52. štev. V Kranju, 24. decembra 1904. V. leto. Političen in gospodarski lisi. Z novim letom bo »Gorenjec" izhajal v povečani obliki. Gorenjci, naročajte v obilnem številu svoj list! Božič 1904. Svečano in veselo se razlega nocoj zvonenje preko ravnine in planine širom sveta, budeč pobožna čustva v srcih ljudi vseh stanov in vsake starosti; pleinenitaš in delavec trpin, bogatin in siromak, starček, mladenič in otrok % veseljem odpira na široko svoje srce tajin-stvenemu čustvu, ki nocoj napolnjuje celi svet, ki kakor nebeška rosa rosi na našo revno doliho solz in na vso prirodo. Vse stvarjenje tajinslveno šepeče in si pripoveduje srečen dogodek: mahovi po drevju in pečinah, jelka in smreka v gozdu, drobna ptičica svojej sestri — vse oznanja in ponavlja šepetaje v tisoč jezikih: Nada! Ljubezen! Rešenje! Jasneje in veličastvenejo nego sicer doni vsakomur, ki ima sluh zato, nebeška sinfonija znad mesteca Betlehema: «Slava Bogu na višavi in mir ljudem, ki so svete volje!» Nocoj praznujemo prvi naš praznik — praznik ljubezni in njene zmage. Koliko mudi se nam budi v glavi — koliko želj in upov v srcu. Menda ga ni človeka — kojemu je znano ime Jezus — da bi mu danes ne polnilo srca neko vzvišeno čustvo. Srečnega na višavah življenja nocoj napaja podvojena zavest sreče in blaženstva — nesrečniku, ki so ga britki udarci usode polomili na tla, hladi rane nada v boljšo bodočnost in celo okorelemu zločincu se otaja zakrknjeno .srce in je ogreje vesoljna ljubezen, ki slavi danes svoj rojstveni dan. Kruti mraz je objel in v svojem ledenem objetju zamoril nežno .bilje in cvetje. Trda kakor kamen gruda oklepa zemljo in vse življenje v njej. Goste megle, kakor zavidne pošasti zakrivajo nam solnce in prelepi nebesni svod nad nami. Priroda ječi in vzdihuje v sponah moreče zime. Svetloba gine od dne do dne bolj in bolj; množi se noč in tema, kakor naj bi zavila v svoj črni plašč mrliča — od mraza umorjeno prirodo. Obupno stanje! Pa v najhujši težavi — v najdaljši noči obrne se na bolje. Kruto morilko zimo premaga luč in življenji. Bolj in bolj gine njena moč in bliža se spečej prisadi mlada Vesna, da jo s svojim toplim poljubom vzbudi zopet v novo življenje. A zmaga luči nad temo, toplote nad ledenim dihom zime ni lahka. Kakor bi peklenske sile podvojile svoj srd, napenjajo vse svoje moči in divjajo z ledenimi viharji čez bojno polje huje ne/o prej — a zaman —. Nežna, a božanstvena moč svetlobe in toplote je nepremagljiva — zmagonosno stopa čez ledena polja — jezera in reke, budeč vse v mlado, lepše življenje — dokler ne zazvone zvončki spomladnih cvetic in ne zapojo drobne ptičice v slavo zmage nove spomladi. Enako je v starem veku tlačila in morila vesoljno človeštvo kruta zima paganskega egojizma; prokletstvo suženjstva je iztiskavalo iz milijonov in milijonov razmućenih človeških src britke izdihe in ječanje. Ostudna nenravnost je pretila ugonobiti človeški rod. A tu — v največji temi, ko na obzorju usode človeštva ni bilo najti nili ene lučice, ki bi kazala pot v boljšo bodočnost, usmilil se je Stvarnik svojega stvarstva, otrok zemlje! Poslal jim je žarek svoje milosti, poljubil jih je s poljubom ljubezni in jim poslal svojega sina — ono luč, ki je razsvetlila s svojim čarobno-milim svitom neštete reke bodoče svetovne zgodovine! Rodila se je luč in je premagala temo! A zmaga ni bila lahka! Peklenske moči so se ljuto upirale kr"alju miru in sprave, strasten in krvoločen je bil odpor gnjijoče nenravnosti in samo-goltnosti proti zmagovalnim naukom ljubezen! In vendar je zmagala luč in ljubezen! Ta dvojni pogled v zakone narave in božanstvene ljubezni, katerih nas spominja božična noč — kako je za nas tolažilen in bodreč k vstrajanju! Ako se ozremo žalostnim okom na zgodovino in današnjo sužnost milega nam slovenskega rodu — se nam li ne kaže moreča zima, ki ga preti zakovati v ledene okove duševnega mrtvila. Ne vidimo li, kako temna noč nam je zakrila naše nebo in še razgrinja svoja temna krila, hoteč ugasniti nam zadnji Žarek nade v lepšo bodočnost. Mesto oživljajoče resnice in ljubezni toči se nam v opojnih čašah strup sovraštva, pohlepnosti in zavisti! Suženj naj zopet postane Slovenec, suženj divjih zelotov, ki nam hočejo v srcu umoriti podobo boga ljubezni in postaviti na njeno mesto sebe in naše najljutejše sovražnike. Geslo je: Proč z lučjo — proč 7, ljubeznijo — bogovi Slovencev smo mi, ki smo višji nego nebesa! In mehki ta narod! Mehko to ljudstvo, koje .so stoletju suženjstva oropala skoro slednjega spomina — da je bilo kedaj prosto, da si je samo dajalo zakone in vladarje — da je po svojem prepričanju častilo Boga — ta uboga mehka slovanska lipa —, kako je že podlegla svojim sovražnikom. Bijejo ga tujci, a nemileje rodni bratje! Silijo ga v sužnost, v raznaro-denje in mu zapirajo pot do luči! Skrajna noč, temna noč se je razširila nad slovenskimi pokrajinami, ledeni dih diha od severa in juga na zemljo slovensko. Pa — ravno ta noč, to mrtvilo budi v nas nado v boljšo bodočnost! Tudi nas je poljubila božja ljubezen, tudi nam bode zasijalo novo solnce. Tudi naš narod se bode oslobodil izstsajočih ga zajeda leev in bode čvrstih korakov nadaljeval svojo pot -- pot prosvete in svobode. Izginile bodo teme in zopet bode naš ratar z razumom zrl na vrhove naših planin, ki so zrli že na naše pra-dede in jim nadeli čistu slovanska imena. Še bode Triglav — velikan gledal na svoje otroke in jim kazal pot v boljšo, lepšo bodočnost, — a ta pot vodi kvišku v luč, v svetlobo. —v—<* Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vsem svojim podružnicam. V koledarju za leto 190;")., ki ga je izdalo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, nahaja se tudi «Vestnik» družbe za leto 1905. Ako pregledujemo ta vestnik nekoliko natančneje, prepričamo se lahko, da nam je neprijetno ogledalo onih podružnic, ki so spale tudi v letu 1903. A nekaj teh se je začelo zadnji čas gibati in oživljati. Smelo trdimo, da bi se lahko oživele vse naše podružnice, da bi lahko vse proč vi tale in se koncem leta ponašale z dostojnimi donesk«. Častiti domoljubi! Glavna opora naši družbi so vselej bila in morajo tudi v naprej ostati naše podružnice. To nam bode načelo nadaljnega postopanja. Z vsemi močmi bodtmo odslej delovali na to, da se vzdramijo PODLISTEK. V božični noči. Spisal Sever. V zvoniku cerkve svetega Vida se je oglasil zvon. Milotožno je plaval njegov glas tja čez hrupno mesto ter se gubil v valovih penečega morja . . . Po ulicah so gorele luči in gosta megla je legla nad mesto. Nebo je bilo prevlečeno s temnimi oblaki, izpod katerih je polagoma rosil dež na zemljo. Ropota-nje vozov je že nekoliko ponehalo, začul se je tupatam še zvonec tramvaja in nato nalahko drdranje. časih pa je hripavo zažvižgal kak prihajajoči ali odhajajoči parnik, iz katerega je silil kvišku temnosivi dim. Sveta noč . . . Da, nocoj je sveta noč, nocoj se je rodila sreča na svetu in njen žarek je zasijal pod streho vsake hiše. In kdo bi se ne veselil te svete noči, ki plava v zatopljenih obrisih nad zemljo. In videti je, kako tiho lega nad zemljo vsa čarobna in ovija v svoj črni plašč goro in dol ... Vsakdo se veseli te svete noči, najsibo bogatin ali revež. Božična noč je posebno ustvarjena, da se bode v človeškem srcu mehka čutila, da je bolj nego sicer dovzetno različnim vtiskom. In kdo bi preštel reveže današnjega večera, ki ^redo spat brez večerje. In bogve, koliko jih zdihuje v smrtnih bolečinah na gnilem ležišču . . . in da ne zaspi niti jedna -- vsaj po naši krivdi ne sme zaspati. Ker se leto 1904. približuje svojemu koncu, in ker bi se radi ponašali, ko izdamo v prihodnjem letu koledar za 1906, z dejstvom, da ni ostal naš klic, glas upijočega v puščavi, namreč, da je našel odmev v vseh naših podružničnih odborih, in v vseh srcih čč. rodoljubkinj in rodoljubov, obračamo se do vseh teh z nastopnim nasvetom ter svojo vljudno prošnjo: Tam, kjer naše podružnice spijo in niti svojih odborov večinoma ne naznanjajo v Ljubljano, tam se žrtvuj posamezna rodoljubkinja, posamezen rodoljub ter naberi kako vsoto kot prispevek za našo družbo ter jo vpošlji naravnost pod naslovom: «Vodstvo družbe sv. Čirilain Metoda v Ljubljani.« Ako dobimo take zneske s pripomnjo, da se upošiljajo kot prispevek te ali one podružnice — vsaj do konca letošnjega leta — izkazali jih bodemo kot prispevke dotičnih podružnic v prihodnjem koledarju za leto 190G. Tem načinom bo obenem oživela podružnica. Če dosežemo na ta način, da se zmanjša število spečih podružnic, častno bode to ne le za našo družbo sploh, nego tudi za dotično podružnico; posebej pa še za te tako delujoče rodoljubkinje in rodoljube. Z delavnostjo in neumornim trudom, Čč. domorodkinje in domorodci, naprej ter naprej — in družbi se bode s časoma godilo tako dobro, kakor jej to želite Vi in mi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V Kranju, 24. decembra. Štajerski deželni zbor je sklican na dan 28. t. m. Mariborski občinski svet je sklenil, da se morajo odstraniti v Mariboru vsi slovenski izveski in reklamni napisi pri trgovinah. Nemška predrznost res ne pozna nobene meje! Nižjeavstrijski deželni zbor se je sešel 21. t. m. in je takoj začel z razpravo o novem šolskem zakonu. Madjarski politiki so ravno taki kameleoni, kakor naši Šušteršiči. Sukljeji i. dr. Nedavno iz liberalnega kluba izstopivših sedem poslancev je zopet prestopilo v Pri slabo brleči svetilki v mali predmestni trafiki je sedela v kotu mlada deva. V roki je držala droban listič in zrla zamišljeno predse. Bledi, umirajoči žarki na stropu viseče svetilke so padali na njen droben, upadli obrazek. Male, rjave oči so gledale žalostno izpod visokega čela in njene velike kite so se vlažno svetlikale ter obkrožale njen svetli, ozki tilnik. Dvakrat je bila že prebrala drobne vrstice in še v tretje je pričela. «Toraj danes se odloči moja sreča!* Mimo so prihajali pozni šetalci in vsakdo je hitel proti domu. Prišel je semtertja pozni kupec in zopet odšel. Potem pa je bilo zopet vse tiho in mirno kakor v grobu; čulo se je le enakomerni tik-tak stenske ure. Že je mislila zapreti, ko vstopi slabo oblečen tovarniški delavec in zahteva smodk. Bil je vinjen in iz njega je prihajal ostuden, dušljiv duh. Pošaliti se je hotel nekoliko žnjo, a ga je takoj zavrnila. Ko je odšel, pospravila je nekoliko po majhnem prostoru, ozrla se še enkrat po ulici, če nihče ne prihaja, a takoj na to stopila na ulico in zaklenila zasabo. Zunaj je bilo vlažno in neprijetno in deževalo je še vedno. Prodajalnice so bile že zaprte in semtertja brlela je še kaka svetilka. Zavila se je tesneje v lahko obleko in hitela po temnih ulicah. V malem mestnem parku je obstala in čakala nekaj časa. ta klub. V seji 19. t. m. se je prečilal kraljevi reskript, s katerim se državni zbor odgodi do 28. t. m. Skoro gotovo je, da bode 4. ali 5. januarja ogrski državni zbor mpuščen. V Mr.cedoniji Se vedno vladajo turški roparji. Te dni je četa kakih 100 Arnavtov nepričakovano naskočila srbsko vas Istok blizu Peča. Arnavti so zažgali 16 srbskih hiš. Zatrjuje se, da so bili med Arnavti tudi turški vojaki. V vasi Vitino pri Prištini je albanski ropar Mu-stafa umoril srbskega posestnika Vaso Dojiča, njegovega sina, brata in nečaka. Vstaja v jušni Afriki. Med nemškimi vojaki v južno-vzbodni Afriki se je pojavila huda vročinska bolezen. Nad 200 mož je umrlo, 441 jih je pa še po bolnišnic h. Kakor poroča nemški general Trotha, so vzeli Nemci plemenu Vitbojev 15.000 glav živine. Ker nemški vojaki ne morejo uničiti vstašev, so jim pa začeli ropati živino. Rusko-japonska vojna. Kakor je razvidno, so vse japonske uradne vesti o obleganju Port Arturja močno pretirane, kajti vse glavne utrdbe so še vedno v rokah Rusov in je popolnoma izključeno, da bi Japonci v doglednem času Steslja mogli prisiliti h kapitulaciji. Ruska posadka sabori z junaštvom, ki je skoro brez primere v zgodovini. Vsako ped zemlje, za katero se vname boj trikrat, štirikrat in še večkrat, morajo Japonci odkupiti z velikimi žrtvami. Marsikatere pozicije, za katere so Japonci po dnevu žrtvovali tisoč in tisoč vojakov, da so jih dobili v svoje roke, so jih Rusi često-krat s ponočnimi napadi priborili zopet nazaj. Portarturška posadka je prepričana, da še dolgo časa lahko kljubuje japonskim napadom. Japonci so dozdaj v celem izgubili več nego 60.000 mož. Torsj, ako hočejo Japonci doseči svoj cilj, morajo žrtvovati najmanj še dvakrat toliko ljudi. Japonci so sprva upali, da si osvoje rusko portarturško brodovje in s tem ojačijo svoje vojno brodovje. ki je že zelo oslabelo, kakor se kaže, jim je ta nada splavala po vodi; zbog tega so pričeli bombardirati na rusko brodovje v pristanišču. Kar se tiče zadnjega japonskega poročila o Kmalu se je prikazal iz stranske ulice mlad človek. Spoznala ga je že od daleč in mu hitela naproti. «Ali si vendar prišel, Ivan? — Zakaj te ni bilo tako dolgo? Kako težko sem te čakala! Ovila se je njegove roke in odšla sta po stranski ulici. Dolgo časa sta hodila seminija ter • Pride takoj,» je rekel širokopleči kmet, zabrnil se od Salakina in si pričel vrteti cigareto. Ivan je vstal, toda takoj se je vsedel zopet na stol, njegove noge so bile kakor mrtve, popolnoma brez moči in niso ga držale več kviško. Topo je zrl na svojega tovariša in ko je videl, da so trepetale Salakinove ustnice, golčal je tiho vsled bojazni. Gostilničar je prišel sam nazaj. Ravnotako počasno in mirno, kakor je odšel, se je vrnil za točilnico, naslonil seje nanjo in rekel k staremu: »Topleje bo zopet . .* • Bližamo se toplemu časa!* Tedaj odrineva!, je rekel Salakin tiho, stopaje k točilnici. • Plačat!* •Čakaj še malo !» je rekel gostilničar, leno se smehljaje. zlasti zato, ker ima župnik Terpin vsaki dan 24 ur prostega rasa, katerega ne more drugače ubiti, kakor z agitiranjem. Obletal je vse vasi, vsakega bajtarja je obiskal, zraven pa je še delal kupčije, kakor kak čifutski agent Prodajal je ljubljanskega -Slovenca*, in sicer za deset goldinarjev za tri leta. O naših -»vrlih* odbornikih bomo poročali pozneje, le toliko omenimo, da se bode z našim proračunom najbrže bavil deželni odbor, ker župnikovi kimovci niso zmožni, župnika je pa začel zapuščati spomin. Ko je bil župnik Terpin lansko leto kaznovan zaradi pretepanja otrok, je bil obljubil, da v prihodnje ne bo pretepa val otrok, letos je pa že popolnoma pozabil na tisto svojo obljubo in še bolj piet-pa otroke. Naš gospod župnik imajo tudi to lepo lasnost, da radi dajejo za kak dober likof, kadar se jim posteči kak »kšeft* s «Slovencem». Pri taki priiki •trotelni* in -butelni- kar frče iz blagoslovljenih župnikov ih ust. Tako je bilo tudi za časa volilnih agitacij. Ko se je pa km« toni dovolj zdelo, so začeli zmerjati župnika. Kristus ja lahko vesel takih namestnikov! Da je bil takrat naš župnik res precej »nadelan*, sledi iz tega, da je ponoči peš prišel iz Begunj v Lesce, ker je voz in konja med potoma zgubil. Ponoči je potem lazil krog neke ženske, misleč, da je to njegova kuharica. Vprašali bi Škofa Bonaveuturo, Če je dovoljeno maševati, ako pride duhovnik ob 3. uri zjutraj v dvomljivi družbi pijan domov. Imamo še več umazanega _penla, katerega pa danes še ne bodemo prali, ker upamo, da postane naš župnik še pravi Kristusov namestnik. Če se pa ne misli poboljšati, potem je pa bolje, da takoj pobere svoja kopita in gre, da ga ne bodemo več videli. 2upniku Gašparju Vilmanu pa prav na tihem povemo, da to ni ljubezen, ako se komu pobije okna ali pa farovž namaže. Ako hoče da ga bodo župljani v resnici ljubili, potem bo pač moral postali malo drugačen, kajti, kdor je ljubezni vreden, tega tudi ljubimo, kdor pa ljubezni ne zasluži, tega zaničujemo, pa naj si bo kapelan, fajmošter ali pa morda še kdo drugi. Is Celovca. (Razpis častnih nagrad družbe sv. Mohorja.) Odbor družbe sv. Mohorja razpisuje dve Nimava časa!* je odgovoril Salakin tišje in povesil glavo. •Počakaj vendar !> je ponovil gostilničar. «Čemu neki?* •Poklicati sem pustil starosto!* Ivan je rinil kviško in padel zopet nazaj. . Snov povestim bodi vzeta h domačega narodnega življenja in se naslanjaj ali na slovensko, bodisi cerkveno, bodisi posvetno zgodovino, ali pa na družabno (socijalno) življenje našega naroda. Pisatelji se naj ozirajo na to, da sta obe povesti namenjeni prepiostemu ljudstvu kot družbeni knjigi. Zatorej bodi jezik preprost in lah ko ume ven, vsebina pa primerna namenu družbe sv. Mohorja. Rokopisi, lepo in razločno na eni listni strani pisani, se naj dopošljejo do dne 31. decembra 1. 1905. družbi sv. Mohorja v Celovec brez pisateljevega podpisa; ime pisateljevo se prideni v zaprtem zavitku, ki pa naj nosi naslov dotične povesti in tudi pove, za katero nagrado se poteguje. Odbor družbe sv. Mohorja bo svojo razsodbo o priposlanih rokopisih objavil tekom aprila mesrca leta 1906. in tedaj tudi nagradi izplačal. Ako bi odbor nobeni povesti iz kakegakoli vzroka ne mogel prisoditi častne nagrade, sprejme vendar tudi manj dovršene proizvode, če se mu zde pripravni za družbo sv. Mohorja, ter jih odkupi po dogovoru z dotič-nimi pisatelji. V Celovcu, dne 17.dec. 1904. Za odbor družbe sv. Mohorja: Lambert Einspieler 1. r., predsednik. Jožef Rozman 1. r., tajnik. Novice iz Cerkljan. — Splošno so bili ljudje nekaterim kandidatom nasprotni posebno pioti Koracmanu in Pavovcu; v neki gostilni so se celo tepli (samo klerikalci, ali kako naj jih imenujemo), da je posredovala žandarmerija. On se je zravnal ponosno pokoncu, kakor zna le on in rekel: »Jaz sem se odločil za nje in bomo tudi one volili.« Marsikdo se je tresel pri teh besedah kakor šiba na vodi. In kaj bi se ne? • — Resna beseda. Ker -moda* tako pelje, sta morali naši gdč. učiteljici vero vleči iz nevarnosti. Ivanka je izdala pooblastilo in Pavlica je bila toliko predrzna, da je šla osebno volit. Seveda so ji pokazali vrata, kar je edino prav. Gdč. učiteljica, ali ste tol.ko fanatizirana, kot nekatere stare device, da bi drla za kakim prečasti-tim gospodom, kakor v znani pravljici ovce za ovnom, da so na vse zadnje vsi popadali v brezdno. Če se ne poboljšate, vas bomo še v drugo «vzeli v roke*. Tega ne, da bi ženske politizirale v Cerkljah; toraj ali — ali? — Kaj bi bilo, ako bi volil kak g. učitelj nasprotno? V svetem navdušenju bi ga trgal kak katoliški dopisnik izpod Grintovca v «Slovencu», kakor sestradan volk svojo žrtev v ruski stepi. Zakaj sovražite učitelje? Tega katoliška vtra nikjer ne uči. Ni potreba, da jih branimo mi, če bo treba, se bodo že sami. Toliko rečemo v razjasnilo nekaterim lahkomiselnežem: Če učitelji ne smejo voliti, po kaki postavi smejo razni kapelani? Ali plačujejo res kaj več davka? Sicer bomo vsi enaki, ko izvojuje gromovnik dr. Šušteršič splošno in enako volilno pravico. To bo življenje, kmet bo zazijal in pečena piščeta mu bodo sama letela v usta. Kdaj bo tisti čas? Ga li mi učakamo? Mogoče ve to sociolog in ekonom dr. Evangelist? — Naši triumvirji so izdali klic: »Vsi na krov, da bo barka frej!» Tako so pobrali vsa pooblastila od volilcev in častnih občanov, za kar se nobeden nasprotnik zmenil ni. Pooblastila dr. Kreka in dekana ni manjkalo, ker imata za Cerklje preobilnih zaslug. — G. kapelana Kosa bi vprašali, če pozna Ijud-sko-šolske zakone. Če mu niso znani, naj vpraša Pa-vovega očeta, ker ta se dobro spozna o postavah, — kar tudi v sodniji vedo — da Je otroke v šoli prepovedano pretepavati toliko, da se jim pozna. Če bo treba, prinesemo ime! Nikar ne mislite, da ne vidimo za steno! — Kapelan Matevž pravu da se je marsikaj naučil v Cerkljah; znano mu je o raznih pobožnih klerikalcih, toda ponosnih, pravičnih Cerkljancev in »Gorenjca* ne more. Temu se je treba privadit, čeravno gre sprva težko. Veste, da se z vašo osebo ne bomo pečali, kakor hitro boste izpolnovali edino svoje stanovske dolžnosti. Tega pa ne, da bi hodili po vaseh obrezovat grozde ali kaj sličnega. sicer kc, kc po prstih. — O kislem grozdju so sanjali zadnje dni v kapetaniji. Seveda trgatev.je minula, spomlad je še predaleč in trte, oh, te trte ne ozelene tako hitro; a glava, glavica je težka, oh, pretežka. Tedaj ostane samo kislo grozdje, in da je poročilo daljše, napišejo: G. H. z V. je tudi prišel liberalcem na pomoč. A grozdje je bilo prekislo in odkuril jo je nazaj.» To verjame le Gva-vačev Matevž iz Šmartnega, a zagotovo tega ne trdimo. Poizvedeli smo resnico, kije tale: 1.) Pred volitvami je g. H. res prišel nt svoj dorrt, oziroma kmetijo v gospodarskih rečeh, kar kot lastnik vendar sme. 2.) V dneh, ko so bile volitve, njega več tu ni bilo. 3.) Grozdje je res kislo in bode še prekislo za nekega kapetanskoga ljubljenca. Oh, majhna laž nič ne škodi, saj vedo v Ljubljani, da so gospod še pri zdravju. Novice iz poljanske doline. O poljanski posojilnici. Danes se nam je zopet pečati z našo posojilnico, ustanovljeno pred leti v svrho, imeti tukajšnje ljudstvo kolikor mogoče v klerikalnih krempljih. Da ta posojilnica ni uzor rednega in pravilnega postopanja, o tem je že 'Gorenjec opetovano poročal. Čudno bi seveda bilo. ko bi bil tu kak red, ko načejujtjo in imajo vodstvo v rokah možje, ki se- komaj dobro znajo podpisati kakor je načelnik Urban Pmtar, in še veliko manj sriiea od tega, blagajnik podomače Prodovc«. Ta se v vsem toliko razume, kakor recimo podveze pri njegovih irhovcah. Da se pa zopet danes pečamo s to stvarjo, daje nam povod neka izjava v zadnjem «Domoljubu». V tej izjavi obžaluje neki Luka Kos, podomače Kov-kar s Kovskega vrha, svojo veliko pregreho s tem. da je obre-koval posojilnico, da mu je premalo vpisala. Ne bomo se pričkali, koliko je Kovskai kriv ali nedolžen, saj taka izjava, pod katero se podkriža branja in pisanja neveden hribovski kmetic, ni vredna piškavega oreha. Takega človeka prisilili k temu, ko se mu grozi s tožbo in bog-vedi s kako kaznijo, je prav lahka stvar, ko o vsem zopet loliko razume, kakor recimo «Prodoveeva šlebala*. Če tak človek zine tudi kako nerodno, se temu ni Čuditi, ko ste mu sami dali k temu povod, ko ste naroče-vali, da naj pride v posojilnico s knjižico, v kateri se nahaja baje neka napaka. In nazadnje pa priči Urban Pintar, Anton Jesenko, oba, kakor rečeno, iz vodstva posojilnice. To veste kaj, nekam čudno diši. Posojilnica v Poljanah obstoji takorekoč zadnji čas le po imenu. Ljudje so izgubili, in to po pravici, vsako zaupanje vanjo. Mogoče, da je bilo pri Kovskarju res vse v redu. koliko je pa strank, pri katerih je pa bila vsota različno vpisana v posameznih knjigah. Ni še dolgo tega. ko je morala neka stranka tožnim potom nastopiti. «ta je prišla do svojega deleža. S to podkrižano izjavo ste hoteli zopet nekoliko podpreti svojo razpadajočo stavbo in ljudstvo pripraviti do prejšnjega zaupanja. To bo presneto malo pomagalo. O poslovanju poljanske posojilnice morajo pač dobro vedeti pri deželni sjdniji v Ljubljani. Znano je. da je spravila že večletna pravda čudne reči in nerodnosti na dan, ki jemljejo zavodu vsako zaupanje. In ta pravda? Že leta in leta se plete in še ne bo konca. Kaj konca? Znova se bo pričela. Zadnja obravnava je stvar dognala tako daleč, da se vse skonca začne in proti celemu odboru, tedaj tudi proti Urbanu Pintarju, Tomincu in Antonu Jesenku, Prodovcu. In ti ogromni troški! Kdo jih bo plačal? Že sama pota Urbana Pintarja morajo požreti ves dobiček, odkar «šparkasa> obstoji. Presneto je pomisliti, kam ljudje vtaknejo denar, posebno takaj, ko imajo ljudje že tako žalostne izkušnje. In če posojilnica ne krene na drugo pot, kakršno mora tak zavod imeti, ji mora kmalu zapel mrtvaški zvon, kot nje bratcu »Kmetijskemu društvu«, podomače konsumu. Radovljiške novice. — Iz seje občinskega odbora v Radovljici z dne 19. t. m. Predseduje župan g. dr.,1 Janko Vilfan. Navzočih 11 odbornikov. Občinski proračuo za I. 1905 kaže izdatkov v znesku 7486 K vfc vin.: sklene se v delno pokritje istih določiti občinske, doklatfe- na 40% nasproti 49% prejšnjh let. — Tajnik g. Mihael Zalar je odpovedal s'užbo s koncem tekoče/a leta; sklene se izročiti provizorično občinsko tajništvo g. Ivanu Legatu, tajniku pri tukajšnji posojilnici. — Mesto občinskega sluga objednem redarja se na novo razpiše, — Na vprašanje trgovinske zbornice, ali ima občinski odbor kake pomisleke zoper nameravano enkratno raznašavanje poštnih pošilja-tev ob nedeljah, se izjavi odbor, da nima nikakega ugovora proti temu. - Vdovi po umrlem občinskem slugu Grilcu se dovoli enkratna podpora v znesku 30 K; druge prošnje za podpore se odklonijo.— Sklene s j naprositi c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu, da napravi na h.a-nilničnem ali sodnem poslopju nabiralnik, ker se je prebivalstvo na tem koncu mesta zelo pomnožilo — Svetilka na Žanovi hiši se prenese na nasprotno Rabičevo, in postavi jedna nova v ulici od graščine k Žanu. — Zabavni klub v Radovljici je imel 17, t. m. svoj občni zbor. Iz poročila blagajnikovega smo posneli, da je denarno stanje društva še dokaj ugodno, tako da bilančno leto izkazuje precejšen prebitek kljub temu, da si je društvo nabavilo vso opravo za dve društveni sobi. — G. tajnik je poročd! o drušUenem delovanju v preteklem letu. Društvo je trikrat nastopilo javno na zunaj, in sicer je napravilo predpustom maškerado pri «Hirschmanu>>, priredilo poleti skupen izlet k klanskim jezerom ter 3, decembra Miklavžev večer, katerega se je razven društvenih članov in njihovih rodbin udeležilo večje število ubožnih šolskih otrok, ki so bili obdarovani. Kot točka, katera je več noma zbirala vse društ-venike z rodbinami, pa so bili jourfixi, ki so se prirejali ob pozimskem času vsako sredo v društvenih prostorih. Pri teh večerih je bilo vedno dovolj neprisiljene zabave; dame in gospodje so se trudili, da bi vsakdo bil zadovoljen v društvu, ki si je postavilo za svoo nalogo, da vzdrami mrtvo življenje v našem mestu. Društvo je bilo naročeno v preteklem letu na več časopisov, med temi 6 dnevnikov, razven tega pa še posamezni člani dajo nekatere časnike v klub, tako da leži poprečno po 20 listov na mizi. Zabavni klub po vsej pravici zasluži, da se upošteva kot jeden najbolj važnih faktorjev za povzeli go družabnega in duševnega življenja v Radovljici. — Pridne 17. t. m. v r š i v š i se v o 1 i t v i odbora Zabavnega kluba » v Radovljici je bil načelnikom izvoljen g. dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici; odbornikom pa gg.: Fran Čebulj, Oton Homann, Karol Matajc. Rajko Mlejnik, Henrik Peternel in Valentin Žun. — Silvestrov večer priredi «Zabavni klub» v prostorih gostilne Hirschmanove (pri Mihlnu), pri katerem bode svirala godba na lok. Začetek ob polosmih zvečer. — Veselico priredi slov. bralno in pevsko društvo »Triglav v Radovljici na Silvestrov večer, 31. decembra 1904 v prostorih hotela Bastl v Radovljici. Vspored: Igrokaz «Plavaj ali utoni*. Igrokaz »Vaški skopuh >. Prosta zabava in ples. Godbo preskrbi slavni orkester na lok v Radovljici. Vstopnina; Sedeži I. vrste 1 krono. Sedeži II. vrste 60 vin. Stojišča 30 vin. Čisti dohodek je namenjen za društveno knjižnico. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi odbor. Novice iz kamniškega okraja. — Žganje je umorilo 48letnega bajtarja in krovca Miha Baloha iz Golic, ko je delal pri Jerneju Urankarju v Črnem Vrhu v kamniškem okraju. — Nemška pridiga na Goričjci pri Domžalah. Domžalski Tirolci lepo napredujejo. Imajo svoja društva, imajo svojo šolo, imajo svojo rterftško pridigo. imajo dva Tirolća v občinskem odboru. Kaj vendar še hočejo? D$ se jim vse, kar zahtevajo! Tako se godi Nemcem pri nas, kjer so v ogromni man i šini; kako se pa godi Slovencem, kjer jih je toliko ali pa še več kot Nemcev? To svojo prijenljivost napram Nemcem bodemo, še drago plačali! — Za trzinske in mengiške reveže je daroval ljubljanski župan g. Ivan Hribar 200 kron povodom smiti njegove matere. — V Loki pri Mengišu je bila minuli teden volitev župana. Volitev je bila precej burna. -4 Mo'st pri Črnučah je za pešce zopet odprt. 43. občni zbor narodne čitalnice v Kranju se je vršil minulo soboto. Otvori ga društveni predsednik g. Vinko Majdič s kratkim nagovorom, v katerem se med drugim spominja tudi pokojnega Mateja Roossa, trgovca v Kranju, ki je bil med čitalničnimi soustanovniki. Tajnik, gospod Hinko Rebolj poroča, da je narodna Čitalnica dovršila z letošnjim društvenim letom 42. leto svojega obstoja in delovanja. Odbor je imel v minulem letu devet sej, v katerih se je posvetoval, ukiepal in vodil posle ter delovanje narodne Čitalnice. Preteklo leto je bilo za čitalnične člane povsem zadovoljivo; storilo se je ravno v dramatičnem oziru mnogo, ker je čitalnica imela prav pridne in vestne diletante, s kakršnimi se more ponašati le malokatna čitalnica. Na Silvestrov večer se je priredila francoska veseloigra «Nelly Rosier (Njegova hišna), ki se je morala na splošno željo ponoviti prihodnjo nedeljo. 1. februvarja se je priredila predpustna veselica s plesom in igro «Putifarjeva žena*. Tekom meseca februvarja so imeli diletantje za njih marljvo sodelovanje svoj diletantski večer. V po^u, t. j. dne 25., 2G. in 27. marca so se predstavljali «Legijo-narji*. Uspeh je bil velik, ne samo moralen, temveč tudi gmoten, sajjepiejela tukajšnja dijaška kuhinja lepo svoto 250 kron. «Legijonarji» so se morali predstavljati celo v četrtič vsled občnega zahtevanja. Na tiho nedeljo, 9. aprila, se je priredila običajna veselica s koncertom in plesom. Čitalnica je napravila v teku treh mesecev nič manj kakor 8 dramatičnih predstav. — Vrli čita'niški pevski zbor je sodeloval dne 7. avgusta pri 25letnici tukajšnjega gasilnega društva, pristopil je naš pevski zbor k zvezi vseh slovenskih pevskih društev. Omeniti je še tudi, da je pod okriljem čitalnice nastopil sve-lovnoznani virtuoz Fian Ondfiček dne 6. dec. 1.1. Na povabilo narodne čitalnice so tudi vsa tukajšnja narodna društva pozdravila dne 14. julija češke brate Sokole na kranjskem kolodvoru. — Čitalnica je štela v preteklem letu 3 častne člane, namreč gg.: Karol Šavnik, ces. svetnik in mestni župan v Kranju; Juraj StroBmaver, vladika bosanski in sremski v Djakovem; in dr. Ivan Mencinger, odvetnik v Krškem, nadalje 70 rednih, 11 vnanjih ter 38 sodelujočih članov, skupno torej 122 članov. V spomin pokojnega mnogoletnega člana Mateja Roossa se navzoči vzdignejo raz njih sedeže. Gosp. podpredsednik Ciril Pire izreka v imenu občnega zbora tajniku g. H. R. presrčno zahvalo za njegov trud, ker on je bil duša pri vseh čitalničnih predstavah. Blagajnik, davčni piistav g. Fran Arh poda blaga jnično stanje, iz katerega posnemamo, da je čitalnica imela v minulem letu K 2549*39 dohodkov in K 2453*27 izdatkov, blagajniški prebitek koncem leta je torej K 96*12. Knjižnično poročilo pravi, da se je knjižnica pomnožila za 39 knjig, tako da šteje 763 knjig. V minulem letu se je izposodilo 95 knjig, dočim se je prejšnja leta izposodilo le okrog 30—40 knjig. Sklene se, da se za prihodnje leto naroči «Trgovski Vestnik* (na predlog g. črrietiča). Poročilo tajnikovo in blagajnikovo se vzame odobruje na znanje, potem pa se volita pregledovalcem računov gg. Fran Ivane in Ivan Luznar. Na predlog g. Janka Sajovica se voli ves stari odbor z vsklikom. Vsi odborniki sprejmejo izvolitev. Nato zaključi predsednik, zahvaljuje se za udeležbo, 43. občni zbor narodne čitalnice v Kranju. Novlčar. Na Gorenjskem Vesele božične praznike vošči vsem naročnikom, dopisnikom in prijateljem Gorenjca« uredništvo in upravništvo. Vabilo na naročbo. Danes smo priložili vsem zunanjim oenj. naročnikom položnice, katerih naj se blagovolijo poslužiti, da obnove naročnino za leto 1905. „Gorenjeo" velja za prihodnje leto, četudi bo imel obliko večjo, samo 4 krono za oelo leto. Osebne vesti. G. Anton Medved, ekspozit, je prestavljen kot kapelan v Presko. — G. Matevž Kos, kapelan v Cerkljah, je prestavljen na Dobrovo. — Razpisani sta dve župniški mesti, in sicer v Smledniku, ker se je tamkajšnji župnik g. Ivan Dobnikar odpovedal in v St. Lenartu nad Skofjo Loko. — Učitelj Viljem Zirkelbaoh je imenovan za Podbrefcje. Seja okrajnega cestnega odbora Kranj. Okrajni cestni odbor za sliladovni okraj Kranj je v seji dne 19. decembra t. I. sklenil: 1.) Prispevati polovico, t. j. 300 K k stroškom za napravo tlakovanega prehoda na cesti pri državnem kolodvoru v Kranju. Ta prehod, katerega bode napravila uprava državnih železnic sporazumno z okrajnim cestnim odborom, bode za občinstvo, ki mora zdaj pri slabem vremenu čestokrat do členkov gazili po blatu, velikega pomena. 2.) Pobirati leta 1905 od vseh direktnih davkov 16°/0 naklado za pokritje stroškov za vzdrževanje deželnih in okrajnih cest, ki so proračunjeni na 20.909 kron. 3) Odkloniti prošnjo posestnikov iz Nefnilj za podporo povodom graditve ceste iz Nemilj v Besnico, ker cestnemu odboru primanjkuje sredstev zs podelitev jednakih podpor. Dalje je cestni odbor sklenil, da se 2% dohodkov od direktnih davkov kot četrti obrok za preložitev ceste v Bemico tudi v letu 1905 plodonosno naloži in se tako pripravijo sredstva, s katerimi bode možno urediti to perečo zadevo, kokor hitro bode prispevala dežela s primernim zneskom, kar pa zdaj vsled nedelavnosti deželnega zbora vsled klerikalne obstrukcije ni možno doseči. Narodna čitalnica v Kranju priredi dne 31. dec. Silvestrovo veselico s plesom. Na programu je burka Strije Jaka' in veseloigra «Mesalina». Vrhutega nastopi čarodejnik*: «Čink čank fuč» z vso svojo veliko čarodejno družbo. Nadalje bo sodeloval Čitalniški pevski zbor in se bo vršila ob prosti zabavi šaljiva loterija. Sodeluje tukajšnja meščanska godba. Božičnico prirede trgovski nastavljenci v Kranju dne 29. t. m. v gostilni g. Petra Mavrja. V noči smrti. Prišla je vigred — vzklila, in zaduhtele so ravani v ramobrojnem cvetju. Veselje je bilo gledati v solnčnih pomladanskih dnevih krasne, mnogoobetajoče cvetke. V noči pa je zaplapolal sever in na ravani se je vlegla ledena slana — smrt je šla preko poljan, in zamrli so lepi cvetovi v žarni mladosti. . . Tiho, neopaženo se je prikradla, zamahnila s svojo neusmiljeno koso in pal je cvet — mlad, mnogoobetajoč. V noči, dne 20. t. m. je zatisnil na veke po trudapolni bolezni oči nadebuden mladenič, g. Anton Slamberger, sin tukajšnjega g. notarja. Izvanredno nadarjen in priden je bil odličnjak v vseh razredih gimnazije, a sovražna bolezen mu je zastopila pot do venčanja svojih gimnazijskih študij — do zrelostnega izpita. V svoji marljivosti pa se je bavil poleg gimnazijskih tudi z drugimi študijami, s katerimi je širil svoje obzorje in se pripravljal na akademične študije, na prvi resni korak v življenju. Toda neizprosna smrt mu je prečrtala vse načrte, ugrabila ga je z naročja svojcev, ugrabila je narodu upapolnega mladeniča. Koliko simpatij je vžival pokojnik pri tukajšnem meščanstvu, je pričal lep pogreb in krasni venci. Pred hišo so se zadnjikrat od njega poslovili dijaki z ganljivo žalostinko, na pokopališču mu je poslal zadnji pozdrav v mrzli grob Čitalniški pevski zbor v znani, a večno krasni «Nad zvezdami«. Pogreba «o se udeležili vsi odlični meščani, vsi tukajšni visokošolci in vsi gimnazijski učenci na čelu s profesorskim kolegijem. Marsikomu je zarosilo oko, ko je črni, nenasitljivi grob pogoltnil mlado žrtev. Gospodu notarju izražamo naše iskreno sožalje na nenadomeslni izgubi nadepolnega sina. Lahka mu zemljica! Božične počitnice. Dne 15. t. m. je imel deželni šolski svet kranjski sejo. Sklenili so, da pridejo v veljavo zopet božične počitnice, kakršne so bile v navadi prej. Slovensko bralno društvo v Kranju priredi svojim članom in prijateljem društva Silvestrov večer s tambu-ranjem v gostilni pri g. Mavrilu Mavrju. Začetek ob 8 uri. Odbor tukajšnje narodne čitalnice se je takole sestavil: Predsednik Vinko Majdič, podpredsednik Ciril Pire, tajnik Hinko Rebolj, blagajnik in knjižničar Fran Arh, gospodar Janko Majdič, odbornika Vilko Rus in Anton Zupan; namestniki Fran ivanc, kran Luznar in Zdravko Novak. Opozarjamo še enkrat na občni zbor tukajšnjega gasilnega društva, ki se vrši na praznik sv. Štefana, t. j. prihodnji ponedeljek dopoldne ob polenajstih. fitirirazredno nemško ljudsko šolo hoče zidati na Savi tovarniški ravnatelj Lukman. Jeseničani in Savčani, pozor! Važno za sokolska društva. Deželni šolski svet je izrecno priznal pravico šolarjem in dijakom, da smejo telovaditi v sokolskih telovadnicah. Sokolska društva, torej na delo! Telovadno društvo v Tržiču ima dne 6. januvarja 1905 svoj drugi redni občni zbor. Iz Škofje Loke se nam piše: Svež češpljev cvet v božiču je gotovo redka prikazen. Tak cvet je odtrgala na vrtu minuli teden gospodična Marija Klun v Škotji Loki. Umrl je v Ljubljani g. Ivan Skerjanc, posestnik, gostilničar in občiriiki svetovalec. Pokojnik je bil vrl narodnjak, ki tudi ob smrtni uri ni pozabil raznih narodnih društev. Med drugimi je volil tudi «Sokolu» v Tržiču in na Jesenicah vsakemu po 100 kron. Blag mu spomin! Prvi profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu je že imenovan. Imenuje se Ivan Knitic. ki je bil 22. t m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko je v svoji seji dne 5. t. m. sklenil, da se napravi v Ljubljani vsako leto zadnji teden pred sv. Miklavžem sadni semenj. Namen sadnemu semnju bode ta, da se pomaga domačim sadjerejcem, Ljubljančanom pa, da se dokaže, da imamo dovolj domačega namiznega sadja, da istega torej ni treba kupovati pri tujcih. Iz Mošenj pri Radovljici se poroča: Mlekarski učitelj /.a Kranjsko, g. Legvart i/. Ljubljane je pri nas predaval 11. decembra o molži in reji mlade živine. Dasi je bilo vreme jako slabo, se je zbralo mnogo posestnikov in gospodinj, ki so z vidnim zanimanjem poslušali g. Legvarta. G. govornik je jako zanimivo govoril o reji mlade živine, o umetni krmi in gnojilu. Z g. LegvarJom je prišel tudi Švicar Sieberer, deželni sirar. ki je v vsaki vasi tukajšnje občine praktično pokazal, kako se mora molzti. Takih predavanj si želimo še več! Nesreča na Jesenicah. 22. t. m. popoldne je peljal prisiljenec Jožef Atvvenger po tovarniških relzih voz, s katerim prepeljavajo železo, ki ga je zgrabil za prste. Voz se je zvrnil in potegnil prisiljenca za seboj tako, da je padel pod njega in ga čez trebuh hudo pretrl. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v dežemo bolnišnico. Kamniški Sokol. Odbor je sestavljen naslednje: Starosta dr. Alojzij Kraut; podstarosta Ivan Špalek; tajnik Blaž Logar: blagajnik Dragotin Bezek: njegov namestnik Gustav Herman; načelnik Ivan Polak; namestnik Janko Žagar; odborniki: Hinko Saks, Ivan Hudobilnik; namestniki: Josip Vanossi, Peter Zerovnik in Ivan Gjud. Društvo šteje 64 članov, od teh jih zahaja 20 k telovadbi. Društvo si je naročilo orodje pri Vindvšu v Pragi, in sicer drog za 140 K, bradljo za 200 K m konja za 135 K. Za sedaj se vadijo samo redovne in proste vaje. — Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 58 oseb. Predaval je dr. Ravnihar o telesni, duševni in nravni nalogi Sokolstva; vaditelj Drenik pa o sokolski telovadbi in tehničnem vodstvu društva. Telovadnica je v pritličju poslopja, kjer je čitalnica. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega društva «Merkur». Išče se: 7 pomočnikov mešane stroke za deželo, 2 konto ris t a za Trst, provizij ski zastopnik za slovenske pokrajine neki večji špecerijski trgovini v Trstu, 2 učenca za deželo in blagajničarka za deželo. — Službe išče: 11 pomočnikov mešane stroke, pomočnik manufakturne, 4 špecerijske, 6 špec. in želez., 2 kontorista in 2 kontoristinje oziroma blagajničarke. Križem sveta. Obravnava proti defravdantn Jennerju se j? pričela 20. t. m. pred dunajskimi porotniki. Svoj zločin popolnoma priznava, tudi sokrivci večinoma ne taje. Amerikanski Slovenci napredujejo. V Čikagu sta pričela izdajati Josip Poljanec in Iv. Mulaček leposlovni slovenski list «Nada». Uredn štvo in upravništvo cNade* se nahaja v ČJikagu, 111. 702 Loomis Street. Naročnina za Evropo znaša za vse leto 10 K. Umrl je v Ameriki v Kansas City, Kas. Ivan Ferlič iz Poljan pri Škofji Loki. V Ameriki zapušča ženo in štiri majhne otroke. Učen snažilec čevljev. Sotija je tako srečno mesto, da ima snažilca, ki je obenem tudi profesor in ki je svoje študije dovršil summa cum laude. Še pred kratkim je deloval kot gimnazijski učitelj. Mož je hud Tolstojanec, ki je sedaj postal snažilec čevljev ter «Študira* sedaj na oglu najbolj živahne ulice v Sofiji snaženje čevljev. Ta filozofični snaždec čevljev ima vedno dovolj dela. Za 5 ali 10 stotink ti osnaži in izlika čevlje tako, daje veselje. Za nameček dobiš pa še par Tolstojevih izrekov. Ženski dvoboj. Iz Evanstona. Wyo. se poroča, da jo tamkaj gospa Nancy Richardsova v dvoboju na revolverje ustrelila na svojo sosedo Leon Deraarsovo. Obe sta se že dolgo sovražili. Dvoboju ni prisostvovala ni ena priča. Po drugem strelu je gospa Demarsova padla zadeta v levo stran prsi na zemljo, toda kljub temu je še streljala, dokler je bil še kak naboj v njenem revolverju. Njena nasprotnica ni bila ranjena. Demarsova je kma'u na to umrla. Kasneje so zmagovalko zaprli. Obe sta bili stari po 30 let. Njuna soproga sta bogata posestnika rudnikov in se nista zmenila za svoje žene. Zavrnjeni potniki. Z R*ke je odpotoval pamik «Ultonia» s 1650 izselniki. Več kot 300 potnikom so pa zabranili potovanje, ker so jih zdravniki spoznali za telesno slabotne. Barva las in inteligentnost. V šolah v Lillesu so pre:skovali razmerje med barvami las in med duševnim delovanjem učencev in učenk. Najbolj nadarjene so se izkazali dečki s kostanjevimi lasmi, dočim se med deklicami najbolje uče plavolaske. Dečki in deklice omenjenih lasnih barv so najboljši računarji ozir. računarice, toda najslabši v pismenem slogu. Čroolasi učenci in učenke imajo najboljši slog. Največji japonski list. Kyoi-Ku Kai ugovarja zoper neznosni šovinizem, ki vlada v japonskih šolskih prostorih. V šolah se na vse kriplje neti ogenj sovraštva zoper Ruse in se pretirava moč in vpliv japonstva. Šola ni za take stvari, šola je za učenje. Bodočnost bo dala Japoncem mnogo opraviti s problemi miru. ne pa vojske in ravno sedanji rod bi se moral učiti reševati taka bodoča vprašanja, pa ne zabavljati zoper sovražnika in tratiti dragi čas, zraven pa se napajati z željami po osvojitvi. Vlada med vojsko zanemarja šolo, veliko učiteljev je v vojski, zraven je pa tudi veliko učilnic brez učnih knjig. Večina. Neki tujec je vprašal v blaznici nekega umo-bolnega, kako da je prišel tja? Umobolni je odgovoril: «Le radi tega, ker sem bil drugačnega mnenja, kakor drugi ljudje.» — Tujec: «To ni možno.* — Umobolni: «In vendar je tako. Jaz sem rekel: Vsi ljudje so norci! in vsi ljudje so trdili, da sem jaz norec. Zmagala pa je večina in mene poslala v bla/.nico. Sedem umorov. V Obersteinu pri Pulsnicu (Saško) je nekdo umoril graščaka Freudenberga, njegovo ženo, dve odrasli hčeri in ti i vnuke. Potem je poslopje zažgal, da so našli trupla stra«no ožgana. Umorov je sumljiv grašča-kov zet Domschke, ki so ga zaprli. Trust za možitev otrok. Iz Filadelfije poročajo: Pri tukajšnem kazenskem sodišču se je pričela obravnava proti ženski «dr.» Elizabeti Ashmeadovej in njenem pomočniku dr. Malhevv Mc Vickarju. Potom preiskave seje dognalo, da sta v hiši štev. 256 južna 12. ulica morila novorojenčke kar na debelo. «Specialist», kateri je služil pri grozni ženski, je otroke kar na debelo sožigal, dočim njihove matere niso vedele, kaj se krog njih godi. Tudi več mladih deklet, katere so umrle vsled operacij, je zginilo. Njihova trupla so poslali iz mesta in jih pokopali, da nihče ne ve. kje so pokopana. Mrtve in tudi žive otroke sta obtoženca sežigala v veliki peči. Priča David Monsier je prisegel, daje videl, kako je šla Elizabeta Ashmeadova s predpasnikom, polnim novorojenih otrok, v klet, kjer je nedolžne otroke, med katerimi je bilo še par živih, pometala v razbeljeno peč. Priča je slišal, kako so otroci plakali, ko jih je metala na ogenj. Isti sindikat je posloval tudi v drugih mestih ter ima tudi v Ne\v-Yorku svojo • filijalko. Pri obtožencih so namreč našli najemno pogodbo za neko hišo v New-Yorku. Državni pravdnik bode dokazal, da sta na leto po 800 do 900 otiok na ta način pomorila. Na ta način je Ashmeadova zaslužila na teden po 800 do 900 dolarjev. Občevala je le s takozvanimi «boljšimi krogi*. Najstarejša žena na Dunaju. Ta mesec obhaja na Dunaju Marija Terezija Kulla svoj 105. rojstni dan. Starka je vdova vojaškega uradnika ter je bila pred dvema stoletjema, namreč leta 1799 rojena v Bratelsbrunnu kot hči ljudskega učitelja. Kulla stanuje že nad 50 let v istem stanovanju. Starka ne vidi več čitati ter tudi delati ne more več. Vsako jutro vstaja ob 8. uri, spat pa hodi ob 10. V ostalem pa je popolnoma zdrava in krepka. Slaba služba. Neki bogati posestnik, ki se je navadno vsak dan vozil v mesto ter se tam tako napil, da ni mogel svojih konj več varno voditi, si je najel hlapca, ki se je pa moral zavezati, da se nikdar ne opije, kadar bo storil to njegov gospodar. Hlapec je službo sprej« 1. Posestnik je bil ž njim zelo zadovoljen ter je ž njim lepo ravnal. — Po štirinajstih dneh mu je pa hlapec službo odpovedal. — «Zakaj pa hočeš proč, Janez ?» gaje vprašal gospodar. — «Da, ako pojde tako naprej, kakor dosedaj, se ne bom mogel jaz — nikdar opiti,« mu je odvrnil hlapec. Človeška usoda. Tužno sliko o izpremembi človeške usode nam podaja letno poročilo neke nemške velikc-mestne ubožnice. Med naštetimi imeni tistih, ki so se preskrbovali v ubožnici, se nahajajo: graščak, inženir, kemik, arhitekt, stavbenik, kipar, slikar, bankir, poslovodja, trgovec, gostilničar, špediter, dijak, dr. filozofije, učitelj dr. medicine, živinozdravnik, operni pevec, gledališčni igralec, višji, srednji in nižji uradniki itd. Izmed žensk so med njimi: družabnica, dopisovalka, knjigovodkinja, učiteljica, trgovka, pevka, pisateljica itd. Gostilničarska. Pred nedavnim časom je nekemu ljubljanskemu gostilničarju poslal za god njegov prijatelj, ki je tudi gostilničar, težak zaboj. Ta se je vezila silno razveselil in z radovednostjo pogledal, kaj je vendar notri, ker je tako težak. Smeje* je vzel iz zaboja — premog — in ga nesel v štedilnik, obljubivši, *da se mu bode že revanžiral. Pred par dnevi je pa ta klal in poslal svojem a prijatelju za poviačilo 6 lepih, velikih klobas. V gostilni je sedel neki gost ki je ukazal, naj mu eno klobaso spe-čejo, kar se mu je takoj ugodilo. Toda bolj, ko je kukarica pekla klobaso, bolj je bila trda. Ko je slednjič le zadobila pravo barvo, jo je prinesla gostu na mizo. Ker je pa natakarica pieje hvalila, da so to domače in prav dobre klobase,«jo je gost zavrnil, da ne bo pri nji posebnosti, ker je tako suha, in ko jo je začel rezati, ni tel nož na noben način v nio. Zahtevai ie boli oster nož. in ko ie s tem klobaso prerezal, mu je udaril v nos silno neprijeten duh. Velel je, da naj to < dobro« klobaso pokusi natakarica, kateri tudi ni šla v slast. Začeli so jo preiskovati in se prepričali, da je v nji le žaganje in kri. Gostilničarju se je takoj zasvetilo, odkod to prihaja, in ni bilo drugače, da je moral gostu povedati, zakaj je v njegovih klobasah žaganje. Sedaj pa ni po ulici smeha ne konca ne kraja, ker prvi draži drugega s tem, da je on s premogom vsaj kuril, ta pa da njegovih klobas ni mogel jesti. Največji pes na sveta je bil takozvani «Jumbo., kateri je pred kratkim poginil v Park Rapids, Mich. Pe3 je bil bernardinske pasme in je tehtal 305 funtov. Japonski vozli. Japonci ne rabijo gumbov, ne zaponk, ne kaveljnov in gumbnic za zapenjati. Za vsa pritrjevanja jim služijo vrvice in način, kako jih zapletajo, se je pri njih razvil v mnogobrojne umetniške varijacije. Tako imajo Japonci na stotine raznih vozlov. 2e za navadno in ceremonijalno rabo imajo na tucate vozlov, ki jih zna vsak otrok zavezovati, tako imajo vozle v podobi češpelj, krizantem, smrekoih storžev, želv i. t. d. Telesna kazen v ruski armadi odpravljena. Ruski vladni list je prinesel carjev ukaz, s katerim se odpravi pri vojaštvu kazen šibanja. Strašen norec. V Vadnu (Ogrsko) je zblaznel graščak Lazar Baljok. Postavil se je pred kolodvor s tremi nabasanimi revolverji ter streljal na vsakogar, ki se mu je,bližal. Vse je bežalo pred njim, tudi železniški uradniki a vlak se je bližal postaji. Prihiteli so orožniki, toda blazni je tudi na nje streljal. Orožniki si niso znali drugače pomagati, da so tudi streljali ter blaznega ubili. Skupaj zraščena dvojčka. V Požarevcu (Srbija) je porodila neka žena mrtva, skupaj zraščena dvojčka. Trupli sta imeli skupaj le eno glavo ter sta bili na prsih shrpaj zraščeni. Glava je imela tri oči v eni vrsti, dva nosa in dvoje ust, pa samo eno brado. Spodnji deli obeh teles so bili normalnd razviti. Nestvor so poslali v anatomični muzej v Belgrad. Petdesetletni jubilej državne železnice se bo praznoval dne 1. januarja 1905. Biskup Strossmayer praznuje dne 4. febr. 1905 svoj 90. rojstni dan. Delajo se zato že velike priprave. V menažeriji. V neko vas ob Reni je prišla menažerija; v velikem šotoru so se kazale — seveda v kletkah — najbolj divje zverine celega sveta. Potujoč rokodelski pomočnik se je oglasil pri «ravnatelju», ali ima zanj kak posel v menažeriji. «Ali znate dobro rjoveti,* ga je nato vprašal gospodar zverin. Pa še kako! Kakor zaklan prešič!» je bil odgovor. Nato sta se pogodila za službo. Najprej je moral pomagati ravnatelju iz kože devati leva, ki je prejšnji dan poginil. Potem je moral pomočnik sam zlesti v levovo kožo. Ravnatelj je priredil na ta način ustvarjenemu levu, kar je še bilo potrebno, nato pa mu je odkazal oddelek v zverinjaku, kjer se je moral obnašati kakor pravi «kralj puščave*. Gospod ravnatelj je napravil dobro kupčijo; novi lev je rjovel tako pristno, kakor da bi bil res doma v Sahari. Pri tem je stresal železne droge, kakor, no, kakor besen lev. V svoji gorečnosti pa je šel predaleč, in stranska stena sosednje kletke, kjer je gospodaril pravcati tiger, se je mahoma podrla. Grom in strela! Sedaj je bil konec levove besnosti, konec levove srčnosti! Napačni kralj puščave se je boječe stisnil v kot in začel obupno klicati: ^Pomagajte! Pomagajte!« 2e je mislil, da mu bije poslednja ura, ko mu zakliče njegov sosed tiger,, njemu, levu, v švabskem dialektu: «Tele neumno 1» Čemu pa tako rjoveš! Saj tudi jaz nisem pravi tiger !» Gospodarske stvari. Tedenski sejem v Kranju dne 19. t. m. Prignalo se jc 257 glav goveje živine, 6 telet, 39 prašičev, — ovac, — kozlov, 75 buš. — 50 kg: pšenice K 10-50 prosa K 8.—, ovsa K 750, rži K 8*25, ajde K8-—. iečnienaK7—. fižol:mandaloninribnifianK 14-—, Razpis dobave brzojavnih drogov. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dno 27. decembra t. 1. pri poštnem in brzojavnem oddelku v Belgradu vršila ponudbena razprava za dobavo 5000 brzojavnih drogov, in sicer hrastovega lesa. Natančnejši pogoji so vsak delavnik pri poštnem in brzojavnem oddelku v Belgradu na vpogled. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogied. Domaća knjižnica. Soseda Razumnika prašičja reja je naslov ravnokar izišli, 153 srani obsegajoči knjigi s 44 podobami, ki jo je izdala c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Knjigo je prevel, oziroma priredil za naše razmere družbeni ravnatelj g. Gustav Pire, in sicer po nemški knjigi dr. Steuerta, kr. profesorja na kmetijski akademiji v Weihenstepnanu. Slovenci dosihdob sploh nismo še imeli strokovne knjige izključno za prašičjo rejo in prav gotovo še nobenega strokovnega spisa tako poljudno in vsakemu razumljivo pisanega kakor je omenjena knjiga. Kmetovalčevi bralci že poznajo Razumnikove dobre svete, kor je bil spis priobčen v letošnjem «Kmetovalcu«. Ker se je pa kmetijski družbi važno zdelo izdati spis v celoti, zato se je oskrbel ponatis, ki bo vsakemu prašičerejcu dobro služil, zlasti tistim, ki ne bero «Kmetovalca*. Na izredno poljuden način v obliki pogovora s sovaščani razklada, poučuje, bodri in svari Razumnik svoje sosede glede prašičje reje. spodbija napačne ugovore in napeljuje k umni in pravi prašičji reji. Na ta način se razpravlja v 43. poglavjih vse, kar se tiče vzreje, reje, krmljenja in oskrbovanja prašičev, pomoči pri porodu ter o poglavitnih navadnih in kužnih boleznih pri prašičih. V knjigi se upošteva izključno sama praksa; nerazumljivih reči ni nič. in tam, kjer se mora kaj vednostnega povedati, je vedel pisatelj izvirnika res tako mikavno in poljudno razložiti, da mora vsakdo razumeti. Dr. Steuer je spisal celo vrsto takih poljudnih knjig za nemške kmete, in da je z njimi pravo zadel, spričuje njih ogromno razširjenje. Prepričani smo, da bo njegova poslovenjena knjiga «Soseda Razumnika prašičja reja» tudi pri nas imela isti uspeh in da ne bo slovenskega prašičerejca, ki bi ne prebral knjige. Kmetijska družba je izdala knjigo v svrho pospeševanja prašičje reje, zato ji je nastavila ceno- samo 1 K s poštnino vred, dasi nemški izvirnik stane 3 K. Knjiga se naroča pri omenjeni družbi ter je denar naprej poslati. A. Aškerc: Primož Trubar. Zgodovinska epska pesnitev. V založbi Ig. pl. Kleinmaver & Ferd. Bamberg v Ljubljani je izšlo ravnokar novo pesniško delo našega dičnega pesnika Aškerca. Cena broš. izvodu K 2*—, vez. K 3*—. Knjiga je prav pripravna kot božično ali novoletno darilo. Darila. Za dijaško kuhinjo V Kranju darujeta namesto novoletnih voščil gospa in gospod Ivan in Antonija Graistr v Šenčurju 10"— K. Hvala! Današnja številka obsega 18 strani. Clrar$ki pon)Ocr)\k s potrebnim orodjem se sprejme takoj. 219—1 A. Murovec, urar v Radovljici. Naznanilo otvoritve. Naznanjam, da bom na Primskovem v lastni hiši s 1. januvarjem otVoril gostilno. Pristna vina, raznovrstna, dobra kuhinja, postrežba točna, 218—1 Ivan Graiser, gostilničar. t Globoko užaljeni, potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo v Svojem nezapopad-Ijivem sklepu naSega iskreno ljubljenega, nadebudnega, edinega sina, oziroma brata in vnuka, gospoda Antona Šlamberger absolviranega gimnazijskega osmošolca danes ob pol 11. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v 2U. letu svoje starosti, previdenega večkrat s sveto-tajstvi, poklicati k Sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabnega bode v četrtek, dne 22. t. m. ob 3. uri bopoldne. Maše-zadužnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Predragi ranjki bodi priporočen molitvi in blagemu spominu. Kranj, dne 20. decembra 1904. Anton Šlamberger, c. kr. notar, oče. Inka in NuSa, sestri. — Terezija Prešlrn, »tara mati. Zalivala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so nam doPli ob smili našega nepozabnega sina, oziroma brata in vnuka, gospoda Antona Šlamberger za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo g. dr, Šavniku, ki je pokojnika nri njegovem zadnjem bnju tako tolažil in izkušal mlado življenje na vse mogoče načine ohraniti, dalje preč. duhovščini, gg.: dr. Gnidovcu, dr. Pernetu in Hvbašku, ki so nep> zahnega pokojnika obiskovali ves čas njegove bolezni in ga tolažili v zadnjih urah. Dalje g. gimnazijskemu ravnatelju, profesorskemu koh giju, dijakom za poslednjo čast ter čitalniškemu in dijaškemu pevskemu zboru za ginljivi nagrojmici. Slednjič prisrčna hvala vsem darovateljem prekrasnih vencev. V Kranju, dne 2'i. decembra 1.904. Žalujoči ostali. &1S Pristno samo s na podplata. T.P.A.P.M. Na debelo in na drobno pri fini. J(risperju v Cjubljani kakor tudi pri sledečih tvrdkah: Ceškutti Marja, Ljubljana. Dolničar D.. Postojna. Bartelmav Josip, Kočevje, Benedikt J. S., Ljubljana. Brinšek Iv., Trnovo. Engelsberger H., KrSko. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Ftlrsa-ger Leopold, Radovljica. Gralner Jurij, Kamnik. Gatach A., Kostanjevica. Kolar Jos. & Co., LJubljana. La-pajne Valentin, Idrija. Moiauc Josip, Novo mesto. Petričič Vaso, Ljubljana. Persche Alojzij, Lljubljana Pollak Marija, Kranj Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija, Trevn Anton, Jeseci} štedilnike, %>awje 7bm in cen* priporoča pitva in največja tova-tna peči j in yiinaAif\ izSclfov a i(BUd3 q;fzjufeu od ofiqop as 'ijsoAOJjeji a§f|oqfBu 'a;eiuo3| UZ b|bau)|Od iii 9)l(b|d 3UZOA 93-26 Z—90?, jjozod ;>|{uzo/\ Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko ,jelen'. Ono je §00* zajamčeno čisto HPQ in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. t Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad £ 119-25 ime „Schicht" in varstveno znamko „jelen". Dobiva se povsod! m JURIJ SCHICHT » narečja toVarna sVojc Vrste na eVrspsKem Kontinentu. Cfo W Iljfdrove žitne kave POSKUSITE I M« Vior.k «Jr,fo»ol|no. Po4w» 6 k» oo*»jk» 4 K 60 h tranco, DOMAĆI PRIJATELJ" •Mm odi»m»ic*m imUxi| poM|«M mnttdk. TapetttiK i« preprogar Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 136-17 Lepo božično aH novoletno darilo so katere prodaja v različnih vrstah in po nizki ceni trgovina „MERKUR" Peter Majdič. Za dijake znižane cene. 201—3 &s veliko let dobro mani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskalnice ga "eno. trgerji, čUtilnice za žito, mlatilnice, vitli, Iiišćilniee za koruzo, ni lini za sadje, mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stisk aln ce za grozdje, mlini za golaoje. stroji za rezanj« lepe, stamorezn:ce, kotli za kuhnoje kl»jer sesalke za vino, pipe, sesalke z;i vodnjake, sesalke za gnojico škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopniae cevi, priprave za točenje piva,, priprave za sladek d, omare za led. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice, steherske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i. t. d. po zopet izdatno znižanih cenah, vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tudi na obroke. Ceniki z već kot 400 difeami brezplačno in jeziku Preknpci in agenti zali 5-20 franko! Dopisuje se v slovenskem željeni! Piše naj ce nnravno-t: Ivan Schindler, Dunaj, III.. Erdberprstrasse 12. ?. Jurišić, lekarnar paHrac. Pozor! Bolnemn zdravje! Pozor! Slabemn moč! Vidmarič ka*o kmetom moč „Pakraških kapljic" in „Slavonske zeli. Pakraške kapljice In slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraake kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodci ih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čUtijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrztco in vse druge I olezni, ki vsled mrzlice nastajajo Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše tredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meš» čanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER v Pakracu it. 209, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim JURIŠIĆ, lekan povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic '1 ducat) 5 kron, 24 stekleničic (2 ducata) 8 kron 60 vin., 36 stekleničic (3 ducati) 12 kron 40 vin., 48 stekleničic (4 ducati) 16 kron, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, bripavosi v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolestih. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 krone 40 vin., 4 originalna steklenice 5 kron 80 vin., 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Manj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: PETER JURIŠIĆ, lekarnar tr Pakracu 209, Slavonija. : i* i oj i © A O) 0» g > 3 o o M «* — "S S C G. 5 .a mM w AI O > ■s N a -a v 1 >o 11 al »-m o. ca S u £ O J CL 9-9«! Hamburg-Amerika 160-16 Sistem Balke Iz Ljubljane v Novi TTork z dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsaki ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zastopnik: FR, SETJNIG, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). TTnnnnn 86 sPrelme Pri I Ml ml Ha SUTTMIER UUUiiUU i55.u njar v Kranju. M. MnM frizer sa dame in gospode Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj z iravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni apar.it. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalje se izvršujejo vsakovrstna dela iz las. Oddelek za dame s seperat-uim vhodom. JOSIP J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ugraje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, Štedilnike i t. d 103-29 Specijaliteta: valjidni zastori (Rollbalken). 71—80 Trgovina z železnino in špecerijskim blagom i „jest*«*" ?eter jKajdič v Kranju. Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lerneža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje Zaloga voznih plaht in pokrival za komate. Prodaja Tomaževe žlindre in kajnita. stropov, vlite kotle. Veliko izber slamoreznic, železnih peči Homan-inportlanil-cement, traVerze, stare, železnice šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv. ©#B> €§> © © © © m&mkmm® e*§> m® a^^^^/»<^^^^ 70 M Zaloga „Bolske kisle vode Vellacher Sauerbrunnen 4—24 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. 1 zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. y. električno lučjo se odda s hrano ali brez hrane. Kje? pove upravništvo «(iorenjca». 212-2 I t ♦i Velik požar se zamore lahko ln naglo pogasiti samo s 13 50 it it 1 ♦ Slav. Šolskim vodstvom se udano priporočam za cenj. naročila šolskih tiskovin. Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju. „Dobra Hnnarica" JmtibfU brizgsbticami K I i t nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903 v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji, in sicer: S 1. p o častno diplomo sa izboljšanje parnih in motor-briz-galnic ter lestev in s zlato kolajno sa prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave. R. A. SMEKAL Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brlzgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. spisala M i rt k a V a s i i e v a v založništvu Lavosl. Schwentner-|a v LJubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Ohseza na «r>7b' straneh več nego 1800 receptov za 4 pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuj« kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškeg« stališča, lit rama kritika zaradi lepega, lahko umevnega jeziku, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj ga h nenavadne opreme, in konečno varčoa gospodinja /.uradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—61 i Nikelnasta anker-iemont. roskopf. želez-ničaijem dobro poznana, najtrpežnejša in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno bel gld. 3 76, najfinejša znan -ka, gld. 650. 114—26 v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in predaja vse vrste rent, zastavnih pisem. prijoriteL komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promess izdaja v vsakemu žrebanju. 8 Polnovplačani akcijski 5 kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne paphje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Ijnbljana (Kolizej) L,AIVG na Marije Terezije cesti Modroci iz žična-tega omrežja, afri-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo; postelj a, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, sten-sko ogledalo. v Šivalni stroji ir» kolesa Tovarniška zaloga 121 — 11 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča sveje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceaiki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. Imam v kleti 1771 več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, neka] fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pnjman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istra) ********************************** ********************************* zdravje? j t? največje bogastvo« ICapljicc sv, jjjtarka Te glasovite in nenadkrilj i ve kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje iu zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljš jejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leeijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni, Te kapljic1* so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi sni de raii lega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naro'ujejo točno pod naslovom: t MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Markov trg št. 90, poleg cerkve sv. Marka. j» Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne ne pošilja. Cena je naslednja, in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 dneata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspebom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko KUur, ki. nadlogor, Stepan Borčič, župnik: Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J. Seljanić, seljak itd. MESTNA LEKARNA, ZAGREB Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka, največje bogastvo. Ustanovljena 1.1860. i87—3 1 V*T~ zdravje j<& ********************************** ********************************* 1 I i 1 1 I i i I i 1 i i i I Cenjenim svojim SOI 2 odjemalcem! mi si 11 da se bode strogo držal v to svrho podpisanih sklepov. To naznanjamo cenj. svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje! V Kranju, dne 1. decembra 1904. Babic Pavla Crobath Fran Dolenz Fran Fabiani Karol Florian Karol Hlebš Ferdinand Kocmnt Janko Krenner Josip Marenčič Marija Knšlan Jernej Matiašič Martin Krisper Rajmnnd Miklavčič Eng. Likozar Josip Omersa Fran Logar & Kalan Perisini Jakob Majdič Ivan Pire M. Majdič Peter Pollak Ferdinand Pnppo Karol Rant Albin Rooss R. & E. Sajovic Ferd. Slabe Fran Urbane Feliks Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi ^ okoliščinami provzročile, da se je stanje trgovin z manu- m fakturnim, špecerijskim, železninskim, galanterijskim in pa- (| pirnatim blagom tekom časa znatno poslabšalo. fjjg Z ozirom na to so trgovci vseh teh strok sklenili, da odslej svojim odjemalcem popolnoma ustavijo običajna novoletna in Vsa pod W® drugim naslovom dana darila ki presezajo vrednost 20 vin., bodisi v blagu, gotovini ali takozvanem konsumnem popustu, zato pa bodo darovali primerno svoto V dobrodelne Vsak trgovec se je zavezal z besedo in pod globo i Uhaja vsako soboto zvečer, će je ta dan praznik, pa dan poprej. - Velja po pošti prejema« za celo leto 4 K, za pol leta 2 K za četrt leta 1 K. Za druge države stane K 5 60. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 K, za pol leta K 1 • 50. Dostavljanje na dom •tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. -Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo m nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izdaja in zalaga konsorcij