^ glasilo delovne organizacije 'v Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Gorazd Kosmina, Majda Medved, Stanka Šnidaršič, Tatjana Šoško, Jože Novinec, Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto - Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVI, 29. marec 1989, Glasilo, ki je pred vami, je dokaj obsežno. V njem vam posredujemo vrsto informacij, predvsem iz področja delovnih razmerij, kijih boste gotovo z zanimanjem prebrali. Opozarjamo vas predvsem na komentar pravilnika o delovnih razmerjih, komentar o letnih dopustih in'na razpis kadrovskih štipendij. V teh prispevkih se boste seznanili s temeljnimi pravili odnosov na delu, s čemer bodo preprečena nerazumevanja in spori glede naših pravic in obveznosti. Tudi razpis kadrovskih štipendij bo v marsikateri družini dobrodošel. Kaj hitro se bo končalo šolsko leto in marsikateri otrok staršev, ki so zaposleni v Novolesu, se bo moral odločiti za svoj življenjski poklic. V tem primeru bo prišla razpisana štipendija kar prav. Tudi drugih prispevkov je dovolj, vsakdo bo našel kaj za sebe. Še posebej si na predzadnji strani preberite, kje bomo letos lahko letovali in na zadnji strani izpolnite svojo številka 3 odločitev, oz. prijavo za letovanje, ki jo potem odpo-šljite na navedeni naslov. V tej številki objavljamo tudi poročilo o našem glasilu, v katerem vas seznanjamo, kakšno glasilo smo imeli lani in kaj načrtujemo za letos. Ob tem vas prosimo, da aktivno sodelujete s svojimi prispevki v glasilu. Med tem smo stopili v pomladno obdobje. Narava se prebuja. Tudi uresničevanje gospodarskih načrtov za to leto dobiva prve obrise. Ker se prvo tromesečje še ni izteklo, vam rezultatov gospodarjenja še ne moremo posredovati, to bomo storili v prihodnji številki. Omenimo naj, da se reorganizacija, ki smo jo izvedli z novim letom, že utrjuje in kaže prve rezultate tako želne kot tudi ne željene. Dobro je to, daje neželjenih manj kot željenih in da jih bomo postopno v doslednem času na ustrezen način rešili. PREDLOG OBČINSKEGA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA ZA OBDOBJE 1989-1994 I. UVOD V občini smo vrsto let združevali sredstva za izgradnjo šol in pri tem v veliki večini razrešili težke probleme, ki so onemogočali kvalitetno delo in razvoj naših otrok. Program samoprispevka, ki se bo končal maja 1989, bomo uresničili v celoti, ter ga ob združevanju dodatnih sredstev še dopolnili. Prav je, da zagotovimo enake pogoje še za vse preostale šole in naše otroke. Stanje v ginekološko-porodniškem in otorinolaringološkem oddelku ter v operativnem bloku novomeške bolnišnice je izredno slabo, saj so pogoji dela v teh oddelkih med najslabšimi v Sloveniji. Zato menimo, da je prav, da skupaj z ostalimi občinami v regiji združimo sredstva za dograditev in sanacijo bolnišnice, kar bo omogočilo varen in zdrav vstop v življenje našim otrokom ter sodobno zdravljenje ostalih pacientov. Razprava o osnutkih programov za razreševanje problematike osnovno-šolskega prostora ter za dograditev in sanacijo bolnišnice je pokazala, da so razmišljanja o uvedbi novega samoprispevka upravičena. V javni razpravi je bila podprta ideja, da probleme v zdravstvu in šolstvu razrešujemo še naprej s sredstvi, zbranimi s samoprispevki. Večinsko je bila podprta varianta »B« iz osnutka občinskega referendumskega programa za obdobje 1989—1994. II. DOGRADITEV IN SANACIJA BOLNIŠNICE V NOVEM MESTU Novomeška bolnišnica opravlja dejavnost na desnem in levem bregu Krke. Stavba na levem bregu Krke, v kateri sta ginekološko--porodniški in otorinolaringološki oddelek zgrajena 1. 1907 je konstrukcijsko dotrajana, funkcionalno neustrezna in zastarela za hospi-talno dejavnost, dislociranost pa ne zagotavlja ekonomičnosti poslovanja. Zaradi naglega razvoja operativnih strok in medicinsko-tehničnih pripomočkov je neustrezen tudi obstoječi operativni blok, ki se nahaja v kirurški stavbi, zgrajeni leta 1965. Da bi prebivalcem Dolenjske zagotovili primerno zdravstveno varstvo in oskrbo, zdravstvenim delavcem pa normalne delovne pogoje, bi morali v najkrajšem možnem času preseliti oddelke z levega brega Krke na bolnišnični kompleks na desnem bregu Krke in zgraditi nov operacijski blok. III. RAZREŠEVANJE PROBLEMATIKE OSNOVNOŠOLSKEGA PROSTORA V OBČINI 1. Dograditev Osnovne šole Bršljin Dograditev Oshovne šole Bršljin obsega 16 učilnic za razredno stopnjo s pripadajočimi spremljajočimi prostori in zakloniščem v skupni neto površini cca 2.200 m2 in manjše preureditve nekaterih prostorov zaradi njihove spremembe namembnosti. Tako dograjena šola bo imela cca 6.900 m2 neto površin in je v skladu z normativi, ki jih je sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije. Omogočala bo sodoben potek pouka, glede na površino pa bo dolgoročno v celoti razreševala problematiko šolanja otrok na območju te šole. Glede na sedanja pomanjkanje osnovnošolskega prostora v Novem mestu pa bo kratkoročno ta šola omogočala tudi manjšo razbremenitev OŠ Katja Rupena in OŠ Milke Šobar Nataša v Šmihelu. 2. Dograditev in prenove osnovne šole Žužemberk Dograditev in prenova OŠ Žužemberk pomeni novo šolo, grajeno v skladu z veljavnimi normativi in funkcionalno zaokroženo celoto. Po dograditvi bo šola imela 18 učilnic s kabineti, knjižnico, telovadnico in vsemi ostalimi prostori, ki so potrebni za funkcioniranje šole. Skupna neto površina šole naj bi bila cca 2.970 m2 in bo omogočala sodoben potek pouka otrokom z območja Žužemberka in ostalih krajev Suhe krajine. 3. Pripravljalna dela in pričetek gradnje I. faze nove OŠ Mrzla dolina Nova OŠ v Mrzli dolini bo skupaj s sedanjo šolo v Šmihelu dolgoročno razreševala problematiko osnovnošolskega prostora v KS Drska in Šmihel in sosednjih KS. Šola v Mrzli dolini bo imela 32 učilnic z vsemi pripadajočimi prostori za sodoben šolski pouk, 10 učilnic pa bo ostalo v prostorih prenovljene OŠ v Šmihelu. Pripravljalna dela in 1. faza nove OŠ Mrzla dolina obsega: pridobitev komunalno opremljenega zemljišča, projektno in investicijsko dokumentacijo, gradnjo 16 učilnic s pripadajočimi spremljajočimi prostori, kuhinjo in telovadnico v skupni neto površini cca 3.600 m2. O. Š. Vavta vas v gradnji, zgrajena je bila iz samoprispevka IZVRŠNI SVET POROČILO k predlogu sklepa o razpisu referenduma za izvedbo samoprispevka v občini Novo mesto S predlogom sklepa o razpisu referenduma za izvedbo samoprispevka v občini Novo mesto se zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občine Novo mesto predlaga, da razpišeta referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje dograditve in sanacije bolnišnice ter reševanje problematike osnovnošolskega prostora v občini Novo mesto. Referendum bo v nedeljo, 2. 4. 1989, od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija (običajna volilna mesta). Samoprispevek naj bi se uvedel za obdobje 5 let in sicer od 1. junija 1989 do 31. maja 1994, po stopnji 1 %: — od čistega OD in drugih osebnih prejemkov, — od katastrskega dohodka negozdnih površin in od vrednosti za posek odkazanega lesa, — od pokojnin, — od dohodka tistih občanov, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter od avtorskih pravic, — ter po stopnji 0,5 % občanov, katerih pokojnina ne presega 140 % najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni delovni ljudje in občani: — če prejemajo zajamčeni OD, — če jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, — če njihov katastrski dohodek znaša manj kot petkratni najnižji dohodek, ugotovljen za tekoče leto, — če prejemajo pokojnino, ki je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnovarstvenih pomoči, od otroških dodatkov, invalidnin, od štipendij učencev in študentov, od nagrad učencev in študentov na proizvodnem delu oz. na delovni praksi, regresa za letni dopust, jubilejnih nagrad in odpravnin. Z zbranimi sredstvi samoprispevka v višini 9.276 mio din naj bi se sofinancirala dograditev in sanacija bolnišnice v Novem mestu ter reševanje problematike osnovnošolskega prostora in sicer: — dograditev OŠ Bršljin, — dograditev in prenova OŠ Žužemberk, — pripravljalna dela in začetek I. faze gradnje OŠ v Mrzli dolini. Referendum bo vodila občinska volilna komisija. Družbeni nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospodarjenjem s samoprispevkom zbranih sredstev opravljajo odbora samoupravne delavske kontrole Občinske izobraževalne in Zdravstvene skupnosti Novo mesto ter komisija za družbeni nadzor Skupščine občine Novo mesto. Sredstva naj bi se zbirala na posebnem računu občine Novo mesto. Z njimi bo v skladu s programom izgradnje razpolagal odbor za spremljanje in izvajanje občinskega referendumskega programa, ki ga imenuje Skupščina občine Novo mesto. O koriščenju sredstev samoprispevka in realizacije programa mora odbor letno poročati Skupščini občine Novo mesto. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti in skupščina občinske zdravstvene skupnosti imenujeta odbor za vodenje investicij iz občinskega referendumskega programa, ki morata letno poročati o izvajanju programa odboru, skupščini občine in svojima skupščinama. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo kontrolirala Služba družbenega knjigovodstva Novo mesto in Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto. Z uvedbo samoprispevka naj bi omogočili kontinuiteto reševanja problematike osnovnošolskega prostora ter dograditev in sanacijo bolnišnice v Novem mestu. Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto je predlog sklepa o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka v občini Novo mesto določil na seji dne 9. 2. 1989 in'ga predlaga zboroma skupščine v obravnavo in sprejem. Novo mesto, februar 1989 Predsednik Ivo Longar Dejavnost društva inženirjev in tehnikov v Novolesu Proti koncu lanskega leta smo v Novolesu ponovno oživili delo društva inženirjev in tehnikov (DIT) podjetja, saj res ne gre, da tolikšna delovna organizacija nima organiziranih svojih tehničnih intelektualcev. Ker so v firmi poleg lesarjev še drugi profili ima društvo tri sekcije: lesarje, kemike in strojnike, ki jih povezuje odbor, ki ga vodi Robert Krvavica, ki je dipl. inž. gozdarstva. Za sedaj je v DIT včlanjenih 105 članov. Odbor je že kar na začetku predlagal nekaj nalog, ki pa niso bile vse izpeljane. Tako je društvo že dobilo vse akte o konstituiranju in svoj žiro račun, organiziran in izpeljan je bil seminar za upravljalce sušilnic, strojniki so bili (v okviru DIT IMV) na ekskurziji v bavarski BMW, sodelovali smo na prireditvah republiškega DIT (seminarji), na žalost pa nismo izpeljali na- črtovane ekskurzije Brest, ker tam nekako niso našli časa, da bi nas sprejeli. Nasprotno pa je naš DIT organiziral ekskurzijo ljubljanskih kolegov v Novolesu. Tudi za to leto je odbor pripravil predlog za aktivnosti, ki obsegajo vsaj po eno strokovno ekskurzijo za vsako sekcijo, skupaj z gozdarji bomo pripravili posvetovanje na Bazi 20, skušali pa bomo organizirati tudi kakšno ekskurzijo v bližnjo tujino. Skrbi za strokovno izobraževanje članstva bo posvečena večja pozornost, kot je bila dosedaj, v program pa je tudi naša pomoč KSS pri organiziranju izobraževanja za lesarske kadre Novole-sa. Menimo, da je DIT lahko v nekem podjetju zelo pomembna strokovna sila, koliko pa ima dejanske veljave predvsem zavisi od aktivnosti članstva. Slavko Medle Detalj iz vezanih plošč Bec Viktor, Berkopec Franc, Blatnik Janez, Boltes Anton, Božič Slavko, Brčina Veno, Breznik Viktor, Bukovec Anton, Derganc Matjaž, Drab Cveto, Dragišič Nenad, Drenšek Izidor, Dular Darko, Fifolt Leopold, Gobec Milan, Gorše Zdravko, Gosenica Jože, Ilni-kar Štefan, Jaklič Alojz, Janko Andrej, Jerše Jože, Juran Zvonimir, Juršič Marjan, Kastelic Jože, Koncilja Franc, Košir Danijel, Kralj Branko, Kregar Martin, Kristan Slavko, Kužnik Albin, Kužnik Andrej, Kužnik Jernej, Kužnik Stanislav, Lavrič Ludvik, Legan Marko, Ljube Marjan, Lukšič Jože, Medle Slavko, Mišmaš Slavko, Mohorčič Jože, Murn Jože, Murn Slavko, Murn Stanislav, Oblak Miloš, Pavlič Izidor, Pelc Franc, Petan Franc, Petrič Slobodan, Pirkovič Viktor, Pust Tone, Ribič Anton, Somrak Jože, Spudič Josip, Stopar Aleš, Struna Janko, Samida Aleksander, Saratlija Boro, Šašek Jože, Šenica Andrej, Šenica Franc, Senica Rudi, Šenica Slavko, Škrjanc Igor, Škufca Anton, Šturm Brane, Tekavec Branko, Tisovec Metod, Turk Andrej, Urbančič Franc, Vrhovac Živko, Vrtar Bojan, Zaletelj Bogdan, Žec Zdravko, Zore Silvester, Zupančič Pavel, Župevec Božidar, Župevec Milan, Župevec Mirko, Adro-vič Zeliha, Barič Alojzija, Bašelj Tončka, Bedek Emilija, Bevec Darja, Blatnik Jožica, Božič Petra, Brborovič Dragana, Bucič Marija, Čučič Trivka, Davidovič Ana, Dujakovič Gospa, Džankovič Darinka, Erjavec Janja, Gojkovič Mira, Grgič Finka, Hudorovac Marija, Hvalec Vida, Jančar Marija, Jotanovič Vidosava, Juran Suzana, Kadribašič Anđelka, Kocmut Ana, Košir Jožica, Krese Andreja, Kristan Majda, Kutnar Štefka, Luthar Ana, Majhen Marija, Medic Zofija, Milojkovič Radojka, Mišič Stana, Muslimovič Martina, Nahtigal Jožica, Novinec Marija, Pajk Suzana, Pate Judita, Pavlin Jožica, Poplašen Ružica, Radonič Mirjana, Rajak Mira, Kobe Franc, Gorše Slavko, Kocjan Marjan, Rokavec Darinka, Saje Anica, Samida Perka, Simčič Marija, Smolič Andreja, Staniša Nevenka, Škufca Jožefa, Štrumbelj Fanika, Turk Marija, Uhan Lidija, Vukelič Stoja, Zupančič Marica (vsi iz TDP) Odšli: Banič Jože (sporazum), Papaž Jože (upokojitev), Simončič Martin in Majster Mladen (TPL), Avguštin Jože (v PPL), Dajčman Ciril (DSSS) Obrat TPI: prišli: Bradač Matija in Tisovec Alojz (iz DSSS) odšli: Poličnik Anica (imok.), Jakofčič Marjan (disc. izklj.), Kastelic Vanja, Bradač Alojz, Štravs Alojz (vsi DSSS) KADROVSKE VESTI ZA MESEC FEBRUAR 1989 TOZD PRIMARNA PRIDELAVA LESA: Obrat TVP: prišel: Cizerle Boris (Iz JLA) odšli: Košir Jože (smrt), Šenica Stanislav (upok.), Poglavc Marija (upok.), Redek Franc (v sk. d. ZOZD PPL), Pirc Jože (v sk. d. TOZD PPL) Obrat Žaga: prišli: Pirc Anton, Kikič Stepan, Mavsar Alojz, Štangelj Alojz (iz JLA), Božič Jože (iz DSSS), Muhič Jože (iz DSSS), Zupančič Alojz (iz DSSS), Krvavica Robert (iz DSSS), Adrovič Taip, Avbar Franc, TPI pred leti Obrat TES: odšli: Aš Marjan (upokojitev), Hrovat Jože, Avbar Ana, Blatnik Zvonka, Bradač Ljudmila, Fifolt Tatjana, Gorše Štefka, Klobučar Majda, Kostanjevec Katarina, Kregar Jožefa, Lešnjak Marija, Lojk Marica, Luzar Zlata, Markovič Zvonko, Muhič Ana, Novak Jožica, Poglavc Damjana, Puhan Fanika, Saje Darinka, Slapničar Mira, Sta-niša Sonja, Struna Irena, Turk Marija, Zajc Judita, Zaletelj Darinka, Zupančič Antonija (vsi DSSS) prišel: Medved Slavko (iz BLP) Skupna dejavnost PPL: prišli: Redek Franc, Pirc Jože (iz TVP), Simončič Martin, Majster Mladen, Avguštin Jože (iz ŽAGE), Kastelic Jože (DSSS), Rudolf Peter, Štukelj Anton, Tavčar Marko, Zoretič Jože, Jernejčič Milka, (vsi iz BLP), Rebolj Andrej (iz TDP) TOZD FINALNA PREDELA V A LESA Obrat BOR Krško odšli: Naraglav Roman (izjava del.), Bajc Ivan (DSSS) Obrat IGK: odšli: Slak Tomaž (DSSS), Kastelic Stanko (DSSS) Obrat TDP: prišli: Murn Jožica, Može Ciril, Kolarič Josip (iz TPP) odšli: Mede Marija (sporazum) Adrovič Taip, Avba Franc, Bec Viktor, Berkopec Franc, Blatnik Janez, Boltes Anton, Božič Slavko, Brčina Veno, Breznik Viktor, Bukovec Anton, Derganc Matjaž, Drab Cveto, Dragišič Nenad, Drenšek Izidor, Dular Darko, Fifolt Leopold, Gobec Milan, Gorše Zdravko, Gosenica Jože, Ilnikar Štefan, Jaklič Alojz, Janko Andrej, Jerše Jože, Juvan Zvonimir, Juršič Marjan, Kobe Franc, Košir Danijel, Kralj Branko, Kristan Slavko, Kregar Martin, Kužnik Albin, Kužnik Andrej, Kužnik Jernej, Kužnik Stanislav, Lavrič Ludvik, Legan Marto, Ljube Marjan, Lukšič Jože, Medle Slavko, Mišmaš Slavko, Mohorčič Jože, Murn Jože, Murn Slavko, Murn Stanislav, Oblak Miloš, Pavlič Izidor, Pelc Franc, Petan Franc, Petrič Slobodan, Pirkovič Viktor, Pust Tone, Ribič Anton, Somrak Jo: e, Spudič Josip, Stopar Aleš, Struna Janko, Samida Aleksander, Saratlija Boro, Šašek Jože, Šenica Andrej, Šenica Franc, Senica Rudi, Senica Slavko, Škrjanc Igor, Škufca Anton, Šturm Brane, Tekavec Branko, Tisovec Metod, Turk Andrej, Urbančič Franc, Vrhovac Živko, Vrtar Bojan, Zaletelj Bogdan, Zec Zdravko, Zore Silvester, Zupančič Pavel, Župevec Božidar, Župevec Miro, Župevec Milan, Adrovič Zeliha, Barič Alojzija, Bašelj Tončka, Bedek Emilija, Bevec Darja, Blatnik Jožica, Božič Petra, Brborovič Dragana, Bucič Marija, Čačič Trivka, Davidovič Ana, Dujakovič Gospa, Džankovič Darinka, Erjavec Janja, Gojkovič Mira, Grgič Finka, Hudorovec Marija, Hvalec Vida, Jančar Marija, Jotanovič Vidosava, Juran Suzana, Kastelic Jože, Kadribašič Anđelka, Kocmut Ana, Košir Jožica, Koncilja Franc, Krese Andreja, Kristan Majda, Kutnar Štefka, Luthar Ana, Majhen Marija, Medic Zofija, Milojkovič Radojka, Mišič Stana, Muslimovič Martina, Nahtigal Jožica, Novinec Marija, Pajk Suzana, Pate Judita, Pavlin Jožica, Poplašen Ružica, Radonič Mirjana, Rajak Mira, Gorše Slavko, Kocjan Marjan, Rokavec Darinka, Saje Anica, Samide Perka, Simčič Marija, Smolič Andreja, Staniša Nevenka, Škufca Jožefa, Štrumbelj Fanika, Turk Marija, Uhan Lidija, Vukelič Stoja, Zupančič Marica (vsi na Žago) Vovk Janez, Legan Jure, Zupančič Marica, Mišjak Silvo (v DSSS), Zaviršek Andrej (v TKO) Jaklič Albin in Rebolj Andrej (v sk. d. PPL), Novina Žvone (sk. d. FPL), Šoško Tatjana (DSSS). Tudi take hlode dobivamo Stanje zaposlenih na dan 28. 2 1989 TOZD OBRAT moški ženske skupaj TVP 116 154 270 ŽAGA 258 91 349 TPI 60 23 83 TES 117 8 125 SD PPL 11 1 12 PRIMARNA PRED. L. 562 277 839 BOR 72 51 123 IGK 58 41 99 TDP 122 151 273 TSP 130 127 257 TPP 69 37 106 TGD 64 58 129 SALON 13 4 17 SD.FPL 20 3 23 LIPA 95 34 129 FINALNA PRED. L. 643 506 1149 SIGMAT 125 40 165 TAP 75 57 132 TKO 162 65 227 DSSS 210 197 407 SKUPAJ DO 1776 1143 2919 Obrat TSP: prišla: Bučar Štefka odšli: Vidmar Ivan (upokojitev), Dular Branko (DSSS), Novinec Jože (DSSS) Obrat TPP: prišli: Košmrlj Dalimir, Gorenc Franc (DSSS), Gorše Stane (DSSS), Nosan Franc (DSSS), Plantan Janez (DSSS), odšli: Smrke Alojz (upok.), Strugar Marjan (DSSS), Škrbec Stanko (sk. d. FPL.), Kolarič Josip (TDP) Obrat Lipa: odšli: Jurečič Jože (v JLA), Jordan Slavica, Tomše Janez, Rebselj Franc, Zagorc Milan (vsi DSSS) Obrat TGD: prišli: Škufca Drago, Pelc Angel, Mrvar Franc, Zupančič Robert, Ozimek Milan, Papež Danica, Poličnik Marinka, Gorenčič Anton, Miklič Franc, Primc Franc (vsi iz DSSS) odšli: Vidmar Alenka in Durič Milka (DSSS) BLP: odšel: Fir Zoran (sporazum), Zaradi reorganizacije odšli vsi razen Salon pohištva (največ DSSS (103), sk. dej. FPL (18), sk. dej. PPL (6), TES (1), Sigmat (3), prikazani vsi v prihodih) TOZD SIGMAT: prišli: Žulič Jože (iz JLA), Kovič Milan (iz BLP), Ivkov Dušan (iz BLP), Nešovič Draga (iz BLP) odšli: Čerkuč Vinko (sporazum), Marin Tine, Junkar Marjan, Šebjan Marjan, Rime Slavko, Uršič Ema (DSSS) TOZD TAP: prišel: Čeh Marjan odšli: Gašper Marjan, Brajer Majda, Kotnik Marija (vsi DSSS) TOZD TKO: prišli: Zaviršek Andrej (iz TDP) odšli: Radkovič Stanka (disc. izklj.), Simonič Anton (DSSS) DSSS: prišli: Adamlje Janez, Avguštin Dominik, Bartolj Jože, Brudar Slavko, Bukovec Stanislav, Cigler Peter, Derganc Franc, Faleskini Branko, Filak Janez, Golob Anton, Goreč Stanislav, Gorjup Tomislav, Gričar Vojislav, Guzina Janko, Hafner Ivan, Halilovič Ruždija, Hre-lec Tomislav, Keserič Janez, Klajič Dejan, Kotar Anton, Kovačič Jože, Krštinc Drago, Lebar Igor, Lemovec Milan, Ložar Boris, Lukan Viktor, Maleševič Milivoje, Mančič Vasilje, Mehle Konrad, Miklič Viktor, Miklič Drago, Mitrovič Slobodan, Novak Jože, Opara Janez, Pantič Života, Papež Franc, Peterlin Anton, Pezdirc Jožef, Pilič Miloš, Plut Dušan, Požar Robert, Prelog Jože, Prohaska Dragoljub, Radosavljevič Radomir, Rebselj Mitja, Samida Albin, Škrabi Janko, Smolič Janez, Srebrnjak Miha, Stankovič Miomir, Strmole Rafko, Strmole Vojko, Suhadolnik Matjaž, Štavdohar Stanislav, Šunjerga Ante, Šunjerga Boris, Vidmar Franc, Vidmar Slavko, Vučkovič Mate, Vukičevič Blažo, Zupančič Adolf, Andolšek Maja, Bartelj Jadranka, Bendekov Joca, Bezek Veronika, Budna Alenka, Burja Meta, Cimermančič Marinka, Damjanovič Nataša, Derganc Jožefa, Erhovnic Ivanka, Furlan Majda, Golob Anica, Gorenc Marija, Gorše Marija, Hrovat Zdenka, Jakše Nada, Jarc Anica, Jereb Marjeta, Kompan — Jankovič Tatjana, Konda Anica, Košir Nataša, Mali Darinka, Marin Marija, Medic Milena, Mervar Damjana, Novina Darja, Plut Marija, Rabzelj Maja, Pehnec Đurđa, Piletič Zlata, Piškur Darja, Skušek Barbara, Sotler Judita, Staniša Ana, Starič Branka, Žnidaršič Stanka, Vavra Zdenka, Zajc Marija, Zupančič Dragica, Dekič Nada, Šobar Stane, Šerovič Miroslav (vsi iz BLP), Hrovat Jože, Avbar Ana, Blatnik Zvonka, Bradač Ljudmila, Fifolt Tatjana, Gorše Štefka, Klobučar Majda, Kostanjevec Katarina, Kregar Jožefa, Lešnjak Marija, Lojk Marica, Luzar Zlata, Markovič Zvonko, Muhič Ana, Novak Jožica, Poglavc Damjana, Puhan Fanika, Saje Darinka, Slapničar Mira, Staniša Sonja, Struna Irena, Turk Marija, Zajc Judita, Zaletelj Darinka, Zupančič Antonija (vsi iz TES), Bajc Ivan (iz Bor), Dajčman Ciril (ŽAGA), Kastelic Vanja, Bradač Alojz, Štravs Alojz (vsi iz TPI), Marin Tine, Junkar Marjan, Šebjan Marjan, Rime Slavko, Uršič Ema (vsi iz Sigmat), Slak Tomaž, Kastelic Slavko (vsi iz IGK), Vovk Janez, Šoško Tatjana, Mišjak Silvester, Zupančič Marica, Legan Jure (vsi iz TDP), Dular Branko, Novinec Jože (iz TSP), Strugar Marjan (iz TPP), Jordan Slavica, Tomše Janez, Rebselj Franc, Zagorc Milan (vsi LIPA), Gašper Milan, Brajer Majda," Kotnik Marija (vsi iz TAP) Simonič Anton (iz TKO) Vidmar Alenka, Durič Milka (iz TGD), Delajkovič Goran odšli: Božič Jože, Muhič Jože, Zupančič Alojz (vsi na ŽAGO) Gorenc Franc, Plantan Janez, Nosan Franc, Gorše Stane (vsi v TPP), Gorenčič Anton, Miklič Franc, Primc Franc (vsi TGD), Kastelic Jože (v PPL), Pavlin Lado (v FPL) Krvavica Robert (Žaga) Skupna dejavnost TOZD FPL prišli: Bajt Andrej (iz BLP), Pavlin Lado (iz DSSS), Majster Mladen (Žaga), Novina Žvone (iz TDP), Škrbec Stanko (iz TPP), Avbar Karmen, Potočar Emilija, Čutura Ilija, Jaklič Karel, Jakše Jože, Drobnič Edo, Lavrič Jože, Markovič Darko, Miklič Vanja, Murn Dominik, Peterlin Alojz, Šiška Mitja, Šporar Andrej, Vidmar Jože, Gorše Vinko, Kregar Slavko, Strojin Drago (vsi iz BLP), Simaončič Martin (iz ŽAGE) POROČILO 0 IZHAJANJU GLASILA »NOVOLES« Ustanovitelj glasila Novoles je delavski svet DO. Kot ustanovitelju glasila je uredniški odbor dolžan vsako leto podati izčrpno poročilo o izhajanju glasila. Letošnje poročilo začenjamo s temeljno ugotovitvijo, da se je iskanje informacij povečalo na vseh nivojih. Spričo krize, ki pretresa našo družbo, so se močno povečale naklade domala vseh časopisov. Ta euforija iskanja svežih novic in povečano zanimanje za časopise ni obšla niti našega glasita. Opažamo dvoje: povečalo se je število tistih, ki naše (svoje) glasilo vzamejo v roke ali ga celo odnesejo na dom, hkrati se je povečalo število zunanjih odjemalcev našega glasila. To so predvsem podjetja in to širom po Jugoslaviji. Te izkušnje nam pričajo, da ta zvrst informiranja ni niti malo zanemarljiva in da ji je treba zato nameniti ustrezno težo in pozornost. 1. Kako in koliko smo pisali v glasilu? V letu 1989 smo izdali 12 številk glasila, kar je enako kot lani. V primerjavi z lanskim letom smo precej povečali količino informacij, saj smo število objavljenih strani povečali za 25 % oz. število objavljenih vrstic za 23 %. Zmanjšali smo le naklado in sicer iz 3500 izvodov v 1. 1987 na 3300 izvodov v 1. 1989. Leto ind objave 1984 1985 1986 1987 1988 88/87 1 2 3 4 5 6 Število izvodov 18 13 12 12 12 100 Število strani v letu 164 172 200 176 220 125 Povprečno št. str./izvod 13,7 14,3 16,7 14,7 18,3 124 Število vrstic — 25.000 18.800 23.748 29.196 123 Število vrstic/izvod - 1.923 1.567 1.973 2.433 123 Naklada 3.300 3.300 3.300 3.500 3.300 94 2. Kdo in koliko so pisali v glasilo? Že uvodoma je treba poudariti, da se je v I. 1988 bistveno povečala dopisniška mreža. To je razveseljivo, saj postaja s tem časopis bolj pester in bolj naš. V letu 1987 je le devet avtorjev — dopisnikov ustvarilo 61 % vseh prispevkov, v 1. 1988 se je dopisniška mreža razširila na 15 dopisnikov, ki so ustvarili 69 % vseh prispevkov. TABELA 2: Najpomembnejši dopisniki v glasilo: (izraženo v enokolonskih vrsticah) ind Struktura 1987 1988 88/87 1987/ 1988 Šterbenc Alfonz 4.905 4.816 98 21,0 16,5 Doltar Janez 2.187 2.600 119 9,2 8,9 Hribernik Boris — 2.472 — — 8,5 Fink Jože 1.726 1.434 83 7,3 4,9 Marketing (sk. avt.)* 580 1.292 223 2,4 4,4 Grabnar Marjan 1.510 1.038 69 6,4 3,6 Tomeljak Lidija — 872 — — 3,0 Turk Branka 1.126 872 77 4,7 3,0 Kosmina Gorazd 1.080 820 76 4,5 2,8 Bencik Bojan - 794 - - 2,7 Pavlič Vili — 708 — — 2,4 Fajdiga Vid - 628 - - 2,2 Barbarič Lucija — 624 — — 2,1 Majster Mladen 562 — — 1,9 Maresič Tatjana — 506 — — 1,7 Ostali 9.228 9.158 99 38,8 31,4 SKUPAJ 23.748 29.196 123 100 100 * skupina avtorjev. 3. Zastopanost TOZD-ov pri dopisovanju v glasilo Tudi na tem področju beležimo določene pozitivne premike. Dopisovanje iz TOZD-ov se je nekoliko povečalo. Še vedno je največ dopisnikov (79 %) iz DSSS, vendar se je delež DSSS v primerjavi z 1. 1987 zmanjšal iz 80 % na 79 %. Če se bo ta trend nadaljeval tudi v letošnjem letu, bo to za kvaliteto glasila ugodno. Tabela 3: Preglednica pisnih prispevkov iz TOZD (izraženo v 1 kolonskih vrsticah) Prispevki TOZD 1986 1987 1988 Ind 88/87 Struktura Struktura 87 88 DSSS 17.200 18.942 23.060 122 80,0 79,0 BLP 442 1.197 2.578 215 5,0 9,0 TDP 274 484 910 188 2,0 3,0 Žaga 260 288 562 195 1,2 2,0 TES — 354 416 118 1,5 1,4 TPE — 250 318 127 1,1 U TKO — — 270 — — 0,9 TGD — 70 232 331 0,2 0,8 Lipa - - 180 - - 0,6 TVP — 136 114 84 0,6 0,4 TAP — 92 100 109 0,4 0,3 TPI 80 56 80 143 0,1 0,3 Sigmat 270 444 100 23 1,9 0,3 TSP — 90 66 73 0,4 0,2 Bor — 80 48 60 0,3 0,1 TPP 84 64 — — 0,2 0,0 Ostalo 190 1.202 127 24 1,0 0,4 Skupaj 18.800 23.748 29.196 123 100 100 4. Kakšna je bila naša uredniška politika? V uredniškem odboru smo težili k temu, da bi posredovali našim bralcem vse tiste informacije, ki so zanj pomembne. Tako smo objavljali vse spremembe v DO in TOZD, novosti, dosežke in sprotne informacije o gospodarjenju v DO. Poleg teh informacij smo posredovali tudi strokovne članke in to iz različnih področij. Kolikor smo mogli, smo poskrbeli tudi za prijetnejšo plat življenja, objavljali smo članke iz našega športnega in kulturnega življenja ter skrbeli za humor. Menimo, da smo glede na naše sposobnosti in trenutno organiziranost v dobršni meri zadostili interesom vseh bralcev. Morda bi morali več pisati o delavcu in o delu neposredno ob stroju. To je naša obveza za naprej. Kdaj pa kdaj smo objavili tudi kakšno bodič-ko, ki je nekatere posameznike ali skupine neprijetno zbodla. Pazili smo, da bodica ne sme biti osebno žaljiva in ne zlonamerna. Če tega nismo dosegli, se opravičujemo. 5. Kaj načrtujemo za I. 1989? Tudi v naprej ostajamo pri začrtani uredniški politiki. Načrtujemo izid 12 številk glasila z naklado 3.300 izvodov in s približno enakim obsegom objavljenih strani kot v 1. 1988 (povprečno 18 strani). Ker smo letos štartali v novi organizacijski formi, bomo morali prilagoditi novi organizaciji tudi sestavo urendiškega odbora. Novo sestavo uredniškega odbora bomo predlagali delavskemu svetu DO predvidoma v aprilu mesecu. Želimo, da bi se trend širjenja dopisniške mreže tako med nove dopisnike kot tudi na TOZD in obrate še nadaljeval, s tem bomo skupno ustvarili tak časopis, kakršnega želimo. Urednik: Alfonz Šterbenc Navadni prehlad - nahod 8Re «* piše Iran Bal02. je bulezea s slab« i/ražcittrn* sjifošnftm »m«-' . t)*" ponavadi (»rez temperature, »arćaeje o-simptomi zgornjih tbiiahtih poti. * » * 0 J* k<»«j#nfci*v»t» vnetje očes** v * til subjektivnih sioipto*-im* v grki. Zor Diagnoza se p.»,1av1j '■ * * 1 pa je simptomatična. \ /Porisana (ecnpecmera SiTsTl j ! kače 4»>, >>gtos*<.- s* j j i jkmmph«, <>:•■ 3 »>, tf »> prišlo rt« kak- i Pravilnik o delovnih razmerjih (nadaljevanje iz prejšnje številke) Sprememba zakonodaje s področja delovnih razmerij (novela zakona o združenem delu in novela zakona o delovnih razmerjih), sprejeta poslovna in samoupravna reorganizacija DO Novoles ter uporaba in izvajanje določil v praksi, so zahtevale korenite spremembe tudi v drugem delu pravilnika o delovnih razmerjih v poglavju VII. »Odgovornost za delovne obveznosti«. V pravilniku je opredeljeno, da smo delavci vzajemno in osebno odgovorni za izpolnjevanje svojih delovnih obveznosti. V primeru kršitve delovnih obveznosti, delavec odgovarja disciplinsko, če je podana njegova krivdna odgovornost v obliki naklepa ali malomarnosti, ki sta v pravilniku na novo in precizneje razdeljena na: 1) NAKLEP: a) direktni naklep, ki je kot krivdna oblika podan, če se je delavec ob kršitvi zavedal škodljive posledice in je hotel, da tudi nastane b) eventualni naklep, ko se je delavec ob kršitvi zavedal prepovedane posledice in je vanjo privolil 2) MALOMARNOST: a) huda (zavestna) malomarnost, je podana, ko je delavec ob kršitvi vedel, da lahko zaradi njegove kršitve nastane škodljiva posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala oz. da jo bo preprečil b) nezavestna malomarnost, ki je podana, ko se delavec ob kršitvi ni zavedal nastanka prepovedane posledice, pa bi se je glede na okoliščine moral in mogel zavedati. Poleg že znanih obveznosti delavca v delovnem razmerju, je kot novost uvedena dolžnost, da vsak delavec, ki se zdravi zunaj obratne ambulante DO Novoles oz. se ne zdravi pri izbranem zdravniku TOZD in dobi od zunanjega zdravnika po zdravljenju tudi zdravstveno dokumentacijo, mora le-to dostaviti našemu obratnemu zdravniku, ki na podlagi dokumentov ali dodatnega pregleda ugotovi upravičenost in potrdi bolniški list. Če bolniški list ne potrdi, ker dvomi v dokumentacijo ali dvomi vanjo temeljna organizacija, predlagata konziliju, da ugotovi dejansko stanje. Posledica nepotrjenega bolniškega lista je, da TOZD zadrži izplačevanje nadomestila za bolniško. V pravilniku so navedeni trije primeri, kdaj TOZD zadrži izplačilo: — če bolniški list ni potrjen iz zgoraj navedenih vzrokov — če delavec v treh dneh ni obvestil zdravnika, ki je pristojen za ugotavljanje njegove začasne nezmožnosti za delo, da je zbolel in — če delavec ne upošteva navodil o zdravljenju in s svojim neprimernim vedenjem podaljšuje začasno delovno nezmožnost in to ugotovi zdravnik ali kontrola TOZD. Novost o verifikaciji bolniškega lista je usklajena s Samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva in smo neizvrševanje tega dejanja opredelili pri kršitvah delovnih obveznosti, kot hujšo obliko. Ker v prejšnjem pravilniku ni bilo točno opredeljeno, kako razumeti in ravnati v primerih, ko jc nastala na delu ali v zvezi z delom materialna škoda, naj opozorim, da smo doličrli limit, ki opredeljuje: 1) Kot manjšo materialno škodo in zato lažjo kršitev delovne obveznosti, če povzročena škoda ne presega višine 1/2 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije v periodičnem obračunu 2.) Kot večjo materialno škodo in s tem hujšo kršitev delovne obveznosti povzročeno škiodo, ki presega višino 1/2 povprečnega OD v gospodarstvu SRS. KRŠITVE delovnih obveznosti so v novem pravilniku še vedno razdeljene na lažje in hujše. Na podlagi navedb zakona o združenem delu, pa smo uvedli novosti tudi v naš pravilnik, s katerim je prav, da so delavci temeljito seznanjeni. Določbe hujših kršitev delovnih obveznosti so v večini dodelane le v oblikovnem smislu in kot take obd-ržane v celoti, na novo pa so dodane naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti: — neopravičen izostanek z dela najmanj 3 zaporedne dneve ali najmanj 5 delovnih dni v 12. mesecih. Omenjena kršitev je uvedena po sili zakona, — neupoštevanje navodil obratnega zdravnika za kar šteje tudi verifikacija bolniškega lista, — opustitev dolžnih ukrepov za varstvo in izboljševanje človeškega okolja, oz. za varovanje razmer na delovnem mestu, — kršitev predpisov oz. pravilnika o SLO in DS, — kajenje in prižiganje cigaret v prostorih, ki so tako označeni in kjer je prepovedano po Pravilniku o varstvu pred požarom DO Novoles. Delavce naj seznanim, da je za hujše kršitve lahko izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja in hkrati opozorim, da so v pravilniku taksativno naštete tudi kršitve, ki zahtevajo obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Ker je prav, da je vsakemu delavcu dana možnost, da je v celoti seznanjen z naštetimi kršitvami, objavljam ta del pravilnika v celoti. 123. člen Lažje kršitve delovnih obveznosti so: 1. Zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe 2. Neprimeren odnos do sodelavcev pri delu (obrekovanje, prepiranje, motenje pri delu,...) 3. Opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah 4. Manjše poškodbe delovnih sredstev zaradi nezavestne malomarnosti 5. Neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dneva v dobi enega leta 6. Nepravočasno in nevestno izvajanje sklepov, sprejetih v samoupravnih organih DO 7. Neopravičena odsotnost na akcijah in delovnih sestankih, ki se nanašajo na opravljanje delovne obveznosti oz. delovnega procesa 8. Povzročitev manjše materialne škode iz nezavestne malomarnosti v višini do 1/2 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v periodičnem obračunu 9. Nepravočasno opravičevanje izostankov z dela 10. Odklonitev prenašanja delovnih izkušenj na mlade 11. Odklanjanje strokovnega izpopolnjevanja, kadar je to predpisano 12. Če vodi blagajno proti predpisom o blagajniškem poslovanju, pa do škode ni prišlo 13. Če odgovorni delavec opušča kontrolo drugih delavcev, če je tako delo vsebina njegovih del in nalog 14. Če delavec ne spoštuje predpisov ali navodil za vzdrževanje delovnih sredstev Detalj iz naše kuhinje, kjer nam kuharice pripravljajo okusne jedi 124. člen Hujše kršitve delovnih obveznosti so: 1. Neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti 2. Kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijami, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in nevarnih snovi 3. Nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi ali druga nezakonita dejanja v zvezi z delom, na delu, med delovnim časom ali v delovnih prostorih 4. Dajanje nepravilnih podatkov, ki bistveno vplivajo na odločanje v samoupravnih organih, delavskih svetih in poslovodnih organih 5. Ponareditev, prikrivanje ali uničevanje listin ali dajanje netočnih podatkov z namenom pridobitve premoženjskih ali drugih koristi 6. Odklonitev pričanja v disciplinskih postopkih, razen ko priča ni dolžna pričati po določilih ZKP 7. Dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic 8. Opustitev dejanja, s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v TOZD 9. Zloraba položaja ali prekoračitev pooblastila 10. Onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje TOZD oz, DO, če je to delovna potreba, da bi uveljavil svoje pravice Detalj iz proizvodnje v obratu »BOR« 11. Opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavcev pri delu ali varstvo družbenih sredstev 12. Neopravičena odklonitev del in nalog ali sodelovanje v rednem delu ali delu prek polnega delovnega časa 13. Nemaren odnos do dela ter nepravočasno in nepravilno izvrševanje delovnih nalog 14. Poškodovanje ali uničenje delovnih sredstev, repromateriala ali izdelkov 15. Zahtevanje, sprejemanje, dajanje ali ponujanje daril (podkupnin ali drugih koristi, z namenom odpuščanja delovnih obveznosti), neopravičeno favoriziranje nekaterih delcev ali povzročanje drugih nepravilnosti in škode v tozd oz. DO 16. Neupravičeno koriščenje sredstev za delo, surovin ali drugega premoženja ali sredstev TOZD zase ali za drugega 17. Vsaka druga kršitev delovne ali druge obveznosti, ki pomeni po drugem samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovne obveznosti 18. Povzročitev ali udeležbo v neredih, pretepih in prepirih ali javne grožnje 19. Zavestno širjenje neresničnih vesti o sodelavcih oz. razmerah v TOZD, ki povzroča slabe odnose v TOZD in zavajanje delavcev 20. Netovariško, surovo ali žaljivo vedenje do sodelavcev 21. Prihod na delo pod vplivom mamil, alkohola, uživanja mamil oz. alkoholnih pijač med delovnim časom ter navajanje drugih na to 22. Prinašanje ali pomoč pri prinašanju alkoholnih pijač in mamil v TOZD oz. DO 23. Večkratno neopravičeno zamujanje na delo in neopravičen izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan v letu 24. Prekinitev ali zapustitev dela, zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom 25. Neupoštevanje navodil obratnega zdravnika ali zavlačevanje zdravljenja, ko je delavec v bolniškem staležu 26. Če pooblaščeni delavec ne sproži postopka za ugotavljanje kršitve delovne obveznosti 27. Povzročitev škode v TOZD v vrednosti nad 1/2 povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS v periodičnem obračunu 28. Če odgovorni delavec oz. vodja dela ne izvaja pri delu predpisanih varstvenih ukrepov oz. ne uporablja predpisanih varnostnih naprav, če odgovorni delavec vsakega delavca pred razporeditvijo na delo ne seznani z varstvenimi ukrepi, s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne razmere pri delu, ki ga opravlja in skrbi, da jih upošteva, pri svojem delu in če delavca stalno ne spremlja, ali se ravna po ustreznih varstvenih ukrepih in ali jih pravilno uporablja 29. Če neopravičeno odkloni nočno delo, delov izmenah, delo na dan praznika ali delo v podaljšanem delovnem času 30. Čc stori kaznivo dejanje, gospodarski prestopek ali prekršek v zvezi z delom 31. Če poslovodni organ ne obvešča delavskega sveta ali drugih organov upravljanja, delavcev in sindikata 32. Izdaja poslovne, uradne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnim aktom določene tajnosti 33. Če si protipravno prisvaja družbeno lastnino, lastnino sodelavcev ali to poskuša 34. Če ima v skladišču, trgovini ali drugje primanjkljaj 35. Če krši sklepe organov samoupravljanja 36. Če sprejme delavca na delo v nasprotju z zakonom in tem pravilnikom 37. Če pride ali odide iz prostorov temeljne oz. delovne organizacije na nedovoljenem mestu 38. Če ovira vratarja oz. čuvaja pri opravljanju njegovega dela 39. Ponareditev zapisnikov ali sklepov organov upravljanja in druga ponarejanja 40. Prikrivanje kršitve delovne discipline 41. Če ne odstrani oz. ne zahteva odstranitev vinjenega delavca oz. delavca, ki je pod vplivom narkotikov, z dela 42. Neizvršitev pravnomočne sodne odločbe 43. Če igra med delovnim časom hazardne igre, to podpira ali dovoljuje 44. Če opusti obiske v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov ali je iz nje izključen 45. Če odkloni opravljanje preizkusa znanja o varstvu pri delu 46. Če delavec kljub opozorilu ne upošteva predpisanih varstvenih ukrepov in normativov, ne uporablja predpisanih sredstev in opreme za osebno varstvo, ter ne izpolnjuje drugih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu 47. Ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti 48. Neopravičen izostanek z dela najmanj 3 zaporedne dneve ali najmanj 5 delovnih dni v 12. mesecih 49. Kajenje in prižiganje cigaret v prostorih, ki so tako označeni in kjer je prepovedano kajenje po pravilniku o varstvu pred požarom DO Novoles 50. Če opusti dolžne ukrepe za varstvo in izboljševanje človekovega okolja, oz. za varovanje razmer na delovnem mestu 51. Če krši predpise oz. pravilnik o SLO in DS 52. Druge hujše kršitve določene s tem pravilnikom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti TOZD Proizvodnja vezanih plošč v TVP 125. člen Disciplinski izrek prenehanja delovnega razmerja se obvezno izreče, če delavec: 1. Neopravičeno izostane z dela najmanj tri zaporedne delovne dni ali najmanj 5 delovnih dni v 12. mesecih 2. Odkloni izpolnitev delovnih nalog, pa to vpliva na izpolnjevanje delovnih obveznosti drugih delavcev, moti delovni proces ali onemogoča nadaljevanje delovnega procesa 3. Nezakonito razpolaga z družbenimi sredstvi 4. Krši določbe o zavarovanju pred požarom, eksplozijami, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in nevarnih snovi 5. Opusti ukrepe za varstvo delavcev pri delu in s tem nastane nevarnost za delavčevo zdravje oz. življenje ali pa nastane materialna škoda večja od povprečnega OD v gospodarstvu SRS v periodičnem obračunu 6. Zlorabi svoj položaj oz. prekorači dana pooblastila, določena v razvidu del in nalog 7. Izda poslovno, uradno, vojaško ali drugo v zakonu ali samoupravnih aktih določeno tajnost 8. Ne upošteva zdravnikova navodila 9. Opusti dejanja, ki jih je dolžan storiti v okviru pooblastil 10. Če krši predpise oz. pravilnik o SLO in DS 11. Če opusti dolžne ukrepe za varstvo in izboljšanje človekovega okolja oz. za varovanje razmer na delovnem mestu Za navedene kršitve delovnih obveznosti smo v pravilniku določili ukrepe, ki se izrečejo kršitelju in si sledijo glede na težo v naslednjem vrstnem redu: L) opomin 2. ) javni opomin 3. ) denarna kazen (prej bila na četrtem mestu) 4. ) razporeditev na druga dela oz. k nalogi za določen čas 5. ) prenehanje delovnega razmerja. — Ukrep opomin in j avni opomin se izrekata v primerih lažj e kršitve. — Ukrep denarne kazni je po noveli ZZD postal milejši od ukrepa razporeditve in se izreče kršitelju v višini do 15. odstotkov povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih treh mesecih. V pravilniku smo opredelili, da sme trajati najdalj 6 mesecev. — Ukrep razporeditve k drugim delom oz. nalogam se izreka delavcu z namenom, da se preprečijo nadaljne kršitve z istim delom, s tem, da sme trajati od 3 do 12 mesecev. — Najtežji ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega je mogoče pogojno odložiti, razen v primerih, ko je storjena tista kršitev, za katero pravilnik ne dovoljuje možnosti odložitve. Z novelo zakona je bila dana možnost, da se za izrekanje disciplinskih ukrepov za kršitve delovnih obveznosti oblikuje disciplinska komisija, ki lahko deluje v obliki senata. Dano novost smo upoštevali in določili, da disciplinska komisija dela v senatu treh članov. Po prejšnji ureditvi je pri disciplinski obravnavi sodeloval zunanji član in je sama disciplinska komisija štela kar pet članov, kar pa se je v praksi mnogokrat pokazalo kot veliko breme z neučinkovitostjo in togostjo delovanja. Bistvena novost na tem področju pa je tudi ta, da za lažje kršitve delovnih obveznosti lahko prične in vodi postopek ter končno izreče disciplinski ukrep opomina, javnega opomina ali denarne kazni, poslovodni organ in delavec s posebnimi pooblastili. Za oba velja, da morata v celotnem postopku delati v skladu z načeli in obveznostmi, ki veljajo za delo disciplinske komisije. Poslovodni organ, kot pooblaščeni delavec sta dolžna dati v presojo delavskemu svetu izrečeni sklep oz. ukrep zoper posameznega delavca, v roku 5 dni od dneva izreka. V Pravilniku je spremenjena oz. dopolnjena tudi določba o organih, ki so upravičeni in dolžni začeti disciplinski postopek. Kot pobudnik za začetek disciplinskega postopka je izostala osnovna organizacija zveze sindikata, ki naj v bodoče še intenzivneje zastopa in varuje delavce, upravičenci za začetek postopka pa so delavski svet, direktor, organ samoupravne delavske kontrole, zbor delavcev, družbeni pravobranilec samoupravljanja ali pristojni organ DPO. Postopek se začne na njihovo zahtevo, medtem ko ima vsak delavec DO pravico dati pisno pobudo. Določbe disciplinskega postopka se v vsebinskem delu niso spreminjale in zato ne prinašajo temeljnih sprememb. Omenim pa naj nekatere novosti, ki veljajo za rok. V pravilniku smo določili, da rok za razpis obravnave ne sme biti krajši od 8. dni. Pisno odločbo o izreku disciplinskega senata je potrebno izdati v petih dneh po sklepu oz. obravnavi, kajti prej tak rok v pravilniku ni bil opredeljen. Zoper odločbo disciplinskega senata lahko delavec ali predlagatelj postopka ugovarjata pri delavskem svetu TOZD oz. DSSS v 8. dneh od vročitve pismenega odpravka. Vsi razlogi iz katerih je možno ugovarjati zoper odločbo, so taksativno našteti. Delavski svet mora o ugovoru odločiti najkasneje v 30. dneh od dneva, ko mu je ugovor vročen, s tem da smo v pravilniku navedli vrsto odločitev, ki jih delavski svet lahko sprejme. V poglavju »Izvršitev izrečenih ukrepov« smo z novelo uskladili, da je izrečeni ukrep mogoče izvršiti v 60. dneh od dneva, ko je odločba dokončna, razen ukrepa denarne kazni, ki se izvrši, ko je odločba pravnomočna. Način izvršitve posameznega ukrepa je v pravilniku podrobneje opredeljen in usklajen z novelo zakona o združenem delu: — Ukrep opomina se izvrši z razglasom poslovodnega organa — Javni opomin se izvrši z razglasitvijo na oglasni deski, kjer mora ostati najmanj 3 dni, — Denarna kazen se izvrši, ko postane odločba pravnomočna, — Ukrep razporeditve na druga dela in naloge se izvrši, ko KDR razporedi delavca za določen čas na druga dela — Prenehanje delovnega razmerja pa se izvrši z dnem vročitve dokončne odločbe. Izrečen ukrep se izbriše iz evidence: 1. opomin po enem letu po dokončnosti odločitve o ukrepu 2. javni opomin in prerazporeditev po dveh letih po izvršitvi ukrepa 3. prenehanje del. razmerja pogojno odložen po 1. letu od poteka preizkusne dobe. Uvedba in vodenje postopka zastarata po poteku 6. mesecev, ko se je zvedelo za kršitev ali je bila kršitev storjena oz. v enem letu, ki je skrajni rok. Proizvodnja vezanih plošč v TVP V pravilniku je določeno, da delavec, ki namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo na delu oz. v zvezi z delom, je dolžan škodo povrniti. Pri tem naj delavce seznanim, da smo določbe o pavšalni odškodnini podrobneje in pregledneje določili v obliki procenta akontacije osebnega dohodka, za vsako kršitev posebej. Prav tako je uvedena tudi novost, da lahko v primerih težje kršitve delovne obveznosti, odloča direktor TOZD oz. DSSS ali delavec s posebnimi pooblastili, kar je usklajeno z novo zakonodajo, ki daje večja pooblastila poslovodnim delavcem, tudi na tem področju. Večja pristojnost direktorja TOZD oz. vodje sektorja pa je opredeljena tudi v poglavju o odstranitvi delavca z dela oz. iz delovne organizacije (SUSPENZ), saj lahko odloča o odstranitvi delavca oz. začasni razporeditvi v primerih, ko delavčeva navzočnost ovira nemoten in varen potek dela ter je v pravilniku opredeljen kot izjemen in začasen ukrep. Ugovor zoper odločbo o odstranitvi z dela oz. iz TOZD ne odloži njene izvršitve. Odstranjeni delavec ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki znaša 1/2 mesečne akontacije osebnega dohodka. Tudi poglavje »Prenehanje delovnega razmerja« smo podrobneje uredili, saj smo v aktu opredelili, v katerih primerih preneha delovno razmerje in primere, ko to preneha po samem zakonu. Na novo je določena doba, ko mora delavec še ostati na delu (odpovedni rok), in jo pogojujejo dela in naloge, ki jih delavec opravlja: 1. delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ostane na delu še 6 mesecev 2. 3. 4. delavec, ki opravlja dela in naloge za VII. stopnjo strokovne izobrazbe mora ostati na delu še 3 mesece za naloge za VI. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe opravlja delo še 2. meseca za opravljanje nalog z zahtevano I. do IV. stopnjo strokovne izobrazbe ostane na delu še 1 mesec Poleg tega je delavcu daha možnost, da sklene pismeni sporazum o skrajšanju odpovednega roka v primerih, ko skrajšanje ne vpliva na poslovanje DO. V zadnjem poglavju pravilnika smo opredelili začasno in občasno delo. Vsa občasna dela, za katera delavec sklene pogodbo o delu, in se opravljajo največ za dobo 60. dni v koledarskem letu, so v pravilniku točno navedena. S pogodbo o delu lahko sprejmemo le nezaposlene osebe ali delno zaposlene osebe, ne moremo pa je skleniti v primerih, ko gre za dela ih naloge, za k. tere je treba skleniti delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Novi pravilnik so delavci sprejeli na delavskih svetih z dne 24. 1. 1989, z njim pa je prenehal veljati prejšnji pravilnik z dne 25. 2. 1983. S prikazom in razlago najpomembnejših novosti sem vam hotela približati nekatera bistvena določila iz delovnih razmerij, ki bodo poslej urejala temeljna delovna razmerja in v katere odnose stopamo vsak dan. Pripravila: Mojca Pureber v Se nekaj o letnem dopustu V zakonu o delovnih razmerjih je določeno, da letni dopust delavcev lahko traja najmanj 18 delovnih dni — in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. V 74. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih (objavljen v prejšnji številki) so navedene splošne osnove za določanje letnega dopusta. Po teh osnovah, ki se prištejejo minimalni dolžini letnega dopusta, to je 18 dni, lahko delavec pridobi največ 30 dni dopusta. Letni dopust delavca pa se lahko poveča — nad 30 dni največ za 5 delovnih dni, če delavec izpolnjuje poleg splošnih pogojev še posebne pogoje: delavci, ki so stari najmanj 50 let, delavci — ne glede na starost, če jim jc priznana 60 % telesna okvara, delavci, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa ter delavci, ki negujejo in varujejo hujše telesno in zmerno, hujše in hudo duševno prizadeto osebo. Dopust delavcev, ki izpolnjujejo tudi posebne pogoje lahko znaša največ 35 delovnih dni. PRIMERI: 1. Dolžina letnega dopusta delavcev, ki izpolnjuje naslednje pogoje: a) po zakonu mu pripada 18 dni b) glede na zahtevnost dela 1 dan c) glede na delovno dobo v Novolesu 2 dni d) glede na skupno delovno dobo 2 dni e) za 10 x udeležbo na krvodajalski akciji 1 dan Skupaj 24 dni Številu letnega dopusta odštejemo proste sobote in sicer: 24 dni 21 dni dopusta (po lestvici) 2. Dolžina letnega dopusta delavca, ki izpolnjuje tudi posebne pogo- je: a) po zakonu mu pripada 18 dni b) glede na pogoje dela 1 dan c) glede na delovno mesto v Novolesu 3 dni d) glede na skupno delovno dobo 8 dni posebni pogoji 2 dni e) star 52 let 2 dni f) neguje težje duševno prizadeto osebo 3 dni 35 dni a dopusta odštejemo proste sobote in sicer: 35 dni 31 dni dopusta (polestvici) Skupaj Številu letneg 3. Primer, ko delavec presega št. dni dopusta, ki so zakonsko določe- ni: a) po zakonu 18 dni b) glede na zahtevnost dela 2 dni c) glede na delovno dobo v Novolesu 4 dni d) glede na skupno del. dobo 8 dni e) glede na dela in naloge s posebnimi pooblastili 2 dni 34 dni Ker zakon določa, da lahko delavec na podlagi izpolnjevanja splošnih pogojev pridobi samo 30 dni dopusta, moramo v konkretnem primeru delvcu odšteti 4 dni dopusta in nato še odšteti proste sobote po lestvici. Delavec, ki izpolnjuje tudi posebni pogoj in sicer je star 52 let in mu zato dodatno pripada še dva dneva dopusta 30 dni + 2 dni = 32 dni (zak. 18 + spl. pogoji) (pos. pogoji) Ugotovljenemu številu dni pa moramo odšteti delovne sobote in sicer: 32 dni 28 dni Ada Gole, l.r. Izvleček iz poročila o delovnih razmerjih: E. LETNI DOPUST 68. člen Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče 6 mesecev nepretrganega dela, ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec ne izpolni tega pogoja v koledarskem letu, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času prebitem na delu po naslednjih merilih: čas prebit na delu: število dni do 1 meseca 2 do 2 meseca 3 do 3 mesecev 5 do 4 mesecev 6 do 5 mesecev 8 do 6 mesecev 9 69. člen Letni dopust traja najmanj 18 dni in največ 30 delovnih dni. Delavec praviloma izrabi dopust v nepretrganem trajanju, izjemoma pa v dveh ali več delih pri čemer mora en del dopusta trajati najmanj 12 delovnih dni. Dopust v več delih odobri delavcu njegov neposredni vodja dela. 70. člen V letni dopust se vštejejo tudi proste sobote, ki praviloma padejo v čas koriščenja dopusta. Proste sobote se obračunavajo po naslednji lestvici: štev. delovnih dni izračunanih štev. obračunanih dni po pravilniku: brez prostih sobot 18 16 dni 19 17 dni 20 18dni 21 19 dni 22 20 dni 23 21 dni 24 21 dni 25 22 dni 26 23 dni 27 24 dni 28 25 dni 29 26 dni 30 27 dni 31 28 dni 32 28 dni 33 29 dni 34 30 dni 35 31 dni 71. člen Če narava in organizacija dela, potrebe poslovanja zahtevajo oz. omogočajo, ali če tako predvideva plan izrabe delovnega časa, lahko gredo delavci celotne ali dela TOZD oz. DSSS istočasno na letni dopust (kolektivni dopust). Kolektivni dopust lahko odredi delavski svet TOZD tudi v izjemnih primerih, na katere TOZD ne more vplivati. Kolektivni dopust se šteje v letni dopust, ki pripada po kriterijih tega pravilnika. 72. člen Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto praviloma do konca koledarskega leta. Delavec ima pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta, kadar zaradi potreb delovnega procesa ni mogel izkoristiti dopusta v celoti v tekočem letu. 73. člen Delavec, ki je sklenil delovno razmerje v TOZD oz. DSSS in že pridobil pravico do izrabe letnega dopusta za tekoče leto v prejšnji OZD, lahko izrabi neizrabljen del dopusta v naši TOZD oz. DSSS le v primeru, če mu je komisija ob sklenitvi delovnega razmerja to izrecno zagotovila. Delavcu, ki v prejšnji OZD še ni izpolnil pogoja za pridobitev dopusta, se delovna doba v prejšnji OZD všteje v 6 mesečno nepretrgano delo, če sklene delovno razmerje v TOZD v 3 dneh od prenehanja delovnega razmerja v drugi OZD. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1989/90 Delovna organizacija »NOVOLES« razpisuje za šolsko leto 1989/90 naslednje kadrovske štipendije: SMER stopnja število štipendij obdelovalec lesa II 23 lesar širokega profila IV 74 lesar — tehnik V 30 ing. lesarstvo VI 8 dipl. ing. lesarstva VII 21 industrijski klepar IV 2 orodjar IV 1 strojni ključavničar IV 7 rezkalec kovin IV 1 elektrotehnik elektronik V 1 ing. strojništva VI 4 dipl. ing. strojništva VII 4 kemijski procesničar IV 12 kemijski tehnik v 2 ing. kemijske tehnologije VI 1 dipl. ing. kemije VII 2 dipl. ing. kemijske tehnologije VII 7 dipl. ing. gradbeništva VII 1 dipl. ekonomist VII 6 dipl. organizator dela — informatik VII i dipl. ing. elektrotehnike VII i dipl. ing. računalništva VII 2 dipl. matematik VII 1 naravoslovno matematični tehnik v 5 SKUPAJ 217 štipendij Skupni razpis vseh štipendij za SR Slovenijo je bil objavljen v časopisu DELO dne, 14. in 15. marca 1989. Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. 7.1989. Kandidati morajo vlogi (obrazec DZS SPN — 1 »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjeni prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine) — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu: navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, iz obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1988. Kandidati naj izpolnjene vloge za dodelitev kadrovske štipendije skupaj z ustrezno dokumentacijo dostavijo do 15. 7. 1989 na naslov »NOVOLES« lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža. RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLANJE OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 Za šolsko leto 1989/90 razpisujemo štipendije za izobraževanje ob delu za naslednje poklice: Poklic stopnja število obdelovalec lesa II 41 lesar širokega profila IV 10 lesar tehnik V 7 ing. lesarstva VI 7 dipl. ing. lesarstva VII 7 kemijski tehnik v 2 administrator IV 1 ekonomski tehnik v 5 upravno administrativni tehnik v 2 gasilec IV 2 ing. strojništva VI 1 ekonomist VI 10 dipl. ekonomist VII 5 organizator dela — informatik VI 2 požarno varnostni inženir VI 1 dipl. organizator dela — informatik VII 2 SKUPAJ: 101 POGOJI ZA DODELITEV ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE OB DELU: V skladu z 59. členom Samoupravnega sporazuma o izobraževanju DO NOVOLES se pri dodelitvi štipendije za šolanje ob delu upoštevajo naslednji pogoji: — uspešnost delavca v dosedanjem izobraževanju v razpisanem izobraževalnem programu — uspešnost in prizadevnost delavca pri opravljanju del in nalog — dosedanje opravljanje del in nalog, za katere pa delavec nima ustrezne izobrazbe oz. da bo razporejen na dela in naloge za katera se namerava izobraževati — delovna doba v delovni organizaciji Na podlagi sklepa o odobritvi izobraževanja sklene delavec z delovno organizacijo pogodbo o izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, s katero se določijo medsebojne pravice, obveznosti v skladu z določbami Samoupravnega sporazuma o izobraževanju. Vse podatke o možnostih vpisa v posamezne vzgojnoizobraževalne programe za izobraževanje ob delu lahko dobite v kadrovsko socialni službi DO NOVOLES pri tov. Maresić Tatjani. T. M. Kako uveljavljamo novilon na trgu O Novilonu kot konstrukcijskem plastomeru s specifičnimi lastnostmi in uporabi smo že pisali. Zdaj pa bomo pokazali specifičnosti pri trženju Novilona. Res je, da Novilon polproizvodi in gotovi proizvodi niso tisti kateri bi se tržili po sistemu »izložbe«, razen manjše količine, če so izložene v specialnih trgovinah, ki prodajajo podobne proizvode. V tem primeru potrošniki, oziroma kupci, so že seznanjeni o konstrukcijskih materialih in so jim trgovine najkrajša pot za pridobitev materiala. Prva pot trženja Novilona je aplikacijsko trženje. Od samega začetka smo tako organizirani. Najprej so identificirani potencijalni potrošniki po različnih industrijah. Splošno je raziskano katere izdelke se lahko ponuja iz Novilona in za katere bi Novilon lahko nadomeščal klasične materiale. Po tem sledi obisk vsakega posameznega potencialnega potrošnika, ugotavljanje možnosti vgradnje izdelkov iz Novilona, izdelava probnih izdelkov, vgradnja in spremljanje obnašanja. Po končanem testiranju, če je ocenitev bila dobra in so izdelki zadovoljili zahteve, se lahko pove, da je proizvod iz Novilona uveden in aplikacija uspešna. Pri tem se mora zadovoljiti osnovni predpogoj: Novilon izdelki morajo biti isti ali boljši kot izdelki klasičnih materialov in cenejši, (dobra stran Novilon — materialov je mala specifična teža, približno 7 krat lažja od jekla), da bi se ispla- čala zamenjava klasičnih materialov. Zaradi takega načina trženja se mora s prodajo Novilona ukvarjati več ljudi, strokovno izobraženih, predvsem strokovnjaki, ki obiskujejo tovarne, predlagajo uporabo Novilona, dajejo strokovne nasvete glede konstruiranja, pogoja obdelave, pogoja pri uporabi itd. Pokazalo se je zelo učinkovito Novilon samostojno razstavljati na sejmih, pod pogojem, da so v naprej pripravljene. Primer za to smo drugič imeli v novembru 1988. leta na sejmu plastike in gume »Skenderija« v Sarajevu (prvič pa marca 1988. leta na »Plasteksu« v Zagrebu). V štirih dnevih kolikor časa je trajala razstava, smo imeli približno petdeset obiskov. Skoraj vsi so bili strokovni delavci, s'problemi, ki jih je treba reševati in z načrti. Večina pa je bila tistih, katerim smo poslali vabila in obvestila o Novilonu. Na tem sejmu je Novilon — Olion dobil »priznanje za naj-uspešniji proizvod industrije za preradu plastičnih masa«. Akcija učinkovite prodaje Novilona po poti izobraževanja potrošnikov se kar nadaljuje. 31. januarja 1989. leta smo imeli seminar »Uporaba litega poli-amida vzdrževanju« v Ljubljani, preko Društva zdrževalca Slovenije. Udeležilo se je okrog šestdeset strokovnjakov s področja zdrževanja, večine slovenskih industrij. Po uspešnem seminarju, se je število potrošnikov Novilona povečalo. Iz kratke predstavitve načina trženja Novilona se lahko zaključi: če hočemo dober proizvod dobro uvesti na trg, je nujno v začetni fazi vložiti veliko sredstev, za predstavitev proizvoda in še več za ustrezne kadre za trženje. Vodja projekta Novilona: Lucija Barbarič, dipl. ing. kem POROČILO 0 BOLEZNINAH IN NEZGODAH V LETU 1988 UVOD V POROČILO O BOLEZNINAH IN NEZGODAH V LETU 1988 V poročilu je prikazano stanje izostankov z dela zaradi bolezni, nezgod, nege družinskega člana in porodniškega dopusta. To stanje je prehodnega značaja, saj ga ne moremo prav nič popraviti oz. spremeniti, da bi bilo število izostankov manjše in da bi s tem bil tudi rezultat boljši. Predvsem je važno to, da se v TOZD in obratih temeljiteje pregledajo izostanki zaradi zgoraj navedenih vzrokov. V bodoče predlagamo, da se izostanki z dela obravnavajo mesečno, kar bo možno, ker bomo v letu 1989 obdelovali podatke mesečno preko računalnika in jih bodo TOZD sproti obravnavali. Tako bodo rezultati lahko znatno boljši od dosedanjih. Težko je obravnavati in ugotavljati vzroke izostankov zaradi bolovanj za celo leto nazaj, še težje je ugotavljati vzroke za nastanek izostankov za celo leto nazaj. Lahko torej samo ugotavljamo stanje in ocenimo načelne pomanjkljivosti pri delu zaradi izostankov za leto nazaj. V samem tabelarnem poročilu je razvidno, da je bolovanja zaradi bolezni do 30 dni manj kot v letu 1987, posebno še napram letu 1987 in 1986. Moramo priznati, da je za tako stanje več vzrokov, predvsem za to: preventivni pregledi, zmanjšana fluktuacija (saj je v letu 1988 prišlo na novo v DO le 222 delavcev, odšlo pa 290 delavcev), poučevanja delavcev iz varstva pri delu po TOZD, preizkusi znanja iz varstva pri delu, sodelovanje medicinskih strokovnjakov pri premestitvi delavcev na odgovarjajoča dela za njihovo delovno sposobnost, stimulacija za prisotnost na delu in visoka participacija pri obisku v zdravstvenih ustanovah. V letu 1987 smo obširneje pisali o sodelovanju z medicino dela, ker smo sklenili samoupravni sporazum o neposredni svobodni menjavi dela med DO NOVOLES in DO ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto. Ta sporazum naj bi izboljšal zdravstveno stanje delavcev v NOVO-LESU in s tem zmanjšal odsotnost z dela, kakor tudi zboljšal zdravstveno stanje naših delavcev. Naredili smo tudi plan za konkretne naloge, ki bi jih moral team zdravstvenega varstva opraviti v letu 1988. Poudariti moramo, da ta plan ni bil v celoti izpolnjen. Delno je to razumljivo, saj je bil ta sporazum sklenjen šele eno leto in po vsej verjetnosti ni možno pričakovati takojšnjih rezultatov za zboljšanje zdravja naših delavcev, kakor tudi zmanjšanja izostankov z dela zaradi bolovanja. Ne smemo zanemariti tudi dela naših delavcev za preventivno zdravstveno varstvo, to je delavcev iz službe varstva pri delu in KSS. Izdelali smo precej meritev po delovnih mestih. Na osnovi teh meritev smo napravili tudi analize in izdelali programe odprave pomanjkljivosti po delovnih mestih. Korekture so narejene predvsem zaradi prevelikega ropota in težkega dela. Delali smo tudi nekaj na tem, da bi temeljito preanalizirali posamezne obremenitve telesa na gotovih delovnih mestih in prilagodili priprave za delo tako, da ne bi bil obremenjen samo en del človeškega telesa, kar povzroča zdravstvene okvare (taka delovna mesta so: strojno brušenje, ročno brušenje in nekaj del in nalog v lakirnici in montaži). Aktivni odmor, ki bi lahko veliko pripomogel k razbremenitvi mišičevja človeškega telesa, ni uspel narn iz več razlogov. Trdimo pa lahko, da je v DO, kjer imajo organiziran aktivni odmor med delom, zdravstvenih okvar gotovih delov telesa manj, posebno okončin, okvar zapestja, hrbtenice in razširjenih žil. To pa je v NOVOLESU zelo pogost pojav, v takih organizacijah z aktivnim odmorom pa redkejši. V letu 1988 so bile organizirane 4 skupine za preventivno rekreacijsko zdravljenje v Bohinjski Bistrici. Bilo je tudi precej delavcev poslanih v zdravilišča na rekreativno in preventivno zdravljenje. Tudi Občinski sindikat je v letu 1988 organiziral preventivno zdravstveno rekreacijo. Prisotni so bili tudi naši delavci in to v Šmarjeških Toplicah. Izdelana je bila tudi ocenjevalna analiza delovnega mesta: zlaganje elementov v decimirnici in zlaganje elementov v sortirnici v TOZD ŽAGA. Pripravlja se še analiza delovnega mesta nalivalne postaje v TOZD TAP Trebnje in v lakirnici v obratu TSP. Pohvaliti moramo tudi tehnologe za študij dela, ki so v letu 1988 posneli na video kasete skoraj celotna delovna mesta v naši DO. Tako imamo možnost, da ugotavljamo obremenitve človeškega telesa na delovnih mestih in tudi možnost, da ukrepamo, da se delovna mesta uredijo tako, da bo delavec brez posledic lahko opravljal svoje delo. Izdelan je bil tudi posnetek na video rekorder - brušenje na bobnih in brusnih krtačah. Takoj so bili izdelani tudi ukrepi, kako se naj pravilno dela, da ne bo delavec obolel, oziroma da ne bo imel pozneje večjih telesnih okvar zaradi nepravilno urejenega delovnega mesta. V letu 1988 ni bilo večjih sprememb v predpisih, zato tudi ne moremo ugotavljati oz. dokazati ali so vsi ti predpisi, ki jih imamo sedaj v zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazumi res najboljši za DO in za naše zaposlene. Lahko pa trdi- mo, da so iz leta 1986 in 1987 bili vsi predpisi, ki so sedaj v veljavi, slabši za DO, posebno v finančnem pogledu. Kot primer naj navedemo SaS za plačevanje stroškov zdravljenja za nezgode, SaS za plačevanje nadomestil itd. Delež celotnega izostanka zaradi bolovanja do 30 dni je znašal 3,7 % delovnih dni v DO ali 29747 delovnih dni, bolovanja nad 30 dni je bilo 2 % ali skupaj bolovanja 16369 dni, nega družinskega člana je bilo 0,8 % ali 6534 dni, porodniškega dopusta 2,7 % ali 21707 dni, skupaj je bilo vsega izostanka zaradi bolovanj, nege in porodniškega dopusta 9,2 % ali 74357 dni. Torej, vsak dan je bilo v letu 1988 doma 269 delavcev. Poudariti moramo, da se je napram letu 1987 zmanjšala odsotnost zaradi bolovanja do 30 dni za 1,2 % ali 10699 dni. V • poročilu smo uvodoma že navedli nekaj vzrokov za zmanjšanje odsotnosti zaradi bolovanja do 30 dni. Ta bolovanja z manj številičnimi dnevi odsotnosti in v ambulantnem zdravljenju so najbolj delikatna. V tabelah je razvidno gibanje izostankov po mesecih. Predvidevamo, da je bilo število obiskov v ambulanti cca 8500, v te obiske so všteti tudi tisti, ki niso vezani na bolniški stalež. V letu 1988 smo plačali po SaS o zdravstvenem varstvu za poškodbe zdravstvenim ustanovam 22 milijonov din. Povedati je potrebno, da vseh računov še dobili nismo, predvsem za naše delavce iz zdravstvenih ustanov, ki so se poškodovali v letu 1988. V letu 1988 je bilo cca 80 delavcev DO NOVOLES na IK, cca 40 delavcev je dobilo 1. kategorijo invalidnosti, ostalo pa drugo in tretjo kategorijo invalidnosti in spremenjeno delovno zmožnost. Naša komisija z zdravstvenimi delavci je prerazporedila delavce, ki so še sposobni omejeno delati na drugih odgovarjajočih delovnih mestih. Takih primerov je bilo cca 40. Poleg teh uradnih premestitev na zahtevo IK ali DMD pa je bilo še več drugih premestitev ob času sestankov v TOZD z zdravstvenimi delavci. Služba varstva pri delu vodi evidenco tudi o nezgodah, vzrokih nezgod, o načinu nastajanja nezgod in vplivov na nezgode. V tem" poročilu prikazujemo le nekaj podatkov vzrokov njihovega nastajanja. V letu 1988 je bilo vseh nezgod na delovnem •mestu in na poti na delo ter z dela 261, od tega 17 na poti. To je 9 % na zaposlenega. Zaradi nezgod je bilo 4582 dn: bolovanj. Resnost poškodb je 17,5 dni na nezgodo. Izostanek oz. bolovanje zaradi poškodb je napram celotnem bolovanju 6,1 %, to je malo napram ostalemu bolovanju, prav zato se bo Skupno število vseh bolniških izostankov v letu 1988 morala služba varstva pri delu bolj poglobiti za odpravo pomanjkljivosti na delovnih mestih zaradi boljših pogojev dela in s tem tudi na zmanjšanju bolovanj. Največ nezgod je bilo na ročnih delih in sicer 132. Res, da so to manjše nezgode, toda število je veliko, napram ostalim strojem. Na krožni žagi je bilo 44 nezgod, na skobelnih strojih 9, na brusilnih strojih 24, na rez-karjih in stružnicah 20, itd. Moramo poudariti, da so navedeni stroji s povečano nevarnostjo, a kljub temu se je zgodila v letu 1988 le ena težja nezgoda na rezkalnem stroju. Vse ostale nezgode so bile lažje. Še vedno je največ nezgod pri moških in to 11,4 %, pri ženskah pa 5 %. Nezgode po mesecih so bile take: največ nezgod je bilo v Obr.: la TOZD Št. Do 30 dni zaposl. Nad 30 dni % % Nega Porod, dopust % Skupaj % % TVP 276 3232 3.2 2167 2,2 411 0,4 1057 1,0 6867 6,8 ŽAGA 211 2113 2,7 1369 1,8 441 0,6 1040 1,3 4963 6,4 TPI 85 1075 3,5 199 0,6 181 0,6 395 F3 1850 6,0 BOR 120 1590 3,6 426 1,0 264 0,6 852 1,9 3132 7,1 SIGMAT 166 1351 2,2 571 0,9 154 0,3 477 0,8 2553 4,2 TPE 101 1090 2,9 332 0,9 245 0,7 1300 3,3 2967 8,0 TDP 429 5683 3,6 3243 2,1 2422 1,5 4085 2,6 15433 9,8 TSP 262 2962 3,0 2464 2,6 899 0,9 2722 2,8 9047 9,4 TPP 106 1226 3,2 1010 2,6 171 0,4 736 1,9 3143 8,1 LIPA 134 1327 2,7 416 0,8 52 0,1 1141 2,3 2936 6,0 TAP 136 1214 2,4 697 1,4 65 0,1 1040 2,0 3016 6,0 TKO 227 2100 2,5 607 0,7 111 0,1 815 1,0 3033 4,4 TRS 149 903 1,6 1099 2,0 210 0,4 929 1,7 3141 5,8 TG 115 1543 3,7 707 1,7 260 0,6 2044 4,8 4554 10,8 BLP 150 840 1,5 179 0,3 206 0,4 359 0,6 1584 2,9 DSSS 260 1498 1,6 883 0,9 442 0,5 2715 2,8 5538 5,8 NOVOLES 2927 29747 2,8 16369 1,5 6534 0,6 21707 2,0 74357 6,9 % je računan na koledarske dni (365 dni). Primerjava bolezenskih izostankov v letu 1988 z letom 1987 Obr.: 8 TOZD Št. zaposl. 1987 1988 Do 30 dni 1987 1988 Nad 30 dni Nega 1987 1988 1987 1988 Porod. dop. 1987 1988 Skupaj 1987 1988 TVP 268 276 3965 3232 2595 2167 602 411 205 1057 7367 6867 ŽAGA 216 211 3767 2113 857 1369 638 441 1328 1040 6590 4963 TPI 97 85 1503 1075 252 199 184 181 266 395 2205 1850 BOR 133 120 1578 1590 576 426 157 264 852 852 3163 3132 SIGMAT 164 166 1378 1351 481 571 187 154 794 477 2840 2553 TPE 104 101 1489 1090 231 332 350 245 433 1300 2503 2967 TDP 419 429 6998 5683 2496 3243 2321 2422 4930 4085 16745 15433 TSP 323 262 4966 2962 2903 2464 1253 899 2176 2722 11298 9047 TPP 160 106 2567 1226 884 1010 350 171 2192 736 5993 3143 LIPA 135 134 1680 1327 187 416 84 52 1195 1141 3146 2936 TAP 135 136 1689 1214 504 697 221 65 709 1040 3123 3016 TKO 190 227 2677 2100 528 607 102 111 1178 815 4485 3633 TES 154 149 1670 903 959 1099 245 210 1246 929 4120 3141 TG 123 115 1983 1543 922 707 378 260 1101 2044 4384 4554 BLP 137 150 1080 840 544 179 159 206 605 359 2388 1584 DSSS 239 260 1456 1498 984 883 473 442 1852 2715 4765 5538 NOVOLES 2997 2927 40446 29747 15903 16369 7704 6534 21062 21707 85115 74357 juniju 31, v novembru 27, oktobru 26, v januarju 24, itd. Najbolj nesrečen dan v tednu je torek, sledi mu četrtek, ponedeljek, itd. Najbolj nesrečna ura delavnika je bila 6, saj je bilo 39 nezgod, druga in tretja ura po 36 nezgod, ostale manj. Ukrepi za zboljšanje stanja in zmanjšanje nezgod bi bili: še naprej izdelovati meritve na delovnih mestih, temeljiteje pregledovati stroje, če so zaščiteni, ali če so zaščite pravilno nameščene, dosledno izvajati preizkuse znanja iz varstva pri delu in poostriti uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Za zdrastveno varstvo sledijo naslednji ukrepi: intenzivno moramo nadaljevati s preventivnim zdravstvenim varstvom, uvesti moramo aktivni odmor med delovnim časom. Uvesti moramo tudi ciljane preglede po delovnih mestih delavcev, povečati večje sodelovanje z DMD in ostalimi zdravstvenimi instituci- Primerjava nezgod na delu in na poti v letu 1988 z letom 1987 in 1986 jami. Za taka dela je potrebno, da sodelujejo vsi in pomagajo Obr.: 17a vsak v svojem oddelku za zboljšanje delovnih pogojev, kakor tudi za olajšanje fizičnih napo---------- rov na delovnih mestih. TOZD Št. zaposlenih Št. nezgod Dnevi bolov. % na št. zaposlenih Index Poročilo je zasnovano na 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1986 1987 1988 1988/87 osnovi podatkov iz računalnika, TVP 280 268 276 17 31 27 180 818 389 6,1 11,6 9,8 84 obrazca ER-8 in ostalih podat- ŽAGA 247 216 211 51 37 23 836 574 278 21,0 17,1 10,1 59 kov, ki jih ima služba varstva pri TPI 101 97 85 13 16 12 196 194 87 12,9 16,5 14,1 85 delu. V kolikor bo kdo od vas BOR 148 133 120 32 14 11 310 177 376 21,6 10,5 9,2 87 zahteval podrobnejše podatke, S1GMAT 157 164 166 14 7 11 435 122 299 8,9 4,3 6,6 153 se naj obrne na službo varstva TPE 100 104 101 8 9 5 314 258 67 8,0 8,6 5,0 58 pri delu. TDP 462 419 429 63 70 65 839 1016 1226 13,6 16,7 15,1 90 Po zakonu o zdravstvenem TSP 369 323 262 51 36 21 653 445 257 13,8 11,1 8,0 72 varstvu je dolžan vsak TOZD na TPP 207 160 106 23 16 16 320 193 246 11,1 10,0 15,1 151 delavskem svetu razpravljati o LIPA 145 135 134 17 27 22 348 570 533 11,7 20,0 16,4 82 poročilu, ki ga daje služba var- TAP 130 135 136 13 16 13 157 211 200 10,2 11,9 9,6 80 stva pri delu. Sprejeti mora tudi TKO 195 190 227 9 13 15 127 182 277 4,6 6,8 6,6 97 predloge ukrepov za izboljšanje TES 157 154 149 14 17 5 188 136 57 8,9 11,0 3,4 30 zdravstvenega varstva v TOZD TG 138 123 115 19 13 11 422 237 102 13,7 10,6 9,6 90 ter izločiti sredstva za izboljša- BLP 131 137 150 5 2 2 131 48 165 3,8 1,5 1,3 86 nje delovnih pogojev, kjer pri- DSSS 221 239 260 4 1 2 16 18 23 1,8 0,4 0,8 200 haja do prekomernega bolova- Novoles 3188 2997 2927 353 325 261 5472 5199 4582 11,1 10,8 9,0 83 nja. Služba varstva pri delu ]WVATOK Inovacijski center kot gibalo inovacijske dejavnosti V svetu so dolgo časa iskali najprimernejše oblike za razvoj inovacijske dejavnosti. Problem majhnega števila realiziranih idejnih rešitev je v praksi pokazal mnogo vzrokov, ki se kažejo v slabem pretoku informacij, premalo znanja, premalo spodbude aktivnih udeležencev in slabo organizirano pomoč pri spodbujanju. Pri analizi stanja so strokovnjaki upoštevali poznane tržne prednosti novih izdelkov, tehnologij in drugih znanj, kot so lažje uveljavljanje na trgu, cenovne možnosti, Poleg tega pa organizirajo možnosti strokovnega in tehnično tehnološkega preverjenja izvedbe in realizacijo inovacije ter izobraževanje poslovnih aktivnosti. Inovacijski centri delujejo po kriterijih, ki opredeljujejo nivo inventivnosti, tržni interes za inovacijo, možnosti proizvodnje, vrednosti realizacije in dohodkov ter finančne konstrukcije realizacije. Inovacija, ki v celoti ali delno pozitivno izpolnjuje naštete kriterije ima tudi dane ugodnejše finančne možnosti. Tako bi ekonomsko vsebinski pomen le takrat ko je to priznava kupec, ko jo odkupi in s tem prenaša dobiček ali izboljšanje rezultata in pogoje sledečega poslovanja. Dosedanji uspehi inovacijskih centrov Kot smo že omenili so inovacijski centri plod razvitega tržnega gospodarstva, tako bomo predstavili nekaj uspešnejših. V ZDA deluje veriga preko 1000 inovacijskih centrov, ki ustanovijo letno preko 19.500 novih podjetij in zaposlijo več kot 300.000 delavcev. Življenjska doba teh podjetij je povprečno 4 leta, povprečno razmerje med vloženimi sredstvi in dohodkom je 1:3 v korist ustvarjenega dohodka. Z ustanovitvijo inovacijskih centrov se je tudi povečalo število inovacij in sicer iz povprečja 16 % na povprečnih 68 % in število poslovno dohodkovnih inovacij iz 15 na 85 % v posameznih panogah. Pogoj za ugodnejše pogoje poslovanja v okviru teh centrov je, da mora inovacija izpolnjevati vsaj en element novosti na Proizvodnja kopalnih kadi, TKO večje konkurenčnosti, manjše nezaposlenosti in novo ustvarjanje dohodka. Zanimiv je podatek, ki seveda velja za gospodarjenje v tržnih razmerah, da so majhna podjetja, ki so zasnovana na inovativni proizvodnji uspešna kar v 80 % primerov. Z razliko preživi le 20 % novih podjetij, zasnovanih na poznanih tehnologijah in standardnih izdelkih. Naraščanje nezaposlenosti, zašičenosti trga in vse večje tveganje za vlaganje kapitala v standardne izdelke in poznane tehnologije je inovacijsko gibanje postavilo na prvo mesto poslovanja v razvojnem gospodarstvu razvitih držav. Aktivnosti inovacijskih centrov Inovacijski centri nudijo brezplačno strokovno svetovanje inovatorjem inovacijskim skupinam pri preverjanju in iskanju poslovnega interesa za inovacije. 14 N0V0LES = lahko navedli primerjavo, da je pri novi tehnologiji in novem proizvodu vključeno 100 % rizičnega kapitala, pri novi tehnologiji in starem proizvodu pa je rizičnega kapitala le 30 %. Inovacijski centri so običajno specializirani po panogah gospodarstva, ki so na tem področju najbolj razvite, kar pa je v jugoslovanski praksi prav obratno. Kadrovsko sestavljajo ekipo strokovnjaki in so direktno povezani z gospodarskimi zbornicami, inštituti in informacijskimi centri. Razpolagajo s svojimi poslovnimi prostori s sodobno administrativno telekomunikacijsko in računalniško opremo. Centri razpolagajo z rizičnimi skladi, ki jih vlagajo v najbolj perspektivne inovacije in z dobičkom gradijo svoje rizične sklade. Tako poslovno aktivnost vzbudi le tržno zanimiva inovacija. Tržno zanimiva inovacija ima področjih industrijske lastnine ali ekonomskih kategorij. V Evropi je bila na pobudo in s finančno podporo evropske gospodarske skupnosti leta 1984 osnovana mreža inovacijskih centrov, ki sedaj povezuje preko 200 centrov. Pogoji za aktivno članstvo v tej verigi so lasten informacijski sistem inovacij, ki se mora vključiti v mrežo ter letno ustanoviti vsaj 10 novih malih podjetij na osnovi inovacij, obvezna ponudba in povpraševanje ter izmenjava poslovnih povezav in imeti bančno ter poslovno podjetniški sistem v svojem okolju. V zadnjih dveh letih so ti centri osnovali 1380 novih majhnih podjetij in zaposlili 30.000 visoko kvalificiranih delavcev in strokovnjakov. Število uspešnih inovacij, ki prinaša dobiček je doseglo že 40 %. Razmerje med vloženim kapitalom in dohodkom pa znaša kar 1:6 v korist dohodka. Inovacijski centri pri nas V Jugoslaviji je inovacijsko delovanje še zelo slabo organizirano, nepovezano, stihijsko in prepuščeno predvsem posameznim manjšim organizacijam in društvom izumiteljem in ponekod posebnim službam v bankah. Vendar gre v večini teh primerov le za realizacijo že izvedenih inovacij. Navedene slabosti so očitnejše kolikor je posamezna republika bližje ekvatorju. V Sloveniji smo korak pred ostalimi republikami, saj se stvari premikajo na bolje. Pionirsko delo, ki so ga opravili sindikati, društva izumiteljev in NOVUM kot prvi zametek inovacijskih centrov pri nas dobivajo posnemalce. Tako nastaja v sodelovanju in na osnovi samoupravnega sporazuma med Gospodarsko zbornico Slovenije in Inštitutom za trženje ekonomiko in organizacijo — ITEO-jem enotno evidentiranje vseh inovacij v Sloveniji. Ta je zgradil računalniško podprto banko podatkov o inovacijah. Prijavljanje in posredovanje osnovnih podatkov nudi Inštitut inovatorjem in gospodarstvu brezplačno. ITEO pa je dejavnost razvil še kot poslovno odprt sistem računalniške borze inovacij, kar pomeni zasnovo poslovnega sistema ponudbe in povpraševanja po inovacijah na jugoslovanskem in tujem trgu in zagotavlja organiziran poslovni servis vseh aktivnosti, potrebnih za realizacijo in prodajo inovacij. V inovacijsko dejavnost se aktivno vključujejo tudi nekatere raziskovalne in svetovalne organizacije pri nas, kar je razveseljivo, saj bo le tako mogoče zagotoviti dobro ponudbo, servis in konkurenčnost na področju inovacij. Žal pa ni uspeha na področju združevanja sredstev za rizični inovacijski sklad. Prav tako ni sredstev za brezplačne usluge inovatorjem in majhnim inovativnim podjetjem v začetku razvoja inovacijskega procesa. Brez tega pa si pravega inovacijskega gibanja ni moč zamisliti, še manj pa realizirati. Zato bodo morale organizacije, ki se poslovno vključujejo v inovacijske aktivnosti dobiti pomoč iz sredstev družbenih skupnosti, zbornic, raziskovalnih skupnosti s povsem novo vsebinsko obliko financiranja, saj same ne bodo zmogle ustvariti pogoje, ki so potrebni za razvoj. Slabost slovenskega sistema informativnih centrov je tudi slaba povezanost s svetom in vključevanjem v že omenjene mreže, saj je brez izmenjave podatkov in mednarodne poslovne povezave uspeh manjši. Osnovni pogoj za ustanavljanje inovacijskih centrov, se postopoma zagotavljajo, tako da v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo njihov razcvet in določene možnosti sodelovanja naše delovne organizacije z njimi. Odgovor na zapis »Strašne sanje« Tovariš urednik, v zadnjem glasilu naše DO je bil objavljen anonimni zapis »Strašne sanje«. Zapis vsebuje vrsto neresničnih insinuacij in vrsto neobjektivnih in zlonamernih interpretacij dela in dogajanja v RRC. Glede na to, da se avtor ni upal pod svoje »delo« podpisati, pa ne zaradi morebitnih posledic, temveč zaradi vzrokov, zaradi katerih je zapis nastal, z njim ne morem polemizirati. Pač pa želim in moram polemizirati s teboj, ki si polno odgovoren, da je do objave zapisa prišlo. Dovoli mi najprej, da ti zastavim nekaj vprašanj in te prosim, da mi nanja tudi javno odgovoriš. 1. Od kdaj uredniška in novinarska etika dovoljuje objavo anonimnih in zlonamernih napadov na dele našega kolektiva in posameznike? 2. AH namerava uredniški odbor in ti osebno s tako politiko nadaljevati tudi v bodoče? 3. Ali se zavedaš nujnih posledic takšne uredniške politike in kakšne bi te posledice po tvojem mnenju utegnile biti? 4. Ali ti, kot odgovorni urednik vidiš samostojno uredniško politiko s ciljem pošteno in objektivno informirati kolektiv ati pa si ti in s tem naše glasilo le orodje v rokah »višjih« interesov? Še posebej pa naj se ti zahvalim za tvoj uredniški uvod. Že dolga leta si ideologija naše družbe prizadeva trdno zabiti klin med »neposredne proizvajalce« na eni strani in vse druge na drugi strani. Tem drugim, torej nam, je pripela zaničujoči vzdevek »režija«. In ta režija je anonimni in dežurni krivec za vse neuspehe. Tako v širši družbi kot v Novolesu. Pa ne zato, ker bi bila nesposobna, ker bi imela premalo znanja, kje pa! Vedno ugotavljamo le to, da je režije preveč in da nič ne dela. Takorekoč kri pije delovnemu človeku — neposrednemu proizvajalcu. To »resnico« si sprejel in v uvodu poudaril tudi ti. Očarljivo si si sicer dovolil poudariti, da v Novolesu to ne velja za vso »režijo«, temveč le izključno za tisto v RRC. Dovoli mi, da še jaz povem drugo resnico. Ta resnica pa pravi, da se število zaposlenih v neposredni proizvodnji v razvitem svetu nezadržno manjša. Obseg »režije« se nezadržno veča in v nekaterih podjetjih presega že 60 in 70 %. Najbolj uspešnih podjetjih. Za uspešno poslovanje je potrebnih vse več bistrih glav in vse manj pridnih rok. Te zame- njujejo avtomatizirani in robotizirani procesi. Tudi mi smo del tega sveta, tudi Novoles se na svetovnih trgih srečuje s takšno konkurenco. Morali bomo iti z njimi vštric (no, recimo en korak zadaj) ali pa nas ne bo več. Vidiš, tisti korak (danes jih je žal nekaj več) zadaj pa je razlog za to, da naš delavec dobi 12. v mesecu desetkrat manj v kuverti, kot njegov enako priden vrstnik v Nemčiji ali Avstriji. Moja resnica pravi, da v Novolesu ni preveč »režije«. Premalo imamo razvojnikov, organizatorjev proizvodnje, tržnikov in vsi skupaj imamo premalo znanja. Zato imamo takšen proizvodni program, kot ga imamo. Zato imamo tako učinkovito organizirano proizvodnjo, kot jo imamo in končno zato na svetovnih trgih dosegamo takšne cene, kot jih. Firma Optimo v Avstriji proizvaja lesene posteljne vložke. Od nas kupuje po pošžtenih cenah repromaterial (TVP). Njihov prihodek po zaposlenem je 200.000 dolarjev letno. V Novolesu le 24.000 dolarjev. Koncept »režije« je zlagan. Je le metanje peska v oči vsem delavcem v naši družbi. Oblast v imenu »proletariata« je čas povozil, rezultate pa lahko vsak dan spremljamo v sredstvih javnega obveščanja. Prej ko bomo v Novolesu spoznali te resnice in začeli po njih ravnati naše delo in odločitve, bolje bo za nas. Reorganizacija DO in oblikovanje nove poslovne strategije so prvi koraki na tej poti. Pot je še dolga in mi hodimo, obremenjeni z vsemi dolgovi preteklosti in sedanjosti, mnogo prepočasi. Vendar krenili smo. Opuščanje preživetih načinov dela, običajev in navad vedno zahteva žrtve. Vedno je nekaj tistih, ki jim spremembe iz različnih razlogov niso dobrodošle. Si lahko privoščimo, da nas ustavijo? Na nivoju Novolesa bi nas to popeljalo v agonijo in propad, na nivoju Jugoslavije pa v romunizacijo. Pa lep pozdrav! Andrej Kosec, dipl. ing. Odgovor na javno postavljena vprašanja uredniku Dragi Andrej! Ker kategorično želiš javno polemizirati z menoj v funkciji urednika našega glasila glede objavljenega zapisa »Strašne sanje«, na to — sicer nerad — pristajam. Morda bo to celo prispevalo k boljšemu razu- mevanju med nami! Predno pa odgovarjam na zastavljena vprašanja, hočem definirati modus vodenja polemike. V prvi premisi opozarjam na sledeče: polemika mora biti racionalna in brez emocionalnega naboja. Danes smo v širši družbi priče silovitih izbruhov kritizerstva, ki s svojim žal prepogosto neargumentiranim emotivnim nabojem pušča za seboj moralno opustošenje nepopravljivih razsežnosti. Tako polemiko odklanjam! To pa na drugi strani in kot druga premisa ne pomeni, da pristajam na to, češ »stulti deliberant, postquam locuti sunt«, kar naj bi pomenilo, da sem prispevek »Strašne sanje« nepremišljeno, diletantsko objavi! in da se sedaj posipam s pepelom. Ne, objavil sem ga premišljeno, s polno odgovornostjo! Iz navedenih premis sledi, da bova v »polemiki« racionalna in analitično natančna. Verjamem, da se ne ti in ne jaz ne strinjava s trditvijo J. Hobbesa, da je »homo homini lupus« in bova na koncu našla skupni, prijateljski jezik. Ad rem! Ad. 1. Uredniška etika, če je prava, anonimnih zlonamernih napadov na dele kolektiva ne dovoljuje, to je, ne dovoljuje neargumentiranega napada z zlonamerno ostjo ali nabojem. Glede omenjenega prispevka se v tej točki očitno razhajava. Tako jaz, uredniški odbor kot tudi vodstvo DO smo ocenili, da omenjeni prispevek ni zlonameren, ravno nasprotno, da z dobršno mero dobrohotnosti, sicer na ne izviren način, kritizira nekatere razmere v delu režijskih služb, ki jih eks-plicite niti ne imenuje. Za preprostega bralca, kar ogromna večina tudi smo, določeni detalji, ki omogočajo detekcijo lokacije dogajanja, niso poznani. Lahko si razlagamo torej, da je ost usmerjena tudi na ostali del DSSS-ja, na bivši BLP ali celo na TES (kar so tam tudi mislili, prosim preveri!). Nadalje, v Ljubljanskem dnevniku in v Delu si lahko vsak dan prebereš anonimne kritike v rubrikah NN oz. Pa še to. Veš, Andrej, jaz jih vedno preberem, ker v nekaj vrsticah ogromno povedo, kar je v naši družbi dragocena redkost. Naj končam ta odgovor: kot urednik, ki je pooblaščen zato, da kot zadnja instanca presodi, kaj gre v objavo in kaj ne ter zato moralno in materialno tudi odgovarja, sodim, da objava omenjenega zapisa ni prekršila kodeksa uredniške in novinarske etike. Ad 2. Nadaljnja politika uredniškega odbora in moja bo še naprej težila za tem, da bomo objavljali avtorizirane članke, zlasti tedaj, če so le-ti polemični. To pa ne pomeni, da ne bomo objavljali tudi polemičnih zapisov (bodičk, ali veste... ipd.), četudi ne bodo avtorizirani. Pri POLEMIKA tem se bomo pa strogo držali naslednjih kriterijev: zapis ali članek ne sme biti osebno žaljiv (ne sme napadati človekove osebne integritete), mora biti argumentiran in še posebej, mora biti konstruktiven, to je, prispevati mora k zidanju in ne ruše-nju. Ad 3. Cenjeni Andrej, zavedamo se posledic napačne in etično nečedne uredniške politike; kako tudi ne, saj se nam pred očmi odigravajo tregedije, ki jih je direktno sprožila t.i. medijska vojna! Ad 4. Zagotavljam ti, Andrej, da sem kot urednik v celoti in popolnoma samostojen. Do sedaj in teče že šesto leto mojega urednikovanja, se še ni zgodilo, da bi me kdo omejeval ali cenzuriral, še najmanj pa da bi bil »orodje v rokah višjih interesov.« Zagotavljam ti tudi, da na to tudi ne bi pristal! Naša uredniška politika je popolnoma in v celoti samostojna, verjemi, do sedaj se še ni zgodilo, da bi bil uredniški odbor pod kakršnim koli pritiskom. Naša teza je: glasilo mora biti v službi doseganje ciljev naše DO. Kar se tiče mojega uvodnika k zapisu, katerega ocenjuješ negativno in mu pripisuješ »neslutene razsežnosti«, je moj komentar tak: namen uvodnika je, da se bralca opozori na to, da je opisani dogodek, ki ga zapis kritično obravnava, le enkratnega značaja in da to ne pomeni, da je to vsakdanja praksa v režijskih službah. In ko iz tvojega »odgovora« zvemo, da v omenjenem zapisu letijo puščice na naš razvojni center, ti povem, da ni bil moj namen v uvodu k zapisu »očarljivo« poudariti, da je kritična ost na mestu le za RRC, za druge režijske službe pa ne. Sicer pa naj bralci sami presodijo! Kar pa se tiče tvojega nadaljnjega komentarja, vse moje priznanje, Andrej! O njem le v superlativih! Na korekten in zelo argumentiran način si opisal tisto, kar tudi jaz podpiram in smatram, da je za Novoles potrebno. Prijateljski pozdrav! Alfonz Šterbenc, urednik Obolenje na dojki Piše in riše: Ivan Balog Čeprav sodi rak na dojki na prvo mesto kot »morilec« žensk, ga je mogoče odpraviti, če ga pravočasno odkrijemo. Zato začnite že danes vaditi, kako je treba vsak mesec otipati dojke in tako pravočasno odkrivati nastajanje raka. Dvignite roki nad glavo, morda se bo katera od prej navedenih sprememb pokazala tedaj. Položite levo roko ob bok: petipajte zunanji z nji del leve dojke od pazduhe proti bradavici. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JULIJANE ZUPANČIČ iz Rumanje vasi 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečeno sožalje in vsakršno pomoč ter udeležbo na njeni zadnji poti. hčerke Joža, Julka, Ivanka in sin Stane Nič hudega ni, poleg kontrole pri nas je potrebi tnHl camnnrf>nl»r) Holi U,. .J:I. Lezite v znak, z blazino ali z zvito brisačo si podložite levo ramo, levo roko pa iztegnite nad glavo: s konci iztegnjenih prstov desne roke si postopoma pretipajte zgornji notranji del leve dojke od prsnice proti bradavici, nato še okolico bradavice same. Pretipajte še zunanji spodnji del leve dojke od pazduhe proti bradavici. ZAHVALA Ob smrti moje mame KRISTINE KREN iz Drganjih sel, se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD TD P za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Kren Stane Slečeni do pasu stopite pred ogledalo. Roke imejte sproščene ob telesu in si skrbno oglejte obe dojki. Pazite na morebitne spremembe v obliki dojk, ki bi se pojavile od meseca do meseca; pozorni bodite predvsem na vdolbinice ali gube na koži dojke in na spremembe v obliki bradavic. Nadaljujte s tipanjem spodnjega notranjega dela leve dojke od prsnice proti bradavici. Odmaknite levo roko toliko, da zlahka sežete z desnico v levo pazduho in pretipajte še pazdušno vdolbino. Prav tako pretipajte tudi desno dojko. ZAHVALA Ob smrti najinega očeta Štefana Zupančiča, se iskreno zahvaljujeva organizaciji sindikata TOZD TSP in TOZD TD P za podarjena venca in izrečeno sožalje, ter sodelavcem za denarno pomoč. Enaka zahvala velja tudi ŽAGI Soteska za podarjeni venec. Hčerki: Adrejka in Štefka Spoštovani Novolesovci! Na novo odpiramo rubriko, ki jo namenjamo našim otrokom oz. članom družine. Namen te rubrike je, da dobijo naši najmlajši svoj kotiček, v katerem bodo objavljali svoje misli in ideje. Prosimo, da vzpodbudite svoje otroke, vnuke, mlajše bratce ali sestrice in druge člane družine, da se oglašajo s svojimi prispevki v tej rubriki. Prispevki so lahko različni: pesmi, črtice, skeči, razmišljanja, opisi dogodkov, humor, uganke itd. Sodelujte! Uredništvo Pričujoče razmišljanje je prvi tak prispevek, ki nam ga je posredovala hčerka naše sodelavke Karle. Kam? KAM? Vprašanje, ki ponuja nešteto odgovorov in možnosti. A se ne morem spomniti niti enega. Ne vem ga. Kam beži ta nori svet, ki se utaplja in izgublja v lastni norosti? Kam odhaja človek in njegova vera? Kaj bo z nami, kaj bo z jutrišnjim dnem. Včasih sem bila tudi jaz del tega sveta, neprestano v gibanju v nasprotno smer, z meglenimi cilji. Raztresena in izgubljena, nesigurna. Danes čutim, da se spreminjam. Postajam bolj mirna, a to še ne pomeni, da sem zagrenjena, srečna sem. Morda je tej pozitivni spremembi krivo spoznavanje same sebe, učenje iz lastnih napak. Ko spoznavaš sebe, spoznavaš vse svoje možnosti in nezmožnosti, dobre in slabe strani. Mislim, da je dobro, če se vsaj malo poznaš. Lažje razumeš svoja dejanja in dejanja drugih. Lažje odpraviš napake in lažje spoznaš, kaj ti resnično nekaj pomeni. Tudi svet bi moral spoznati vse svoje napake in dobre strani. Današnji svet ni slab, veliko dobrega je v njem. Lepo bi bilo, če bi dobre stvari tega sveta prišle v ospredje. Če bi lahko v dnevnih novicah poslušali o dobrih delih, o ljudeh, ki si medsebojno pomagajo, ne pa o vsakdan novih vojaških spopadih. Kam drvi naša dežela? Ko poslušam izjave nekaterih politikov, mi včasih postane slabo. Tako nesmiselne so, polne obtoževanja in nepoznavanja razmer, celo lastnih. Dostikrat tudi strahu pogledati resnici v oči. Zakaj so nekateri nezmožni priznati, celo samim sebi: »Da res je, to smo storili narobe, to je naša napaka. A sedaj vemo, kaj je narobe in bomo to odpravili.« Dokler ljudje ne bodo poznali sami sebe, tudi drugih ne bodo zmožni spoznati. In napake bodo vedno večje. Vsak dan poslušam o ustavnih spremembah o Kosovu, o odcepitvi Slovenije. Vedno eno in isto. Kaj je rekel ta, kaj oni.... Vse je nesmiselno, zato rajši več ne poslušam. A mislim in upam, da bo čas pokazal svoje, da bo prinesel ljudi, ki bodo željni in zmožni popeljati ljudi v boljši jutri. Saša Petrio, 16 let, hčer Karle Miloš Mikeln AFERA MANDRAGOL Občni zbor planinske sekcije Novoles V četrtek, 2. marca, je planinska sekcija Novoles izpeljala občni zbor sekcije. V učilnici razvojnega centra se nas je zbralo 39 planincev. Naš gost pa je bil tudi tov. Eržen, predsednik Planinskega društva Novo mesto. Na občnem zboru smo izvolili organe sekcije, sprejeli pravila članstva v sekciji, potrdili poročilo vodje sekcije, tov. Vinka Veseliča za leto 1988 in sprejeli plan dela za leto 1989. Občni zbor je potekal v prijetnem, tovariškem vzdušju in v obilici predlogov in idej za delo v letu 1989. Najpomembnejši sklepi za nadaljnje delo: — še razširjati število članstva — uvedli bomo evidenco članstva — sodelovali bomo s planinskimi sekcijami drugih DO — udeleževali se bomo akcij PD Novo mesto in PZ Slovenije — svoje aktivnosti bomo izvajali po planu za leto 1989 (objavljen v prejšnji številki glasila) — na tečaj za planinske vodnike bomo vključili 2 do 3 perspektivne planince iz naše sekcije Po občnem zboru nam jc naš kolega, tov. Stojan Golob, predvajal še diapozitive iz lanskega Je vzpona novolesovcev na Olimp, predstavil pa nam je tudi italijanske Dolomite in njihove značilnosti. Zaključek pa je potekal svečano, ob podelitvi novolesovih planinskih značk. Bronaste in srebrne značke naše sekcije so dobili naši najaktivnejši planinci bronasta značka — vsaj šest izletov: Aš Samo, Hartman Jernej, Hartman Tea, Jerman Ivan, Jur-šič Jožica, Kobe Andrej, Kregar Martin, Luthar Franc, Nahtigal Zdenka, Pezdič Jelka, Pezdič Maruša, Pezdič Stane, Pirc Jožica, Pureber Marija, Veselič Vinko, Šenica Igor, Brkič Cveto, Erpič Franc, Košmerl Ana, Novoselič Alojz, Pečnik Zvone, Primc Boštjan, Tavčar Borut in Šoško Tatjana. Srebrna značka — vsaj dvanajst izletov: Hartman Jože, Stopar Ivan, Hartman Pavla. Vsem nosilcem značk čestitamo! PS Novoles ŠAH Končal se je prvi, kvalifikacijski del hitropoteznih, šahovskih turnirjev. Po prvih turnirjih in z odbitkom najslabšega rezultata, je vrstni red naslednji: OBVESTILO! Vse planince, ki bi si želeli udeležiti vodniškega tečaja v letošnjem letu, vabimo, da pokličejo in se o tem pogovorijo z ref. za oddih in rekreacijo, Kosmina Gorazdom. Tel.: int. 382. ČISTILNA AKCIJA L Množična spomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja v KS postaja že tradicionalna, pa ne zaradi tega ker je to morda moda, temveč potreba našega časa. Celovit pogled na prostor v katerem živimo in delamo, daje zaskrbljujočo sliko splošnega onesnaženja narave in hkrati terja spremembo odnosa ljudi do svojega okolja. Prav zato je Svet za varstvo okolja pri OK SZDL Novo mesto, kot pobudnik akcije »OLEPŠAJMO SVOJE OKOLJE«, opredelil za temeljni cilj vseh aktivnosti: — Skozi množičnost doseči vzgojni učinek ter s tem spremeniti odnos delavcev, občanov in mladine do okolja, ob tem pa vsaj delno izboljšati kvaliteto življenjskega prostora (čistejše okolje). V krajevnih skupnostih je akcija zastavljena tako, da jo organizira in vodi posebej oblikovan štab v vsaki KS, ki ga v sodelovanju z KK SZDL imenuje Svet KS. Štab v KS pripravi tudi podroben program vseh aktivnosti, ki bodo v KS potekale, ter naloge iz programa razdeli posameznim nosilcem. Termini izvajanja akcije Termin izvajanja akcije izbere krajevna skupnost in ga uskladi z DO Komunalo, ki organizira postavitev in odvoz potrebnih kontejnerjev. Ocenjujemo, da bi bilo najprimerneje akcijo izvesti v mesecu marcu in začetku aprila. Krajevne skupnosti naj glede na izkušnje iz preteklih let izberejo termin, ki bo omogočil čimširšo udeležbo na akciji in največji možni učinek. Zahvala Ob smrti mojega očeta Jožeta Konde, se iskreno zahvaljujem 00S TOZD PPL, nekdanjim sodelavcem Salona pohištva ter sodelavcem v BLP za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Anica Konda. PRVENSTVO DO NOVOLES - HITROPOTEZNI ŠAH (končna uvrstitev pred zaključnim turnirjem) Ime in priimek DO f=2,39 november f=2,64 december f=2,91 januar f=2,82 februar f=2,91 marec skupaj odbitek skupaj 1. Muhič Jure žaga 34,5 37,4 39,1 16,3 38,1 165,4 16,3 149,1 2. Černač Sandi iskra 9,9 31,1 33,7 36,2 34,7 145,6 9,9 135,7 3, Kosmina Gorazd DSSS 31,1 23,3 25,4 32,9 26,9 139,6 23,3 116,3 4. Turk Janez TPP 25,8 27 - 29,6 30,3 112,7 - 112,7 5. Fortuna Jože iskra 20,1 17,6 22,5 22,9 19,6 102,7 17,6 85,1 6. Mitrovič Šanji krka 22,5 11,3 16,6 26,7 15,7 92,8 11,3 81,5 7. Majster Mladen žaga 28,7 14,4 9,3 23,5 75,9 - 75,9 8. Novak Zmago DSSS 37,4 34,4 - - - 71,7 — 71,7 9. Kosmina Ciril OŠ 16,7 20,7 29,9 - - 67,3 - 67,3 10. Medved Slavko BLP 8,4 - 13,2 19,1 11,7 52,4 - 52,4 11. Virant Brane krka 4,4 6,6 19,6 12,5 4,4 47,5 4,4 43,1 12. Šašek Alojz TPP 8,4 5,6 - 3,8 8,3 26,1 — 26,1 13. Dajčman Ciril žaga 9,9 7,1 - 9,1 — 26,1 — 26,1 14. Kužat Dragan DSSS 9,4 6,6 3,9 3,8 4,9 28,6 3,8 24,8 15. Taraniš Mehdija TSP 13,3 — 4,9 - — 18,2 - 18,2 16. Vidmar Ferdo vuna 8,9 3,6 — — — 12,5 — 12,5 Na zaključni turnir so se uvrstili: Muhič Jure, Černač Sandi, Kosmina Gorazd, Turk Janez, Fortuna Jože, Mitrovič Šanji, Majster Mladen, Novak Zmago, Kosmina Ciril, Medved Slavko — po rezultatih Virant Brane, Šašek Alojz, Kužat Dragan — po udeležbi šahovska sekcija Novoles m to Ihfj-ić UK S Mesro v ŠPICI °ZPK. „PM-K" Pteli. ■scvct. ?ontb7- I>lKq ICKtT&il K£t“| . e-Len. ktAr. „ fLk2£,L" pteMV. Kopije De. L antkTf, KnOtKL SPKVStl ru rot. po o zerttjt ieroveu. 5/ n Fovri V°Pjr'K otst\rk Aotrojj upou pesnic ivK u M enisut t-£g.K \/ *10/tl J \ žutDhtsU P*lZA a tv. A Oivkg. A 2. (k. Vencijo LGrTOV. Pt-I . oPin/i Mctceeov eMtupnit .Čiv-K vzKrceP. lODlć itsTK lMcA v AL P A H ?o$ iu>m °*\