pokazal vse svoje hibe in šibkosti, tolikšen odmev komik Beppe Grillo in njegovo Gibanje 5 zvezdic.
O čem bodo torej glasovali volivci leve sredine 25. novembra? Bodo izbrali človeka, ki bo kandidat za predsednika vlade na spomladanskih volitvah ali pa bodo s svojim glasom dali samo kisika poskusu, da bi obnovili italijanski politični sistem (kar tudi ni malo)? Vsak odgovor je tvegan, saj je neznank veliko, začenši z volilnimi pravili, ker ni še znano, s kakšnim zakonom bodo italijanski volivci glasovali spomladi. K temu velja dodati, da so tudi mednarodni pritiski, naj bi po volitvah Montija nasledil Monti (ali vsaj človek, ki naj bi imel njemu zelo soroden profil) zelo izraziti. Sedanjega predsednika vlade, ki je sicer rešil italijo pred polomom, vendar je dokaj krivično porazdelil bremena in ni znal spodbuditi novega gospodarskega zagona, podpirajo vplivni evropski državniki, vodstvo Evropske centralne banke, bonitetne agencije, potrjeni ameriški predsednik Barack Obama, doma pa predvsem cerkvena hierarhija in del katoliških krogov. Njegov največji sponzor pa je predsednik republike Napolitano, ki je s svojim vplivom omogočil vladi, da je doslej ostala v sedlu. Napolitano je tudi priporočil Montiju, naj se ne izrecno veže na nobeno listo, ker bo lahko tudi v prihodnje prevzel krmilo države samo, če bo ostal »super partes«.
To je zapleten in nejasen politični okvir v italiji, ki se po spomladanskih volitvah lahko dodatno zaplete, če ne bo neke dovolj jasno profilirane večine, če bo izglasovan nov volilni zakon, ki ne bo omogočil nikomur, da zmaga in bodo stranke prisiljene v iskanje kompromisne rešitve - potrditve Mon-tija na čelu vlade.
Kot ugotavlja Barbara Spinelli se lahko znajdemo v začaranem krogu, v kateri naj bi bila kot med hladno vojno nekdanja KPi v sedanjih raz-meraj politika žrtev sodobne »con-ventio ad excludendum«. Nekoč je evropska komisija veljala za tehno-kratsko strukturo, ki je bila v pomoč vladam držav članic; če pa se tudi vlade evropskih držav začenjajo spreminjati v neke tehnokratske strukture in niso več zraz politike, je nevarno, da se zapletemo v nek tehno-kratski vrtinec, ki ga lahko razbije samo politika, torej obnovitev upanja. Vendar bo v primeru italije to možno samo, če si bo politika dvajset let po aferi tangentopoli znala pridobiti izgubljeno verodostojnost in bo znala vliti ljudem novega upanja.
12
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES	/
Pod naslovom arhivski posnetek deportacije Romov med drugo svetovno vojno; zgoraj desno znana slika Vincenta Van Gogha z naslovom Cigani; spodaj levo Stane Baluh in Jožek Horvat Muc, desno udeleženci simpozija v Murski soboti
Diskriminacija, preganjanje, genocid
Večstoletni križev pot Romov v Nemčiji
Sinti in Romi živijo v Nemčiji že več kot 600 let. Sprva so bili zelo spoštovani kot obrtniki, kmalu pa se je odnos do njih spremenil: postali so žrtve nenehnega sistematičnega preganjanja in celo genocida.
Sinti in Romi so se naselili po vseh Evropi; Sinti največ v današnji Zahodni Evropi, Romi pa v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Prišli naj bi z območja Indije, čeprav o njihovem izvoru ni popolnega soglasja. V 18. stoletju so jezikoslovci ugotovili vzporednice med romskim jezikom in sanskrtom, kar naj bi potrjevalo to teorijo in tako prevladuje mnenje, da je izvorna domovina Romov na severozahodu Indije. Ni pa znano, zakaj so se iz Indije selili v Evropo. Nekateri domnevajo, da so bežali pred islamom, obstaja pa tudi domneva, da so bili kot sužnji izgnani iz tistih krajev.
Prvi dokumenti, ki pričajo o prisotnosti Romov v Nemčiji, so iz leta 1407 v mestu Hildesheimu. Leta 1423 je kralj Sigismund vzel Rome pod svojo zaščito, že ob koncu stoletja pa se je stanje spremenilo, saj je deželni zbor v Augsburgu Sinte in Rome enostavno prepovedal. Od takrat jih je vsakdo lahko preganjal in umor Roma ni bil kaznovan. Cehi so jim prepovedali opravljanje poklicev, mnogi vladarji so jim celo prepovedali obstanek v Svetem rimskem cesarstvu.
To ni bil edini tak primer, podobne stvari so se dogajale po vsej Evropi. Šele ob koncu 18. stoletja se je odnos do Romov izboljšal, vendar so se Romov še vedno izogibali in jim niso dovolili, da bi se kje stalno naselili, bili so preganjani, veliko jih je bilo ubitih in uboj Roma je bil v tistih časih nekaznovano dejanje. Z idejami humanizma pa je prišlo do sprememb, vendar tudi tokrat dejansko
proti Romom. Šlo je za prisilno vključevanje Romov v mesta in vasi, seveda ob prepovedi njihovih tradicij in njihovega jezika. Mladi Romi so morali v vojsko, številne otroke so odvzeli družinam in jih dali v posvojitev; tiste, ki se niso prilagodili, so izgnali. Le na nekaterih območjih Nemčije je bilo stanje boljše, ni bilo preganjanja in vzpostavili so sožitje med Romi in domačim nemškim prebivalstvom.
Ze leta 1783 je Heinrich Moritz Grellmann v svoji knjigi pisal o rasnem preganjanju Romov. Vendar je pri pisanju izhajal iz teze, da so negatoivne lastnosti Romov prirojene in da jih ni mogoče s šolanjem spremeniti. Te teze so v tistem času osvajali pisatelji, politiki in birokrati. Je pa prav v tistem času jezikoslovec Johann Christoph Rüdiger odkril jezikovno sorodnost med romskim jezikom in sanskrtom. Raziskoval je tudi razloge za sovraštvo do
Romov, vendar s svojimi pristoipiu, ki so bili manj radikalni, ni prevladal.
Tako so številne Rome že v drugi polovici 19. stoletja prisilno izseljevali v Bolgarijo in Romunijo. Številni Romi so se hoteli naseliti v drugih državah Zahodne Evrope, vendar so jih vse države sistematično zavračale. Leta 1886 so sistemsko izseljevali Rome brez nemškega državljanstva, pet let kasneje pa je zgornji dom nemškega parlamenta Bundesrat sprejel »navodila za boj proti ciganski kugi«. Na Bavarskem so uvedli sistematičen nadzor nad Romi in njihovo obvezno registracijo leta 1899, kasneje, leta 1926, pa je regionalni svet v Munchnu s posebnim zakonom uvedel policijski nadzor nad Romi, za kar je skrbela posebna obveščevalna agencija. Vsem Romom so odvzeli prstne odtise in seznam, ki so ga pripravili, je bil osnova za kasnejše nacistično preganjanje. Sicer pa so imeli v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja vsi Romi v Nemčiji tudi nemško državljanstvo.
Takoj ko so prevzeli oblast nacio-nalsocialisti, se je zopet začelo sistematično preganjanje Romov. Odvzeli so jim nemško državljanstvo in že v sredini tridesetih let so jih začeli pošiljati v koncentracijska taborišča in na prisilno delo. Otrokom niso omogočali obiskovanja šol, čeprav v začetku formalne prepovedi ni bilo, postopoma pa je naraščalo število omejitev tudi v vsakdanjem življenju. Z njimi se je začel ukvarjati urad za zdravje, ki je Rome uporabljal pri eksperimentih, pogosto z mučenjem, ki se je končalo s smrtjo. Po letu 1940 pa so Rome množično deportirali v uničevalna taborišča in množično pobijali.
S koncem druge svetovne vojne in padcem nacizma pa se križev pot Romov v Nemčiji še ni končal. Čeprav so jih nacisti pobili več kot pol milijona, tega poboja niso priznali kot genocida. Preživelim v začetku niso priznali odškodnine, ki je bila sicer priznana drugim žrtvam nacizma. Zelo dolgo je trajalo, preden so začeli Romom vračati državljanstvo, ki jim ga je odvzela Hit-
lerjeva Nemčija. Leta 1956 je nemško državno sodišče razsodilo, da pri de-portaciji Romov ni šlo za rasno preganjanje in med drugim v razsodbi napisalo: »Cigani so nagnjeni h kriminalu, še posebej k tatvinam in goljufijam, nimajo moralnih načel in ne spoštujejo lastnine drugih ljudi.«. Ta sodba je zdržala do leta 1963.
Na osnovi nacističnih dokumentov so bili leta 1960 ustanovljeni »centri za klateže«, v katere so dejansko deporti-rali Rome. S številnimi odločbami, razsodbami in publikacijami so dejansko potrdili stare predsodke do Romov. Na Bavarskem so regionalne oblasti kar ohranile številna določila iz časov nacizma; šele leta 1970 so ugotovili njihovo protiustavnost in so jih razveljavili. Sicer pa so dolgo po vojni razne urade, ki so se ukvarjali z Romi, vodili nekdanji nacistični uradniki. Zdravniki, ki so med vojno sodelovali v genocidni politiki, pa so še vedno opravljali svoj poklic.
Šele v 70. letih prejšnjega stoletja se je odnos do Romov začel spreminjati, počakati pa je bilo treba do leta 1982, da je kancler Helmut Schmidt formalno priznal, da se je nad Romi zgodil genocid. V tistem času je bil Heidelbergu tudi ustanovljen osrednji nemški Svet za Rome in Sinte; združenja so poskušali Romi neuspešno sicer organizirati že prej z namenom, da se borila proti diskriminaciji in kriminalizaciji. Kljub temu pa so proti-romska čustva med prebivalci še vedno zelo razširjena in Romi, ki so od leta 1995 zaščiteni kot narodna manjšina, se morajo v vsakodnevnem življenju še vedno spopadati s številnimi predsodki.
Povedati je še treba, da se je po letu 1990 samo iz nekdanje Jugoslavije preselilo v Nemčijo približno 50.000 Romov. Večina jih že vedno živi v tej državi, imajo status begunca in jim torej preti nevarnost izgona. Številni otroci odraščajo v Nemčiji, šol pa ne obiskujejo; mnogi živijo v zasilnih bivališčih na odročnih območjih. Danes živi v Nemčiji 120.000 Romov, od teh 70.000 z nemškim državljanstvom.
V Murski soboti simpozij ob svetovnem dnevu romskega jezika
Romski jezik v sodobnih časih
Ob 5. novembru, svetovnem dnevu romskega jezika, je potekal v Murski Soboti simpozij Romski jezik v sodobnih časih. Romi ob tem poudarjajo, da je njihov jezik priznan kot uradni, ker pa obstaja v mnogih narečjih, je poleg njegovega ohranjanja in razvijanja potrebna tudi standardizacija.
Na simpoziju so domači in svetovni jezikoslovci, učitelji romskega jezika in literature, novinarji, pisatelji in politiki razpravljali o tem, kako bi romšči-no zaščitili, saj je zelo pomembna za
identiteto skupnosti. V zahodni Evropi so namreč zaradi političnih ali zgodovinskih vzrokov marsikje pozabili na svoj jezik. V Evropi, kjer živi blizu 20 milijonov Romov, ima marsikje status manjšinskega jezika, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem, v nekaterih pokrajinah, kot sta Makedonija in Kosovo, pa tudi status uradnega jezika.
Vodja službe za narodnosti Stane Baluh je v slavnostnem nagovoru povedal, da tačas zelo intenzivno poteka-
jo razgovori o poenotenju romskega jezika na območju celotne Evrope, med prednostnimi prizadevanji slovenskega nacionalnega programa ukrepov za Rome v letih 2012-2015 pa je tudi ohranjanje in razvoj različnih oblik romskega jezika ter povečanje ozaveščanja večinskega prebivalstva o obstoju kulture, šeg in navad pripadnikov te skupnosti.
Baluh je napovedal več usposabljanj, na katerih bodo uradnim osebam, ki delajo v okolju, kjer živi romska populacija, predstavljali bistvene značilnosti romske kulture in jezika ter pozval k strpnosti in dialogu pri obravnavi odprtih vprašanj. To, da nekateri uradniki obvladajo romščino, pa bistveno pripomore k lažji komunikaciji in večjemu razumevanju. Prav jezik je zaradi svojih značilnosti, povezanih z romsko kulturo, edinstven in v našem okolju ga je zato potrebno negovati in ohraniti za prihodnje rodove, to pa lahko naredi samo zapisana beseda, je še dodal.
Tudi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je poudaril, da je jezik izjemno pomemben za ohranitev romske identitete, ki mu je
potrebno dati veljavo, nevarnost za njegovo izginjanje pa vidi tudi v tem, da ga mnogi Romi ne uporabljajo in se prilagajo jeziku okolja.
Generalni sekretar Evropske romske unije Dragoljub Ackovic je opozoril, da se proces standardizacije rom-ščine, ki se je začel pred 40 leti, mora nadaljevati in končati, saj še vedno velja, da je romski jezik eden, pa čeprav
se nekateri Romi ne razumejo, so pa vsa narečja enakopravna.
Tudi drugi udeleženci simpozija, ki so ga pripravili Zveza Romov Slovenije, Romsko društvo Zeleno vejš Serdi-ca in Romsko društvo Romani union Murska Sobota, so se strinjali, da bi standardizacija jezika pomagala pri učenju jezika in njegovem ohranjanju, saj ga mladi vse bolj opuščajo. (STA)
/
KMETIJSTVO	Nedelja, 18. novembra 2012 1 3
PEČKARJI, OLJKA, TRTA IN OREH
Jesensko zatiranje bolezni in škodljivcev
Po pregledu bolezni in škodljivcev koščičarjev, podajamo navodila za jesensko varstvo ostalih pri nas razširjenih trajnih sadnih vrst, za katere veljajo ista praktična navodila za uporabo fitofar-macevskih sredstev.
Pečkarji
Jablane
Med bolezni, ki se sicer pojavljajo le občasno in na posameznih drevesih, spada jablanov rak (Nectria galligena, Phomopsis mali, Sphaeropsis mali) , ki pa naredi tu pa tam precej škode.
Znaki bolezni
Bolezen povzročajo glive, ki vdirajo skozi rane v deblo, veje in poganjke. Na debelejših vejah in deblu povzročajo značilne rane, ki imajo gobast rob in navadno segajo do lesa. Kadar drevo s kalusom preraste rane, se pojavijo značilne rakaste tvorbe, gube in hrge. Zadnja leta je zelo pogosta prisotnost raka na mladih poganjkih in tanjših vejah v obliki ožigov lubja, ki se prično ob očesih ali tam, kjer smo odrezali predčasne poganjke.
Zatiranje
Močno okužena drevesa je treba odstraniti. Če gre za mlajša ali manj napadena drevesa, jih lahko pod napadenim delom odrežemo in vzgojimo nove veje ali krošnje. Rane premažemo s cepilno smolo. Ko jeseni odpade večina listja, poškropimo jablane z bakrovim sulfatom (Bordojska brozga) ali ok-sikloridi (Polvere Caffaro, Cuprol M, Cuproram ipd). Poleg bakrenih pripravkov, ki jih lahko uporabljamo tudi pri ekološkem varstvu, uporabljamo uspešno Ditianon (Gladior WDG, Mi-nosse WG ipd.).
Škodljivci
Tudi na jablanah, kot na breskvah, češpljah in slivah, se jeseni lahko pojavi ameriški kapar (Quadraspidiotus perniciosus = Comstockaspis perniciosa). Škodljivca smo že opisali pri varstvu koščičarjev, zato ne bomo opisa ponavljali. Ponovili bomo le način zatiranja.
Zatiranje kaparja
Zatiramo ga le, če je bil v poletnih mesecih prisoten v večjem številu in je resneje napadel plodove. Učinkovito ga zatiramo z belim mineralnim oljem (npr.: Ovipron Top, Vernoil ipd.), ki ga uporabljamo tudi pri oko-loškem zatiranju.
Hruške
Tudi na hruškah zatiramo rak, ki ga povzročajo glivice, ki smo jih navedli pri jablanovem raku, zato bomo uporabljali ista fitofarmacevtska sredstva. Tudi bolezenski znaki so zelo slični tistim, ki jih povzroča jablanov rak, zato jih ne bomo opisali.
Dodali bomo le, da je zatiranje te bolezni na hruškah obenem učinkovito tudi proti zelo nevarnemu bakterijskemu hruševemu ožigu, ki ga povzroča Er-winia armylovora, bolezen, ki v zadnjih letih močno ogroža nasade hrušk. Pojavlja se z venenjem, in sušenjem cvetov oziroma z venenjem poganjkov.
Oljka
Tudi na oljki se v tem obdobju pojavljajo bolezni. Najpogostnejša in najnevarnejša glivčna bolezen oljke je oljčna kozavost (Spilocaea oleaginea). Napade vejice in plodove ter se hitro širi ob vlažnem vremenu in ob temperaturah nad 3 - 5°C. Tudi to bolezen, ki povzroča odpadanje listov in ošibitev rastline, uspešno zatiramo z večkrat navedenimi bakrovimi pripravki. Bolezen namreč napada predvsem listje, vendar se lahko razvije tudi na pecljih ploda, plodovih in redkeje na poganjkih. V začetku okužbe najdemo na listih okrogle madeže siv-kaste barve, ki se potem razširijo in jih obda rumenkast obroč. Spreminjanje barv na starejšem dozorelem listju izoblikuje podobo, ki v končni fazi spominja na barve pavovih oči.
Med škodljivci je najnevarnejša oljčna muha, ki je po njej neugodnem sušnem poletju okrepila svoje napade v vlaž-nejšem koncu tega letnega časa.
Po zadnjih opazovanjih je muha ponekod še prisotna a je čas za posege z insekticidi (Dimetoat in Fosmet) že mimo, saj je karenčna doba teh sredstev zelo dolga (30-35 dni). Možni so posegi le pri zelo poznih sortah, pri ostalih pa se svetuje anticipirano obiranje. Umestnost posega proti muhi v oljčnikih s poznimi sortami naj preveri strokovnjak.
Za vsa morebitna škropljenja, tako proti boleznim kot škodljivcem, pa naj oljkarji strogo spoštujejo karenčno dobo. Če je ta predolga, naj prenesejo škropilne posege proti glivičnem obolenjem po obiranju oljk.
Pa še nasvet: oljkarji naj se pred obiranjem domenijo z upraviteljem tor-
klje za dan mletja oljk, kar omogoča, da je čas med obiranjem in mletjem čim krajši. To pa je zelo pomembno za proizvodnjo visoko kakovostnega oljčnega olja. Zato naj se čimprej obrnejo na tržaške oljarne, ki že delujejo.
Oreh
Oreh je ponavadi zelo odporen proti boleznim. Oreh lahko včasih napade glivična bolezen po imenu orehov ožig (Gnomonia leptostyla, Gnomonia juglandis). Pojavi se predvsem ob vlažnem vremenu. Listje se prekrije s številnimi temnorjavimi pegami, večkrat nepravilnih oblik. Prav tako nastanejo pege na mladih plodovih. Ko pega prekrijejo večji del lista, se le-ta posuši in predčasno odpade že v poznem poletju. Druga bolezen pri orehu, bakterijskega izvora, je orehova črna pegavost ( Xant-homonas juglandis). Bolezen se pojavi podobno kot orehov žig, le da so pege večje, poškodbe na plodovih pa bolj izrazite. Orehi se krčijo in počrnijo, zato predčasno odpadejo. Glede varstva opisanih bolezni, ukrepamo precej podobno. Ker glivični bolezni prezimita v odpadlih listih ali vejah, je najbolje, da v času odpadanja listov in med zimskim mirovanjem škropimo drevo z že navedenimi ali drugimi razpoložljivimi bakrovimi pripravki ali z ostalimi površinskimi sredstvi za zatiranje glivičnih bolezni.
Trta
Mnogi vinogradniki bodo kmalu začeli z rezjo trte. Med tem opravilom odstranimo v čim večji meri les, ki ga je okužila črna pegavost (eskorioza). Roz-go odnesemo iz vinograda in jo sežge-mo. Prav tako odstranimo trse, ki jih je napadla kap vinske trte (mal dell'esca). Prizadete trse in resneje ogrožene dele, ki smo jih v prejšnjih mesecih označili, odstranimo iz vinograda in uničimo. Škarje in drugo orodje, ki smo ga uporabili pri rezi okuženih trsov, razkužimo z 1% raztopino natrijevega hipoklorida.
Glede na veliko nevarnost, ki predstavljata ti dve glivični obolenji, proti katerem so upešni le preventivni ukrepi, ju bomo obravnavali posebej v prihodnjih člankih, ki jih bomo posvetili lesnim boleznim na trti.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
STROKOVNI NASVETI
Kaj narediti, ko smo oljke pobrali
V	tem času končujemo s pobiranjem oljk, nekateri pa so s tem opravilom že končali. Takoj po pobiranju oljk je nekaj opravil, ki jih moramo storiti v oljčnem nasadu, preden nastopi zima.
Če ni prehladno takoj po spravilu plodov oljke poškropimo z bakrovimi pripravki. To ima dvojni učinek. Najvažnejši je ta, da s tem omejimo oljčno kozavost, ki se pogosto pojavi v naših oljčnih nasadih. V tem času je oljka posebno podvržena tej bolezni, ki se širi predvsem v vlažnih in deževnih dneh. Škropimo, če smo opazili bolezenske znake, a ti se pojavijo v obliki 10 milimetrov velikih okroglih, sivkastih madežev, ki so obrobljeni s črno barvo. Listi kmalu nato porumenijo in odpadejo. Ob hujših primerih in če bolezen zanemarimo, se lahko cele veje posušijo. Bakrove pripravke uporabljamo v odmerku 100 gramov na 10 litrov vode.
Drugi učinek škropljenja z bakrovimi pripravki je, da mladike bolje ole-senijo, kar poveča odpornost drevesa proti mrazu. Z bakrom obenem razkužimo morebitne rane, ki smo jih morebiti naredili med nabiranjem oljk.
V	tem času lahko oljčni nasad pognojimo s fosforjevimi in kalijevimi gnojili, da gnojila do pomladi bolje pronicnejo do korenin. Fosforna in kalijeva gnojila spravimo v globlje plasti zemlje, saj so težko topljiva in zato le s časom postanejo dostopna rastlinam. Zelo okvirno naj povemo, da za proizvodnjo 10 kg plodov porabi oljčno drevo 20 gr čistega fosforja in 100 gr čistega kalija na leto. V manjših oljčnih nasadih je najbolj pogosto in praktično, da gnojimo z mešanimi gnojili, ki vsebujejo vse tri glavne elemente: dušik, fosfor in kalij. Pogostokrat mešana gnojila vsebujejo tudi magnezij in mikroelemente. Če gnojimo z mešanimi gnojili, to navadno raje naredimo spomladi.
V	primeru večjega nasada je priporočljivo, da vsakih nekaj let opravimo kemijsko analizo zemlje, ki jo praviloma izvedemo v tem času, to se pravi po pobiranju in pred gnojenjem.
Če imamo prihodnjo pomlad namen posaditi nov oljčnik, je sedaj čas, da pripravimo zemljišče. Pred založnim gnojenjem je priporočljiva kemijska analiza tal. To je izvedljivo le, če tla niso prevlažna. Jesen je tudi najprimernejši čas za obdelavo zemlje, kar sicer lahko opravimo tudi spomladi. Tudi v tem primeru tla ne smejo biti prevlažna.
Pogosto se zgodi, da naše oljke obiščejo srne. To se rado dogaja pozimi, posebno, če imamo oljčni nasad v bližini gozda. V zimskem času primanjkuje sveže trave, srnjad začne zato iskati druge vire hrane. Ker je oljka zimzelena rastlina, je to za divjad prava poslastica. Najbolj so jim všeč mladi vršički na nižje ležečih vejah, ki jih srne zlahka dosežejo. Ko te pojedo, so jim dobri tudi starejši listi, ki so po navadi bolj grenki in trši. Oglodane mlade sadike spomladi le s težavo poženejo in počasneje rastejo, saj mora poškodovana mlada rastlina nadomestiti izgubljeno listno maso, ki je zanjo bistvenega pomena. Srne so posebno nevarne za mlade nasade.
Da preprečimo škodo, ki jo delajo srne, je najbolje, da ukrepamo na začetku zime, prav v tem času. Sadike lahko na primer »oblečemo« v mrežaste vreče, ki jih zlahka dobimo v kmetijskih trgovinah. Take vreče so prepustne na zrak in svetlobo, zato ne pogojujejo same rasti. Postavitev mrež je enostavna in za to opravilo potrebujemo malo časa. Z mrežasto vrečo dobro pokrijemo vse zelene dele rastline in jo zavežemo na spodnji strani. Lahko uporabljamo tudi pajčevinasto vlakno, ki obenem brani mlade krošnje pred po-zebami. Ko trava spomladi spet začne rasti, mreže snamemo, saj imajo srne navadno raje svežo travo. V prodaji obstajajo tudi sredstva, ki odvračajo divjad od debla. Dobro je tudi, da okrog oljčnega nasada postavimo zaščitno ograjo, ki brani rastlinice proti srnam vse mesece v letu. Oljčni nasad ostane na ta način izoliran tudi proti merjascem in drugi divjadi. Proti merjascem pa je najbolj učinkovita postavitev električne ograde.
Med vsemi gojenimi drevesnicami pri nas je oljka najbolj občutljiva na zimske pozebe. Dalj časa trajajo nizke temperature in večja je vlažnost zraka, manj je oljka odporna. Če pozeba nastopi postopoma, jo oljka bolje prenaša. Proti nizkim temperaturam lahko že pred sajenjem vplivamo tako, da izbiramo južno lego, izbiramo sorte, odporne na nizke temperature, obenem naj bo nasad zasajen v smeri sever-jug. Na odpornost pred mrazom precej vpliva tudi dobro zdravstveno stanje dreves in pravilno gnojenje. Še najbolj občutljiva na pozebe so komaj posajena, mlada oljčna drevesa, pred mrazom jih lahko zaščitimo s pajčevinastim vlaknom. Če predvidevamo zelo nizke temperature, posebno z burjo ali dežjem, lahko zaščitimo rastline z mrežo, nato vse skupaj zavijemo s pajčevinastim vlaknom, ki ga na vrhu spnemo skupaj. Prostor med rastlino in mrežo pa lahko zatlačimo s suhim listjem ali slamo.
Magda Šturman
16. NOVEMBRA
Prvič obeležili dan slovenske hrane
LJUBLJANA - Ob prvem dnevu slovenske hrane, ki je bil 16. novembra, so po skoraj vseh šolah in vrtcih otroci prvo šolsko uro uživali v tradicionalnem slovenskem zajtrku. Skozi učne vsebine pa so učenci spoznavali domačo hrano in njen nastanek. Številne občine so pripravile posebne tržnice in druge dogodke, na katerih so izpostavili pomen kakovostne slovenske hrane. Vlada je vsak tretji petek v novembru razglasila za dan slovenske hrane.
Kmetijsko ministrstvo s partnerji je ta dan obeležilo s tradicionalnim slovenskim zajtrkom.
V okviru tradicionalnega zajtrka so učitelji in vzgojitelji otroke in mladostnike osveščali o pomenu zajtrka in zdrave prehrane nasploh. Podatki kažejo, da se slovenski otroci in mladostniki prehranjujejo nezdravo, izbirajo pretežno zdravju nenaklonjena živila in pogosto opuščajo obroke. Kot so sporočili z Inštituta za varovanje (IVZ) zdravja, podatki mednarodne HBSC
študije kažejo, da slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk, tako jih med tednom nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka vprašanih.
Opuščanje zajtrka s starostjo mladostnikov narašča in je bolj izrazito med dekleti kot med fanti. Vsakodnevno zajtrkovanje lahko bistveno pripomore k bolj uravnoteženemu dnevnemu vnosu posameznih hranil, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za njihovo pomanjkanje, kar je še zlasti pomembno v času rasti in razvoja. Tudi z razvojno-psihološkega vidika zajtrk vpliva na boljše kognitivne zmožnosti, kar se odraža zlasti v boljšem spominu in učenju.
Nasprotno pa opuščanje zajtrka prispeva k izbiri manj kakovostne prehrane, ki je revnejša z vlaknino in bogata z maščobami, zato mnogo študij povezuje opuščanje zajtrka tudi z višjo pojavnostjo debelosti med mladostniki. (STA)
1 4 Nedelja, 18. novembra
2012
NEDELJSKE TEME
/
NA SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM V CANKAR
Zamejske založbe
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Sveži naslovi za različne okuse
Iclja nchfli1 sanein nojevo pero

Letošnja knjižna bera ZTT v znamenju proučevanja stikov med sosedi na čezmejnem območju, življenja pomembnih Tržačank in povezanosti z morjem. V otroških in mladinskih knjigah se nadaljujejo zgodbe Škrobka, ki je doslej žel že veliko uspeha.
Založništvo tržaškega tiska (ZTT) bo tudi letos na ljubljanskem knjižnem sejmu predstavilo izbor privlačnih naslovov, ki bodo zadovoljili različne okuse bralcev. Med prvimi bo izstopala knjiga Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu Ivane Suhadolc, ki je v Trstu žela že velik uspeh in bo prav gotovo zanimiva tudi v Ljubljani. V njej se namreč predstavlja izsek iz tiste naše zgodovine, ki pripoveduje o naši vezi in povezanosti z morjem ter o upornosti in vztrajnosti, ko gre za zaščito pravice do našega obstoja. Zgodba o pomorskem klubu Sirena priča o tem, kako lahko tudi športno delovanje postane ključnega pomena pri ohranjanju in razvijanju kulture in identitete. Ivana Suhadolc bo svoje delo v Ljubljani predstavila v kavarni knjigarne Geonavtik, na Kongresnem trgu 1, v sredo, 21. novembra ob 17.00.
Novost na knjižni polici bo knjiga Sosed o sosedu dr. Branka Marušiča. Gre za izbor 14 člankov, ki jih je zgodovinar posvetil
temi o odnosih med italijanskimi in slovenskimi intelektualci v razdobju med drugo polovico XIX. stoletja in prvo svetovno vojno. Kot je v uvodu zapisala dr. Milica Kacin Wohinz »...objavljene razprave in članki pričajo o Marušičevi strasti po raziskovanju osebnega življenja, po odkrivanju biografskih podatkov o delovanju in usodah posameznikov, po odkrivanju individualnih pogledov in stališč, skratka o medčloveških odnosih. Odveč je poudarjati, da gre v tem delu prej za kulturne kot za politične stike med sosedi. Čeprav sta v mednarodnih odnosih vedno navzoča tako konfliktnost kot sožitje, le skrajnim nacionalistom na obeh straneh bolj ustreza besedovanje o nesporazumih kot o sožitju. V tej zbirki prispevkov so namreč preseženi nam tako domači pojmi kot so rabelj - žrtev ali sovražnik - junak, ki nas ob misli na soseda nehote prevevajo.«
Tik pred izidom je tudi knjiga Dotiki pokrajine, novo delo pisatelja in filozofa Igorja Škamperleta, ki je ob tej priložnosti svoje moči združil s talentom fotografa Igorja Mezgeca. Nastala je knjiga, ki združuje lepoto narave - fotografije za publikacijo so nastale na Krasu in v Brkinih - in zgodbo o odnosu, ki že iz pradavnih časov tesno povezuje človeka s prostorom, v katerem živi. Kot je zapisal Škamperle, »Dotiki pokrajine nas spodbujajo, da v svetu okrog nas prepoznavamo tudi male in manj pomembne stvari, kakor so listje, sneg, cvetje, krošnja in živa voda v potoku, in z motrenjem lepote krajine presegamo svoj jaz, ki velikokrat ostaja ozkosrčno zazrt zgolj vase. Spoznavamo, da si z naravo so-pripadamo in da smo tudi po zaslugi njenega bivanja nekaj neizmerno več, kakor le ozki posamezniki.« Knjiga bo osrednja tema De-batne kavarne, ki bo na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, v četrtek, 22. novembra, ob 15. uri. Poleg avtorjev Igorja Mezgeca in
Igorja Škamperleta bo o odnosu med človekom in naravo spregovorila še krajinska arhitektka Ana Kučan.
ZTT bo v Ljubljani predstavilo tudi knjigo Lelje Rehar Sancin, Nojevo pero, rojstvo 20. stoletja v znamenju primorskih žena. Knjižni prvenec Lelje Rehar Sancin je zbirka portretov pomembnih Slovenk, ki so na različne načine zaznamovale začetek 20. stoletja na Tržaškem in Goriškem. Nekatere med temi so se v teh krajih le za hip ustavile, ker jih je tja nanesla poklicna ali drugačna pot, a so za vedno pustile globoko sled v družbenih dogajanjih takratnega časa. To so bile amaterske in poklicne igralke, socialne delavke, pisateljice, slikarke in še bi lahko naštevali. Med njimi najdemo Zofko Kvedrovo, Marico Nad-lišek Bartol, Elviro Kraljevo, Angelo Rakarjevo, Pavlo Hočevar, Tino Vaj-tovo ... Knjiga je sad dolgoletnih raziskav (in lastnih spominov) o življenju in delu naših zamejskih prednic. Avtorica je svoje pisanje podkrepila z ohranjenimi viri in pri tem odpravila marsikatero napako. Skozi te portrete se nam odpira tudi življenje v mestih na robu Avstro-Ogrske monarhije tik pred izbruhom prve svetovne vojne in v dolgih letih fašističnega zatiranja, ko je marsikatera izmed njih zapustila rojstni kraj, ter ponovno prebujanje slovenske prisotnosti po drugi svetovni vojni.
Založništvo tržaškega tiska bo, v sodelovanju z Novim Matajurjem, na sejmu predstavilo tudi pravo poslastico za otroke. Izhaja namreč knjiga Jem zdravo, živim zdravo, Škrobkov priročnik zdrave prehrane. Gre za prikupno in bogato ilustrirano knjižico, v kateri bodo otroci in njihovi starši našli navodila kako se zdravo prehranjevati in posledično zdravo živeti. Nastala je na podlagi lanskoletnega Galebovega šolskega dnevnika, v katerem je bila obravnavana prav ta tema. Tema je požela velik uspeh v našem prostoru, zato smo se odločili, da jo ponudimo tudi ostalim malim in malo večjim bralcem. Besedilo je prispevala pediatrinja dr. Marina Trevisan, ki se že vrsto let ukvarja prav s prehrano otrok in mladostnikov ter s težavami, ki so povezane s prehranjevanjem, nekaj novih poglavij pa je dodala in celotno besedilo strokovno pregledala priznana slovenska nutricionistka Mojca Cepuš.
Priročnik obravnava vsa osnovna hranila, ki jih otroško telo potrebuje za pravilen razvoj ter psihično in fizično aktivnost. Poudarek je predvsem na raznovrstni prehrani, v kateri naj prevladujejo sadje in zelenjava ter na ekološkem pridelovanju hrane in uživanju eko pridelkov in izdelkov. Glavni junak je seveda Škrobek, ki ga večina otrok pozna po receptih iz literarne revije Galeb ter po kuharici za otroke Škrobek kuha. Hudomušne ilustracije, ki jih je prispevala Chiara Sepin, s svojo barvitostjo vzbujajo pozornost in, upa-
mo, tudi željo po drugačni hrani. Škrobek je tokrat pripravil nekaj predlogov za zdrav zajtrk in zdrave malice, bralci pa bodo lahko vodili dnevnik prehranjevanja, s pomočjo katerega naj bi ozavestili pomen uravnotežene prehrane.
Na ljubljanskem knjižnem sejmu bodo svoj krst doživele še druge knjige, ki so izšle pri Založništvu tržaškega tiska v letu 2012. Prva na vrsti je V sinjo brezkončnost, po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva Vilija Prinčiča. Knjiga izčrpno prikazuje zgodbo ponovnega odkritja podvigov bratov Rusjan, s posebno pozornostjo na trud, ki je bil potreben za spodbujanje poznavanja naših letalcev v našem in v širšem prostoru. ZTT je sodelovalo tudi pri izjemni knjigi-fotografskemu albumu Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjala, od 8-milimetrske do digitalne kamere. Filmski ustvarjalec Aljoša Žerjal je s to publikacijo želel na drugačen način zakoličiti svoje petdesetletno delo na področju filma, ustavil je sliko in jo zbral v bogati in zajetni knjigi, v kateri pa se filmu ni povsem odpovedal, saj ji je priložil tudi DVD z najzanimivejšimi izseki iz njegovih del.
V Ljubljani bomo predstavili tudi knji-
ge, posvečene italijanskim bralcem, v letošnjem letu sta namreč izšli pesniška zbirka Srečka Kosovela Aspri ritmi/Ostri ritmi, v prevodu Jolke Milič, ki je za to izdajo prevedla preko 80 novih poezij, z obsežno študijo izpod peresa Mirana Košute ter knjiga spominov na italijanske prijatelje Cirila Zlobca, Lon-tananze vicine, incontri e amicizie italiane di un poeta sloveno. V tem delu Ciril Zlobec pripoveduje o svojem odnosu do italijanske kulture in o stikih, ki jih je kot pesnik, prevajalec in intelektualec imel z italijanskimi umetniki, pesniki in pisatelji od prvega srečanja z Dantejem in Petrarko v šolskih klopeh, do prijateljevanja z velikimi imeni italijanskega kulturnega sveta, kot so bili Leonardo Sciascia, Giacinto Spagnoletti, Giacomo Morandini in drugi. Zlobčevo knjigo, ki je izšla najprej v slovenščini z naslovom Vse daljave niso daleč, je v italijanščino prevedel Miha Obit.
Skupna tiskovna konfei
Mladika, ZTT, Zadruga Novi Mata stavitvijo knjižnih programov v četrtek Lili Novy.
ZALOŽBA NOVI MATAJUR
Galeb in njegov
Na ljubljanskem knjižnem sejmu bo prisotna tudi zadruga Novi Matajur, z revijo Galeb in z Galebovim šolskim dnevnikom. Mladinska revija Galeb predstavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. Revija že preko petdeset let ponuja svojim mladim bralcem prispevke najbolj priznanih slovenskih avtorjev mladinske literature in ilustratorjev s celotnega slovenskega prostora, se pravi iz Slovenije in zamejstva. Zaradi tega je bila revija deležna številnih priznanj in jo sama strokovna komisija na slovenskem ministrstvu za kulturo že od zdavnaj ocenjuje z najvišjimi parametri.
Mladinska revija Galeb je razširjena na vseh šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini ter v dvojezični šoli v Spe-tru, kjer jo imajo prav vsi učenci. V Galebu so vsak mesec zbrane poučne zgodbe, pesmi, razne didaktične rubrike (likovna, naravoslovna in kuharska delavnica), igre, križanke in rebusi. Bralcem zato revija ponuja možnost utrjevanja poznavanja jezika in kulture, pa tudi razvijanje ročnih in miselnih spretnosti ter logičnega razmišljanja. Izhaja v desetih številkah letno (vsaka na 48
barvnih straneh), ki sovpadajo s trajanjem šolskega leta.
Letošnji Galeb pa ponuja nekaj tehničnih novosti, predvsem pri uporabi novega tipa črk, ki naj bi olajšal branje di-sleksikom. Font bianconero so razvili v rimski založbi Bianco e nero, za na-
NEDELJSKE TEME	Nedelja, 18. novembra 2012 1 5
JEVEM DOMU OD 21. DO 25. NOVEMBRA
skupaj v Ljubljani
ZALOŽBA MLADIKA
Slovenska knjiga v Italiji
V letu, ki se izteka, je založba z Do-nizettijeve ulice pripravila in izdala raznovrstno paleto knjižnih naslov, ki se ponujajo v branjem različnim starostnim in interesnim skupinam. V svojem delovanju Mladika nadaljuje promoviranje domače literarne ustvarjalnosti in zamejskega prostora. Poglejmo v podrobnosti naslove, ki so letos izšli.
Prav na začete leta 2012 je zagledala luč strokovna publikacija prof. Marije Pir-jevec z naslovom Tržaški književni razgledi (320 str., 23 €) s spremno besedo dr. Igorja Škamperleta. Knjiga prinaša osemnajst esejev, objavljenih v letih 1997-2011 v slovenskem in italijanskem znanstvenem ter strokovnem tisku, ki so bih za knjigo na novo prirejeni in dopolnjeni. Eseji nudijo bogat in homogen pregled nad literarnim ustvarjanjem na slovenskem zahodnem narodnostnem območju, čeprav je vsebinsko težišče na slovenski tržaški književnosti 20. stoletja. Kljub raznovrstnosti pa med prispevki obstaja tudi črta, ki jih povezuje. Vodilni je »tržaški vidik«, se pravi pozornost do posebne problematike s slovensko-ita-lijanskega mejnega položaja, z zornega kota dveh literarnih kultur in njunih stoletnih srečavanj.
Mozaik v kovčku (112 str., 22 €) Majde Artač Sturman z ilustracijami Jasne Merku je romaneskni mozaik, v katerem se prepletajo prozne in pesniške, esejistične in narativne prvine. Refleksija o barvah, o njihovih simbolnih pomenih, o njihovi pojavnosti se nastavlja ne samo kot navdih za
'enca zamejskih založb
jur, Goriška Mohorjeva družba - s pred-'i, 22. novembra, ob 11. uri v dvorani
Md's.ttik v ktrj-čksi

-Í
y-*1
a
vir „ ml 1>

_
_
j šolski dnevnik
še potrebe pa so še posebej naredili vse šumnike.
Galeb je tudi letošnji prejemnik nagrade Citta di Chiavari, ki jo že devet let podeljujejo v ligurskem mestu Chiavari in je edina nagrada te vrste v Italiji. Podeljuje jo Združenje za otroško in mladinsko li-
teraturo, Galebu pa so podelili priznanje za najboljše ilustracije in platnice.
Po lanskoletnem uspehu Galebove-ga šolskega dnevnika, v katerem smo obravnavali zdravo prehrano, letos nadaljujemo z dobrimi navadami -ne samo pri mizi, temveč tudi pri vsakdanjih opravilih. Namesto Škrobka nas skozi dnevnik vodi neolikani Mrjaš-ček. Na njegovih napakah naj bi se otroci naučili lepega in spoštljivega vedenja doma, v šoli, na ulici in drugod, kar pa ni vedno lahko. S preprostimi pravili in nasveti poskušamo naše navihance usmeriti na pravo pot, vsaj kar zadeva vsakdanje obnašanje in sobivanje s starši, učitelji, prijatelji in z družbo na splošno.
Besedilo je povzetek nekaterih že obstoječih bon-tonov za otroke in mladino, Mrjašček in njegove prigode pa so delo Chiare Sepin Fer-Iuga.
Galebov šolski dnevnik na začetku šolskega leta dobijo vsi učenci osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, kar omogočajo Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter KB1909.
vir.w* M Me
Rrez zime
' X ±, 3
ñ* V
čustveno izpoved in razmišljanje o sodobnih vprašanjih, o ekoloških in kulturno-družbenih temah, temveč kot izhodišče Ga-ljine zgodbe, avtoričine ruske prijateljice, ki se naseli na Kras, ga spoznava, doživlja in se mu prepusti.
Goriški pesnik David Bandelj je avtor pesniške zbirke Odhodi (96 str., 16 €) s spremno besedo Mete Kušar. Gre za izbor pesmi, ki jih označuje motiv odhoda, v katerih se subjektivno pesnikovo čutenje prepleta s čutenjem drugih univerzalnih tem: ljubezni, svobode in smrti v jeziku, ki je jasen in komunikativen, vendar »kljub jezikovni razumljivosti v verzih ostaja dovolj domišljije, ki poganja poetične finese.« Tržaška pisateljica in esejistka Vilma Purič je avtorica romana Brez zime (208 str., 22 €). V tem delu se s stilno ubranim in izbranim besediščem dotakne krhkosti in raz-
petosti življenja ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo, materinstvom in novim družinskim življenjem. Avtorica z izjemno sposobnostjo vživetja v usodo in razpoloženja svoje junakinje stopnjuje njeno zgodbo do nedoumljivega razpleta.
Tržaški besedni ustvarjalci so protagonisti knjige intervjujev Jožeta Horvata z naslovom Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega (264 str., 23 €). V tem delu nam spregovorijo Dušan Jelinčič, Marij Čuk, Ace Mermolja, Evelina Umek, Bruna Marija Pertot, Miroslav Košuta, Zora Tavčai; Alojz Rebula, Boris Pahoi; Milan Lipovec, Marija Pirjevec. V pogovoru z njimi časnikar Jože Horvat odkriva poglavitne motive njihovega opusa, izpostavi pa tudi sociokulturne in idejne okoliščine pisca, ki sodoločajo njegovo literarno ustvarjalnost, tako da se izrišejo izpiljeni portreti.
Istrski publicist Milan Gregorič je avtor dela Vstani Slovenija. Iz zatohlosti tranzicije v nove čase (320 str., 22 €) s spremno besedo Saše Martelanca. Knjiga prinaša zgodbo o tem, kako se je slovenska družba začela gospodarsko, politično in moralno razkrajati po osamosvojitvi. Hkrati nastavlja ogledalo glavnim akterjem slo-
ljudmi, ki jih je vzgajal na gimnaziji, še danes živijo in delujejo. Slovenska prosveta, Slovenski kulturni klub, Društvo slovenskih izobražencev, Draga, to so sadovi njegovega dela in o tem predvsem govori ta zbor-
otroški svet: problem socializacije, čustvene inteligence in odnosa do narave, posebna pozornost pa je namenjena svetu žuželk.
Skrbi za domači teritorij je namenjena dvojezična publikacija, kije nastala v so-
Evclirti Umtk Deklica m metulj
^Cr-^JAJ ichiflitfT
venske politične scene, zlasti slovenski sa-mooklicani levici, ki je razgrabila in obdržala v svojih rokah vse glavne vzvode družbene moči in s tem usodno zaznamovala prvi dve desetletji mlade slovenske države. Pe-terlinov zbornik (228 str., 30 €), ki ga je uredil Marij Maver, prikazuje v sliki in besedi delo, ki ga je Jože Peterlin opravil na Tržaškem kot gledališki človek. Toda Peterlin ni bil samo to. Bil je tudi vzgojitelj, organizator, voditelj. Ta plat njegovega življenja je manj znana, ker ni tako otipljiva in vidna. Toda že večkrat je bilo poudarjeno njegovo delo v šoli, v ljudski prosveti, v politiki. Organizacije, ki jih je ustanovil z mladimi
nik. Zbornik Živeti v krizi (160 str., 15 €), ki ga je uredila Nadia Roncelli, prinaša predavanja s 46. študijskih dnevih Draga, pri katerih so sodelovali Bogdan Žorž in Kristina Martelanc na temo Kriza odnosov v družini, Rafko Dolhar s predavanjem Ali lahko Slovenci v Italiji proslavljamo 150-le-tnico Italije?, Anton Stres na temo Nova evangelizacija po slovensko in France Arhar s predavanjem Od tolarja do evra.
Evelina Umek je avtorica slikanice Deklica in metulj (32 str., 14 €) z ilustracijami Gordane Schmidt. V pravljici o deklici in o pisanem svetu metuljev se avtorica Evelina Umek dotakne tem, pomembnih za
delovanju s tržaško univerzo, o nabrežin-skem trgu, in sicer z naslovom Nabrežina: stara vas, trg, cerkev sv. Roka. Smernice za načrtovanje novega trga (125 str., brezplačna izdaja).
V četrtek, 22. novembra, ob 17. uri prireja založba Mladika debatno kavarno z naslovom Narodnostna in človeška emancipacija. Idejno-estetske vrednote slovenskih besednih ustvarjalcev na Tržaškem. Sodelujejo: Marija Pirjevec, Evelina Umek, Jože Horvat, Martin Brecelj in Igor Škamperle.
1 6 Nedelja, 18. novembra
2012
SEMINAR
Med Muro in Rabo, v deželi dobrih ljudi
Boris Pangerc
Med Muro in Rabo smo letos doživeli eno najlepših seminarskih pravljic, odkar se poleti zbiramo po območnih enotah Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Seminar je priredilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, izvedla pa ga je Območna enota ZRSŠ Murska Sobota, s predstojnico Ireno Kumer na čelu. Velik organizatorski zalogaj je opravila višja pedagoška svetovalka ZRSŠ za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, ki je kot seminarska mati tudi letos zgledno skrbela za naše dobro počutje.
Veliki ples se je pričel v ponedeljek, 27. avgusta, predstojnica Območne enote Murska Sobota mag. Irena Ku-mer nam je po zanosnem uvodnem pozdravu povedala, da je bila poleti v Mač-koljah in da je s posebnimi čustvi pričakovala današnji dan.
Z občuteno in toplo dobrodošlico nas je pozdravila tudi Marija Bačič, predstavnica Mestne občine Murska Sobota.
Predstojnica Irena Kumer je nato predstavila območno enoto, ki jo vodi nad dvajset let in je ena od devetih enot, na katere je razdeljeno šolstvo v Sloveniji.
Šolstvo v Prekmurju je zelo razčlenjeno. Pomurski prostor je razdeljen na Pomurje in Prlekijo; na tem območju so štiri dvojezične osnovne šole (od prvega do devetega razreda): Prose-njakovci, Dobrovnik, Genterovci in Lendava.
V	prvem popoldanskem predavanju se nam je predstavil profesor, literarni zgodovinar in književnik Franci Just, ki je v bogatem, izčrpnem in nazornem predavanju prikazal Slovensko književnost v Prekmurju, oziroma, predstavil je avtorje, ki izvirajo iz Prek-murja in Porabja.
»Na tem območju se srečujejo germanski, slovanski in madžarski kulturni prostor. Kot veroizpovedi pa so tu v stiku evagneličanska, katoliška, kal-vinska, pravoslavna in druge. To dediščino izpred stoletij je Prekmurje prineslo v današnji čas.«
Prvi delovni seminarski dan je zaokrožila Irena Kumer s temo: Dvojezično slovensko-madžarsko šolstvo na narodnostno mešanem območju v Prekmurju.
Predavateljica je želela posredovati temeljne informacije v zvezi z modelom dvojezičnega pouka.
V	Prekmurju ni šol z madžarskim učnim jezikom, temveč obstajajo samo dvojezične šole, ki so obvezne za vse: Slovence in Madžare.
Po kratkem oddihu smo se zbrali v velikem salonu hotela na slavnostni večerji, katere sta se med drugimi udeležila tudi direktor ZRSŠ Gregor Mo-horčič in Alojz Kofol v zastopstvu ministra za izobraževanje Žige Turka.
V	kulturnem sporedu pa je nastopila Mlada beltinska banda z odlično pevko Tjašo Šimonka.
Drugi seminarski dan, torek, 28. avgusta, se je pričel s predavanjem mag. Valerije Perger: Slovensko šolstvo v Porabju. Slovenska manjšina živi v Porabju (94 kv. km. površine) že od naselitve. Vseh Slovencev na Madžarskem je od 5 do 6 tisoč, od tega jih 2800 živi v Porabju, ostali pa v Budimpešti pa tudi drugih večjih madžarskih mestih.
V	Porabju je vsega skupaj 260 učencev. Na šolah v Porabju ima slovenščina uradno status součnega jezika in narodnega jezika. Trenutno deluje 30 učiteljev in 5 vzgojiteljic. Za pedagoški poklic pa je težko sploh koga pridobiti tudi zaradi tega, ker so ekonomski pogoji zelo slabi.
Naslednje predavanje Majde Fran-čič je bilo usmerjeno v pedagoško prakso; naslovila ga je: Formativno spremljanje učenčevega napredka. Tržnica znanja pri pouku slovenščine.
Predavateljica je izhajala iz spoznanja, da pomeni učenje medsebojno sodelovanje med učiteljem in učencem.
V	tem procesu učitelj spremlja učenca v njegovem formativnem procesu, pouk pa se na tej formativni poti odvija kot raziskovanje znanja. Učitelj učenca samo vodi, učenec pa gradi pot do cilja sam.
Popoldanski čas je bil posvečen vodenemu ogledu Murske Sobote in obisku Pokrajinskega muzeja.
Po muzeju nas je zanesljivo vodil kustos mag. Franc Kuzmič - Feri. Mag. Kuzmič je bil pri svojih razlagah jedrnat, vendar dovolj izčrpen, da smo dobili jasen vpogled v vsa zgodovinska obdobja tega področja od prvih naselitev do danes. Muzej zaobjema kronološki pregled od prazgodovine do leta 1991.
Prelomni dan v tednu je po tradiciji namenjen ekskurziji. V sredo, 29. avgusta nas je pot vodila po ravnicah murskosoboškega področja in v čudoviti, pravljičnogričevnati svet Goričke-ga. Vodil nas je mag. Franc Kuzmič. Prvi postanek je bil v Selu, kjer se nahaja znamenita selanska rotunda sv. Nikolaja in Device Marije, arhitektonski biser, obredni postor, zgrajen pred prvo polovico 13. stoletja in poslikan v notranjosti.
Posebno privlačen je bil postanek v Prosenjakovcih. To je že dvojezično slovensko-madžarsko področje in Osnovna šola v Prosenjakovcih je zgled odlične dvojezične prakse pri pouku in še bolj pri sožitju obeh narodnosti. Na šolskem vrtu, ki je pravi park z ribnikom in različnimi vrstami dreves, rož in grmičevjem, nas je sprejela gospa ravnateljica Jožica Herman s svojimi prikupnimi sodelavkami. Prijaznost, ustrežljivost in gostoljubnost so bili brez primere, med pa se je cedil iz lastnega, šolskega, čebelnjaka, ki je star 100 let.
Življenje v šoli poteka po načelih strpnosti, poštenosti in varnosti. Učitelji pa morajo prvi dati zgled. Šolo obiskuje 59 učencev, v vrtcu pa je 18 otrok. Na šoli izvajajo več zanimivih projektov, n. pr. »Od zrna do kruja« in pa »Zelišča in zdravilne rastline«.
N fotografijah z leve v smeri urinega kazalca: Ministrica Ljudmila Novak na obisku;
voditeljica seminarja Andreja Duhovnik Antoni;
Ob ribniku dvojezične šole v Prosenjakovcih; Spominska fotografija v Gradu.
Šola pa je prepoznavna po čebelarstvu in ekologiji. Ko smo vstopili v šolski večnamenski prostor, je prijetno zadišalo po komaj zapečenem »kruju«; ob slovesu pa smo za popotnico dobili kozarček medu.
Kmalu zatem nas je zelena gričevnata pokrajina obdarila še z enim svojih biserov. To je grad v naselju Grad v Občini Grad. Zgodovina gradu se zapleta skozi 800 let dolgo obdobje, ki se je začelo z izgradnjo trdnjave na gričevnatem tufu, ki je skozi stoletja doživela prezidave in razširitve, do današnjega obsega, ki grad postavlja na prvo mesto kot največji grad v Sloveniji. Med 2. svetovno vojno je bila v njem nastanjena sovjetska Rdeča armada (še je ohranjen napis v latinici in cirilici: Krasnaja Armada), po vojni pa, dokler bivanje v njem ni postalo prenevarno, so bila v grajskih prostorih ljudska stanovanja.
Od leta 1995 potekajo v njem obnovitvena dela. Danes je statično popolnoma varen. V gradu so muzej, koncertna, viteška in poročna dvorana, delavnica domače obrti, vinoteka, črna kuhinja, prenočišča ter sedež Krajinskega parka Goričko, ki ga upravljajo mladi, iznajdljivi in prijazni dekleta in fantje.
Sredi gričevnatih vzpetin in nepregledne vinogradniške idile v Peča-rovcih nas je soprejela turistična kmetija Franca Zelka. Rodbina Zelkovih se že 130 let okvarja tudi z lončarstvom in oče Franc predaja veščine te ljudske umetnosti svoji najmlajši hčerki Darji, ki je doslej edina lončarka v Sloveniji.
Kmetija Zelkovih je tudi zelo uspešna v vinogradništvu; o tem priča nepregledna vrsta kolajn in priznanj za vrhunske dosežke v proizvodnji tipičnih prekmurskih vin.
Četrtek, 30. avgusta, je bil posvečen v pretežni meri obiskom; razdelili smo se v tri skupine; ena skupina je obiskala Vrtec Murska Sobota, ki je doživljal poseben dan; ena skupina je obiskala Osnovno šolo I v Murski Soboti, ena pa Ekonomsko šolo Murska Sobota.
V zadnjih desetih letih je vrtec Murska Sobota razvil pomembno mednarodno povezavo. Z vrtcem v Salz-burgu, ki ga vodi Slovenka Tilika Mat-jašec, so začeli razvijati mednarodni likovni tabor »Umetnost ne opozna me-
ja«, ki je prav na dan našega obiska dosegel 10. jubilejno izvedbo.
Z umetniškim ustvarjanjem na likovnem področju so otroci uspeli premagati jezikovne pregrade, v svoje delo pa so vpletli tudi starše.
Tema letošnjega jubilejnega tabora je bila Iz starega naredimo novo, pri preoblikovanju starih predmetov, so sodelovali tudi starši in ob koncu pripravili v razstavnih prostorih gradu, tam, kjer ima sedež Pokrajinski muzej, imenitno in domiselno razstavo z govori in kulturnim programom. Udeleženci seminarja smo bili častni gostje.
Četrtkovo popoldne nam je po kosilu popestrila mag. Jana Grah (po rodu Slovakinja), ki je svojemu predavanju dala naslov: »Uporabne strategije soustvarjanja v pedagoški praksi«.
Otroci so kot cvetlice v šopku, je rekla predavateljica, vsak gleda v svojo stran. Otroke moramo dojemati kot skupnost različnih izvirnih posameznikov. Raznolikost otrok je lahko izziv, kako oblikovati učno okolje, kako spodbuditi k uspehu otroka, ki gleda v drugačno smer. Otrok mora napredovati v skladu s svojimi zmožnostmi, zato se moramo prilagajati vsakemu otroku posebej. Pomembno je, da spoštujemo in upoštevamo odzivanje otrok na naše delo z njimi.
V petek, 31. avgusta smo se morali že na vsezgodaj sprijazniti s kruto ugotovitvijo, da je zadnji dan seminarja in smo se z veliko vnemo predali opravljanju zadnje seminarske tlake.
Predavateljica Vesna Uršič se je namenila, da nas bo poučila o »Pomenu izbire bralnega gradiva za doseganje različnih ravni bralnega razumevanja«. Pri pouku izhajamo iz bralnega gradiva. Branje je treba uporabljati za učenje, zato mora učitelj bralno gradivo izbrati po določenih kriterijih. Beremo umetnostna in neumetnostna besedila. Bralna gradiva moramo izbirati tako, da bodo primerna za učenčevo starostno stopnjo, da bodo upoštevala težavnostno stopnjo, da bodo dostopna in da bodo izzvala čim večjo priljubljenost.
Zadnji predavateljski napor je pri-tikal Simoni Slavič Kumer, ki je pripovedovala o raziskovalnem pristopu pri pouku naravoslovja.
Predavateljica je izhajala iz Einsteinove domislice, da je domišljija pomembnejša od znanja; domišljija je po-
trebna, da odkrijemo nekaj novega. Walt Disney si je Miky Miško zamislil, ko so risali na tablo molekulo vode: krog za »O« (ogljik) in dva manjša krogca za vsako molekulo vodika (H). Domišljija je v razredu potrebna, ker imajo otroci sami veliko domišljije.
Z raziskovalnim pristopom damo učencem več priložnosti, da znanje izgrajujejo z raziskovanjem; postavljajo vprašanja in oblikujejo hipoteze, nato iščejo odgovore z iskanjem po virih. Na koncu raziskovalnega procesa povzemajo in oblikujejo zaključke in predstavijo ugotovitve. Takšen način dela je za učence zelo ustvarjalen.
Pred »slovesno zaključno prireditvijo« pa smo udeleženci doživeli še imeniten obisk na najvišji ravni. S svojo prisotnostjo nas je počastila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki je tudi podpredsednica slovenske vlade.
Ljudmila Novak nas je tudi nagovorila z vso toplino, ki je učiteljska narava ne more zatajiti: »Učiteljski poklic sem opravljala z veseljem - je med drugim dejala - in izkušnje iz šole mi koristijo tudi v politiki. Vašo problematiko spremljam s posebno pozornostjo.
Na uradu vas zelo podpiramo. Pozorno spremljamo, kar se dogaja v šolah v zamejstvu in skušamo biti manjšini v oporo. V vaših razmerah ni lahko biti Slovenec, a kolikor spoznavam stvari na terenu, ugotavljam, da je v Italiji danes odnos do Slovencev bolj pozitiven kot leta nazaj... «
Ministrica Ljudmila Novak nam je toplo zaželela še uspešen začetek novega šolskega leta.
Nato je še prijazno spremljala naš običajni zahvalni obred naši seminarski materi Andreji in naši zvesti mentorici seminarja Ireni Kumer, ki se je tokrat zaključil s Prekmursko seminarsko pesmijo na vižo »Vsi so venci bejli«.
Nakar je nad seminarskim dogajanjem dokončno padel zastor.
Po okusnem kosilu in vročičnih pozdravih in sladkih lupčkanjih smo bili popoldne že nepreklicno na poti vsak proti svojemu domu, kjer so na nas neusmiljeno prežale neizbežne vsakdanje skrbi, vsakdanje težave s prebijanjem iz dneva v dan, vendar z zavestjo, da nas bo v neizbežni vsakdanji bitki za boljše bodril spomin na čas, ki smo ga preživeli v deželi dobrih ljudi.
/	TRST	Nedelja, 18. novembra 2012	17
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
sovodnje - Deželno upravno sodišče sprejelo priziv občinske uprave
Dežela mora izplačati prispevek za obnovo hiše
Sodniki potrdili arhitektonsko in zgodovinsko vrednost Butkovičeve domačije
Dežela Furlanija-Julijska krajina mora izplačati sovodenjski občini prispevek za obnovo Butkovičeve domačije. Tako so odločili sodniki tržaškega deželnega upravnega sodišča in v svojem sklepu v bistvu na celi črti osvojili argumente so-vodenjske občine, ki jo je predstavljal odvetnik Paolo Vizintin. V razsodbi številka 422, objavljeni 15. novembra, so sodniki zapisali, da ima sovodenjska občina pravico do prispevka, saj njen projekt za obnovo Butkovičeve domačije odgovarja vsem zakonskim predpisom o ovrednotenju objektov z visoko arhitektonsko in zgodovinsko vrednostjo. Na podlagi njihove odločitve bo dežela morala izplačati sovodenjski občini prispevek, vreden okrog tristo tisoč evrov, za katerega so so-vodenjski upravitelji zaprosili leta 2010, ko so se prijavili na razpis za pridobitev finančnih prispevkov iz evropskega sklada za regionalni razvoj v programskem obdobju 2007-2013. Razpis, ki ga je objavil urad za koordinacijo politik za gorata območja Furlanije-Julijske krajine, je bil namenjen prenovi in ponovnemu koriščenju nepremičninskega premoženja, ki ima zgodovinsko, umetniško, kulturno, arheološko ali etnoantropološko vrednost.
Dežela svojčas sovodenjski občini ni zagotovila prispevka, ker je ocenila, da je v prenovitvenem projektu predvideno tudi delno porušenje objekta. Zaradi tega naj bi bil po mnenju izvedencev z dežele prenovitveni projekt nesprejemljiv. Na deželnem upravnem sodišču je odvetnik Vizintin dokazal, da so prepričanja deželnih izvedencev glede rušilnih del popolnoma neosnovane. »Dokazali smo, da ne bi šlo za porušenje, pač pa za temeljito obnovo, v okviru katere bi bili ohranjeni vsi arhitektonski elementi, sploh pa bi objekt celo izboljšali, saj bi uporabili boljše gradbene materiale,« pojasnjuje Vizintin in opozarja, da so na deželi zavrnili sovodenjsko prošnjo po pridobitvi prispevka tudi, ker poslopje naj ne bi imelo arhitektonske vrednosti. »Tudi glede tega je deželno upravno sodišče osvojilo naše zahteve, saj je ugotovilo, da je arhitektonska vrednost poslopja dokazana z bogato dokumentacijo,« pravi Vizintin in pojasnjuje, da so sodniki razveljavili odlok, s katerim je dežela zavrnila prošnjo po prispevku so-vodenjske občine. »Deželi so odredili, naj takoj vključi sovodenjsko občino na lestvico in naj takoj izplača prispevek, za katerega so zaprosili v Sovodnjah,« pravi Vizintin. V prihodnjih dneh bo dežela prejela sklep s sodišča in nato bo sprožila potreben upravni postopek za izplačilo prispevka. »Ne verjamem, da se bo dežela pritožila na državni svet, saj so motivacije sklepa deželnega upravnega sodišča tako dobro napisane, da res ne vem, čemu bi se lahko pritožili,« še pravi odvetnik Paolo Vizintin.
Novico o razsodbi so z zadovoljstvom sprejeli na sovodenjskem županstvu. »Od vsega začetka smo bili prepričani v kakovost našega prenovitvenega načrta, zato pa je bil tudi odgovorni našega tehničnega urada mnenja, da pro-
jekta ne smemo opustiti. Izpolnjevali smo namreč vse pogoje in se za pripravo projekta zelo potrudili, saj je predstavljal edino možnost za pridobitev prispevka,« pravi sovodenjska županja Alenka Flore-nin in pojasnjuje, da so se zato odločili za pritožbo, čeprav je za občino prestavljala dodatni strošek. »Zdaj pa smo res za-
dovoljni in računamo, da se dežela ne bo pritožila na državni svet,« pravi Floreni-nova in razlaga, da je Butkovičeva domačija v zelo slabem stanju, zato pa je prispevek za njeno obnovo še kako potreben. Županja tudi pojasnjuje, da bodo morali še enkrat preveriti, čemu nameniti poslopje, saj se potrebe hitro spreminjajo in
je treba objekt čim boljše ovrednotiti. »Pohvala za uspeh gre nedvomno našim uradom in še zlasti vodji tehničnega urada Paolu Noninu, ki se je zelo angažiral za pripravo priziva in je zbral vso potrebno dokumentacijo, s katero je nato odvetnik Vizintin lahko opravil svoje delo na sodišču,« zaključuje Alenka Florenin. (dr)
Sovodenjska občina je leta 2000 odkupila staro kmečko hišo, v kateri se je rodil duhovnik, pisatelj, prevajalec in ugankar Peter Butkovič; sedaj bodo končno dobili denar za obnovo poslopja
bumbaca
APrimorski
~	dnevnik
tržič - Občinski svet
Termocentrali posvečajo sejo
Dim se širi tudi proti Štarancanu
Tržiški občinski svet se bo v torek, 20. novembra, sestal na izrednem zasedanju, ki bo posvečeno termoelektrarni družbe A2A in njenemu novemu industrijskemu načrtu. Zasedanja se bo udeležil direktor termoelektrarne Paolo Rossetti, ki bo skupaj z odgovornim za proizvodnjo elektrike Massimom Tibergo pojasnil, kako termoelektrarna deluje, in še predvsem, kako bo delovala v prihodnjih letih. Njima in še nekaterim predstavnikom družbe A2A bodo občinski svetniki lahko postavljali vprašanja glede delovanja termoelektrarne, ki že leta razburja tržiško javnost. »Zasedanje sem sklical, komaj so mi iz termoelektrarne zagotovili razpoložljivost predstavnikov njenega vodstva,« pravi predsednik občinskega sveta Marco Ghinelli, potem ko so v zadnjih tednih sklic zasedanja občinskega sveta zahtevale tudi svetniške skupine Rinnoviamo Monfalcone, Cambiamo Monfalcone in Severne lige. Še pred njimi so sklic zasedanja občinskega sveta zahtevali ob-činsid svetnik stranke SEL Giovanni Iacono, sindikati, delavci in predstavniki odborov iz raznih mestnih rajonov.
Vprašanje delovanja termoelektrarna presega meje tržiške občine, zato pa je šta-rancanski občinski svetnik liste Staranzano partecipa Andrea Cora vložil resolucijo, o kateri bodo razpravljali med zasedanjem občinskega sveta v sredo, 21. novembra. Z njo zahteva, naj se pri odločitvah glede prihodnosti termoelektrarne upošteva stališča šta-rancanske občine, saj se kadi dim iz visokega dimnika tudi proti Štarancanu.
podgora - O gospodarski krizi in težavah upokojencev
Poveča naj se oskrba na domu
Nevzdržni so pogoji za tiste, ki niso hospitalizirani, morajo pa pogosto na preglede: v prvem primeru je prevoz brezplačen, v drugem zelo drag
Podgorsko društvo Andrej Paglavec, sekcija VZPI-ANPI in sindikat upokojencev SPI-CGIL so v petek priredili srečanje o gospodarski krizi in vzporednih težavah. Vlogo gostiteljice je opravila društvenega predsednica Barbara Uršič. Kratek uvod je imel predstavnik mestne organizacije upokojencev, ki je seznanil dvajset prisotnih z ne-

NSK, SSG, GM? Usoaa skupnih kulturnih ustanov
Martina Strain Maja Lapornik Nataša Paulin
Sreda, 21. november 2012, ob 18. uri
Čitalnica knjižnice D. Feigel
KBcenter - Gorica
sprejemljivim pojavom, da je goriška občina pred volitvami sprejemala sindikaliste, po volitvah pa se ne odziva niti na dopise. Daljše poročilo je imel pokrajinski tajnik SPI Franco Vittorio. Navezal se je na četrtkove vseevropske demonstracije z zahtevami po pravičnejših ekonomskih ukrepih.
Koristno je bilo poročanje o naporih, ki jih sindikat SPI-CGIL opravlja med srečanji z občinami in deželno upravo, največkrat ob odsotnosti ostalih sindikalnih združenj, ki se omejujejo na nudenje drobnih storitev in so opustila reševanje strateških vprašanj. Za poslušalce je bilo posebno koristno zabeležiti vrsto podatkov, ki jim pomagajo, da sledijo svojim interesom.
Pomemben je napor, da se zmanjša število oskrbovanih v domovih za ostarele in poveča oskrba na domu. Sedaj statistika beleži 10.000 prvih in 30.000 drugih. Sprememba tega razmerja v prid drugih predpostavlja širitev bolničarskih, fiziotera-pevtskih in negovalnih služb. Vse več je negovalk, tudi italijanskih državljank, ki pomagajo ostarelim na njihovih domovih. Deželna uprava bi morala nesamostojnim ose-
bam pomagati pri kritju stroškov, saj je negovalka do 20 ur tedenskega dela celo bolj poceni od hospitalizacij. Goriško zdravstveno podjetje je povečalo prispevke za te potrebe. Olajšanje bi za upokojence pomenil premik praga pokazatelja ISEE od 30.000 na 35.000 evrov, ker bi se povečalo število upravičencev. Nevzdržni so pogoji za tiste, ki niso hospitalizirani, morajo pa pogosto na preglede: v prvem primeru je prevoz brezplačen, v drugem zelo drag. Za upokojence z nizkimi dohodki naj velja pavšalna cena 5 evrov za vsako vožnjo!
Tu so še velike neznanke, povezane z deželno reorganizacijo bolnišničnega sistema in posameznih oddelkov, izkoriščanje elektronske pošte s strani družinskih zdravnikov za povezave z bolnišnicami, zaradi česar ne bi bilo potrebno osebno javljanje za naročanje pregledov. Davek IMU je treba prilagoditi v sorazmerju s pokazateljem ISEE. Poročanje se je zaključilo še enkrat s posledicami azbestnih vlaken in poudarkom na dejstvu, da morajo biti zaščiteni tudi prebivalci okrog tovarn in ne le neposredno zaposleni delavci. (ar)
Franco Vittorio v Podgori
bumbaca
KI NO ATELJE
V sredo, 21. novembra 2012, ob 18. uri
odprtje razstave kiparja PAVLA HROVATINA
V četrtek, 22. novembra 2012, ob 20. uri
Sprejem in podelitev nagrade »DARKO BRATINA - POKLON VIZIJI«
Vstop prost
Informacije: Kulturni dom Gorica - ul. Brass, 20 - tel. 048133288 email: info@kulturnidom.it
gorica - Po prometni »katastrofi«
Odprli Tržaško cesto, kmalu spet nova dela
Tržaška cesta spet odprta
bumbaca
V Gorici so med včerajšnjim do-poldnevom ponovno odprli prometu odsek Tržaške ceste, ki s štandreške-ga krožišča vodi proti mestnemu središču. Zaprtje odseka je v petek povzročil pravo prometno katastrofo v vsem južnem predelu mesta, zaradi česar so delavci ves dan hiteli s svojim delom: obnavljali so spoje nad stebri viadukta, da bi lahko zatem cestišče na novo asfaltirali. V petek so z delom nadaljevali do 23.30, asfaltiranja pa niso mogli zaključiti zaradi nizkih večernih temperatur. Zaradi tega so se na gradbišče vrnili včeraj ob 5.30, pripravili vse stroje in opremo ter asfaltirali via-
dukt, komaj je povišanje temperature to omogočilo. S tem pa se obnavljanje viadukta, za katero skrbi podjetje ANAS, še ni zaključilo; v prihodnjih tednih bodo odstranili sedanje obcestne ograje in jih nadomestili z novimi. Poleg tega bodo namestili tudi nove protihrupne pregrade. Za njihovo nameščanje ne bodo zaprli ceste, kot se je zgodilo v petek, pač pa bodo uvedli izmenični enosmerni promet, ki ga bo urejal semafor. Seveda gre tudi v tem primeru pričakovati kolone, čeprav ne tolikšne kot v petek, ko je Gorica doživela največji prometni zastoj v svoji zgodovini.
1 18 Sobot
a, 17. novembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Ukrepi bodo prizadeli Novi glas in uslužbence
Zadruga Goriška Mohorjeva zašla v težko finančno stisko
Zadruga Goriška Mohorjeva je zašla v težko finančno stanje. S tem je seznanila izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO), ki je v četrtek še enkrat zasedal v tem mesecu, tokrat v Gorici. Potreba po dodatnem mesečnem zasedanju je izhajala iz dogodkov, ki so se zvrstili v dobrem tednu, in zaradi nekaterih upravnih obvez, o katerih je bilo potrebno odločati. Posebno pozornost pa je izvršni odbor krovne organizacije namenil Zadrugi Goriška Mohorjeva.
Predsednik SSO Drago Štoka je na začetku zasedanja najprej izrazil zadovoljstvo zaradi pomembnega premika v smeri pozitivne razrešitve vprašanja državnih sredstev za manjšino za triletje 2013-2015, do konca leta pa bo potrebno pridobiti še manjkajoči del denarja, ki zadeva leto 2012, je poudaril. Za tem je predal besedo trem predstavnikom Zadruge Goriška Mohorjeva - Damjanu Pauli-nu in Eriki Jazbar iz uprave ter Danijelu Devetaku v imenu uslužbencev oz. novinarjev Novega glasa.
Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Damjan Paulin je predstavil bilanco ter povedal, kakšni in kolikšni so prihodki. Zadruga izdaja namreč tednik Novi glas, mesečnik za osnovnošolske učence in dijake nižjih srednjih šol Pastirček, vsakoletni Koledar in knjige. Spričo krize so pri zadrugi še bolj smotrno uredili porabo sredstev in skušali dodatno znižati stroške, je povedal. Stroga pravila, ki zadevajo upravljanje zadrug, namreč ne dopuščajo večletnih izgub, prav to pa lahko privede do načetja družbene glavnice. Največji problem je v tem, da letos niso še dobili nobenega denarja s strani dežele FJK, kot tudi še vedno ne vedo, kolikšen bo ta znesek. Upravni odbor zadruge je zato sklenil, da sproži postopek, ki bo časnikarjem in uslužbencem znižal število delovnih ur ter zmanjšal število strani tednika. Člani izvršnega odbora SSO so predstavnikom Zadruge Goriška Mohorjeva izrazili solidarnost in zagotovili, da bo SSO stal zadrugi ob strani in v naslednjih dneh preveril, ali so še kakšna
druga razpoložljiva sredstva, zato da bi opisano stanje ublažili.
V nadaljevanju zasedanja sta predsednik Štoka in odbornik Riccardo Rut-tar podala poročilo o poteku del deželne komisije za Slovence. Poudarjeno je bilo dejstvo, da spričo posledic krize bo potrebno resno vzeti v pretres sedanjo organiziranost in jo primerno posodobiti, posledično temu sledi tudi razmislek o kriterijih financiranja. Opozorili so, da pa ne bi bilo dobro, če bi se pristojno deželno odborništvo že letos odločilo, da manjšim društvom ne izplača prispevkov pod 5.000 evri. Iz podrobnejše analize je bilo namreč ugotovljeno, da bi to prizadelo aktivna slovenska društva, ki dobro in kakovostno delujejo na teritoriju. »Zaradi pomembnega dela, ki ga opravljajo za slovensko narodno skupnost v Italiji, bi črtanje sredstev predstavljalo hudo krivico,« menijo člani SSO, ki bodo to stališče zagovarjali na naslednjem zasedanju deželne komisije; ta se bo sestala v teku enega tedna.
gorica - Novo šolsko leto Glasbene matice
Glasba je naložba za otrokov razvoj
»Čeprav so gospodarska kriza in njeni učinki prizadeli tudi naše kulturno tkivo in nas spravili na kolena, se pri Glasbeni matici že nekaj let spopadamo z iskanjem ustreznih rešitev. Napori so usmerjeni v zagotovitev naše prisotnosti povsod, kjer delujejo slovenske šole in domača kulturna društva, s katerimi redno in dobro sodelujemo. Priljubljenost naše šole in potreba po glasbenem izobraževanju kljub splošni krizi ne upadata, saj obiskuje našo šolo 150 učencev. Zadnje čase opažamo, da se starši za zgodnje glasbeno izobraževanje svojih otrok odločijo bolj zavestno in ne zgolj iz splošnega mnenja, da je prav osvojiti osnovne glasbene veščine, ampak iz prepričanja, da je to investicija za otrokov vsestranski razvoj, ki zahteva veliko truda in vztrajnosti v rednem učenju.« Tako ocenjuje začetek novega šolskega le-
so jim pisani na kožo, ker jim profesorji s svojimi priredbami omogočijo, da lahko nastopajo v večjih orkestralnih, zborovskih in tudi solističnih vlogah. Za uresničitev takih pobud pa je potrebna sinergija med glasbeno šolo in kulturnimi društvi, ki imajo kakovostne pevske zbore,« poudarja Nataša Paulin in omenja scensko glasbeni projekt »Povodni mož«, ki je aprila letos doživel izjemen odmev med šolsko publiko in tudi odobravanje odraslih. »V učencih je sprožil tisto pozitivno energijo, ki jim je služila, da so se z večjim elanom posvetili rednemu delu,« dodaja sogovornica.
Pri Glasbeni matici se vsako leto prijavljajo na državna in mednarodna tekmovanja, na katerih se gojenci vedno odlično odrežejo. Na 3. mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov A. Salieri v mestu Legnago pri Veroni sta učenki kla-
ta Nataša Paulin, predsednica Glasbene matice.
V Gorici so učencem na voljo individualne lekcije glasbil s tipkami (klavir, harmonika), godal (violina in violončelo), pihal (kljunasta in prečna flavta), brenkal (kitara), tolkal (zvončki in bobni), jazz oddelka (petje in klavir) ter zborov (Otroški in Mladinski zbor Neokortex). Ob rednem delu ponujajo tudi izpopolnjevalne tečaje za violino in klavir, ki potekajo med šolskim letom pod vodstvom priznanih glasbenikov pedagogov, kot so prof. Armin Sešek iz Srbije, prof. Vasilij Meljnikov iz Minska in prof. Isabella Lo Porto iz Italije.
»Glasbeni projekti so za našo šolo izziv, ki ga uresničujemo vsaki dve leti z vsebinami, ki zaznamujejo naš prostor ali segajo v slovensko kulturno zakladnico. Namenjeni so izključno našim učencem, saj
virja iz razreda prof. Vesne Zuppin želi odlične uspehe: Katarina Visintin je osvojila prvo nagrado, Elisa Terrana pa drugo. Učenka harmonike Johana Radojevic iz razreda prof. Manuela Fighelija je na istem tekmovanju osvojila tretjo nagrado.
Trije učenci so se udeležili 7. mednarodnega tekmovanja Nagrada Spincich v Trstu in na njem zasedli drugo in četrto mesto. Na regijskem tekmovanju Temsig v Sloveniji pa sta trinajstletna Elisa Terra-na in enajstletna Katarina Visintin osvojili prvo mesto v svoji kategoriji. »Dobro je podčrtati, da sta učenki še zelo mladi in zelo perspektivni,« opozarja Nataša Paulin.
Razveseljiva novost šolskega leta 2011-12 je podpis pogodbe s konservato-rijem Tomadini iz Vidma, ki predvideva rabo slovenskega jezika tako pri izpitih kakor pri obveznih dokumentih in potrdilih.
»Odprt pristop in sprejemanje jezikovne drugačnosti je na videmskem konservato-riju normalna zadeva, zato smo prepričani, da se bodo obveze iz pogodbe v letih nadgrajevale in dopolnjevale s skupnimi pobudami in izmenjavami,« pojasnjuje predsednica slovenske šole. Pogodba, ki sta jo Glasbena matica in omenjeni konser-vatorij podpisala 6. junija, je omogočila učencu Dejanu Bacicchiju, da je prvi v Gorici opravil izpit iz violine po novih pravilih. V jesenskem roku pa so izpiti potekali na tržaškem sedežu Glasbene matice, kjer sta dva učenca goriškega sedeža uspešno opravila izpitno preizkušnjo. »S tržaškim konservatorijem Tartini se stvari odvijajo počasneje. Naši učenci so kot privatisti polagali izpite iz klavirja in violončela v italijanskem jeziku. Tržaška zaprtost določenih javnih ustanov še vedno pogojuje
Gojenec Dejan Bacicchi (tretji z leve) po izpitu, ki ga je opravil na podlagi pogodbe, podpisane z videmskim konservatorijem; ob njem so članici komisije Ambra Cossutta in Jagoda Kjuder, predsednik komisije prof. Andrea Scaramella, ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, predsednica Nataša Paulin in prof. Beatrice Zonta
normalne odnose med različnimi jezikovnimi skupinami, ne zmanjšuje pa v nas volje, da bi se stvari čim prej pozitivno rešile,« zatrjuje Nataša Paulin ter vlogo in načrte Glasbene matice tako opredeljuje: »Povezani smo s teritorijem in čezmejnim prostorom, saj ponujamo glasbeno kuliso različnim kulturnim društvom in ustanovam. V preteklosti, ko je finančno stanje to omogočalo, smo sodelovali pri abonmajski sezoni goriške občine, danes pa si tega ne moremo privoščiti. Ker smo ugotovili, da združevanje in povezovanje omogočita kakovostnejše kulturne dogodke, pripravljamo čezmejni projekt, pri katerem bodo sodelovale italijanske in slovenske glasbene šole. Namenjen bo medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju ter širjenju tiste govorice, ki ne pozna meja in sprejema različnost kot vsakodnevno hrano.«
tržič - Od 7. decembra v Kinemaxu
Po lanskem uspehu se opera vrača v kino
Letošnji program bo ponudil deset opernih prenosov
Po velikem in nepričakovanem (a seveda dobrodošlem) uspehu prve izvedbe, med katero so skupno našteli 1400 gledalcev, se v tržiški Kinemax vračajo prenosi oper. V letošnji program so vključili prenose desetih oper, ki bodo uprizorjene v gledališčih Scala v Milanu, Royal Opera House v Londonu, Opera National v Parizu in Teatro musicale del maggio fiorentino v Firencah. Prvi pre-
nos bo v ponedeljek, 7. decembra, ko bodo predvajali opero »Lohegrin«. Nato se bodo do maja zvrstile opere »Hrestač«, »La Boheme«, »Notre dame de Paris«, »Falstaff«, »Hansel in Gretel«, »Nabuc-co«, »La donna del lago«, »Il crepusco-lo degli dei« in »Der Rosenkavalier«. Med prvo izvedbo se je v Tržiču zbralo več gledalcev kot na prenosih v Trstu, Vidmu, Trevisu in Padovi.
Zvezdo so namestili na kolodvorsko streho kmalu po razmejitvi.
Nočni pogled na trg pred Severno postajo s snežnim metežem in simbolnim rušenjem mejne mreže (zgoraj); tako se predstavlja sedanji neomejeni prostor z mozaikom in urbanimi namestitvami (spodaj).
Pri Severni postaji
Tako imenujemo območje na Bohinjski progi okrog goriške železniške postaje, da jo razlikujemo od glavne postaje, ki stoji v jugozahodnem predelu Gorice na progi Tržič-Videm. Bohinjski progi se v italijanščini pravi Transalpina, zato se tako uradno imenuje polovica trga pred postajo, druga polovica na ozemlju Slovenije pa nosi ime Trg Evrope, prej Kolodvorska ulica. Goričani uporabljamo včasih postajo kot izhodiščno točko za izlete v Julijce. Širšemu območju, zlasti na slovenskem državnem ozemlju, so pravili Na Blanči.
Po sredini trga je do leta 2004 potekala mejna mreža, čez katero so dvakrat pred njeno odpravo odigrali odbojkarsko tekmo uredništvi časopisov Isonzo-Soča in OKO (ne izhaja več) ter dekleta ŠZ DOM. Pobudi sta imeli simbolni pomen s sporočilom o preseganju meje podobno kot teki, kolesarjenja in veslaški spusti po Soči. Isto mrežo so pred desetletjem ilegalno preskakovali begunci s Srednjega vzhoda na dolgi poti proti Zahodu.
Mogočno postajo so dogradili leta 1906, ko so progo odprli za promet. Postala je eden glavnih simbolov razmejitve leta 1947. Na njej je izstopala rdeča zvezda. Čez Vecc-hietov talni mozaik je od leta 2004 mogoče prosto povabiti koga na kavo v kolodvorsko kavarno ali na ogled mini muzeja, posvečenega dogajanjem na meji od leta 1947 do leta 2004, oddelka bodočega razmeščenega muzeja 20. stoletja. Odtlej nekaj let zaporedoma, sedaj pa občasno, prirejajo pred Severno postajo množične koncerte s stalnim sporočilom preseganja ovir in zaprek med ljudmi. Pri Severni postaji je tudi start čezmejne množične tekaške prireditve »Vivicitta - Poživimo mesto«. O svetovno znanih osebnosti, ki so kdaj obiskale trg pred Severno postajo, omenimo avstro-ogrskega prestolonaslednika Ferdinanda, kasnejšega predsednika ZDA J.F. Kennedyja in predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Izpred Severne postaje je privlačen pogled na Sabotin, »govorečo goro« (zaradi italijanske svetlobne trobojnice in spreminjajočih se variant napisa Naš Tito), in na Kostanjevico s samostanom, cerkvijo, knjižnico in grobnico zadnjega francoskega kralja.
Aldo Rupel
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 18. novembra 2012
19
gorica - Leva sredina že vpisuje v volilne sezname v volilnih uradih in na spletu
Na primarnih volitvah pričakujejo 8000 volivcev
V nedeljo, 28. novembra, bodo volišča odprli v vseh občinah z izjemo Števerjana in Dolenj
Osem tisoč. Toliko volivcev pričakuje leva sredina iz goriške pokrajine na primarnih volitvah, s katerimi bodo v nedeljo, 25. novembra, med 8. in 20. uro izbirali le-vosredinskega kandidata, ki se bo prihodnje leto potegoval za mesto predsednika vlade na parlamentarnih volitvah. »Na Goriškem smo leta 2005, ko je bil na primarnih volitvah Romano Prodi izvoljen za kandidata Unije za predsednika vlada, našteli 12.000 volivcev. Štiri leta kasneje - leta 2009 - pa je bilo na primarnih volitvah Demokratske stranke, med katerimi so bili izvoljeni državni tajnik in deželna vodstva, 6000 volivcev. Tokrat računamo na vmesni rezultat: ciljamo na udeležbo 8000 volivcev,« je včeraj pojasnil Mauro Gaddi, koordinator pokrajinskega odbora za izvedbo primarnih volitvah. Po njegovih besedah se le-vosredinske stranke pripravljajo, da bi volitve izpeljale na najboljši način, zato pa so v glavnem že zbrale prostovoljce, ki bodo v nedeljo, 25. novembra, skrutinatorji in sploh bodo skrbeli, da ne bo težav na voliščih, razpršenih po goriški pokrajini. Le-teh bo 23, saj bosta brez volišča le dve občini -Števerjan in Dolenje. »Števerjanski občani bodo lahko glasovali na goriškem sedežu, ki bo tokrat v telovadnici slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini, saj smo morali zaradi zasedenosti zapustiti dosedanji sedež v dvorani UGG. Volivci iz Do-lenj pa se bodo morali odpraviti do sosednjega Krmina,« pojasnjuje Gaddi in poudarja, da bodo vsi skrutinatorji opravljali svoje delo prostovoljno, nihče ne bo plačan, čeprav bo moral vsak volivec prispevati dva evra za organizacijo volitev. V doberdobski občini bo sedež postavljen na sedežu društva Jezero, v Sovodnjah bo mogoče glasovati v dvorani občinskega sveta, v Tržiču v galeriji sodobne umetnosti, v Koprivnem in Krminu v večnamenski dvorani, v Fari v knjižnici, v Gradišču v palači Monte di Pieta, v Gradežu v avditoriju Biagio Marin, v Ma-rianu v socialnem centru, v Medeji v dvorani Aldo Gallas, v Mošu na županstvu, v Moraru v konferenčni dvorani, v Zagraju v večnamenski dvorani v nekdanjem vrtcu, v Škocjanu v večnamenskem središču, v Šta-rancanu v večnamenski dvorani, v Vilešu v palači Ghersiach ter na sedežih Demokratske stranke v Foljanu-Redipulji, Ronkah, Romansu in San Pieru.
»Vsak volivec se bo moral odpraviti na volišče v občini, kjer ima bivališče. To velja tudi za študente; glasovali bodo tam, kjer stanujejo,« razlaga Gaddi in opozarja, da je predpogoj za glasovanje vpis v volilne sezname. Vpisati se je mogoče na spletni strani www.primarieitaliabenecomune.it in v volilnih uradih posameznih občin; stranke so včeraj zbirale podpise v raznih krajih pokrajine, v Gorici bo vpis v sezname možen še v torek, 20. novembra, med 16. in 20. uro na sedežu stranke SEL v Ulici Bellinzona. »V sezname že vpisujemo, da bi olajšali delo, ki ga bomo morali opraviti v nedeljo, 25. novembra, na voliščih. Kdor se bo do takrat vpisal, bo namreč že dobil glasovnico in bo z glasovanjem hitreje opravil. Seveda bomo vpisovali volivce v sezname tudi na dan glasovanja, v nedeljo, 25. novembra; v tem primeru bodo volivci potrebovali kako minuto več za vpis, vsekakor pa bodo nato lahko oddali svoj glas,« še pojasnjuje Gaddi.
Da so primarne volitve zelo pomemben izraz demokracije, pa so prepričani pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, pokrajinska koordinatorka Svobode, ekologije, levice (SEL) Loredana Panariti in pokrajinski tajnik Socialistične stranke Franco Miglia. »Glede na primarne volitve iz leta 2006, ko je zmagal Prodi, smo storili pomemben korak naprej. Sodelujoče stranke so podpisale dogovor, da bodo v primeru nesoglasja glede vprašanj, ki niso vključena v volilni dogovor, odločitve sprejemali glede na večino glasov. To bo omogočilo, da se koalicija ne bo sesula, kot se je zgodilo s Prodijem,« pravi Greco in pojasnjuje, da je za primarne volitve predviden tudi drugi krog. Če nihče od petih kandidatov - ti so Pierluigi Bersani, Bruno Tabacci, Laura Puppato, Nichi Vendola in Matteo Renzi - ne bo presegel petdesetih odstotkov glasov, bo zmagovalca določil drugi krog, ki bo v nedeljo, 2. decembra. (dr)
STANDREZ
Tapkanje za doseganje čustvenega ravnovesja
Zveza slovenskih kulturnih društev, kulturno društvo Oton Župančič in KRUT prirejajo delavnico EFT - Tehnike doseganja čustvene svobode z usposobljeno predavateljico Barbaro Žetko, ki bo danes od 15.30 do 19.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu. Začela se bo s teoretičnim uvodom o metodi EFT, čemur bo sledil prenos teorije v prakso. »Ker s tapkanjem uravnovešamo naš energetski sistem, čim več ga bomo uporabljali, tem bolje se bomo počutili. Trikratno ponovitev celotnega osnovnega recepta na dan je odlična vaja za doseganje čustvenega ravnovesja in nenadomestljivo orodje za boljše počutje,« o tehniki pravijo organizatorji, ki prijave sprejemajo tudi danes na tel. 327-0340677.
Z leve Greco, Panaritijeva in Miglia
bumbaca
Izšla zbirka »mohorjevk«
Goriška Mohorjeva družba bo jutri ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici krstno predstavila knjižno zbirko za leto 2013. Ob Koledarju so izdali še knjigo Marize Perat »Gorica - Njene zanimivosti in njen čas«, »Jadransko oazo« Floriane Stefani in Danila Sedmaka ter »Skrivnost none Genovefe« avtorice Doris Jarc.
Še zadnji gorniški filmi
V	Kulturnem domu v Gorici se jutri zaključuje letošnja izvedba niza Montifilm. Ob 17. uri bodo predvajali filma »Saluti da Sar Planina« in »Piccola terra«, ob 21. uri bosta na vrsti filma »Walter Bonatti - Con i muscoli, con il cuore, con la testa« in »Quattro passi nel regno fantastico«. Danes med 10. in 15. uro pa se bodo člani kluba CAI pri zavetišču Cadorna na Gradini spomnili pokojnega planinca Carla Gasperinija.
Župan iz Verone v Tržiču
V	avditoriju glasbene šole Vivaldi v Tržiču bo danes ob 18. uri posvet na temo dežel FJK in Veneto ter krepitvi njunega povezovanja; prireja ga tržiška sekcija Severne lige, osrednji gost bo župan iz Verone Claudio Tosi.
Pohoda danes ne bo
Včeraj smo napačno napovedali, da bo danes 8. pohod po bojiščih Soške fronte v organizaciji Turističnega društva Solkan. Pohod je bil v resnici že včeraj, za napačno informacijo se organizatorjem in bralcem opravičujemo.
ssg - Začetek sezone SSG z »Vajami za tesnobo« Vinka Moderndorferja
Tesnobne in odrešujoče vaje
Igra je lani prejela Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo - Jutri zadnji dan vpisovanja abonmajev
Na odru nastopajo igralci stalnega ansambla SSG Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte in Tjaša Hrovat ter gosta Tina Gunzek in Franko Korošec
Jutri bosta zadnji dan vpisovanja abonmajev in otvoritveni večer letošnje sezone Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Gorici. Še do začetka predstave - krstne izvedbe besedila »Vaje za tesnobo« Vinka Moderndorferja - bodo gledalci lahko kupili abonma za šesterico predstav letošnjega programa. Na odru Kulturnega centra Lojze Bra-tuž bo kot prva zaživela »igra o današnjih dneh«, ki je doživela zelo dober sprejem tako kritike kakor publike, saj prikazuje resnične tesnobe današnjega časa, povezane z delom, družino, človeškimi odnosi. Igra je prejela lani Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo; na oder ga je postavil štiriintridesetletni režiser Jaka Andrej Vojevec, ki prvič sodeluje s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta.
V	sozvočju z naslovom se fragmenti življenj, v katerih prepoznamo zgodbe iz vsakdanje kronike, predstavljajo kot »vaja, s katero se otre-semo tesnobe«. Z dramatično, usodno lahkotnostjo današnjega časa »trenirajo« za katarzično odrešitev igralci stalnega ansambla SSG Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte in Tjaša Hrovat, gosta Tina Gunzek in Franko Korošec. Uprizoritev je nastala s podporo Fundacije CRTrieste, ki je tudi letos potrdila svojo podporo delovanju Slovenskega stalnega gledališča. Predstava se bo začela ob 20.30.
V	goriškem programu SSG so še uspešnica Daniela Glattauerja »Proti severnemu vetru« (10. decembra), metafizični manifest »Alma Ajka« Maje Gal Štromar (14. januarja), sodobna komedija »Burundanga« Jordija Galcerana (8. aprila), koroška družinska saga »Še vedno vihar« Petra Handkeja (v maju) ter songspiel Bertolta Brechta in Kurta Weil-la »Mahagonny« (10. junija).
gorica - Dar Lions Cluba mestu
Informativni stolpiči za italijanske turiste
S krajšo ceremonijo na Travniku so včeraj predali namenu prve štiri informativne stolpiče, ki jih je Lions Club Gorizia Host poklonil mestu; na Travniku je eden izmed štirih, ostali so na križišču med Ulico Garibaldi in Verdijevim korzom ter na trgih Sv. Antona in De Amicis, petega bodo namestili na Verdijev korzo pri Ljudskem vrtu, ko bo ta del mesta obnovljen. Če je res, kar pravijo pobudniki, da gre za turistično-informati-vne stolpiče, potem se lahko vprašamo, če res mislijo, da v Gorico kapljajo le turisti iz Italije ali z znanjem italijanščine. Ko bi si postavili to vprašanje in vzeli na znanje, da se po mestu radi sprehajajo ljudje iz sosednje države, bi edinemu jeziku na stolpičih - italijanščini - morda dodali še vsaj angleščino in slovenščino. Za to bo še priložnost, saj je predsednik Lions Cluba Gianni Ga-leotto napovedal, da nameravajo v prihodnje podariti mestu še dodatnih pet stolpičev in da bo za njim predsedniško mesto kluba zasedel Venko Černic. Župan je dodal napoved, da naj bi do decembra odprli pešcem predor Bombi, »s čimer bo rešen problem parkirišča v mestnem jedru, saj bodo ljudje končno lahko uporabljali parkirišče v Ulici Giustiniani«. Opozoril je še, da tudi s starih podob na informativnem stolpiču je razvidno, da na Travniku ni bilo nikoli dreves: »Tudi travnik ni bil, kakor ga imenujejo Slovenci, temveč blatno polje.«
Župan in prefektinja ob travniškem stolpiču
Ugibali so, da bi lahko služila lovcem	bumbaca
GORICA
Na figi skrivnostna naprava
Nemalo vznemirjenja je včeraj sredi dneva povzročila skrivnostna tehnološka naprava, ki jo je lastnik zemljišča na dnu Ulice Brigata Lambro na Majnicah v Gorici odkril na svojem drevesu. Videti je bila sofisticirana in opremljena z neke vrste videokamero, neznana roka pa jo je pritrdila na tamkajšnjo figo. Obrnil se je na policijo, prihod patrulje je priklical iz hiš še nekatere stanovalce. Naprava je bila tudi za policiste neznanega izvora; poklicali so na poveljstva drugih varnostnih sil, zato da bi poizvedeli, če so seznanjeni, kdo naj bi jo namestil. Zadevi niso prišli do dna. Ugibali so le, da bi lahko služila lovcem, čemur so se domačini čudili, saj ni jim znano, da bi se po tamkajšnjih njivah in travnikih podila divjad. Agenti so napravo nazadnje sneli z drevesa in odnesli.
20
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
kromberk - Knjiga Blaža Torkarja
Kako so Američani pomagali partizanom
»Prikriti odpor - Ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno« je naslov knjige, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Avtor je Blaž Torkar, slovenski zgodovinar mlajše generacije in kustos v Vojaškem muzeju Slovenske vojske v Mariboru. Knjiga obravnava manj znano poglavje druge svetovne vojne na naših tleh, saj razkriva delovanje ameriških obveščevalnih služb na Slovenskem. Zgodovina se je do sedaj veliko bolj ukvarjala s prisotnostjo britanskih in sovjetskih služb, ki so se odražale zlasti v stalni prisotnosti vojaških misij med slovenskimi partizani.
Knjigo so pred dnevi predstavili v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Srečanja z avtorjem se je udeležilo kar veliko slušateljev, ki so z zanimanjem sledili zanimivemu predavanju o tej slabo obdelani strani zgodovine. Osnova za knjigo so dokumenti, ki jih je avtor izbrskal v vojnih arhivih v Washingtonu in deloma v Ljubljani. Iz njih izhaja, da so se Američani razmeroma pozno vključili v aktivno sodelovanje s slovenskimi partizani. Podobno kot Britanci so tudi oni na začetku vojne pošiljali misije in pomoč tako četnikom kot Titovim partizanom. Šele kasneje so odpovedali pomoč enotam Draže Mihajloviča, ki so v drugem delu vojne odkrito prestopile na stran okupatorja. V Sloveniji pa skoraj ni bilo četni-škega gibanja, tako da se je vsa zavezniška pomoč osredotočila na partizanske vrste, ki so edine na naših tleh vodile bo-
Slovenski padalci na urjenju pri OSS
je in diverzantske akcije proti Nemcem in njihovim pomagačem. Ena glavnih nalog ameriških misij na Slovenskem je bilo vsakodnevno pošiljanje vremenskih poročil svojim poveljstvom v južni Italiji. Od teh poročil je bila odvisna uspešnost preletov letal, ki so odhajala na bombardiranje Nemčije. Misije so tudi pomagale pri reševanju zavezniških letalcev, katerih letala je zadela protiletalska obramba. Knjiga obravnava tudi ozadje delovanja ameriških vojaških misij OSS (Office of Strategic Services - Urad za strateške službe) v Sloveniji, analizira njihov odnos do partizanskih vodstev kot tudi odnos do drugih vojaških misij. Torkar želi v knjigi čim bolj celovito zajeti vlogo Slovencev, ki so sodelovali z OSS oziroma delovali v njem, tudi padalcev. (vip)
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
S Poslovni oglasi
NE pelete 231€/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta.
Prevoz urejen.
Tel.:+386 31 770410
legnaacasa@gmail.com
O Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14
AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina
IP - Ul. Trieste 22
ESSO - Ul. Aquileia 40
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE
FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti
14 (Pieris)
ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
NAGRADA DARKO BRATINA. P0KL0N VIZIJI 2012
SLAVNOSTNI VEČER
prisoten bo dobitnik letošnje nagrade
KARP0 G0DINA
vrteli bomo filma Karpopotnik (2012)
in
Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982)
KULTURNI DOM GORICA ČETRTEK, 22.11.2012 ob 20.00
H Čestitke
ADELA, vse najboljše ob tvojem okroglem rojstnem dnevu! Genko, Magda, Tanja in Aleš.
Naša ENYA že s prvimi koraki v svet hiti, saj 19. novembra svoj prvi rojstni dan slavi in s sestrico Evelin se igrati uči. Mama in tata jo prve besede učita in vso srečo ji v življenju želita. Vo-ščilom se pridružujemo tudi mi, ki radi jo imamo vsi, noni, nonota, strici, tete ter sestrična Nastasja in bratranec Alex, ki ji pošiljata koš poljubčkov.
S Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica ali varuška za otroke in starejše osebe na Goriškem; tel. 328-2076389. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 0481-21058.
S Izleti
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro po vonjih in okusih; informacije in vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza).
SPDG obvešča udeležence pohoda »Po Vertovčevih poteh«, v nedeljo, 18. no-
gorica - Jutri nova pravljica v Feiglovi knjižnici
Na vrsti kraljična
Urša Jazbar bo pripovedovala waldorfsko pravljico ob spremljavi Darje Brecelj na liri
Zadnje pravljično srečanje v Feiglovi knjižnici
Zadnje srečanje s pravljico v Feiglovi knjižnici v Gorici je bilo prav posebno. Na klaviaturi sta igrali profesorica klavirja Jana Dras-sich in njena hči Tina Jarc, pravljico pa je pripovedovala Martina Šolc. Pred preko tridesetglavo otroško publiko in prav tako številnimi starši se je odvijala zgodba o krokodilu Karliju, ki je iskal prijatelja. Še pred začetkom sta pravljičarki poizvedovali pri otrocih, ali sploh vejo, katere živali so domače in katere živijo v džungli. Otroci so znali pravilno odgovarjati. Nato sta jih popeljali v džunglo, kjer je krokodil Karli žalostno plaval v svojem ribniku in spraševal papagaja Fredija, kako naj si pridobi prijatelja. Ta mu je svetoval naj sestavi pesmico, njegova pesmica pa se je nevarno glasila: »Tako rad te imam, da bi te pojedel.« Otroci in starši so se kar naprej smejali, samo od sebe pride, da nato radi sežejo po knjigah v knjižnici.
Jutri bo na vrsti waldorfska pravljica »Kraljična v ognjenem gradu«, pripovedovalko Uršo Jazbar bo na liro spremljala Darja Bre-celj; srečanje bo v mladinski sobi ob 18. uri.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Vinko Möderndorfer
VAJE ZA TESNOBO
IGRA 0 DANAŠNJIH DNEH
s pokroviteljstvom fOTldaZÍ0IK
režija: Jaka Andrej Vojevec
JUTRI-ponedeljek, 19. novembra ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi
VOZNI RED BREZPLAČNEGA AVTOBUSA ZA AB0NENTE IN GLEDALCE:
Poljane-pri gostilni na avtobusni postaji ob 19.00
Doberdob-na trgu sv. Martina ob 19.05 Romjan-pri šoli v ulici Capitello ob 19.10 Tržič-ulica San Polo pri bolnici ob 19.15 Štivan-pri križišču na avtobusni postaji ob 19.25
Jamlje-na avtobusni postaji ob 19.35 Gabrje-na avtobusni postaji ob 19.45 Sovodnje-blizu lekarne na avtobusni postaji ob 19.50
Po predstavi bo avtobus odpeljal izpred gledališča
VPISOVANJE ABONMAJEV ZA GORICO 00 19. NOVEMBRA pri blagajnah Kulturnega doma in Kulturnega centra Lojze Bratuž
â Gledališče
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20. novembra ob 20. uri »Butalci« (po Franu Milčin-skemu), gostovanje Gledališča Koper; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 - 18.15 »Hotel Transylvania«; 20.00 - 22.15 »Ve-nuto al mondo«.
Dvorana 3: 15.10 - 17.30 »Venuto al mon-do«; 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del.
Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica
CECILIJANKA zoiz
54. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV
SODELUJEJO TUDI ZBORI IZ TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE
posvečena glasbeniku, kulturnemu delavcu in duhovniku MIRKU FILEJU
ob 100-letnici rojstva in 50-letnici smrti.
Kulturni center Lojze Bratuž - GORICA SOBOTA, 24. novembra 2012, ob 20. 30 NEDELJA, 25. novembra 2012, ob 17. uri
Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice. V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij
vembra, da je zborno mesto na parkirišču Pri rdeči hiši ob 7.15, odpeljemo pa ob 7.30. Prevoz z lastnimi sredstvi. Začetek in cilj pohoda je na Ustju, skupne hoje pa od štiri do pet ur, vključno s postanki. Popoldne krajši ogled nekaterih zanimivosti v neposredni okolici Ajdovščine, zatem družabnost na kmečkem turizmu.
KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da bo mogoče poravnati vpisnino za izlet v Škofjo Loko v torek, 20. novembra, od 18. do 19. ure v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Vpisnine bo zbirala Erika (338-7956855).
Dvorana 2: 16.15 - 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 21.00 »Skyfall - 007«. Dvorana 3: 14.50 - 16.30 - 18.15 -20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.10 »Argo«.
Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 -22.10 »Venuto al mondo«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: »niz FAI - Po-klon Antonioniju« 17.00 »Professio-ne: Reporter«; 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« 2. del. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 21.45 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30
-	20.30 »Una volta in Anatolia«. JUTRI V GORIŠKEM KULTURNEM
DOMU: »Montifilm« 17.30 »Saluti da Sar Planina« in »Piccola terra«; 21.00 »Sister (L'enfant d'en haut)«. JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del. Dvorana 2: 18.40 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 21.00 »Skyfall - 007«. Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.00 »Hotel Transylvania«.
Dvorana 4: »Kinemax dAutore« 17.40
-	20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«.
ljufij in kraj v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti v Gorici v ponedeljek, 19. novembra, ob 17. uri.
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v torek, 20. novembra, ob 19. uri v športno dvorano v Rejčevi ulici v Novi Gorici na predavanje »Preko modrega planeta« Matevža Lenarčiča; vstopnice (5 evrov) na sedežu društva (Bazoviška 4, tel. 03865-3023030) v času uradnih ur (torek in četrtek 15.00-18.00) in pred prireditvijo.
Prispevki
Ob 31. obletnici smrti Franca Devetaka daruje žena Milenka z družino 50 evrov za društvo krvodajalcev iz Doberdoba.
Namesto cvetja na grob Danijela Pin-tarja daruje učno in neučno osebje dvojezične šole Špeter 400 evrov za nakup igral v vrtcu v Pevmi.
Namesto cvetja na grob Jožefa Ferfolje darujeta Marija in Jordan Semolič 40 evrov za obnovo sedeža sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje v Jamljah.
Pogrebi
Razstave
JUTRI V KRAJU SAN PIER: 12.00, Gilberto Furlan (ob 11.45 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v
Gorici bo v sredo, 21. novembra, ob 18. uri odprtje razstave kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«. Umetnika bo predstavil Joško Prinčič; na ogled bo do 10. decembra.
□ Obvestila
HIŠA PRAVLJIC organizira tečaj poslovne slovenščine in slovenščine za odrasle; informacije po tel. 3341243766 ali ivanasolc@gmail.com SKPD F.B. SEDEJ vabi na 26. redni občni zbor v ponedeljek, 19. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Sedejevem domu v Števerjanu. V GRADU KROMBERK bo predstavitev knjige »Naši financarji. Finančna straža v času kraljevine Jugoslavije na območju Slovenije« Pavla Čelika v torek, 20. novembra, ob 20. uri. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjižne zbirke za leto 2013 v ponedeljek, 19. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE iz Gorice (UTE) prireja v sodelovanju s karabinjerji predavanje kapetana Lorenza Pelle na temo go-
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Petrina Ferletič por. Gergolet
Žalostno vest sporočajo
hči Marisa in sin Gabriel z družinama ter ostali sorodniki.
Od nje se bomo poslovili v torek od 10. do 12.45 v tržiški bolnišnici. Sledil bo pogreb ob 13. v cerkvi v Doberdobu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili spomin naše drage.
w
Nedelja, IB. novembra 2012 2 1
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
¿Primorski
~	dnevnik
ZELO UGODNO ZA VETTLA
AUSTIN - Nemec Vettel (Red Bull) je bil najhitrejši v kvalifikacijah predzadnje dirke svetovnega prvenstva formule 1 in bo VN ZDA v Austinu (danes ob 20.00) začel s prvega startnega mesta. Kot drugi bo začel Britanec Hamilton (McLaren), kot tretji pa Vett-lov moštveni kolega, Avstralec Webber. Španec Alonso (Ferrari), ki lahko edini še prepreči skupno zmagoslavje Vettlu, ta si je še šestič v sezoni privozil «pole position» in bil najhitrejši na vseh prostih treningih, je bil šele deveti. Vettel ima v skupnem seštevku deset točk pred Alonsom.
ČEŠKA VODI Z 2:1
PRAGA - Češka teniška reprezentanca je po igri dvojic v finalu Davisovega pokala v Pragi proti Španiji povedla z 2:1. Drugo točko za gostitelje sta priigrala Tomaš Berdych in Radek Štepa-nek, ki sta premagala navezo Marcel Granollers/Marc Lopez s 3:6, 7:5, 7:5, 6:3. Odločilno točko bi lahko Češki danes priigral najboljši češki posameznik Berdych, nasproti pa mu bo stal prvi lopar španske ekipe David Ferrer. V primeru, da Španija izenači, bi se v petem in odločilnem dvoboju pomerila Štepanek in Nicolas Almagro.
VUJAČIČ NOČNA MORA MILANSKEGA ARMANIJA
LJUBLJANA - Slovenski košarkar AleksanderVujačič (na sliki levo) je s svojo ekipo Ana-dolu Efes v domači dvorani gostil milansko moštvo EA7 in slavil zmago s 77:72. Vujačic je v 34 minutah k zmagi prispeval 29 točk, dva skoka in tri podaje, s čimer si je priigral količnik 31 in naziv najkoristnejšega igralca (MVP) 6. kroga evrolige. Na drugem mestu so s količnikom 30 končali trije košarkarji, med njim tudi član ljubljanske Olimpije Jaka Bla-žic, ki je bil s 30 točkami junak četrtkove zmage nad Cantujem.
NOGOMET - Brez gola proti Laziu, Inter se danes lahko približa Stari dami
Juventus zaman napadal
Umrl Branko Elsner
Vidal in Kozak v boju za žogo
Inter bi lahko danes proti Caglia-riju izkoristil priložnost in razpolovil zaostanek nad Juventusom. Včeraj je namreč stara dama morala pristati na delitev točk z Laziom, ki je z zelo učinkovito (zgolj) obrambno igro zdržala celih 90 minut pri začetnem 0:0; po zaslugi izvrstnih obramb vratarja Marchettija, a tudi zato, ker je pri Juventusu znova prišlo na dan pomanjkanje napadalca, ki bi bil hladnokrven pred nasprotnikovimi vrati. Črnobeli so ustvarili kopico priložnosti, bili skoraj izključno v Laziovi polovici igrišča, a vse je bilo zaman. Odlični Biava, Radu, Konko in Ciani so uspeli zaustaviti večino napadov. Ko niti branilci, niti vrhunski Marchetti (poseg, ki ga je v drugem polčasu napravil po strelu Quagliarelle, je vreden gola) niso uspeli zaustaviti nasprotnikov, je Lazio rešila prečka, ki jo je zadel Bonucci.
V	celem prvem polčasu je bila terenska premoč Juventusa očitna. Domači igralci so imeli 57% časa posest žoge, v napadu pa je manjkala preciznost. Zlasti Giovinco je bil odličen pri ustvarjanju priložnosti, nato pa mu je nekaj zmanjkalo vsakič, ko je moral ukaniti še Marchettija. Branilci Lazia so bili pod stalnim pritiskom, a so le uspeli zdržati do konca polčasa. Petkovic ni imel razlogov za veselje, Hernanes in Klose pa sta bila stalno v primežu Juventusovih branilcev.
V	drugem polčasu je Lazio začel nekoliko bolj preudarno. Buffon je sicer še naprej bil zgolj gledalec, a vsaj se je občasno nekaj belomodrega približalo njegovim vratom. V zadnji četrtini je bilo znova igranje na ena sama vrata. Petko-vic je sicer želel z Edersonom okrepiti napad, kar mu je na trenutke uspelo, vendar premoč Juventusa je bila čedalje večja. Te premoči domači niso uspeli učinkovito izrabiti niti, ko je Alessio poslal na igrišče še tretjega napadalca Bendtner-ja. Na visokih žogah je bila obramba La-zia vedno na mestu, zelo pozorni so bili igralci Lazia tudi ob vključevanju v napadalne akcije s strani veznih igralcev Ju-ventusa. Razen zaradi točke trener Pe-tkovic nima veliko razlogov za veselje, saj se je Lazio izključno branil in nasprotnika ni poskušal raniti niti takrat, ko bi bilo to možno. To je srbski strateg pošteno priznal tudi po tekmi. (I.F.)
Milan ujel Napoli v drugem polčasu
Juventus - Lazio 0:0
Juventus: Buffon; Barzagli, Bonucci, Chiellini; Isla (od 68. Pepe), Vidal, Pogba (od 82. Bentner), Marchisio, Asamoah; Quagliarella (od 66. Matri), Giovinco.
Lazio: Marchetti; Konko, Biava, Dias (od 20. Ciani), Radu; Candreva, Brocchi (od 57. Ederson), Ledesma, Gonzalez; Hernanes; Klose (od 81. Kozak).
Napoli - Milan 2:2 (0:2)
Strelci: Inler v 4., Insigne v 30., El Shaarawy (M) v 44. in 82. min.
Napoli: De Sanctis, Campagnaro, Cannavaro, Gamberini, Maggio (od 89. Vargas), Džemaili, Inler, Zuniga, (od 88. Dossena) Hamsik, Insigne (od 66. Mesto), Cavani.
Milan: Abbiati, De Sciglio, Mexes, Acerbi, Constant, Montolivo (od 76. Pazzini), De Jong, Nocerino, Boateng (od 80 Robinho), Bojan (od 85. Niang), El Shaarawy
Vrstni red: Juventus 32, Inter 27, Napoli 26, Fiorentina 24, Lazio 23, Atalanta 18, Roma 17, Catania in Parma 16, Udinese in Cagliari 15, Torino in Milan 14, Palermo, Chievo in Pescara 11, Sampdoria 10, Genoa 9, Bologna 8, Siena 7.
Danes: ob15.00 Bologna - Palermo, Catania - Chievo, Fiorentina - Atalanta, Inter - Cagliari, Siena -Pescara, ob 20.45 Sampdoria - Genoa (20.45), jutri ob 20.45 Roma - Torino 1. SNL - Izidi 19. kroga: Gorica - Maribor 1:6, Celje - Triglav 1:2, Olimpija - Domžale 1:2. Danes: Mura 05 - Rudar Velenje , Aluminij - Luka Koper
SMUČANJE
Voonova sporočila, da je zdrava
VAIL - Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn je sporočila, da je spet zdrava. Vonno-vo so v bolnišnico v Koloradu sprejeli zaradi hudih črevesnih bolečin, a kot pravi olimpijska prvakinja v smuku, je infekcija zdaj pozdravljena.
«Spet se počutim zdravo. Očitno sem imela neko vnetje v trebuhu, a zdaj je že boljše. Upam, da se bom čim prej vrnila na smuči. Res že pogrešam sneg!» je prek Facebooka sporočila Vonnova.
Predstavnik Vonnove za odnose z javnostmi Lewis Kay je sporočil, da so v bolnišnici v Koloradu opravili več temeljitih preiskav ter da se športnica zdaj počuti precej bolje, zdravljenje pa bo nadaljevala doma.
«Zdravniki še vedno iščejo vzrok njenih težav v zadnjem času, a na srečo se je dobro odzvala na zdravljenje in bo lahko terapije nadaljevala doma,» je sporočil Kay, ki dodaja, da bi se ameriška zvezdnica na sneg lahko vrnila že tprihodnji vikend, ko bosta v Aspnu veleslalom in slalom.
Lindsey se počuti precej bolje in že načrtuje, da bo ta konec tedna že prosto smučala. »Če bo šlo vse po načrtih, bo že prihodnji teden nadaljevala z običajnimi treningi,« je še dejal Kay.
LJUBLJANA - Nekaj dni pred 83. rojstnim dnevom je umrl slovenski ogometni strokovnjak Branko Elsner.
V	zgodovino slovenskega nogometa se je zapisal kot igralec, trener, selektor in pedagog, v zgodovino ljubljanske Olimpije pa kot eden največjih trenerjev tega moštva. Na klopi zmajev je Elsner skupaj sedel štiri sezone, leta 1965 je klub popeljal tudi do prve jugoslovanske zvezne lige, pod njegovim vodstvom pa sta v članskem moštvu debitirala tudi Danilo Popivoda in Branko Oblak. Elsnerju zdravstvene težave v zadnjih letih niso prizanašale. Zaradi dveh operacij hrbtenice je težko hodil, nato pa je zbolel še za Alzheimerjevo boleznijo.
V	njegovo čast se se je včerajšnja tekma 19. kroga prve lige med Olimpi-jo in Domžalami začela z minuto molka, nogometaši Olimpije pa bodo na srečanju nosili žalne trakove.
Kasparov v Mariboru
MARIBOR - Svetovni prvak v šahu in velik promotor tega športa v svetu Gari Kasparov se bo danes v Mariboru udeležil zaključne slovesnosti na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu, na katerem se je pomerilo 1600 mladih šahistov iz približno 90 držav. Jutri pa bo v Mariboru odprl evropsko akademijo šaha s svojim imenom. Akademija bo delovala na daljavo, 14 dni na leto pa bodo študenti in Kasparov «v živo» delovali na Štajerskem. Takšno akademijo ima Kasparov že v ZDA in Južnoafriški republiki, v Sloveniji pa naj bi uradno zaživela januarja prihodnje leto.
Tržaški vaterpolist poklican v reprezentanco
TRST - Vaterpolist tržaškega moštva Pallanuoto Trieste Egon Jurišic je bil vpoklican na trening državne eksperimentalne reprezentance, ki jo vodi selektor Alessandro Campagna.
TRIESTINA
Cosolini se je srečal z Zamparinijem
Tržaški župan Roberto Cosolini se je v Aiellu srečal s predsednikom nogometnega kluba Palermo Mauriziom Zamparinijem, da bi skupaj razmišljaja o možnih povezavah med sicilskim prvoligašem in Triestino. Srečanje je omogočil občinski odbornik Franco Bandelli in se ga tudi udeležil.
»Cilj srečanja je bilo, da bi s pomočjo Zamparinija okrepili Triestino in pomagali krajevnim podjetnikom, ki so si poleti pogumno prevzeli breme, da upravljajo klub. Nisem osebno poznal Zamparinija in sem zato hvaležen Bandelliju, da me je povezal z njim. Zdi se mi, da ima Zampa-rini jasne ideje o nogometu in da pozorno spremlja Triestino in je čustveno navezan na Trst. Z rezultati pogovora sem seznanil tudi vodstvo Triestine,« je povedal Cosolini po srečanju. Triestina bo danes igrala v Majanu proti San Danieleju
SENZACIJA - Rokometna liga prvakov: Celje Pivovarna Laško Kiel z 31:28 (12:12).
KOŠARKA - Ženska A2-liga: Cremona - Interclub Milje 59:67
Italija se je na rimskem Olimpicu 70 minut dobro upirala All Blacksom
Prijateljsko tekmo v rugbiju med Italijo in znamenitimi All Blacks si je na rimskem Olimpicu ogledalo kar 72 tisoč gledalcev. Z 42:10 so po pričakovanjih zmagali Novozelandci, vendar se jim je Italija prvih 70 minut upirala več kot dostojno (7:13 po prvem polčasu) in s Sgarbijem dosegla tudi točko, sicer pa igrala srčno in napadalno. Gostej so nastopili brez svojih dveh najboljših igralcev, kapetana McCawa in Carterja, a imajo toliko igralcev, da se odsotnosti nista poznali. Nastop Italije pred prihodnjim Pokalom šestih narodov je bil spodbuden, kot vedno pa je »azzurrom« zmanjkalo bencina prav na koncu...
ROKOMET - Elitna A-liga
Četrta zmaga Tržačanov
Pallamano Trieste - Mezzocorona 28:25 (18:11)
PALL. TS: Zaro, Postogna; Martellini 1, Radojkovič 1, Ove-glia 4, Dapiran, Anici, Pernich 1, Dovgan, Carpanese 3, Sirotič 7, Nadh 4 (1), Leone, Visintin 7. Trener: Oveglia.
Tržačani so si le v končnici tekme izborili četrto zmago v prvenstvu. Po dobro odigranem prvem polčasu si nihče ne bi mislil, da bodo Nadoh in soigralci imeli take težave ugnati Mez-zocorono, a očitno Tržačani še niso popolnoma preboleli krize, ki je privedla do odstopa Bozzole in imenovanja Giorgia Ove-glie na mestu trenerja. Po dokaj izenačeni prvi polovici polčasa (12:10) so ravno v končnici prvega dela tekme domači pritisnili na plin. Učinkoviti protinapadi, motivirani Oveglia in zlasti uspešna igra na krilih: to je bil recept s katerim so si belor-deči priigrali sedem zadetkov prednosti, ki bo nato odločilna, saj je bilo nadaljevanje tekme povsem drugačno. V samih desetih minutah so se gostje približali na 20:18, nato na en sam gol razdalje, zadnjič pri 26:25, tudi ob pomoči sodnikov (razmerje 7-metrovk 8:1 v korist gostov). Dva zaporedna gola tik pred sireno sta Tržačanom le zagotovila zmago. Tokrat so se najbolj izkazali krilna igralca Sirotič in Visintin ter vratar Postogna. (I.F.)
OSTALI IZIDI 7. KROGA: Estense - Cassano Magnago 30:27, Emmeti Group - Meran 21:41, Brixen - Rovereto 31:20, Pressano - Bocen sinoči; VRSTNI RED: Bocen* in Pressano* 18, Pall. Trieste, Brixen in Estense 12, Mezzocorona in Cassano Magnago 9, Meran 6, Emmeti Group in Rovereto 3. (*s tekmo manj)
22
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
MOŠKA B2-LIGA - Danes ob 18.00
Sloga Tabor Televita v Repnu proti Argentariu
Odbojkarje Sloge Tabor Televita čaka danes spet težja preizkušnja. V Repnu bodo namreč gostili moštvo Argentario, ki jim s tremi zmagami v dosedanjih petih krogih sledi na lestvici s tremi točkami zaostanka.
Nasprotnik iz Tridentinskega si je na svoji dosedanji poti premagal Treviso, Casalserugo in zelo šibko Gemono, to je ekipe s spodnje polovice lestvice, izgubil pa proti »papirnatima« velesilama Cordenonsu in Trebaselegheju. Slednjemu, ki velja za favorita številka ena, je v prejšnjem krogu iztrgal set.
Gre torej za nevarnega nasprotnika, ki pa ga morajo slogaši na domačih tleh premagati, če se želijo v letošnji sezoni čim več časa obdržati v vrhu lestvice ali se celo vmešati v boj za play-off.
Argentario nastopa letos v ligi z nekoliko spremenjeno postavo, v kateri ni več močnega krilnega tol-kača Capre, igra pa letos stalno korektor Ricco, čigar doprinos je bil lani omejen zaradi stalnih poškodb. Najbolj znano ime Argentaria je Lasko, brat znanega držav-
nega reprezentanta. Brat pri Argentariu igra na položaju krilnega igralca. Ekipo dopolnjuje letos še nekaj mladincev, tako da najbrž tudi Argentario najbrž nima »predolge« klopi, kar velja za mnoga moštva v ligi, ne pa za Slogo Tabor, ki razpolaga z nekaj ustreznimi menjavami za vsako vlogo.
Igralci Sloge Tabor Televita so med tednom redno trenirali in bodo danes predvidoma igrali v popolni postavi. »Nasprotnik bo od nas zahteval veliko koncentracije, da igramo čimbolj konstantno. Po porazu v Cordenonsu si srčno želimo spet zmagati. V Corde-nonsu smo naleteli na slab dan in kljub temu, da je bil nasprotnik močan, menim, da bi lahko dosegli veliko več. Sicer pa igramo iz tekme v tekmo in si ne postavljamo preveč dolgoročnih ciljev,« je pred pomembno domačo tekmo (začetek ob 18. uri) povedal trener Lucio Battisti.
Krajše poročilo o tekmi že danes zvečer na www.primorski. eu
ŽENSKA C-LIGA - Po zmagi v Repnu
Zalet C ostaja v boju za končnico
Azzano gladko premagale - Moška C-liga: Val Soča brez zastojev, proti Buii prvi poraz Olympie - Govolley utrdil tretje mesto
ŽENSKA C-LIGA Zalet C - Assicurazioni Martin Azzano X 3:0 (25:20, 25:22, 25:11)
Zalet C: Babudri 22, Balzano 8, Bukavec 7, Crissani 3, Anja Grgič 8, Štoka 4, Cvelbar (libero), Petra Grgič, Starec. Trener Edi Božič
Včeraj so v Repnu naše odbojka-rice dosegle zasluženo gladko zmago. Tk pred tekmo je trener Božič ostal brez Fulvie Gridelli, ki je zbolela, zelo dobro pa jo je na centru nadomestila Anja Grgič.
Srečanje je bilo pomembno za obe ekipi, saj sta imeli pred njo po tri točke in sta bili obe še v boju za osvojitev petega mesta, ki vodi v dodatno tekmo za uvrstitev v skupino boljših v drugem delu prvenstva. Zato so bile igralke na začetku dokaj napete, kar velja predvsem za Zaletovke, ki se nikakor niso zmogle sprostiti, čeprav je bilo že od samega začetka jasno, da so boljše.
Prva dva seta sta bila tako izenačena skoraj do konca, čeprav ni bila zmaga Zaleta v bistvu nikoli v dvomu. Zadnji set pa je končno le pokazal pravo razmerje sil, naše igralke so takoj uveljavile svojo premoč predvsem na mreži, kjer je bila neustavljiva Tanja Ba-budri, ki je bila vsekakor skozi vso tekmo najuspešnejša napadalka.
Z novimi tremi točkami so Zale-tovke tako še v igri za uvrstitev na peto mesto. Naloga naših deklet sicer ni lahka, a vse prej kot nemogoča. (INKA)
MOŠKA C-LIGA
Skupina C Olympia - Buia 1:3 (25:20, 23:25, 19:25, 17:25)
Olympia: Komjanc 14, Terpin 20, Vogrič 12, Pavlovič 3, Cobello, Vizin 5, Corski 2, Hlede 3, Princi 2, A. in Š. Čav-dek (L). Trener: Markič.
Olympia je proti Buii, s katero se bori za višja mesta v skupini C, ostala praznih rok. Najboljši je bil začetek, ko so se Komjanc in soigralci držali vseh navodil in brez težav osvojili 25. točko. S prepričljivo igro so nadaljevali tudi v drugem setu, a le do 18. točke, ko so jih nasprotniki ujeli. V izenačeni končnici je prevladala ekipa, ki je grešila manj. Odločilne so bile predvsem napake v napadu, ki so bile v odločilnih trenutkih zadnjih treh nizov glavni vzrok za poraz. Tokrat je slabo deloval tudi blok, na drugi strani pa je bila Buia ravno v tem elementu učinkovitejša, kar je z dinamično obrambo bilo res odlično orožje za zmago.
Jessica Štoka (Zalet C) v napadu
kroma
Soča Val ZBDS - Fincantieri 0:3 (18:25, 22:25, 14:25)
Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje: Brandolin 5, I. Devetak 5, R. Devetak, Fedriga 4, Sfiligoi (L) 1, Škerk 8, Giacomelli 6, Boschini 1, trener Custrin.
Soča je v zelo okrnjeni postavi doživela časten poraz proti eni močnejših ekip v ligi. Dejansko je bilo razpoložljivih igralcev sedem, vključno z libe-rom, kajti Robert Devetak zaradi poškodbe ne mogel igrati. Tokrat je Soča vsekakor igrala boljše kot pred tednom dni v Vidmu. Svojo priložnost je dobil in izkoristil Mattia Fedriga, v napadu pa je dobro igral tudi Denis Škerk, ki pa v polju ni bil tako učinkovit. Z malo bolj prisebno igro bi lahko Soča morda celo osvojila drugi set, v katerem je bila enakovredna gostiteljem do 20. točke, nato pa je žal popustila. Trener Custrin je opazil napredek v igri, pogreša pa večjo borbenost. Verjetno ekipa potrebuje zmago, s katero bi premagala sedanjo blokado.
Sloga Tabor - VBU 0:3 (17:25, 17:25, 15:25)
Sloga Tabor: Antoni 9, Guštin 2, Kante 6, Romano 9, Taučer 10, Trento 2, Rauber (libero), Milič 2, Cettolo. Trener Ivan Peterlin
Motoristični Športel
V jutrišnji oddaji Športela na TV Koper-Capodistria (začetek ob 22.30) bodo na svoj račun prišli ljubitelji motornih in avtomobilskih vozil. Gostje v studiu
bodo motociklist Mitja Emili in njegov brat Peter, mladinski slovenski prvak v dirkah serijskih avtomobilov Andro Pertot in zbiratelj Tomosovih dirkalnikov Stefo Vujič.
Ponovitev Športela si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.primorski.eu
Slogašev se je včeraj res držala smola: za odsotnost Saše Zerjala in Luce Fiorellija so vedeli že predčasno, v zadnjem hipu je »zmanjkal« še Sosič, edini podajač Cettolo pa si je ob koncu ogrevanja poškodoval gleženj in ni mogel igrati. Trener Peterlin je moral tako dobesedno improvizirati novo ekipo: na centru je zaigral Jordan Trento, vlogo glavnega režiserja pa je prevzel Danjel Antoni, ki se je odlično znašel in zasluži za svoj nastop vso pohvalo, saj je dobro zalagal svoje napadalce, uspešen pa je bil tudi v bloku in servisu.
Proti videmski ekipi, v kateri igrajo tudi nekateri bivši drugoligaši, je bilo nemogoče računati na uspeh, sploh pa v takem sestavu, vendar so nas Slo-gaši, kljub gladkemu porazu, s svojo igro presenetili. Zaigrali so zelo borbeno in zagrizeno, v polju rešili marsikatero žogo, nasprotnik pa je bil premočan in predvsem veliko bolj izkušen in je znal izkoristiti vsako negotovost v Sloginih vrstah. Videmčani so si tako po začetni izenačenosti (10:10 tako v drugem kot v tretjem nizu) v sredini vseh treh setov nabrali kar precej točk prednosti in jih potem obdržali do konca. (INKA)
Skupina D Mortegliano - Val Soča Imsa 0:3 (14:25, 19:25, 17:25)
Val Soča Imsa: Faganel 6, Magaj-na 9, Lavrenčič 19, Masi 11, Vidotto 6, Černic 1, Plesničar (L), M. Juren 0, Ste-ra 0, Nanut, E. Juren, Devetak, trener Makuc.
Val Soča se tudi iz Mortegliana vrača brez izgubljenega seta in z utrjenim položajem v boju za uvrstitev v skupino za napredovanje. Prvi set je bil
doslej najboljši, kar so ga odigrali letos varovanci trenerja Makuca. V vseh elementih so bili zelo natančni, tokrat tudi v servisu, ki doslej večkrat ni bil dovolj učinkovit. Z dobro igro so gostje nadaljevali do polovice drugega seta, ko so popustili v sprejemu, tako da se jim je Mortegliano približal, ni jih pa prehitel. Tudi tretji set je bil na začetku enosmeren. Val Soča si je priigral visoko prednost in le v končnici dopustil nasprotnikom, da so nekoliko omilili poraz.
Pohvalo zasluži libero Plesničar, ki je v obrambi prestregel več žog in jih tudi lepo usmeril proti podajalcu.
ŽENSKA D-LIGA Ronchi - Govolley 1:3 (25:21, 16:25, 22:25, 22:25)
Govolley: Bressan 12, Cernic 16, Princi 5, Valentinsig 2, Zavadlal 4, Pa-nozzo 3, Mania' 8, Humar (L), Povšič, Devetak, Paulin, Mosetti, trener Ursic.
Z zmago v Ronkah so igrale Go-volleyj še utrdile svoje tretje mesto in so na pravi poti vsaj za uvrstitev v dodatno razigravanje za play-off. V prvem setu so igrale pod svojimi sposobnostmi in mnoge točke dosegle po zaslugi nasprotnic, kar pa ni bilo dovolj za zmago. V drugem setu pa so naše igralke lepo reagirale, igrale bolj odločno, zlasti v napadu, in popolnoma prevladale. Treti in četrti set sta spet bila bolj izenačena. Govolley je sicer v glavnem vodil, vendar sta bila seta do konca napeta, Goričanke pa so iz dvoboja vendarle izšle kot zmagovalke. Govolley je na tej tekmimi pokazal dobro, vendar tudi nihajočo igro.
Coselli - Zalet D 3:2 (25:14, 25:19, 17:25, 21:25, 16:14)
Zalet D: Rudes 22, Zavadlav 9, Kneipp 9, Cassanelli 3, Klobas 10, Preprost 2, Paoli (L1), Škerl 0, Ghezzo 2, Kralj, Cabrelli 0, Bembi (L2), trener Maver.
Za igralke Zaleta D je bila to »hladna-toplo-hladna« tekma. V prvih dveh setih ni šlo dekletom prav nič od rok, še največja uganka je bil sprejem servisa. V naslednjih dveh setih so pokazale povsem drugačen obraz. Boljše so servirale in sprejemale, igrale so bolj požrtvovalno, izkazala se je Irina Kneipp, Rudesova pa se je v napadu dobro ujela s Cabrellijevo. Zalet D je svoje nasprotnice (Coselli sestavljajo še mlajše igralke) popolnoma obvladal in tudi pokazal dobro igro.
Pozitivna usmeritev se je nadaljevala tudi v skrajšanem petem setu, v katerem je Zalet D ob menjavi igrišča vodil kar z 8:3. Zal pa je svojo lepo prednost v nadaljevanju povsem zapravil in Coselliju omogočil, da je prvi prišel do set-žoge. Zalet D je bil še toliko priseben, da je stanje izenačil na 14:14, vendar je nato zgrešil servis in nasprotnice so se po naslednji akciji lahko veselile zmage.
DZP doo-PRAE srl 2012 ©Vse pravice pridržane
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Zalet s tremi ekipami, »rumena« tesno izgubila derbi
Ta teden se je tudi na Tržaškem začelo prvenstvo 1. divizije, v katerem nastopa dvanajst ekip, med katerimi so tudi tri Zaletove (dve bolj izkušeni in ena mlajša).
Prva je na igrišče stopila ekipa Zalet Alta Informatica je že v četrtek s 3:1 premagala Ricreatori. Zmaga za-letovk, ki jih letos vodi Franko Dra-sič, bi lahko bila bolj gladka, a so v drugem nizu popustile. Nasprotnice pa so se izkazale v obrambi. Od tretjega seta dalje pa so naše odbojkari-ce spet prevladale in so domačinke večkrat spravile v težave tudi s servisom.
Dan kasneje pa so se morale s porazom sprijazniti mlade odbojka-rice Zaleta Kmečka banka. Varovanke Marca Colonija so ena izmed najmlajših ekip v letošnjem prvenstvu in si bodo skušale priboriti obstanek v tej kategoriji. V svojem krstnem nastopu pa niso bile dovolj zbrane, obenem pa so igrale preveč boječe, da bi lahko presenetile starejše nasprotnice, ki so v lanski sezoni napredovale iz 2. divizije. Z drugačnim pristopom bi lahko dosegle več.
Sinoči pa je bil na sporedu der-bi kroga med Zaletom rumene in Triestino Volley, ki bi morala biti na papirju glavna favorita za končno prvo mesto v letošnjem prvenstvu. Obe ekipi sestavljajo namreč tudi igralke z izkušnjami iz deželnih in državnih lig. Po odlični igri obojih in tekmi, ki je po kakovosti daleč presegala raven 1. divizije, je Triestina (zanjo igrajo tudi Slovenke Vodopi-vec, I. Flego, Zerjul in Sancin) zmagala s tesnim 3:2, kljub temu pa trener Zaleta Saša Smotlak meni, da se njegova ekipa ne sme skrivati in mora odločno meriti na osvojitev končnega prvega mesta.
Izidi: Zalet rumene - Triestina Volley 2:3 (21:25, 25:23, 18:25,25:21, 13:15), Ricreatori - Zalet Alta Informatica 1:3 (9:25, 28:26, 13:25, 19:25), Zalet Kmečka banka - Poggi 0:3 (9:25, 22:25, 23:25), Eurovolleyscho-ol - S. Andrea, S. Sergio - Killjoy 3:0, Cus - Libertas bo jutri.
Zalet Alta Informatica: Giulia Boz, Nina Cociancich, Ilaria Giorgi, Saša Grgič, Mateja Košuta, Irina Pertot, Irina in Ulyana Pettirosso, Ales-sia Piccinino, Katja Spetič, Eva Ste-pančič, Tanja Sternad, Petra Terčon, Debora Virgilio, Daniela Zeriali. Trener: Franko Drasič
Zalet rumene: Tanja Barbieri, Ivana Gantar, Alenka Goruppi, Janja Hauschild, Adrijana Jarc, Neža Ka-pun, Tjaša Mazzucca, Helena in Tamara Pertot, Elisa Pestrin, Sara Ra-dislovich, Cristina Schart, Alice in Teresa Spangaro, Giulia Spanio, Martina Starec, Laura Venier. Trener: Saša Smotlak
Zalet Kmečka banka: Giorgia Barut, Scharon Costantini, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kraljič, Lucrezia Pozzo, Veronika Pučnik, Giulia in Michela Zonch. Trener: Marco Co-loni.
□ Obvestila
SPDT prireja v nedeljo, 25. novembra družinski avtobusni izlet na Lokovec. Za prijave in informacije: Katja 338 5953515, Franc 338 4913458 ali pisite na mladinski@spdt.org. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA, TABORNIKI RMV - DRUŽINA šumečih borov prirejajo danes 4. Martinov pohod. Sprehodili se bomo po poteh kontovelskega jusa. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici.
AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058.
ORIENTACIJSKA SEKCIJA ŠZ GAJA organizira v soboto, 24. novembra, dan odprtih vrat »Gaja Orienteering Day 2012« za mlajše in starejše. Zbirališče ob 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah, 10.30 teorija, 11.00 praktični preizkus orientacijskega teka. Vpisovanje do torka, 20. novembra, po elektronski pošti (posta@origaja.it) ali po telefonu (3496932994).
/
ŠPORT
Nedelja, 18. novembra 2012
23
košarka - Derbi deželne C-lige
Breg zmagal, Bor pa se je srčno boril
Bor Radenska - Breg 75:77 (12:26, 34:48, 61:69)
Bor Radenska: Madonia 7 (1:5, 3:6, 0:3), Favretto 12 (1:2, 4:6, 1:1), Crevatin 2 (-, 1:4, 0:3), Contento 4 (-, 2:3, -), Meden 25 (5:6, 4:9, 4:8), Fumarola 17 (3:5, 7:13, -), Pertot 3 (-, 0:2, 1:1), Devčič 5 (-, 1:1, 1:3), Gersevich in Pastor n.v. Trener: Popovič.
Breg: Schillani 4 (-, 2:4, 0:2), M. Grimaldi 18 (3:6, 6:8, 1:5), Fer-foglia 11 (4:4, 2:2, 1:4), Robba 12 (2:4, 5:8, -), Semec 2 (-, 1:1, -), Ci-gliani 11 (12, 2:7, 2:2), Kos 11 (-, 2:5, 3:4), A. Grimaldi 8 (4:6, 2:4, 0:1), Gelleni, Sternad, Mattiasich n.v. PON: A. Grimaldi v 38. minuti. Trener: Kladnik.
Čeprav je marsikdo mislil, da se bo tekma po začetnem naskoku Brega (plus 16) zaključila z lahko zmago favoriziranega dolinskega moštva, pa je na Stadionu 1. maja zaživel pravi derbi, v katerem je vse mogoče. Zdesetkan Bor Radenska (brez Boleta, Contento in Crevatin sta igrala z gripo, Fumarola ne trenira redno, So-siča pa še ni zraven) se kljub visokemu zaostanku z borbeno in srčno igro ni nikoli predal in imel tudi priložnost za zmago. Le 22 sekund pred koncem je Bor s Favrettom zadel trojko in se približal na točko (75:76), Breg je s prostim metom povedel s 75:77, nato pa so domači igralci spet imeli dve priložnosti, obe pa sta splavali po vodi. Na koncu je tako zmagala ekipa, ki si je odločilno prednost priigrala čisto na začetku in je gostitelji nikakor niso uspeli izničiti. Breg je po uvodnem »ogrevanju« (7:2 za Bor) namreč prevzel vajeti v svoje roke ter z dinamično in raznoliko igro povedel po prvi četrtini kar 12:26, vse do konca prvega dela pa tudi obdržal naskok 11 točk. Popolna postava Brega je v tem delu povsem prevladala, tudi uspešno zapirala pot do koša, tako da se je moral Bor zanašati predvsem na mete iz razdalje. V drugem delu pa so brežani popustili in dopustil več prostora Mednu, pod košem pa Fumaroli, tako da se je začetno vodstvo počasi zmanjševalo. Pred koncem se je Bor uspel približati na pet točk v tretji četrtini (48:53), nakar je bil odgovor Brega silovit (delni izid 0:8 v minuti, 50:63), drugič pa se je Bor približal še sedem minut pred koncem, a je Breg, kljub
Attilio Fumarola (Bor) in Dominik Kos (Breg) kroma
napakam, uspel zadržati minimalno prednost do konca (pa čeprav skoraj izključno s prostimi meti).
Klemen Kladnik, trener Brega: »Tekma je bila pričakovano težka. Čeprav smo hitro povedli z lahkimi koši, smo potem obstali: večkrat mislimo, da je dovolj igrati prvih 15 minut, pa čeprav jih manjka še 25. Tudi proti coni smo igrali v krču. Razočaran sem, ker je bila končnica tesna po naši krivdi, tekmo bi lahko zaključili veliko prej.«
Boban Popovič, trener Bora Radenske: »Za nas je bila to izredno težka tekma, saj smo v prejšnjih krogih doživeli več porazov, obenem pa še vedno ne treniramo popolni. Čestitam moram svojim fantom, ker so se res borili do konca, vendar ne moremo biti zadovoljni, saj je bilo veliko napak. Tekma je vsekakor pokazala kvalitete Brega, zmagal je zasluženo.«
Jadran Franco: danes v Vidmu, v torek tudi po TV
Jadran Franco bo tretjo zaporedno zmago lovil v Vidmu, pri prvouvrščenemu GSA Udine (začetek ob 18.00). Tekmo si bo mogoče ogledati tudi v torek ob 22.15 po FvgSport channel. Včerajšnji izid: San Vendemiano - Montebelluna 84:66
moška d-liga - Proti močnemu San Vitu
Izgubljena priložnost za vse boljši Kontovel
San Vito - Kontovel 79:76 po po-daljšju (16:17, 37:27, 52:49, 70:70)
Kontovel: Škerl 6 (1:2, 1:3, 1:3), Pauletič 14 (1:2, 2:7, 3:6), Daneu, Gantar 0 (-, 0:1, -), Starc 12 (6:8, 3:7, 0:2), Šušteršič 20 (4:8, 3:7, 0:2), Bufon, Zaccaria 17 (1:4, 8:14, -), Regent, Hro-vatin 6 (0:1, 3:3, -), trener Gerjevic.
Kontovel je izgubil lepo priložnost, da bi premagal več kot solidnega nasprotnika, je pa tudi tokrat pokazal, da igra iz tekme v tekmo boljše. Po izenačenem začetku so si gostitelji v drugi četrtini, z delnim izidom 14:3, priigrali lepo prednost, ki pa jo je Kontovel od drugega polčasa dalje z zelo dobro skupinsko igro začel odjedati. Štiri sekunde pred koncem tekme je imel Kontovel pri izidu 70:69 za San Vito dva prosta meta, Šušteršič pa je zadel le enega. V skoku je bil Kontovel boljši, a zadnji met ni šel skozi obroč in je bilo treba odigrati podaljšek. V njem je Kontovel 16 sekund pred koncem (77:76 sa San Vito) pridobil žogo, žal pa v protinapadu ni prišel do koša, San Vito je na drugi strani zadel, zadnji met Kontovela za tri točke pa se, žal, ni posrečil.
PROMOCIJSKA LIGA Sokol - Virtus Basket TS 60:53 (18:13, 35:23, 46:38)
Sokol: Štokelj 5, Visciano 11, Budin 2, Sosič 6, Vitez 7, Hmeljak 7, Umek 6, Križman 9, Doljak 2, Jevni-kar 5, trener Lazarevski.
3 točke: Hmeljak 1, Vitez 1; SON: 14.
Sokol je v drugem krogu odpravil še z enim favoritom za prvo mesto v tržaški skupini. Po Inter-muggii v gosteh je v petek doma, ne brez težav premagal močni tržaški Virtus Basket. Bil je to pravi derbi ne
samo tega kroga, verjetno vsega prvega dela prvenstva. Vsaj v prvem polčasu smo bili priča srečanju, ki bi sodilo v višjo ligo in, kot nam je prišepnil Sokolov navijač Marko Koja-nec, celo med konkurentoma spodnjega dela C2 lige.
Sokol je v prvem polčasu igral dobro tako v obrambi kot v napadu, s tem da je strumno zalagal s podajami pod nasprotnikovim košem postavnega centra Visciana, ki je je bil v tem delu tekme za Virtus nerešljiva uganka. V drugem polčasu pa so gostitelji nekoliko popustili, saj niso mogli zdržati tempa iz prvega polčasa. Gostje so se v 6. minuti zadnje četrtine celo izenačili (48:48). V končnici so se gostitelji ponovno zbrali in s trojko kapetana Marka Hmelja-ka povedli za tri točke (51:48). Prednost so v zadnjih dveh minutah še povečali in zasluženo zmagali. (lako)
Athletismo - Dom Mark 51:28 (13:5, 27:14, 33:21)
Dom: Voncina, Fabrissin, Ter-čič, Zavadlav M., Cej 9, Abrami 9, Su-sič nv, Collenzini 5, Graziani, Kos 2, Zavadlav G. 3, Sanzin. PON: nihče. 3T: Cej 2, Zavadlav G. 1. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Dellisanti,
Objavljeni rezultat bi v normalnih razmerah verjetno predstavljal delni izid ob polčasu, v tem primeru pa gre za končni rezultat zelo nenavadne tekme. Trema pred prvim letošnjim nastopom je namreč izdala domovce, ki so poskrbeli za eno izmed najslabših predstav v zadnjih dveh sezonah. Proti sicer izkušeni ekipi Athletisma, ki se je med poletjem dodatno okrepila, so Za-vrtanikovi varovanci veliko grešili in iz neizdelanih metov težko dosegali točke. (av)
Domači šport Danes
Nedelja, 18. novembra 2012 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Vidmu.
Marangoni: Amici Udinese - Jadran
UNDER 17 ELITNI - 11.00 v Dolini: Breg - Fogliano;
11.30 v Milajh: Azzurra - Jadran ZKB
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Argentario
UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -
Olympia Hlede A.L.
NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Montebelluni: Montebelluna -Kras Repen
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Domio; 14.30 v Marianu: Mariano - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Romana
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gaja - Lucinico; 14.30 v Nabrežini: Aurisina - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Villa; 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 12.00 na Opčinah: Roianese - Kras
NAJMLAJŠI - 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello -Juventina; 12.15 pri Domju: Fani Olimpia A - Kras NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A2-LIGA 11.00 v Brescii: Kras - Alfieri di Romagna; 14.00 Alto Sebino - Kras ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: Kras -Duomofolgore; 14.00 Kras - San Giorgio
Jutri
Ponedeljek, 19. novembra 2012 KOŠARKA
UNDER 19 ELITNI - 21.00 v Cussignaccu: APU -
Jadran ZKB
ODBOJKA
UNDER 18 ŽENSKE - 19.00 v Trstu, Ul. Petracco:
Euroschoolvolley - Zalet ZKB
NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna
primorski_sport face book 4
nogomet - Vesna in Juventina uspešni v promocijski ligi
Terenska premoč obrodila zmagi
Vesna - Pro Romans Medea 1:0 (1:0)
Strelec: Cano v 41. min.
Vesna: Carli, G. Kerpan, Degrassi, A. Kerpan, Avdic, Pin, Dragosavljevic, Pipan, Cano (od 90. Furlan), Spinelli, Borelli (od 75. Rossone), trener Zanuttig.
V naprej igrani tekmi je Vesna doma povsem zasluženo premagala Pro Romans Medeo, ki je imel pred tem srečanjem enako število točk kot kriško moštvo, in se pomaknila na začasno 7. mesto lestvice. Gostitelji so imeli skoraj skozi vse srečanje pobudo v svojih rokah in tudi številne priložnosti za gol. Gostje pa so v glavnem z dolgimi in visokimi podajami v globino skušali presenetiti kriško obrambo, ki pa je bila z Degrassijem in Av-dicem vedno na mestu. Ne samo: po desnem boku je domače moštvo z Goranom Kerpanom in Dragosavljevicem sprožilo več napadov, ki pa skoraj do konca polčasa niso obrodili zaželenih sadov. Proti koncu prvega dela tekme si je Vesna priigrala nekaj kotov in po akciji enega od teh, ki ga je izvedel Dragosabljevic, je Cano v gneči z glavo poslal žogo v mrežo za zasluženo vodstvo domače ekipe. Ves prvi polčas pa je Vesnin vratar Carli ostal praktično brez dela.
Tudi v drugem delu srečanja je domače ekipa imela premoč na sredini igrišča in ustvarila nekaj priložnosti za
Veselje igralcev Vesne po golu
drugi zadetek, s katerim bi verjetno zapečatila srečanje. Gostje pa se niso dali presenetiti in zadnjih deset minut začeli silovito napadati kriška vrata, tako da je imela Vesnina obramba z vratarjem Edvinom Carlijem na čelu polne roke dela. Gostje so bili nevarni predvsem z akcijami iz prostih udarcev, niso pa uspeli stanja izenačiti. Številni Vesnini navijači so si naposle lahko oddahnili: tri točke so ostale doma.
kroma
Po zadnjem visokem porazu v Miljah (0:3) pred dvema tednoma (nedeljska tekma proti Tricesimu je bila preložena zaradi slabega vremena) je včerajšnji uspeh pomemben predvsem za vzdušje v ekipi.
»Lahko bi mnogo prej zaključili to tekmo, morali pa smo kot večkrat doselj trpeti do konca. Bili smo boljši od gostov in mislim, da smo zasluženo zmagali,« je zadovoljen po tekmi dejal Vesnin predsednik Robert Vidoni. (lako)
Isonzo - Juventina 0:4 (0:0)
Strelci: Airoldi v 55. in 62., Stabile v 77. in Secli v 85. min.
Juventina: Esposito, Previti, Beltra-me, Gulič, Sellan, Zorzut, Pantuso, Stabile, Airoldi (od 67. Visintin), Trangoni (od 59. Giannotta), Satti (od 53. Secli).
Juventina je peto prvenstveno zmago proti slabše uvrščenemu Isonzu dosegla povsem zasluženo, vendar šele v drugem polčasu, ko so padli tudi vsi štirje goli. Štandrežko moštvo je bilo boljši tekmec tudi v prvem delu, vendar je bil napad povsem sterilen in terenska premoč ni obrodila nobene prave priložnosti.
V drugem delu je pela vse drugačna pesem, k čemur so zagotovo pripomogle tudi trenerjeve zamenjave igralcev. Igra Ju-ventine je bila v tem delu bolj dinamična, več je bilo teka in presinga, posledično so bili nasprotniki v težavah. Led je prebil Ai-roldi, ki je kmalu tudi povišal na 2:0, zadetka Stabileja in Seclija sta bila le še logična posledica popolne premoči gostov. Pri vsem štirih golih je imel prste vmes Marco Pantuso. Velja tudi povedati, da je bil vratar Juventine Esposito popolnoma brez dela: posegel ni niti enkrat.
Ostali izidi: Ponziana - Zaule 1:3, OL3 - Muggia 0:2, Reanese - Caporiacco 4:3, Pro Fagagna - Tricesimo 0:3, Buttrio - Trieste Calcio 1:1, Valnatisone - Terzo 2:1.
Vrstni red: Muggia 30, Tricesimo 26, Pro Fagagna 25, OL3 22, Terzo 21, Capo-riacco in Juventina 17, Zaule 15, Vesna 14, Romans Medea , Valnatisone, in Trieste Calcio 11, Isonzo 10, Reanese 9, Ponziana 3, Buttrio 2.
DRŽAVNI MLADINCI Kras - Sandona Jesolo 1:2 (0:1)
Strelec: v 53. minuti Radoševic
Kras: DAgnolo, Miniussi, Krizman, Simeoni, Cinque, Bianco (Bosich), Maio, Marocco, Caselli (Vukovič), Radoševic, Bovino (Petracci). Trneer: Vitulič.
Nasprotnikov gol dve minuti pred koncem srečanja je nogometašem Krasa zapustil veliko grenkobe. Ves čas so bili najbrž povsem enakovredni gostom: Sando-naJesolo je povedel ob koncu prvega dela, igralci Krasa pa mu takoj zatem odgovorili z uspešno enajstmetrovko Radoše-vica v začetku drugega polčasa. Kazalo je, da bodo vknjižili vsaj točko, saj so kljub mlajši postavi (gostje so bili tudi do dve leti starejši od nekaterih) dobro branili in gradili napad, a je bil nasprotnik čisto na koncu bolj konkreten. Čeprav so imeli igralci Krasa kar pet čistih priložnosti, so bili gostje na koncu preciznejši.
DEŽELNI MLADINCI: San Luigi -Pro Romans 1:0, UFM - Sistiana 3:0, Zau-le Rabuiese - Pro Cervignano 1:2
24
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
^ Rai Tre
/
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.25 Tv Kocka: Gurugu' - Igrajmo se! 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 A Sua immagine, vmes Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 19.30 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi è la vita (v. L. Cuccarini) 19.10 Rubrika: Pole Position
19.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA (Austin), prenos dirke 22.00
Film: Indovina chi (kom., '05) 23.55 Dnevnik in rubrike
V^ Rai Due
21.00 Nan.: NCIS (i. Cote De Pablo)
21.45 Nan.: Hawaii Five-0 22.35 Športna rubrika 1.00 Dnevnik
V" Rai Tre
Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: II comandante Florent - Trappola in acqua (krim., Fr., '00) 21.30 Film: Amore in-fedele (triler, ZDA, '02)
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Nan.: Circle of life 11.00 Nan.: Benvenuti a tavo-la Nord vs Sud 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Talk show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la Dome-nica (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.15 Film: Una moglie bellissima (kom., It., '07) 23.20 Nan.: Il giudice Mastrangelo
O Italia 1
6.00 Nan.: Un genio sul divano 7.00 Super partes 7.40 Risanke 10.10 Film: Bingo -Senti chi abbaia (kom., ZDA, '91) 11.50 Rubrika: Grand Prix 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Step up (dram., ZDA, '06, i. C. Tatum) 16.05 Film: Step up 2 - The streets (kom., ZDA, '08) 17.55 Nan.: Tutto in famiglia 18.30 Dnevnik
7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 Igra: Battle Dance 9.55 Nan.: Erreway 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Talk show: Quelli che aspet-tano... 15.40 Talk show: Quelli che... 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Rubrika: Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 Dnevnik
19.10 Film: Ritorno al futuro 2 (kom.,
ZDA) 21.25 Dok.: Archimede - La scien-za secondo Italia 1
La l
^ Tele 4
6.55 Nan.: Wind at my back 7.45 Film: Quando la citta dorme (krim., '56) 9.25 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.15 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere Salute 12.55 Odd.: Se una farfalla batte le ali... 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In \\\u00BD h 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Odd.: Report
u Rete 4
6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 8.20 Dok.: La vita dei mammiferi 9.20 Dok.: Magnifica Italia 2 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.10 Rubrika: Donnaventura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 14.50 Film: Detective's story (krim., ZDA, '66) 17.05 Nan.: Downton Abbey 18.50
Postojne 19.45 Žrebanje lota 19.55 Formula 1: Velika nagrada ZDA, prenos iz Austina 21.45 Dok. odd.: To je moja fotografija, ko sem bil mrtev 23.00 Kratki igr. film: Ko naju več ne bo 23.15 Kratki igr. film: Veter v meni
Jr Slovenija 3
6.10 Primorska kronika 6.25 7.10, 8.10 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.50 14.50 Tedenski pregled 7.30 Svet v besedi in sliki 9.25 13.00 Kronika 9.55 Na tretjem... 11.00 Utrip 11.20 15.50, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 15.05 Na tretejm... 16.05 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.15 Vsedanes - Svet 14.30 Tednik
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Ti ci porto io 11.25 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.45 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Cari fottutissimi amici (kom., It., '94) 16.10 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Baby boom (kom., ZDA, '87) 23.40 Omnibus Notte
pop Pop TV
6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik
iT Slovenija 1
7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 11.50 Na obisku (pon.) 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 15.25 Film: Upanje ob božiču 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Sodobna družina 17.40 Ugani, kdo pride na večerjo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.05 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke: Ustvarjanje 21.05 Družinske zgodbe 22.00 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 22.30 Dok. serija: Village Folk 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Ars 360
(f" Slovenija 2
9.20 Skozi čas (pon.) 9.45 Globus 10.20 Minute za... 10.50 Slovenski magazin 11.20 Turbolenca 11.50 32. tekmovanje slovenskih godb Laško 12.40 Koncert 13.30 Rad imam nogomet 13.55 Čarobni cirkus 15.25 Nogomet: FIFA magazin 15.55 19.00 Športno plezanje: Svetovni pokal, prenos iz Kranja 18.00 Žrebanje skupin za evropsko prvenstvo v košarki 2013, prenos iz
A Kanal A
8.10 9.05 Nan.: VIP 10.00 SKL, Športni magazin 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle športi 12.35 Nan.: Jimova družina 13.05 Film: Zmagovita tekma (dram., VB/Fr., '06) 14.50 Film: Pasja simfonija (kom., ZDA, '06) 16.50 Dok. serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 17.50 Igra: Big Game 18.45 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Možje vojne (akc., ZDA, '94) 21.55 Film: Zmešnjava po irsko (kom., VB/ZDA, '06)
23.45 Film: Dead man running (akc., VB, '09)
15.00 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 15.45 Sredozemlje 16.15 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran
Tv Primorka
15.00 Tv prodajno okno 15.30 Žogarija -Postojna 16.00 =dbojka: salonit Ahnovo : Maribor, posnetek tekme 18.00 Konji in konjeniki 18.30 21.05 Postojnski prepih 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, napovedujemo... 20.00 Svet na pragu preobrazbe 20.30 Vaš krog 21.00 Primorska znamenja - Zvoniki in zvonice primorskih cerkva 21.40 Tedenski pregled, sledi Tv prodajno okno, Glasbeni večer, Videostrani
7.00 Risane, otroške in zabavne serije 11.05 Nan.: Grda račka 12.00 Nan.: Monk 12.55 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.25 Resn. serija: Dvoboj kuharskih mojstrov 14.25 Film: Dežela igrač 2 (anim., ZDA, '99) 16.15 Serija: Zvit in prebrisan 17.10 Film: Preglavice z varuško (druž., ZDA, '08) 18.45 24UR - vreme 18.50 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Nedeljski filmski hit: Kako ugrabiti nevesto (rom., ZDA/VB, '08)
22.55 Film: Sweet november (rom., ZDA, 01)
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Brihtni Beno, piše Gregor Geč; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 7.00, 9.00, 19.45 Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večno-zelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservato-rio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.); 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov
dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ).
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Predsodki vam zapirajo pot do boljšega socialnega življenja. Dovolite osebi, da se pokaže v pravi luči. Zdravje: fizična aktivnost in zdrava prehrana sta okrepili vaš imunski sistem!
m^l BIK 21.4.-20.5.: Sprenevedanje glede napak na delovnem mestu vas vodi v slepo ulico. Bodite samozavestni in sprejmite kritiko, saj boste le tako lahko napredovali. Več časa namenite prijateljem.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav je v zraku negotovost glede opravljanja vašega dela v službi, naj to ne spremeni toka vsakdanje rutine. Obveznosti opravljajte po najboljših močeh in se izkažite pred nadrejenim.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Več pozor«« nosti namenite skrbi za svoje finance. V prihodnjih dneh vas lahko preseneti sprememba na delovnem mestu, kar se bo poznalo tudi pri plači. S prijatelji se boste dobro razumeli.
LEV 23.7.-23.8.: Planeti vas (^^r bodo navdali z inovativnostjo in idejami. Čeprav je vaša samozavest slabša kot ponavadi, se ne bojte novih izzivov. Ponudila se vam bo možnost za sodelovanje pri novem projektu.
DEVICA 24.8.-22.9.: Mars bo ^^ vstopil v vašo hišo in vas napolnil z dodatno energijo in elanom. Konec tedna preživite v družbi prijateljev in partnerja, ob začetku delovnih dni pa se posvetite novim izzivom.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: V
^ ^ okolici prijateljev boste zadržani in brez prave energije, zato se raje posvetite odnosom v družini. Če vam ostane kaj energije in prostega časa, si vzemite trenutek zase.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Prihodnje dni boste polni energije in dobre volje. Še posebej bodo poudarjena vaša čustva, kar boste pokazali partnerju. V službi boste včasih preveč pikolovski in trmasti.
Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Vaša pričakovanja glede prihodnje kariere so glede na vloženi trud previsoka. Manj časa preživite v družbi prijateljev ter trdno poprimite za delo. Rezultati se bodo kmalu poznali.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne
preživite vsega prostega časa pred televizijo. Odrešite se lenobe, hodite na sprehode ali pa si najdite redno fizično aktivnost, ki bo izboljšala vaše splošno počutje.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pripravite se na spremembo na ljubezenskem področju. Vezani pazite, da boste naredili korak v pravo smer. Samski lahko spoznate osebo, v katero se boste zaljubili na prvi pogled.
RIBI 20.2.-20.3.: V stik boste prišli z osebo, s katero se boste takoj dobro ujeli. Vajina zveza lahko vodi v dobro prijateljstvo ali pa bo hitro propadla. Na zdravstvenem področju pazite na prehrano.
/
TRST	Nedelja, 18. novembra 2012
25
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Avditorij 40 let 2 - Va-
canze romane (T. Kovač) 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo
V^ Rai Due
23.40 Film: A single man (dram., ZDA, '09, i. Colin Firth)
^ Rai Tre
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Nan.: My life 16.55 Nan.: Julie Lescaut 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quinta colon-na (v. P. Del Debbio) 23.551 bellissimi di Re-te4
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Squadra antimafia Palermo oggi 4
14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. Veronica Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Terra ribelle - Il nuo-vo mondo 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa)
6.40 Risanke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora West 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.25 Dnevnik
23.30 Film: Original sin (triler, ZDA, '01)
V Italia 1
La 7
^ Tele 4
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik, sledi Tgr Fuori Tg 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Aktualno: Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Talk show: Che tempo che fa del lunedi (v. F. Fazio) 22.40 Sfide 0.00 Nočni in Deželni dnevnik
14.40 Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.30 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved, Kultura 23.05 Podoba podobe
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Grey's Anatomy 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.15 Risanka: Simpsonovi 14.40 Risanka: Dragon Ball GT 15.05 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Colorado (v. B. Rodriguez, P. Ruffi-ni) 23.45 Nan.: Covert Affairs
la
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... In cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Odd.: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: Omnibus Notte
7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.05 Happy Hour 21.00 Rubrika: Il caffe dello sport 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
7.00 Dobro jutro 10.15 15.45, 18.00 Risanke in risane nanizanke 10.55 Dok. film: Kot riba v vodi 11.10 Nan.: Anica 11.35 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub: Odgovor je kakovost (pon.)
pop Pop TV
6.55 Risane serije 8.0017.50 Dok. serija: La-rina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv Prodaja 9.10 15.40 Nan.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.40 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.35 Dok. serija: Najlepši kraji sveta 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 22.00 24UR Zvečer 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Maščevanje 0.00 Nan.: Razočarane gospodinje
A Kanal A
7.35 Risane serije 8.30 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja
23.35 Knjiga mene briga
{p Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.05 Dok. odd.: Obrazi Maroka 15.00 Družinske zgodbe 15.55 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.15 Dok. odd.: 2012 - Novi preroki konca sveta 17.15 Dober dan, Koroška (pon.) 17.45 Prava ideja! 18.25 Dok. serija: To bo moj poklic 18.55 Dok. serija: Po poteh slovenske opere 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok. film: Pozabljeni spomini 20.55 Dok. film: Dediščina Evrope 23.00 Nan.: Kifeljc 0.30 Aritmija
|r Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 12.30, 15.30 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 8. redna seja Državnega zbora, prenos 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Resna glasba 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 23.40 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Modena 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin - pri-pr. Laura Vianello 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 22.30 Športel
Tv Primorka
8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00 -16.00 Novice, Videostrani 17.30 Franc Šu-ligoj - Kanalec 18.00 Modro 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Aktualno 21.00 Svet na pragu preobrazbe 22.00 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo, Tv prodajno okno in Videostrani
12.55 Nan.: VIP (i. Pamela Ander-son)13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Novih deset zapovedi (kom., ZDA, '07) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Nedosegljivi zakon (krim., '88) 21.55 Film: Kickboksar - Vrnitev (akc., ZDA, '91)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Boris Devetak in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 11.15 Lažni miti o jeziku - Matejka Grgič; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira - prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič - 17. nad.; 18.00 Jože Peterlin, garaški idealist; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Pregled prireditev; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francige-na del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste, kakšen dan bo danes?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska
napoved; 7.00 Kronika; 8.00, 9.05, 11.00, 11.40 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.50 Botr-stvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 17.15 Povzetek imena tedna; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Lon-domat; 20.00 Cederama; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper. (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
gaza - Izraelci in Palestinci nadaljujejo napade
Mednarodna skupnost poziva k prekinitvi ognja
GAZA - Izraelci so včeraj nadaljevali z obstreljevanjem območja Gaze; v napadu so med drugim zadeli in uničili sedež Hamasove vlade. Mirovali niso niti Palestinci, saj je izraelski protiraketni sistem tik pred Tel Avivom v zraku uničil raketo. Izrael so k prekinitvi ognja včeraj pozvali Egipt, Turčija, Afganistan, Tunizija in Iran.
Izraelske rakete so zadele sedež Ha-masove vlade v Gazi. Izraelska vojska je tudi zaprla glavne ceste okrog Gaze in razglasila vojaško območje, kar je po oceni opazovalcev znak, da Izrael izgublja potrpljenje s palestinskim raketiranjem in da se država najverjetneje pripravlja na prvo kopensko ofenzivo po letu 2008.
Hamasova vlada je po napadu sporočila, da so sedež vlade zadele štiri rakete. Po navedbah očividcev je pri tem nastala velika gmotna škoda. "Sedež vlade je v celoti uničen, v barbarskem izraelskem napadu pa so bile poškodovane tudi sosednje hiše," je dejal neimenovani predstavnik Hamasa.
Hamas je kmalu po napadu Izraelu napovedal maščevanje. "Izrael bo za svoje zločine moral plačati visoko ceno. Obljubljamo maščevanje za smrt in strah, ki ju okupator vnaša med naše ljudi," je v sporočilu, ki je včeraj zaokrožilo v javnosti, zapisal tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Suhri.
Eksplozije raket iz Izraela so včeraj več žrtev terjale tudi v mestu Rafa, v napadu na begunsko zatočišče v osrednji Gazi pa so življenje izgubili trije ljudje. Od srede je bilo tako v seriji napadov ubitih 40 Palestincev, okoli 350 pa jih je bilo ranjenih. Iz izraelske strani poročajo o treh smrtnih žrtvah.
Izrael je po nekaterih navedbah od srede napadel več kot 800 ciljev na območju Gaze. Palestinci naj bi v istem času v smeri Izraela izstrelili okoli 600 raket in granat.
Na območje Gaze je sicer včeraj pripotovala tunizijska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Rafik Abdesalem. Minister je ob obisku zahteval takojšnjo zaustavitev izraelskih napadov. "To, kar je bilo dovoljeno v preteklosti, je sedaj v luči razvoja v arabskem svetu prepovedano," je dejal. Dodal je, da je to, kar se sedaj dogaja na območju Gaze "nesprejemljivo, krivično in pomeni kršitev mednarodnega prava".
Napade Izraela na območje Gaze so obsodile tudi Turčija, Egipt, Iran in Afganistan. Iranski minister za obrambo Ahmad Vahidi je izrazil prepričanje, da morajo islamske države strniti vrste in odgovoriti na izraelske smrtonosne napade na območje Gaze. Izrael "pobija zatirano palestinsko ljudstvo, vključno z ženskami in otroci", njegovi napadi pa so "jasen primer vojnih zločinov," je ocenil iranski minister.
Napade Izraela je v izjavi obsodil tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj. "Za civilne žrtve ni opravičila, na kateri koli strani in kjer koli," je poudaril. "Afganistan v celoti podpira prizadevanja, ki lahko zagotovijo prekinitev ognja," je dodal.
Za premirje sta se včeraj zavzela tudi turški in egiptovski politični vrh. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je v okviru obiska v Kairu za krepitev nasilja na Bližnjem vzhodu v zadnjih dneh okrivil Izrael. "Taktika Izraela je, da s prstom pokaže na Hamas in napade Gazo," je novinarjem povedal v Ankari, preden se je vkrcal na letalo. "Izrael še naprej dela direndaj zaradi treh mrtvih. V resnici pa je Izrael prekršil premirje," je ocenil.
Egiptovski zunanji minister Mohamed Kamel Amr pa je po srečanju s turškim kolegom Ahmetom Davutoglujem poudaril, da sta se oba strinjala o potrebi po hitri zaustavitvi agresije. Zunanje ministrstvo je kasneje v izjavi izrazilo "osuplost zaradi šibkega odziva mednarodne skupnosti na to agresijo in poskuse nekaterih držav, da bi krivdo pripisali Palestincem".
Ameriški predsednik Barack Obama je v petek v telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Neta-njahujem ponovno izrazil podporo ZDA Izraelu. "Predsednik je ponovil podporo Izraelu pri njegovi pravici do samoobrambe in izrazil sožalje ob izraelskih in palestinskih civilnih žrtvah," so po telefonskem pogovoru sporočili iz Bele hiše.
Tarča raketnega napada je bil sicer včeraj že tretji dan zapored tudi Tel Aviv. Izraelska vojska je potrdila, da je izraelski protiraketni sistem tik pred Tel Avivom v zraku uničil raketo, izstreljeno z območja Gaze. Odgovornost za raketni napad je prevzelo oboroženo krilo Hamasa, brigade Ezedina al Kasama.
Medtem je Hamas 22 novinarjem in pripadnikom človekoljubnih organizacij včeraj preprečil odhod z območja Gaze. Kot razlog so v Hamasu navedli, da je Izrael zaradi sabata zaprl kontrolno točko Erez na severu Gaze. V Izraelu sicer trdijo drugače, a tujcem prehod meje vseeno ni bil omogočen.
V egiptovski prestolnici Kairo se je včeraj na zahtevo Palestincev začelo izredno zasedanje zunanjih ministrov Arabske lige. Generalni sekretar Arabske lige Nabil al Arabi je ob začetku zasedanja obljubil podporo Palestincem pred, kot je dejal, "izraelsko agresijo". "Palestincem v Gazi in drugje obljubljamo podporo v spopadu s to agresijo in za prekinitev obleganja," je še dejal al Arabi.
Martina Gojkošek (STA)
Palestinci so od srede v smeri Izraela izstrelili okoli 600 raket in granat
ansa
italija - Montezemolo za Montija na čelu vlade tudi po volitvah
Študenti demonstrirali proti varčevanju v izobraževanju
RIM - Učenci, dijaki in študenti so se včeraj v znamenje protesta proti varčevanju v izobraževanju odpravili na ulice več italijanskih mest. Med drugim so izpostavili dejstvo, da so se šolnine na italijanskih univerzah v zadnjih desetih letih zvišale za 75 odstotkov. Mladi so nezadovoljstvo poleg demonstracij izrazili še z drugimi dogodki, kot so zasedbe prostorov. Med slogani, ki so jih napisali na plakate, sta tudi: "Roke stran od javnega izobraževalnega sistema!" ter "Branimo našo prihodnost!"
Po navedbah demonstrantov je Italija med tistimi evropskimi državami, ki za izobraževanje namenijo najmanj sredstev. Italijanski učitelji so med najslabše plačanimi. Investicije v stavbe izobraževalnih ustanov so že pred nekaj leti usahnile. "Vsaka druga šola ne odgovarja varnostnim standardom," so bili glasni učenci.
Vlada premiera Maria Montija protestnikom odgovarja, da je varčevanje v izobraževanju v luči krize nujno. Iz-
Luca Cordero di
Montezemolo
ansa
postavljajo tudi, da je v Italiji število učencev na posameznega učitelja med najnižjimi na svetu. V Rimu so se sicer v luči demonstracij bali izgredov, zato so poostrili varnostne ukrepe.
Montijeva vlada prav te dni obeležuje prvo leto vladanja. "Brez varčevalne politike vlade danes mogoče ne bi bilo več območja z evrom," je vlada zapisala v včeraj objavljenem sporočilu za javnost, v katerem izpostavlja dosedanje dosežke. Poudarila je tudi, da si je Italija na mednarodni ravni povrnila ugled in je aktivna
partnerka ter ena od glavnih igralk pri sprejemanju strateških odločitev v EU. "Zagotovo bi lahko naredili še več in morda smo storili tudi nekaj napak," sicer priznavajo v Montijevi ekipi. Več bi tako lahko bilo storjenega za družine z najnižjimi prihodki in za večjo socialno pravičnost. V prihodnje želi vlada okrepiti prav podporo družinam, ki so po njenem mnenju v kriznem času rešitev v stiski za osebe v finančnih težavah. Zahvaljujoč pomembni vlogi družine, so Italijani krizo občutili manj kot v drugih državah, na primer v ZDA, še ocenjuje vlada.
Priznanje Montiju za opravljeno delo je včeraj izrazil tudi podjetnik Luca Cordero di Montezemolo, ki je na shodu "Tretji republiki naproti" v Rimu potrdil udeležbo svojega gibanja na prihodnjih volitvah. Gibanje se zavzema za to, da bi Monti vodil vlado tudi po volitvah, z njim pa naj bi sodelovala tudi UDC Pier Ferdinanda Casinija in FLI Gian-franca Finija, čeprav ni še jasno, v kakšni obliki.
V Egiptu v trčenju vlaka in avtobusa umrlo 47 otrok
KAIRO - V Egiptu sta včeraj trčila vlak in avtobus, pri tem pa je življenje po zadnjih podatkih izgubilo najmanj 47 vrtčevskih otrok, ki so bili na izletu. 13 otrok je ranjenih. Po navedbah pristojnih se je nesreča zgodila, ko je avtobus v bližini neke vasi v osrednjem Egiptu prečkal tire. Zaradi nesreče sta po poročanju egiptovskih medijev že odstopila minister za promet in direktor egiptovskih železnic. Na avtobusu je bilo okoli 60 otrok, starih od štiri do šest let. Tamkajšnji guverner Jahja Kešk je ob tem sporočil, da je bilo v nesreči tudi ranjenih 13 otrok, med njimi pa nihče v kritičnem stanju. Neimenovani predstavnik je dejal, da se je nesreča zgodila, ker zapornice ob mi-movozu vlaka niso bile spuščene. Čuvaj naj bi jih ne spustil, ker je zaspal.
Hollande sprejel vodjo sirske opozicije al Hatiba
DAMASK/PARIZ - Sirski vojaki so včeraj blokirali glavne ceste do sirske prestolnice Damask in nekaterih drugih bližnjih območij. S tem želi režim okrepiti svoj primež nad "teroristi", kot imenuje upornike. Francoski predsednik Francois Hollande pa je včeraj v Parizu kot prvi voditelj katere od držav sprejel vodjo Sirske nacionalne koalicije Ahmeda Moaza al Hatiba. Pogovori se osre-dotočajo predvsem na možnosti, kako zaščititi "osvobojena ozemlja" v Siriji, da bi lahko begunce dosegla humanitarna pomoč, so sporočili iz Eli-zejske palače. Francija je v torek kot prva zahodna država priznala nov sirski opozicijski blok kot edinega zastopnika sirskega naroda.
Hrvati slavijo oprostitev Gotovine in Markača
ZAGREB - Hrvaška se po petkovi oprostitvi hrvaških generalov Anteja Gotovine in Mladena Markača na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu še nahaja v transu. Mediji Gotovini sledijo na vsakem koraku in so tako včleraj podrobno zabeležili njegovo "prvo jutro na prostosti". Hrvaški tiskani mediji so zgodbo Gotovine in Markača podrobno obeležili v obsežnih prilogah. Večernji list je celo ponatisnil posebno izdajo z dne 6. avgusta 1995, dan po vojaški operaciji Nevihta.
V komentarjih gre večinoma čutiti zadovoljstvo zaradi odločitve pritožbenega sveta haaškega sodišča, ki Gotovine in Markača ni spoznal za kriva sodelovanja v zločinskem dejanju, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbske prebivalce z območij na Hrvaškem. (STA)
forbes - Slovenija na 23., Italija na 36. mestu
Forbes: Najboljši pogoji za podjetja v Novi Zelandiji
NEW YORK - Najboljše pogoje za poslovanje podjetij ima Nova Zelandija, do 10. mesta pa si sledijo Danska, Hong Kong, Singapur, Kanada, Irska, Švedska, Norveška, Finska in Velika Britanija. Slovenija je zasedla 23. mesto, in sicer takoj za Nemčijo in Estonijo, a pred Portugalsko, Ciprom, Avstrijo in Izraelom, Italija pa 36., je objavila ameriška revija Forbes.
Omenjena revija je v raziskavi glede pogojev poslovanja v letu 2012 zajela 141 držav, upoštevala pa 11 dejavnikov, in sicer inovacije, davčno politiko, spoštovanje lastnine, tehnologijo, birokracijo, raven korupcije, svoboščine (osebno, poslovno, monetarno), zaščito investitorjev in kapitalski trg.
Svoje podatke je revija Forbes črpala iz baze CIE, organizacij Freedom Hosue, Heritage Foundation, Property Rights Alliance, Transparency International, Svetovne banke in Svetovnega gospodarskega foruma.
Slovenija se je najbolje odrezala na področju osebnih svoboščin, kjer je po ocenah Forbsa celo najboljša na svetu, najslabše pa na področju kapitalskega trga, kjer je šele 70. na svetu, in davčnih obremenitev, kjer je zasedla 51. mesto. Glede trgovinskih svoboščin je Slovenija na 11. mestu, glede
monetarnih svoboščin na 30 mestu, glede spoštovanja lastnine je na 48. mestu, inovacij na 35. mestu, tehnologije na 34. mestu, birokracije na 26. mestu, zaščite investicij na 17. mestu, korupcije pa na 33. mestu.
Med evropskimi državami je Belgija na 13. mestu, sledijo Nizozemska na 14. mestu, Švica na 15. mestu, Luksemburg na 18. mestu, Islandija na 19. mestu in Francija na 20. mestu.
ZDA, ki so bile po omenjenih parametrih še leta 2009 na drugem mestu, so letos na 12. mestu, Japonska je na 30. mestu, Malta na 32. mestu, Španija na 33. mestu, Litva na 35. mestu, Italija na 36. mestu, Poljska na 38. mestu Latvija na 40. mestu, Češka na 41. mestu, Slovaška na 43. mestu, Madžarska na 46. mestu, Bolgarija 49. mestu, Romunija na 60 mestu, Grčija pa na 68. mestu.
Med državami nekdanje Jugoslavije je za Slovenijo najboljše uvrščena Makedonija, in sicer na 37. mestu, Črna gora je na 45. mestu, Hrvaška na 47. mestu, BiH na 85. mestu, Srbija pa na 90. mestu. Od pomembnejših slovenskih gospodarskih partnerjev se je najslabše uvrstila Rusija, in sicer na 105. mesto. Rep držav, kjer je najbolje poslovati zaključujejo Venezuela, Zimbabve, Čad in Gvineja.
zdravje - Poročilo ECDC
V Evropi zaskrbljujoče narašča odpornost bakterij na antibiotike
STOCKHOLM - V zadnjih štirih letih je opazen porast odpornosti raznih bakterij na vedno več vrst antibiotikov. Odgovorni za to so zdravniki, lekarnarji in pacienti, ki antibiotike napačno ali pretirano predpisujejo oziroma uživajo, je ob nedavnem 5. evropskem dnevu osveščanja o antibiotikih opozoril Evropski center za preventivo in nadzor bolezni (ECDC).
ECDC s sedežem v švedskem Stockholmu je poročilo objavil v petek na svoji spletni strani. Poročilo navaja, da so v nekaterih državah članicah EU potrdili, da je od 25 do 60 odstotkov zastrupitve krvi posledica ene vrste bakterije, ki povzroča pljučnico. Odpornost bakterij na več antibiotikov ima za posledico znatno povečanje stroškov zdravljenja, dolgotrajno le-žanje v bolnici, neuspeh zdravljenja, včasih pa tudi smrtni izid, ob tem opozarjajo v ECDC.
Na vedno več antibiotikov so odporne predvsem bakterije klebsiella pneumoniae in E. coli. "Bolnikom, ki so okuženi s tovrstno bakterijo, preostaja na voljo samo zdravljene s t.i. antibiotiki zadnje obrambne linije," je ob tem opozoril direktor Mark Sprenger. Ob tem pa so v Stockholmu še opozorili, da je pozitivna novica ta, da se je število primerov superbakterije mrsa v zadnjih letih zmanjšal oziroma v večini držav EU stabiliziral.
V EU je največja poraba antibiotikov v Grčiji, kjer, kot kažejo podatki iz leta 2010, na tisoč prebivalcev vsak dan porabijo 39,4 dnevne doze antibiotikov. Najmanjša poraba je v Estoniji, kjer se na tisoč prebivalcev na dan porabi 11,1 dnevna doza antibiotikov. (STA)
PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 18. novembra 2012 2 7
/—
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
V	petek, 23. novembra, ob 19.30 / Dušan Jelinčič: »Kobarid '38 - Kronika atentata«. Režija: Jernej Kobal. Nastopajo Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Matija Rupel, Žiga Udir, Primož Forte, Maja Blagovič in Elena Husu.
V	soboto, 1. decembra ob 20.30, ob 19.30 / Kjara Starič: »comPASSiON«. Režija: Kjara Starič. Koprodukcija: Kja-ra's dance project, Cankarjev dom.
Gledališče Rossetti
Danes, 18. novembra, ob 16.00 / Ti-ziano Scarpa: »L'infinito«. Režija: Arturo Cirillo. Nastopajo Andrea Tonin, Arturo Cirillo in Margherita Mannino.
V	četrtek, 22. novembra, ob 20.30 / W. Shakespeare: »Macbeth«. Režija: Andrea De Rosa. Nastopajo: Giuseppe Battiston, Frederique Loliee, Marco Vergani, Riccardo Lombardo, Stefano Scandaletti, Valentina Diana, Gennaro Di Colandrea, Ivan Alovisio. Ponovitve: v petek, 23. novembra, ob 20.30, v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 16.00.
V	torek, 4. decembra, ob 20.30 / Lui-gi Pirandello: »Trovarsi«. Režija Enzo Vetrano in Stefano Randisi. Nastopajo: Mascia Musy, Angelo Campolo, Giovanni Moschella, Ester Cucinotti, Antonio Lo Presti, Marika Pugliatti, Monia Alfieri in Luca Fiorino. Ponovitvi: v sredo, 5. decembra, ob 16.00 in v četrtek, 6. decembra ob 20.30.
Gledališče Orazio Bobbio -
La Contrada
Danes, 18. novembra, ob 16.30 / Jordi Galceran: »Il metodo« / režija Andrea Collavino / nastopajo: Adriano Giraldi, Riccardo Maranzana, Maria Grazia Plos in Maurizio Zacchigna. Ponovitve: v torek, 20. novembra, ob 16.30, v sredo, 21. novembra, ob 20.30, v četrtek, 22. novembra, ob 20.30, v petek, 23. novembra, ob 20.30, v soboto, 24. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 25. novembra, ob 16.30.
V	petek, 7. decembra, ob 20.30 / Agata Christie: »Trappola per topi« / režija Stefano Messina / nastopata: Annalisa Di
Nola in Stefano Messina.Ponovitve: v soboto, 8. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 9. decembra, ob 16.30, v torek, 11. decembra, ob 16.30, v sredo, 12. decembra, ob 20.30, v četrtek, 13. decembra, ob 20.30, v petek, 14. decembra, ob 20.30, v soboto, 15. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 16. decembra, ob 16.30.
Gledališče Miela
Danes, 18. novembra, ob 17.00 / Paolo Rossi, Stefano Dongetti in Alessan-dro Mizzi: »L'amore e un cane blu (la conquista dell'Est)« / nastopa: Paolo Rossi z glasbeno spremljavo ansambla I Virtuosi del Carso / glasba: Emanue-le Dell'Aquila.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 21.02 / Pupkin kabarett / koledar predstav: 17. decembra, 14. in 28. januarja, 11. in 25. februarja, 11. in 25. marca, 8. in 22. aprila ter 6. in 20. maja.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
SNG Nova Gorica
V	četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Rokovnjači« / Narodna igra s petjem / Igrajo: Peter Musevski, Jose k. g., Gorazd Jakomini, Blaž Valič, Vesna Vončina, Radoš Bolči-na, Peter Harl, Matjaž Višnar, Arna Had-žialjevic, Maja Nemec, Aljoša Ternovšek, Luka Cimprič k. g., Miha Neme.
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
Jutri, 19. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	torek, 20. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	sredo, 21. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	četrtek, 22. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	petek, 23. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	soboto, 24. novembra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	ponedeljek, 26. novembra, ob 18.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«.
V	sredo, 28. novembra, ob 20.00 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«.
V	petek, 30. novembra, ob 19.30 / Vito Taufer: »Zang Tumb Tuuum«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	soboto, 24. novembra, ob 20.30 /
Gioacchino Rossini: Seviljski brivec / Nastopajo: Antonino Siragusa, Paolo Bor-dogna, Daniela Barcellona, Roberto De Candia, Marco Vinco, Rita Cammarano, Ilaria Zanetti, orkester in zbor Liričnega gledališča Giuseppe Verdi pod taktirko Corrada Rovarisa. Ponovitve: v nedeljo, 25. novembra, ob 16.00, v torek, 27. novembra, ob 20.30, v soboto, 1. decembra, ob 17.00, v torek, 4. decembra, ob 20.30,v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 in v soboto, 11. decembra, ob 20.15.
V	petek, 14. decembra, ob 20.30 / Pe-tr Iljič Čajkovskij: »Trnjulčica« / nastopa balet Opere s Kijeva in orkester Gledališča Verdi / ponovitve: v soboto, 15. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00, v torek, 18. decembra, ob 20.30 in v sredo, 19. decembra, ob 20.30.
Gledališče Rossetti
(dvorana Generali)
V	sredo, 12. decembra, ob 20.30 / Shrek
-	musical / režija: Ned Grujic in Claudio Insegno; v produkcija LV Spettacoli. Ponovitve: v četrtek, 13. decembra, ob 17.00, v petek, 14. decembra, ob 20.30, v soboto, 15. decembra, ob 16.00 in v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V	nedeljo, 25. novembra ob 18.00 bo
koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri og-gi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak
-	Gojc in še kdo.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom - Klub CD
V	torek, 27. novembra ob 20.30 bo
koncert iranskih glasbenikov Kayhana Kalhora in Alija Bahrami Farda. Kayhan je eden slavnih ambasadorjev perzijske glasbe in kulture in bo v Ljubljani gost niza Glasbe sveta.
Gallusova dvorana
V	sredo, 21. novembra, ob 19.30 bo koncert orgleske glasbe. Orgle in pe-dalni čembalo Dalibor Miklavčič.
Hala Tivoli
V	ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 koncert skupine Motorhead.
Arena Stožice
V	torek, 30. aprila, ob 21.00 bo koncert nemške skupine Rammstein.
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Danes, 18. novembra, ob 18.00 bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki se je odločil, da svojo štirideseto obletnico delovanja proslavi z ambicioznim glasbenim projektom Mi smo tu! - Ieri oggi sempre! Ob pevkah in pevcih TPPZ bodo nastopili tudi glasbeni prijatelji in somišljeniki zbora: Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, kantavtorji Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin in Iztok Mlakar, glasbene skupine Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers in Freak Waves, taborniki in tabornice RMV, gledališka igralca Boris Kobal in Gojmir Lešnjak - Gojc in še kdo. MARIBOR
Festivalna dvorana Lent
V	sredo, 21. novembra ob 21.00 Chic Corea Trio.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Theaterphotogallery (Ul. Diaz 22): na
ogled je razstava mednaro priznanega slovenskega fotografa Arneja Hodaliča, ki je med drugim urednik fotografije slovenske izdaje revije National Geographic. Njegova razstava nosi naslov Kuba-brez samocenzure. Serija Hoda-ličevih izjemnih posnetkov je nastala na Kubi, kamor je odšel februarja leta 2010, brez vnaprejšnjega naročila, zgolj kot ustvarjalna fotografska prevetritev ter neobremenjen izziv. Razstava bo odprta do 29. novembra od 10:00 do 20.00.
_SLOVENIJA_
SEČOVLJE
Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto.
TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. VOJSKO
Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 600.
SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki
REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV
uživalec mamil
znamka ameriških avtomobilov
beri primorski dnevnik
lutkar
ivan cankar
italijansko ljubkovalno žensko ime
ameriški boksar (muhamad)
surovina za barvila
reka na tajskem
Šport trdih pesti angl. pesnik (william)
glaska; opomba, zaznamek
kraj pri novari
tamara blazina
naša publi-cistka in novinarka suhadolc
nepismen človek
naelektreni delci
poraženka
v Šahu
grški bog
sonca in lepote
nekdanji nba košarkar (john)
lončena posoda za serviranje hrane
del kopra
zemlje-slovec it. pisateljica fallaci
začetek otvoritve
slovenski olimpionik (miro)
naroČilo
vzdevek radka poliča
rimski hišni bogovi
konec življenja
ravno-dusnost
/
sovjetska ... cia
zveza ital. sodnikov
italijanska pisateljica
trk, trčenje npr. dveh vozil
večja občina na siciliji, pri catanii
osebni zaimek, mi, vi, ...
volilna spaken-dranka barack-ritt
je tudi prebivalec aten
severnoatl. vojaški pakt šolska ocena
gregor rožman sl. slikar (simon)
nicholas ray reški glasbenik
ljubkoval. žensko ime medvedi ... v milanu
nasladilo otroški organ vida
začimba za pizzo sl. pisateljica peroci
potujoči grški pevec in pesnik
kilometer (krajše)
komunist, levičar
kem. znak za telur
pritisk samo kokorovec
zelo znan je zlasti v celovcu
anatolij karpov
četrti rimski cesar
aleš doktoric
naša pri-trdilnica
SLOVARČEK - AIA = zveza it. nogometnih sodnikov ("Associazione Italiana Arbitri") • NAN = reka na Tajskem • STARKS = NBA košarkar • TOLJA = reški glasbenik (Marko) • VANEL = fr. filmski igralec • VRIES = nizozemski kipar
28
Nedelja, 1B. novembra 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES	/
jasno
zmerno oblačno
oblačno
a rahel ° dež
a A zmeren ÜÜ dež

nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
Prihod območja nizkega zračnega pritiska nad Evropo bo izgnal anticiklon, ki se je v teh dneh nahajal nad Italijo. Danes bo sredozemska fronta dospela do Dežele. Jutri bo nad Ti-renskim morjem	območje nizkega pritiska
^prineslo vlažne j-o^j^'"^vzhodnetokove v višjih legah.
Nad vzhodno polovico Evrope je območje visokega zračnega tlaka, ki počasi slabi. S šibkimi južnimi vetrovi v višinah priteka k nam razmeroma topel in postopno bolj vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 16.31
Dolžina dneva 9.22
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 11.22 in zatone ob 21.35

BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo večinoma ugoden, le v krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo bodo najbolj občutljivi lahko imeli manjše vremensko pogojene težave.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 16,7 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.22 najvišje 19 cm, ob 8.18 najnižje 6 cm, ob 12.28 najvišje 14 cm, ob 20.31 najnižje -32 cm. Jutri: ob 4.42 najvišje 26 cm, ob 10.37 najnižje -1 cm, ob 14.55 najvišje 6 cm, ob 22.01 najnižje -30 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............9 2000 m............1
1000 m............6 2500 m............0
1500 m............3 2864 m...........-1
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 2.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan gil sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
O
GRADEC
0/11
¿22,
CELOVEC
O -2/9
TRBIŽ O
-3/9
O -2/7
KRANJSKA G.

o 2/10 S. GRADEC
o /v
TRŽIČ C J
4/11 _ O
KRANJ
O
LJUBLJANA
2/12
POSTOJNA
O 2/12
KOČEVJE
CELJE 1/12 O ^
MARIBOR
O 4/13
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 4/13
N. MESTO 5/12 O ____
ZAGREB 6/12
O
_ o
ČRNOMELJ
REKA 9/13
(^NAPOVED ZA DANES
V gorah bo jasno do rahlo oblačno v visokogorju. V nižinah bo dopoldne jasno, popoldne pa oblačno. Na obali bo dopoldne spremenljivo, nato se bo polagoma oblačilo in popoldne bo deževalo. Zvečer se bodo padavine razširile tudi v nižinah in v gorah.	Danes bo oblačnost od juga naraščala, popoldne bo v južni polovici države pričelo rahlo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v severnih krajih malo pod 0, najvišje dnevne od 7 do 12, na Primorskem do 14 stopinj C. J
	
o
GRADEC
4/9
TOLMEČ O
4/7
CELOVEC
O 3/5

TRBIŽ O
3/6
o 4/7 KRANJSKA G,
^ čedaDO^- &
VIDEM O 8/13 „ 7/14	VH-
O
TRŽIČ
7/9
ŽlČ^i o
KRANJ
o 6/7 S. GRADEC
CELJE 8/9
O
MARIBOR
O 7/9
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 7/10

^^O °?0ÜrCA POSTOJNA 8/10
10/14
O
LJUBLJANA
N. MESTO 8/8
^__________________O
O 8/9
KOČEVJE
iSR*^ N° O
PORTOROŽ o	v^£2NOMELJ
REKA 11/16
OPATIJA
STO 8/8
&2Í
' ZAGREB 8/9
O


PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
Povsod bo pretežno oblačno. Na obali in v nižinah bo pihala zmerna Burja. Čez noč in zjutraj bodo padavine zmerne, nekoliko močnejše na zahodu. Meja sneženja bo na približno 1800 m. V popoldanskih urah se bo povsod vreme izboljšalo.
Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. Na Primorskem bo popoldne začela pihati šibka do zmerna burja.
na iPhonu
Bodi vedno seznanjen s svežimi novicami na naši spletni strani.
Prenesi iz Applove spletne trgovine brezplačno aplikacijo Primorski mobile in boš imel dostop do vseh objavljenih novic in fotografij na www. primorski.eu. Uporabljaj funkcijo JazReporter. Posnemi dogodek, o katerem želiš poročati, in pošlji fotografijo direktno v uredništvo Primorskega dnevnika.
□ Available on the
App Store
Okenca Si.Con.Te. za družinske pomočnike
IŠČEMO
OTROŠKE VARUŠKE
Ali iščete otroško varuško, morda le za kako uro?
Ali pa želite delati kot otroška varuška, ker se počutite nadarjeni za delo z otroki?
Obrnite se na okenca celostnega sistema usklajevanja Si.Con.Te., ki jih je aktivirala Dežela Furlanija Julijska krajina in kjer so brezplačno na razpolago naslednje storitve:
Analiza družinskih in/ali individualnih potreb
Analiza sposobnosti in informacije o možnostih dela
Kvalificirano usklajevanje povpraševanja in ponudbe
Pomoč pri pogodbenih postopkih ali pri uporabi napotnic (voucherjev) za priložnostno delo Koristni nasveti za upravljanje delovnega razmerja Informacije o mreži storitev na našem ozemlju
Odkrijte, katero okence je vam najbližje: pokličite brezplačno telefonsko številko
Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani
www.regione.fvg.it
pod razdelkom
Enake možnosti in kakovost dela (Pari opportunita e qualita del lavoro)
ali prek elektronske pošte siconte@regione.fvg.it
800 145538
Evropski socialni sklad v Furlaniji Julijski krajini
Operativni program krepitve razvojnih potencialov 2007-2013
NALOŽBA V NASO PRIHODNOST
Si.Con.Te.
CELOSTNI SISTEM
USKLAJEVANJA
POREČ
Program celostnega sistema usklajevanja Si.Con.Te., ki si za cilj zastavlja zagotavljanje podpore ženskam pri ohranjanju delovnega mesta ali pri ponovnem vstopu na trg dela, sofinancirata Predsedstvo ministrskega sveta, Oddelek za enake možnosti, in Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Glavna direkcija za delo, izobraževanje, trgovino in enake možnosti. Pri programu sodelujejo: ANCI, Nacionalno združenje italijanskih občin - UPI, Združenje italijanskih pokrajin - Centri za zaposlovanje Furlanije Julijske krajine - Pokrajina Gorica - Pokrajina Pordenone - Pokrajina Trst - Pokrajina Videm.