CELJSKI TEDNIK
CELJE, 17. APRILA 1959
Leto X., štev. 15
LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-
JETJE »CELJSKI TISK«
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV
TRG -5 — POSTNI PREDAL 16 — TELEFON
UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLAS-
NEGA ODDELKA 25-23 — TEKOČI RAČUN
PRI KOMUNALNI BANKI CELJE 603-70-1-665
- IZHAJA OB PETKIH - LETNA NAROČ-
NINA 500, POLLETNA 250, ČETRTLETNA
125 din — POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 DIN
ROKOPISOV NE VRAČAMO
Štirideset let
FRANC SIMONIČ
tirideset let rasU, borbe in zmag ZKJ tako živ-
^^ Ijenjsko in usodno povezano odraža vse, kar je bilo
v tem razdobju pri nas storjenega za napredek in vsestranski
razvoj v skrbi za ljudi, da tega ni mogoče dovolj zgovorno
povedati. Vse od prvega dne je bila njena pot izredno težka,
polna preizkušenj in ogromnih žrtev. Na tej 'težki poti pa so
bili doseženi tako ogromni uspehi, ker so se v vrstah ZKJ,
predvsem še v prvih, vedno borili najbolj predani in zvesti
sinovi delavskega razreda in lastnega naroda, katere je pre-
žemala ljubezen do idomx)vine in do pravice ter globoka vera,
da si delovni ljudje lahko ustvarijo življenje boljše in lepše.
ZKJ je zrasla v času povojnega imočnega revolucionar-
nega valovanja, ki je takrat zajelo več ali manj iyso Evropo.
Proletariast, ki je štiri leta prenašal glavno breme in naj-
večje žrtve prve imperialistične svetovne, vojne, se ob vedno
novih in 'konkretnih vzpodbudah Komunističnega manifesta
in njegovih idej ni več zadovoljil samo z obljubami, niti ne
Z ureditvijo delovnega časa in plač, temveč je odločno zahteval
oblast zase in za vse delovne ljudi. To revolucionarno valo-
vanje je odprlo vrata Oktobrski revoluciji, katere zmaga je
še bolj podžigala proletariat vsega sveta v borbi za njegove
pravice.
Z najrazličnejšimi nameni in cilji umetno ustvarjena stara
versajska Jugoslavija niti ni mogla, niti ni imela namena
reševati tedanjih problemov delovnih ljudi. Spričo svoje
splošne zaostalosti in notranje neenotnosti ni mogla nuditi
niti delavcem, niti kmetom, niti izobražencem kakršne koli
boljše perspektive. Zato je razumljivo, da so komunisti že od
vseh začetkov imeli ogromno pristašev, kar seveda ni moglo
biti po volji takratni buržoaziji. Kmalu je začela nad komu-
nisti izvajati nezaslišan teror, ki se je nadaljeval in stopnjeval
vse v leta NOB.
Naloge, ki so se jih komunisti lotili v nacionalno ne-
enotni zaostali državi, v kateri so poleg domače buržoazije
tudi tuji izkoriščevalci na najbolj grob način izžemali delavce
in ropali prirodna bogastva, kjer ogromna večina kmečkega
prshv.ialstva in že tako maloštevilnega izobraženstva ni imela
nobene realne perspektive, so bile izredno težavne. Razum-
ljivo je, da so komunisti spričo teh zapletenih, perečih in
odgovornih nalog in zlasti Še zaradi strahovitega in nečlo-
veškega pritiska in terorja doživljali včasih tudi neuspehe.
Nekaj časa so komunistično gibanje razjedale in hromile
notranje frakcionaške borbe. Taka škodljiva stremljenja in
neenotnost je še posebej podhranjevalo in podžigalo zana-
šanje na pomoč in direkti/oe od zunaj. Vendarle so notranje
sile, zlasti še, ko so stopili v prve vrste gibanja s tovarišem
Titom na čelu najboljši, najbolj predani in najsposobnejši
komunisti, premagale tudi te slabosti ter realno ocenile naj-
važnejše probleme, ki jih ni bilo malo in se z vso silo usme-
rile v njihovo reševanje.
Od tedaj je Komunistična partija z globoko vero v svoj
delavski razred in vse delovne ljudi začela s svojim progra-
mom vse bolj povezovati težnje in interese vseh izkoriščanih
in zatiranih. Zaradi doslednega principielnega stališča v borbi
za pravice delavskega razreda je Komunistična partija vse
bolj pridobivala in širila krog svojih predanih, smeUh in
požrtvovalnih delavcev in somišljenikov. V ognju borbe za
pravice delovnih ljudi so se kalili vedno novi komunisti in
rasli iz vrst delavcev, kmetov in izobražencev. V skladu z
načeli proletarskega intemacionalizma in enotnosti delavskega
razreda ter delovnih ljudi vsega sveta so se komunisti s srcem
in razumom še bolj spoprijeli z nalogami, ki jih je nakazovalo
in terjalo neposredno življenje pri nas in prilike v svetu. Tako
delovanje je še jasneje pokazalo, kako pereči so notranji
problemi, ki .jih je treba z vso resnostjo in odločnostjo reše-
vati, prav tako pa kako neizčrpne, močne in nepremagljive
so notranje sile delavskega .razreda in delovnih ljudi v borbi
za lastne pravice in boljše življenje.
Prav to spoznanje in taka praksa je neposredno v letih
pred drugo svetovno vojno izredno okrepila moč, polet in silo,
hkrati s tem pa brezmejno zaupanje vseh delovnih ljudi v ZKJ
in njeno članstvo. To je lomogočilo, da so komunisti v silnem
revolucionarnem naletu, takrat, ko je izgledalo, da je vse
propadlo in ko so bili [delovni ljudje Jugoslavije prepuščeni
na milost in nemilost fašizmu, tako smelo zažgali plamen
vstaje, ki se je z vsakim dnem vedno bolj razplamteval in
'Vključeval v vrste odločnih borcev vedno nove množice ljudi.
V neenaki oboroženi borbi proti brezobzirnemu sovraž-
niku so komunisti s svojo predanostjo in ljubeznijo do stvarnih
interesov delavskega razreda in delovnih ljudi, prekaljeni
^ trdnem ilegalnem boju, omogočili zm^go ter z njo resnično
"f^cionalno in socialno neodvisnost.
Po zmagi nad fašizmom revolucionarni polet komunistov
in vseh njihovih pristašev, ki jih je bilo vedno več, ne le da
ni popuščal, temveč se je vedno znova in v najrazličnejših
oblikah in področjih razgoreval. Takoj po vojni smo se pod
vodstvom Partije lotili tudi najtežjih in odgovornih nalog, ki
jih mora reševati vsaka zaostala dežela, če hoče čimprej za-
dovoljiti vsaj glavne težnje in cilje, zlasti še na področju
pravic delovnih ljudi in njihovega blagostanja. V takem za-
Oonu so komunisti skupno z vsemi našimi delovnimi ljudmi
izvedli nacionalizacijo naših skupnih bogastev, hkrati pa razvi-
jali in utrjevali oblast delovnih ljudi. Torej lotili so se pred-
vsem tistih nalog, ki naj bi čim hitreje in čim uspešneje pri-
bliževale cilje in težnje, za katere so se komunisti od vsega
začetka že pred in med vojno borili Ti napori so omogočili, da
je uaša država, ki je bila ena najbolj zaostalih v Evropi, po-
stala v izredno kratkem času močna industrijska dežela. Ti
izredni uspehi so omogočili v zadnjem času uspešno reše-
vanje tudi vaške zaostalosti. Ves ta napredek pa postavlja
čvrste temelje za nadaljnji vsestranski razvoj na vseh po-
dročjih družbenega življenja.
Tudi v bodoče naloge komunistov, ki so prevzeli nase
glavno odgovornost in skrb za vsestranski napredek ter iz-
boljšanje življenja delovnih ljudi, ne bodo lahke. Dejavnost
komunistov in vsakega posameznika, upoštevajoč naš sistem
neposredne demokracije, bo z ozirom na raznovrstnost in pre-
ciznost nalog v bodoče še zahtevnejša in odgovornejša. Hitrejši
ali počasnejši razvoj postaja vse bolj odvisen od zavesti, spo-
sobnosti, pripravljenosti in vneme vsakega posameznika, da
povsod, kjer dela in v sredini, v kateri živi, s svojim zgledom,
iniciativo, sposobnostmi, s čutom odgovornosti in realno oceno
naših zmogljivosti dela vse to, kar prispeva še k uspešnej-
šemu reševanju nalog, od katerih je odvisno blagostanje in
sreča ter nadaljnji vsestranski razvoj.
Iz dosedanjih izkušenj in delovanja Zveze komunistov
bomo morali črpati vse tiste sile, ki nam bodo omogočale, da
se bomo zlasti uspešno in načrtno borili proti vsem dvomom
v lastne revolucionarne sile in proti kakršnemu koli malo-
dušju. Se nadalje se bomo morali boriti proti vsemu, kar na
kakršen koli način, največkrat pa prikrito z demagoškimi fra-
zami, vnaša nestrpnost in nerealnost v naše perspektive. Po-
gosto se še pojavlja nerazumevanje in nestrpnost do naših
gospodarskih nalog in težav, zlasti med ljudmi na vasi in med
posameznimi izobraženci. Te pa se seveda v zaostalih deželah
v prehodnem obdobju pojavljajo zakonito. Družbeni razvoj
ne teče tako gladko, kot bi si želeli. Ne teče tako, da bi stalno
in sam po sebi pritegoval nove pristaše in sodelavce ter da bi
samo z uspehi utrjeval njihovo zavest. Socialistične zavesti
ne moremo utrjevati samo z neprenehnimi uspehi, temveč na
ta način, da bodo zlasti komunisti in vsi tisti, ki jim sledijo,
stopnjevali zvestobo in vdanost delavskemu razredu in de-
lovnim ljudem, hkrati s tem pa bodo krepili vero v pra-
vičnost smotrov in ciljev, za katere se borimo. Le tako se bo
nadalje krepila tudi pripravljenost najširšega kroga držav-
ljanov, da bomo zmerom tudi za ceno največjih žrtev pri-
pravljeni braniti svoje stališče in svoje pravice.
SLAVKO PENGOV: UPOR (detajl freske)
Osrednja proslava v počastitev
40. obletnice KPJ in SKOJ
Te dni so v vseh krajih in
mestih naše države zaključne
priprave za organizacije osred-
njih (proslav na čast 40-letnice
ustanovitve Komunistične par-
tije Jugoslavije in SKOJ. Ta-
ko je tudi občinski komite
Zveze komunistov v Celju na-
povedal centralno proslavo v
Celju za četrtek 23. aprila ob
20. uri v veliki dvorani Narod-
nega doma. Po govoru se-
kretarja občinskega komiteja
ZKS CVETA PELKA bo v ok-
viru pevskega festivala na čast
jubilejnega leta Zveze komu-
nistov nastopil mladinski me-
šani ipevski zbor Svobode s
celjske gimnazije pod vod-
stvom prof. Egona Kune j a.
VSEM KOMUNISTOM, VSEM DELOVNIM LJUDEM
MESTA IN VASI, POŠILJA
OB 40-LETNEM JUBILEJU ZVEZE KOMUNISTOV
TOPLE BORBENE POZDRAVE
OKRAJNI KOMITE ZKS
CELJE
2 CELJSKI TEDNIK — Stev. 15 — 17. aprila 1959
IZREDNI USPEHI
pri razširitvi organizacij, povečanju
števila članov in tehnični vzgoji
Uspešno delo skupščine Okrajnega odbora ljudske tehnike v Celju
v mali dvorani Narodnega doma je bil v nedeljo do-
poldne enajsti redni letni občni zbor Okrajnega odbora Ljud-
ske tehnike v Celju. Zraven delegatov so skupščini priso-
stvovali še član Izvršnega sveta LRS in predsednik Glavne-
ga odbora Ljudske tehnike Slovenije MILKO GORŠiC, pred-
sednik OLO Celje RIKO JERMAN, sekretar Okrajnega od-
bora SZDL STANE SOTLAR, zastopniki LMS, sindikata, JLA
in drugi. Po uvodnem pozdravu, ki ga je predsednik Okraj-
nega odbora Ljudske tehnike LUDVIK GORENJAK posve-
til 40-letnici ustanovitve KPJ in SKOJ in izvolitvi organov
skupščine se je začel delovni del, v katerem je predsednik
najprej podal referat o delu in nalogah organizacij Ljudske
tehnike na celjskem območju.
Doba, v kateri živimo, je doba
tehnike. Njen epohalni razvoj na
vseh področjih bistveno spremi-
nja ne samo proizvodnjo in z njo
zvezane odnose, temveč tudi pro-
ces in način življenja posamezni-
kov in množic. Moderna je le
tista država, ki je tehnično dobro
razvita. Zato je p>omen tehnike v
današnji družbi na prvem mestu.
Spričo takih dejstev tudi delovni
ljudje naše domovine ne morejo
mimo tehnike in skrbi za njen
čim boljši razvoj. To tudi nalaga
organizacijam Ljudske tehnike,
da z vso prizadevnostjo in skrbjo
usmerjajo svojo dejavpost v teh-
nično vzgojo najširših množic,
zlasti pa tam, kjer je zaostala
miselnost še najbolj ukoreninjena.
V preteklih dveh letih so se
ORGANIZACIJE LJUDSKE
TEHNIKE NENEHNO KREPILE
Tako so zrasla nova društva in
povečalo se je število članov.
Medtem, ko je v 1956. letu delalo
na celjskem področju 34 organi-
zacij Ljudske tehnike z 2489 čla-
ni, pa jih je zdaj že 44 s 4985 čla-
ni. Podatki tudi kažejo, da so se
najbolj razvila druš^a Ljudske
tehnike, ki jih je že 26; na na-
slednjem mestu so Avto-moto
društva (7), nato radioamaterski
klubi in foto-kino organizacije
(po 4) itd. Zanimiva je ugotovi-
tev, da število članov v radio-
amaterskih klubih pada. Nič kaj
zadovoljivo pa ni tudi stanje v
celjskem brodarskem društvu.
V zvezi s tem se pojavlja tudi
vprašanje odnosa republiških
strokovnih zvez do društev in
krožkov. Nenormalno stanje in
včasih tudi nepotrebne težave po-
vzroča poseganje strokovnih zvez
v društva mimo okrajnega in ob-
činskih odborov Ljudske tehnike.
Na drugi strani pa je nerazum-
ljiv mačehovski odnos teh zvez
do krožkov v okviru društev. Če-
prav se člani teh krožkov ukvar-
jajo z enako dejavnostjo kot spe-
cialna društva in dasiravno so
včasih ti krožki po številu članov
celo močnejši od klubov in dru-
štev, pa jim strokovne Zveze ne
priznavajo istih pravic. To zapo-
stavljanje člani takih krožkov
občutijo pri dodeljevanju sred-
stev (motornih vozil), kakor tudi
pri raznih tekmovanjih ipd.
Skratka, nakazan je problem, o
katerem bo morala izreči svojo
besedo tudi bližnja republiška
skupščina Ljudske tehnike. Ce že
predstavljajo Zveze organizacijo
specializirane tehnične dejavno-
sti, potem naj v svoje organizaci-
je vključijo prav vse enote in ta-
ko tudi krožke pri društvih.
NAJVEČ DRUŠTEV NA VASI
IN V PODJETJIH
Med organizacijami Ljudske
tehnike so na področju celjskega
okraja najbolj razširjena društva,
ki jih je vsega skupaj 26, od tega
12 v mestih in 14 na vasi, oziro-
ma 18 v podjetjih in 8 izven njih.
Od sedmih avto-moto društev jih
5 deluje na vasi. Zraven tega de-
lajo še po štirje radio in foto-ki-
noamaterski klubi, ter brodarsko
društvo v Celju, Društvo trakto-
ristov in Društvo izumiteljev. Od
vseh teh organizacij dela kar 23
društev na podeželju. Navzlic
ugodnemu podatku, pa stanje
vendarle ni zadovoljivo, saj so
cela področja (Kozjansko) brez
organizacij Ljudske tehnike.
Osnovne težave v delovanju or-
ganizacij Ljudske tehnike so v
pomanjkanju' prostorov. Na sploš-
no so društva na terenu glede
prostorov in tehnične opreme za
praktično delo v takem stanju, da
ne morejo zajeti v svoje vrste še
več ljudi. Tega se društva v polni
meri zavedajo, zato so nekatera
samoiniciativno pokrenila akcijo
za zgraditev lastnih domov. Tako
so Dom Ljudske tehnike začeli
graditi na Polzeli, v pripravi je
gradnja doma v Konjicah, v Mo-
zirju pa so na skupščini društva
sprejeli sklep, da to vprašanje
spravijo z mrtve točke. Zamisel
za lastne prostore je živa in se
postopno uresničuje. Nekoliko
boljše je stanje pri društvih v
podjetjih. Člani se namreč lahko
zbirajo in delajo v tovarniških
prostorih. Društva so tod pove-
zana z organi samoupravljanja in
drugimi organizacijami, ki vse
pomagajo društvom Ljudske teh-
nike pri izvrševanju nalog, zlasti
pa pri šolanju kadrov, izboljša-
nju delovnega procesa in izdelavi
prototipov. Ta društva imajo tudi
dober strokovni kader, saj so med
člani tehniki in inženirji. Zaradi
tega se vsa ta društva hitreje
razvijajo in imajo manj material-
nih težav, kot ona na vasi.
Odnosi do organizacij Ljudske
tehnike na terenu so različni. Na
splošno pa so se društva Ljudske
tehnike v manjših krajih bolj
uveljavila kot v samem Celju. Na
vasi je dejavnost Ljudske tehni-
ke vidnejša. Skoraj povsod so ta
društva tudi najbolj delavna iz-
med vseh družbenih organizacij.
Spričo tega so občinski ljudski
odbori in občinske politične orga-
nizacije začeli bolj podpirati pri-
zadevanja Ljudske tehnike.
Navzlic pomanjkanju prostorov
in tehnične opreme so organiza-
cije Ljudske tehnike usposobile t
preteklih letih
3321 DRŽAVLJANOV ZA KVA-
LIFICIRANE IN POLKVALIFI-
CIRANE DELAVCE
v tovarnah, za šoferje-amaterje,
za radio in foto amaterje, kaja-
kaše, traktoriste, elektrostrojnike
in podobno. Mimo tega so društva
na raznih predavanjih seznanila
s tehničnim napredkom v svetu
ter s tehničnim in gospodarskim
razvojem naše dežele nad 50.000
ljudi, nadalje seznanjala s tehni-
ko več tisoč pionirjev po šolah
itd. Zlasti društva Ljudske tehni-
ke v podjetjih prirejajo razne
tečaje višje oblike, v katerih se
izpopolnjujejo kvalificirani de-
lavci, pa tudi tehniki in inženirji.
V zadnjih dveh letih so največ
kadrov usposobila društva Ljud-
ske tehnike in sicer 1613 in dru-
štvo traktoristov 827. Sledijo:
avto-moto organizacije s 724, foto-
kino klubi s 97 itd. Pri usposab-
ljanju kadrov prednjačijo pred-
vsem industrijsko razvite občine,
kot Celje, Šoštanj in Žalec, med-
tem, ko v šentjurski občini ni
bilo na tem področju ničesar stor-
jenega.
Na koncu svojega referata je
tov. Gorenjak izrekel javno pri-
znanje najboljšim delavcem,
funkcionarjem in organizacijam
Ljudske tehnike na področju celj-
skega okraja. Ob zaključku deba-
te pa je predsednik Glavnega od-
bora LTS Milko Goršič podelil šc
za direktorja Tovarne emajlirane
posode Vladimir j a Vebra srebrno
plaketo Borisa Kidriča.
Pred zaključkom so delegati
izvolili novo vodstvo, nadalje de-
legate za tretji kongres Ljudske
tehnike Slovenije in sprejeli de-
lovni načrt za naslednje obdobje.
-mb
OKRAJNA KONFERENCA SZDL V CELJU
Vedno zahtevnejše,
odgovornejše naloge
Včeraj se je začela v veliki dvorani OLO Celje okrajna konfe-
renca SZDL.^ Delegati so že nekaj dni pred konferenco sprejeli
obširno poročilo Okrajnega odbora SZDL z namenom, da bi ga
proučili in tako dali v razpravi na konferenci čim večji prispe-
vek za uspešnejše delo na poti socialistične graditve.
Razen delegatov so se konference kot gostje udeležili tudi
član Izvršnega komiteja CK ZKJ tovariš Franc Leskošek-Luka
ter člana Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Jože Rus
in Mirko Zlatner.
Poročilo je zelo obširno, saj obsega 166 strani. V njem so
prikazani uspehi in slabosti, problemi in naloge naših podjetij,
naloge na vasi, delovanje in perspektive komunalnega sistema
in družbenega upravljanja ter dosedanje delo na ideološko-poli-
tičnem, vzgojnem, kulturno-prosvetnem in zdravstvenem pod-
ročju.
Na konferenci so delegati kritično in realno ocenili doseda-
nje delo organizacij in članstva Socialistične zveze pri najvaž-
nejših nalogah na poti socialistične graditve ter v skladu s skle-
pi VIL kongresa ZKJ in upoštevajoč pogoje občin in okraja kon-
kretno ocenili naloge za perspektivni razvoj celjskega okraja.
Skratka, konferenca je prikazala, kako se v praksi odraža skrb
za nadaljnji razvoj okraja, skrb za delovnega človeka.
Včeraj je na konferenci podal poročilo o bodočih nalogah
SZDL predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Franc Simonič,
nakar je konferenca nadaljevala delo v štirih komisijah, in sicer
v komisiji za delo v podjetjih, v komisiji za razvoj komunalnega
sistema ter družbenega upravljanja, v komisiji za delo na vasi
ter v komisiji za ideološko-politična in organizacijska vprašanja.
Iz referata o bodočih nalogah SZDL se je jasno odrazila mi-
sel, da bo dejavnost organizacij in članstva SZDL z ozirom na
raznovrstnost nalog v našem sistemu socialistične demokracije
vedno bolj zahtevnejša in odgovornejša. Hitrejši socialistični raz-
voj postaja vse bolj odvisen od zavesti, sposobnosti in priprav-
ljenosti vsakega posameznika, da na svojem delovnem mestu in
v sredini, v kateri živi, s svojim vzgledom, iniciativo in čutom
odgovornosti ter upoštevajoč realno oceno naše zmogljivosti dela
za ppešnejše reševanje nalog, od katerih je odvisno blagostanje,
sreča in nadaljnji vsestranski razvoj.
Ker ob izidu lista konferenca še traja, bomo v prihodnji šte-
vilki obširneje objavili izvlečke iz poročila o bodočih nalogah
SZDL, razpravo in sklepe komisij ter zaključke konference.
-ma-
Soglasje k prvemu tarifnemu
pravilniku v okraju
Okrajni sindikalni svet v Celju
si je pridržal pravico do dajanja
soglasja k tarifnim pravilnikom
za nekatera večja industrijska
podjetja v okraju. O vseh tarif-
nih pravilnikih ostalih podjetij pa
bodo razpravljali občinski sindi-
kalni sveti.
Kot prva gospodarska organi-
zacija v okraju, ki je Okrajnemu
sindikalnemu svetu predložila ta-
rifni pravilnik za leto 1959, je
Steklarna »Boris Kidrič« iz Ro-
gaške Slatine. Komisija za pro-
duktivnost in nagrajevanje pri
OSS je že razpravljajla o tem
predloženem tarifnem pravilniku
ter po podrobni proučitvi dala
tudi k pravilniku soglasje. Komi-
sija je predvsem ugotavljala re-
alnost povečanja čistega dohodka
v letu 1959, fazmotrila odnose
med osebnimi dohodki in skladi
podjetja, o ustvarjenem dohodku
na enega zaposlenega ter o struk-
turi osebnega dohodka za leto
1959 v primerjavi z letom 1958.
V letu 1958 je od skupnega čiste-
ga dohodka odpadlo na osebni do-
hodek delavcev 89.25 % na sklade
pa 10.75 %. To razmerje se bo v
letu 1959 spremenilo v korist
skladov, ker bo od skupnega či-
stega dohodka nanje odpadlo
16 %. Dohodek na enega zaposle-
nega pa se bo v letu 1959 povečal
za 8.25 %.
Podjetje je istočasno izdelalo
in predložilo tudi pravilnik o raz-
delitvi osebnih dohodkov po de-
lovnem učinku ter premijski pra-
vilnik.	Gojmir
Iz Vitanja
v Vitanju so pred kratkim uspe-
šno zaključili kmetijsko gospodar-
sko šolo, ki jo je obiskovalo okrog
40 mladincev in mladink. Drugi let-
nik je uspešno zaključilo 14 tečaj-
nikov. Zanimivo je, da so letos to
šolo obiskovali tudi mladinci iz ne-
koliko oddaljenih pohorskih prede-
lov. V okviru kmetijske šole je
kmetijska zadruga organizirala tu-
di kuharski in šiviljski tečaj. R.
Spet je za nami en teden brez
posebno razveseljivih, a tudi brez
posebno razburljivih novic. Z veli-
kimi naslovi so pospremili listi Ade-
nauerjevo odločitev, da bo kandi-
diral za predsednika republike. Nje-
govi pristaši in 'on sam niso poza-
bili zatrjevati, da se z njegovim od-
hodom v bonnski politiki ne bo prav
nič spremenilo. Njegovi nasprotni-
ki pa hite zatrjevati, da je s tem
propadla njegova konservativna po-
litika, njegova parola, da je treba
hoditi na robu vojne, da je treba
boljševike krotiti samo z grožnjo
vojne. Njegova era je Nemčijo re-
habilitirala kot gospodarsko, poli-
tično in deloma tudi kot vojaško
silo. V Nemčiji se danes govori o
prerodu nemške vojske kot o najpo-
trebnejši stvari, ki jo terja blagor
zahodnega sveta in njegova svobo-
da. Ce nemški listi citirajo sovjet-
ske, kadar ti govore o nemškem mi-
litarizmu, denejo militarizem v na-
rekovaj, kajti o nemškem militariz-
mu zdaj ne sme biti več govora.
Nemška vojska raste, tako pravijo
pristaši Adenauerja, zato, da bi bra-
nila »svetinje svobodnega člove-
štva«:.
Morebiti jim je najučinkoviteje
odgovorila Brechtova vdova, ki ni
dovolila igrati drame pokojnega
Brechta niti na posebnih festivalih
v Zahodni Nemčiji. Miselnost, ki
preveva oficielno zahodno-nemško
republiko, je človeštvu še vedno ne-
varna. To priznavajo napredni Nem-
ci sami.
Angleži, trmoglavi režiserji ev-
ropskega ravnovesja, že tehtajo
nemško moč. Zato zagovarjajo v
pripravah ženevskega sestanka svo-
je stališče glede obeh Nemčij. Nem-
ci se zato spet jeze prav v smislu
»Gott strafe England«:, češ Angleži
so se stoletja vmešavali v Evropo,
namesto da bi urejali svoje otoške
zadeve. Toda Angležem se zdi, da
je za evropsko ravnovesje in za
njihovo politiko dobro, če priznajo
obe nemški državi. Zato ne prizana-
šajo z nauki Francozom in jim do-
povedujejo, da je njihova alžirska
politika nerealistična. »Vsaka poli-
tika v arabskem svetu, ki je proti
neodvisnosti arabskih držav, je ne-
realistična«. No. iz tujega žepa je
res lahko šteti denar ali težje je po-
metati pred lastnim pragom.
Veliko prahu je vzdignila izjava
italijanskega ministra Pelle. Prav-
zaprav se ni čuditi, kajti Pella je
eden najbolj desnih klerikalcev.
Vendar bi kot zunanji minister mo-
ral bolj računati z notranjimi raz-
merami t; Italiji in z zunanjepolitič-
nim položajem. Ko je podpisal, da
se v Italiji postavi ameriška atomska
oborožitev, je izjavil, da raje tve-
ga sovjetski atomski napad kakor
pa komunistično gospodstvo. Strah
ministra Pelle je kar razumljiv, saj
se ima česa bati, ni pa razumljiva
njegova omejenost in surovost. V
Italiji je 40% levičarskih volivcev,
je torej najbolj »rdeča« od vseh
NATO držav, pa tudi v ^Pellini
stranki so močne nevtralistične ten-
dence. Pella gotovo ni govoril s
stališča italijanskih koristi, marveč
s stališča osebnih in razrednih ko-
risti.
Istočasno je bil v Rimu kongres
afriške črnske kulture, ki se ga je
udeležilo 200 delegatov iz Afrike in
Amerike, kjer žive potomci afriških
sužnjev. Ta kulturniški »Bandung«
je prizadel Francijo, kar so s poseb-
no naslado zabeležili tudi nemški
uradni listi, kajti Nemcem francoska
zadrega v kolonijah prav pride. Ne-
kako v istem času se je napotil v
Indijo Ferhat Abas, zastopnik alžir-
ske začasne vlade, da bi Nehruja
pregovoril za priznanje svoje vlade.
Nehru je priznanje obzirno odklo-
nil, češ da bi ne mogel posredovati
med Francijo in Alžirom, če vlado
prizna. Nehru je ponudil posredova-
nje LR Kitajski zaradi Tibeta. Po
njegovem je prišlo do bojev v Tibe-
tu zaradi napačne kitajske politike,
zaradi preziranja pogodbe in zara-
di nekih reform. Indija ne bo storila
ničesar, kar bi pomenilo podporo
Tibetu, odnosi s Kitajsko pa se bo-
do verjetno ohladili. Topovi, ki so v
Tibetu spregovorili svojo besedo,
ker druge primerne ni bilo, so pa
le dokaz, da Kitajska ni znala miro-
ljubno in s primerno perspektivo re-
ševati nasprotja, ki so v tako veliki
državi nujna. Zdaj seveda je usta-
novljen nov odbor za avtonomijo,
deli se materialna pomoč žrtvam
upora in drugim socialno ogrože-
nim osebam in vsi Tibetanci so pri-
pravljeni pomagati Kitajski vojski
pri uničevanju upornikov. Taka po-
ročila so prozorna in med vrsticami
je mnogo resnice, ki je ni mogoče
skriti. Razume se, da nam ni vse-
eno, kako kitajski komunisti rešuje-
jo nacionalno vprašanje znotraj
svojih meja. čeprav smo daleč od
tega, da bi jim solili pamet.
H koncu povejmo še to, da je\
spremni akord za veliki sestanek
zunanjih ministrov v Ženevi oboje-
stranska omejitev gibanja ameriških
in sovjetskih diplomatov v ZDA in
SZ, med drugim pa tudi Eisenho-
werjeve in Hruščevljeve izjave zad-
njih dni. Eisenhower je izjavil, da
je za narodno varnost ZDA potreb-
no vzdrževati dosedanjo raven vo-
jaških  izdatkov, Hruščev pa je na
to odgovoril, da je to eden od po-
skusov ohraniti napete živce in raz-
burkati vzdušje. Ameriški program
medsebojne varnosti namreč vsebu-
je grobo vmešavanje ZDA v notra-
nje zadeve drugih držav, kontrolo
nad gospodarskimi in trgovinskimi
stiki med državami in oviranje sti-
kov med kapitalističnimi in socia-
lističnimi državami.
Ce pomislimo, da se taka in po-
dobna prerekanja vrste ves čas po
vojni, lahko sklenemo z mislijo, da
so diplomati sveta nekaki moderni
Sisifi, le s tem razločkom, da nima-
jo kaj prida volje, priti iz Tartara
— Inferna. kamor človeštvo stano-
vitno peha pohlep po lasti, oblasti,
po ugledu in prestižu.	T. O.
Mrzel veter tebe . . .
PRIHODNJI TEDEN KONGRES ZSJ
v domu Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu, ki ga vi-
dimo na sliki, se bo 23. aprila zbralo 1200 delegatov in 30 dele-
gacij iz tujine na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Kon-
gres bo med drugim analiziral dosedanji razvoj delavskega
upravljanja v podjetjih. Predsednik centralnega sveta Svetozar
Vukmanovič bo govoril o nalogah Zveze sindikatov Jugoslavije.
 Na kongresu bo govoril še podpredsednik centralnega sveta
ZSJ Mika Spiljak o standardu delavcev in uslužbencev, razen
tega pa bodo de'egati poslušali še poročilo o organizaciji in poli-
tični izgradnji sindikatov ter o izobraževanju delavcev.
CELJANI
Vabimo vse prebivalce mesta
Celja na svečan sprejem »Štafe-
te mladosti«, ki bo v torek, 21.
aprila ob 16.50 na Trgu V. kon-
gresa pred bivšim magistratom.
Štafeta mladosti je vseljudska
manifestacija, praznik vse naše
mladine in delovnih ljudi. Na ti-
soče nosilcev štafete bo tega dne
iz celjskega okraja prenašalo če-
stitke in pozdrave predsedniku
republike tovarišu Titu za njegov
rojstni dan. Stik vseh lokalnih
prog bo v Celju, kjer priprav-
ljajo vse množične organizacije
Celja svečan sprejem »Štafete
mladosti«.
Prebivalci Celja! V torek. 21.
aprila ob 16.50 vsi na Trg V.
kongresa, kjer velja naš pozdrav
milini in tovarišu Titu!
Stab za izvedbo »Štafete
mladosti«
CELJSKI TEDNIK ZA
1. MAJ
Našim bralcem in naročnikom
sporočamo, da naslednji teden
Celjski tednik ne bo izšel, pač pa
bo izšla dvojna prvomajska šte-
vilka v sredo, 29. aprila. Rokopi-
se za to številko bomo spreje-
mali najkasneje do četrtka, 23.
aprila.	Uredništvo
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBLO
CELJE
razpisuje mesto
direktorja
Rudnika rjavega premoga »Pečovnik« Celje
Pogoj: rudarski inženir s prakso pri podzemeljskem rudarskem
delu ali
diplomiran rudarski tehnik (TSS) s prakso pri podze-
rr.eljikem rudarskem delu nad 20 let.
Ponudbe z ž vljenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in po-
trdilom o nekaznovanju je predložiti na tajništvo Občinskega
ljudskega odbora Celje do 6. maja 1959.
UPRAVNI ODBOR
KMETIJSKE ZADRUGE
ROGATEC
razpisuje mesto samostojnega
računovodje po možnosti z dve
leti prakse v tem delu. Plača
po tarifnem pravilniku ali po
dogovoru. Družinsko dvosobno
stanovanje zagotovljeno!
17. aprila 1959 — Stev. 15 — CELJSKI TEDNIK 3
NALOGE POLITIČNIH ORGANIZACIJ V PODJETJIH
Vztrajnejša prizadevnost
za večjo storilnost In boljšo organizacijo dela
IZVLEČEK IZ REFERATA PREDSEDNIKA 00 SZDL TOV. FRANCA SIMONICA
K« je tovariš Simonič govoril o
lalogah v gospodarstvu, je pouda-
il, da so sicer mnogokje uspešno
azpravljali na osnovi analiz in na-
lotkov okrajnega in občinskih od-
lorov SZDL o bodočih nalogah,
/endar je tako razpravljanje naj-
rečkrat obtičalo na sedežih občin,
lamesto da bi napotke vztrajneje
irenašaii v osnovne organizacije,
ned članstvo ter v delovne kolek-
ive. Tako so se cesto sicer dobre
imernice razvodenele in se izgubile
)rav tam, kjer bi jih morali spre-
hajati v življenje.
Kljub tej pomanjkljivosti pa so
)rganizacije Socialistične zveze
ispele angažirati vedno širši krog
Janstva za konkretne naloge na
lajrazličnejših področjih gospodar-
nega in družbenega življenja. V
ladnjem času skoraj ni bilo nalog
)odisi v industriji, obrti, komunali
n kmetijstvu bodisi na kulturno
)rosvetnem področju, zdravstvu itd.,
la jih organizacije SZDL, predvsem
)bčinske, ne bi uspešno usmerjale
n reševale.
Tak način dela močno krepi or-
ganizacije SZDL, saj mnoge že sa-
Tiostojno rešujejo razne probleme
;er predstavljajo za najširši krog
iržavljanov tribuno, na kateri član-
stvo uspešno obravnava in rešuje
•azne probleme s področja podjetij,
comun in množičnih organizacij ter
ikrati s tem probleme vsakega po-
»ameznega državljana.
Tudi delovni kolektivi uspešneje
n smotrneje gospodarijo, kar se
jdraža predvsem v boljši organiza-
:iji dela in vzpodbudnejšemu na-
grajevanju po učinku. Še posebej
)a je razveseljivo, da so mnogi de-
ovni kolektivi podrli plotove med
)odjetjem in komuno ter se lote-
vajo skupno z občinskimi odbori
lajvažnejših nalog na področju ko-
nune. Tudi na podeželju vedno več
judi povezuje problematiko in raz-
voj komune z uspešnim delom za-
Irug in zadružnikov, ki vedno bolj
asno spoznavajo, v čem je bistvo
lapredka in socialističnega razvoja
la vasi. Vedno manj je ljudi, ki bi
;eleli zadovoljevati svoje pretirane
astne interese na škodo interesov
kupnosti, kljub temu, da se še naj-
lejo primeri hlastanja po neupravi-
enih zaslužkih. Prav tako je vedno
nanj takih ljudi, ki menijo, da je
nožno ustvarjati socializem, blago-
itanj€, moralo itd. z raznimi gesli
n demagogijo.
Osnovne naloge organizacij SZDL
e morajo odražati predvsem v skr-
>i za vedno uspešnejši razvoj druž-
)ene dejavnosti, predvsem pa na
lodročju gospodarstva, ki je pred-
»ogoj za izboljšanje blagostanja ter
;a hitrejši socialistični razvoj na-
ploh. Delo članstva socialistične
;veze pa bo uspešnejše, če bo slo-
lelo na napotkih Programa VII.
:ongresa ZKJ in če bo članstvo v
vsakodnevnem življenju razvijalo
istem neposredne demokracije, kjer
10 prišla vloga neposrednih proiz-
rajalcev najbolj do izraza.
Ekonomsko socialna struktura
eljskega okraja kaže, da je v kme-
ijstvu zaposlenih še približno 39
»dstotkov ljudi, medtem ko izven
:metijstva dela in živi že 61 odstot-
:ov prebivalcev. Letos bo znašal v
kraju nacionalni dohodek iz go-
podarstva 36 milijard in 650 mili-
onov dinarjev. Od tega bo ustvar-
eno v kmetijstvu komaj 7 milijard
n 234 milijonov dinarjev, ves ostali
iohodek v znesku 29 milijard in 416
nilijonov dinarjev pa bo ustvarjen
' ostalih gospodarskih panogah,
'redvsem v industriji. 2e ta struk-
ura opozarja, da bodo morale or-
ganizacije SZDL skupno z organi-
acijo ZK, sindikatom in seveda z
rgani delavskega in družbenega
ipravljanja posvetiti izredno skrb
rav industrijski proizvodnji.
Kljub doseženim uspehom je bila
dosedanja dejavnost organizacij
SZDL še premalo usmerjena v re-
ševanje problemov v podjetjih. De-
lo je bilo preveč načelno, premalo
pa je bilo konkretnih akcij za uspeš-
nejši razvoj podjetij. Za dokaj šte-
vilna podjetja namreč ne moremo
trditi, kljub doseženim uspehom, da
jih odgovorni ljudje v delavskih
svetih in upravah vodijo zadovo-
ljivo. Mnogokje v podjetjih zane-
marjajo najvažnejše probleme kot
so: izpopolnjevanje organizacije de-
la, povečanje proizvodnje in proiz-
vodnosti, izboljšanje sistema na-
grajevanja in delitve dohodka, pra-
vilno zaposlovanje, pravilna kadrov-
ska politika, vzgoja in usposablja-
nje proizvajalcev.
V mnogih podjetjih se le s težavo
prebijajo v vsakodnevno prakso na-
čela o sodobnejših metodah dela.
Politične organizacije v kolektivih
so sicer o tem dosti razpravljale,
vendar moramo ugotoviti, da mno-
gokje vodstva podjetij teh politično
ekonomskih smeri niso dovolj upo-
števala. Se vedno so pogosta pri-
mitivna mnenja, da prizadevanje za
boljšo organizacijo dela obremenju-
je le podjetje z novimi stroški in
ne daje ekonomskih rezultatov.
Vendar so tako trditev ovrgla ne-
katera podjetja, kot n. pr. Metka,
Tovarna nogavic Polzela, Rudnik
Velenje, Tekstilna tovarna Prebold,
TEP, Konus ter Aero, kjer so vred-
nost in pomen organizacije dela
razumeli. Že z delnimi ukrepi so ta
podjetja dosegla večji učinek. Hkra-
ti pa so v teh podjetjih ustvarili
boljši pregled nad proizvodnjo, kar
jim omogoča sproti odstranjevati
negativne vplive na ekonomiko po-
slovanja.
Družbeni plani okraja in občin si
iz leta v leto zastavljajo koristne
naloge glede storilnosti, vendar nam
prav ta pomembna postavka ostaja
največkrat nedosežena. V mnogih
podjetjih si niso niti ustvarili mož-
nosti, da bi ugotavljali gibanje sto-
rilnosti. Cela vrsta neskladnosti v
tarifni politiki je prav tako posle-
dica slabe organizacije dela ter pre-
tiranega zaposlovanja.
Politične sile v podjetjih bodo
morale storiti na tem področju ko-
rak naprej. Od sploš^nega prikazo-
vanja in prepričevanja bodo morale
pristopiti k neposrednemu uveljav-
ljanju takšnih oblik organizacije
dela, ki so najbolj prikladne stopnji
opremljenosti posameznih podjetij.
Tudi zaposlovanja ni bilo največ-
krat ekonomsko upravičeno, kar je
negativno vplivalo na storilnost in
zmanjšalo učinek nagrajevanja po
delu. To je najboljši dokaz, da v
nekaterih podjetjih celo najodgo-
vornejši ljudje premalo poznajo
ekonomiko in zmogljivost lastnega
podjetja.
2e nekaj let nazaj si prizadeva-
mo v^kladiti politiko nagrajevanja
s stvarnim delovnim učinkom. Sta-
nje se v tem pogledu zadnje čase
zboljšuje, vendar še ni povsem za-
dovoljivo. To nam potrjuje primer,
iz katerega je razvidno, da je bilo
lani v industriji in gradbeništvu iz-
plačanih 76,5 odstotkov osebnih pre-
jemkov za efektivno opravljeno de-
lo, razlika pa odpade na plačilo na-
grad, premij, na izplačila nad pla-
čami itd. Odpraviti bo treba tudi
miselnost nekaterih »lutnpenprole-
tarcev«, ki menijo, da že s samim
dejstvom, če je nekdo zaposlen,
prevzema družba skrb za njegov
osebni standard.
Vsekakor bodo morale politične
organizacije v podjetjih in še po-
sebej organi upravljanja odločno,
resno in stalno reševati omenjene
probleme, tako da bomo že letos
lahko v celoti uveljavili načela gle-
de storilnosti, tarifne politike in za-
poslovanja, ki jih vsebujejo okrajni
in občinski družbeni plani.
Značilnosti novega zakona
o invalidskem zavarovanju
Težko pričakovani zakon o in-
validskem zavarovanju je z no-
vim letom stopil v veljavo. Zakon
prinaša toliko ugodnosti in no-
vosti za naše invalide, da bomo
le težko kos nalogam, ki jih za-
kon postavlja. Zato moramo nuj-
no poznati vse silnice in strem-
ljenja, ki so zakonodajalca vodile
k rešitvi posameznih problemov,
kajti le tako bomo mogli vsak
konkretni primer pravilno rešiti.
Pravica do osebne pokojnine,
ki jo v praksi običajno imenuje-
mo starostna, je odvisna od ob-
jektivnih kriterijev, ki so za vse
zavarovance enaki. Ko zavarova-
nec izpolni določeno starost in
ima določeno pokojninsko dobo,
dobi pravico do osebne pokojnine.
Višina pokojnine pa je odvisna
od vloženega dela, prispevka za-
varovanca družbi in drugih druž-
benih interesov.
Pravica do invalidskih dajatev
je bila po dosedanjih predpisih
odvisna od subjektivnih kriteri-
jev. Do njih je imel pravico samo
tisti, ki iz osebnih, zdravstvenih
razlogov ni več mogel delati, t. j.,
ko je postal za delo nesposoben
in to bodisi deloma, bodisi popol-
noma. Stopnjo te delanezmožnosti
je ocenjevala posebna komisija
zdravnikov in jo izražala v od-
stotkih. Res je bila potrebna tudi
določena starost in minimalna
delovna doba. To je bil objektiv-
ni kriterij, pa še ta je bil pri ne-
srečah pri delu in poklicnih bo-
leznih opuščen. Višina dajatve pa
je bila odvisna od trajanja delov-
ne dobe in osebpe kvalifikacije
zavarovanca.
Temu nasproti pa je nov zakon
postavil nekatere bistveno dru-
gačiie kriterije. Predvsem sedaj
ne ugotavljamo več pri zavaro-
vaniiih njihove delanezmožnosti,
ampak nasprotno ugotovimo, ko-
liko je zavarovanec zaradi bo-
lezni ali nesreče še vedno sposo-
ben za delo, ugotavljamo torej
preostalo delovno zmožnost. Skla-
dno s tem niso v komisiji več
samo zdravniki. V njej sodelu-
jejo tudi strokovnjaki za izbiro
poklicev, to. so osebe, ki dobro
poznajo proizvodni proces in ki
vedo, kakšne delovne ipogoje po-
samezno delovno mesto zahteva.
Poleg njih sodelujejo v komisiji
še pravni svetovalci.
Zakon tudi loči troje kategorij
zavarovancev, ki jih po preosta-
li delazmožnosti razvršča takole:
V	I. kategorijo spadajo tisti, ki
so popolnoma nezmožni za vsako
delo in jih tudi ni mogoče več
rehabilitirati, torej težji invalidi,
ki jih ne moremo več usposobiti
za delo zaradi stanja njihove bo-
lezni in starosti.
V	II. kategorijo uvršča zakon
le delno za delo sposobne invali-
de, katerih ni mogoče usposobiti
za polno delo niti s poklicno re-
habilitacijo, torej one, ki lahko
delajo le skrajšan delovni čas,
bodisi svoje, bodisi drugo ustrez-
no delo.
V	III. kategorijo spadajo tisti,
ki so bodisi delno, bodisi popol-
noma nezmožni za svoje doseda-
nje delo, pač pa bi mogli polni
delovni čas opravljati drugo delo
in to brez ali pa z rehabilitacijo,
torej osebe, ki dosedanjega dela
niso več sposobne, sorodno pa
lahko opravljajo.
Novost zakona je tudi, da omo-
goča zavarovancu spremeniti de-
lovno mesto že takrat, kadar je
podana neposredna nevarnost za
invalidnost: to je takrat, kadar
so glede na higienske in tehnične
varstvene ukrepe delovni pogoji
takšni, da v tako občutni meri
vplivajo na zdravje in delovno
zmožnost zavarovanca, ki bi po-
stal invalid, če delovnega mesta
ne spremeni.
Seveda pa pozna zakon tudi
denarne dejatve za invalide, to
so: invalidska pokojnina, dodatek
za pomoč in nego, če je potrebna,
povrnitev potnih stroškov in
končno posebne vrste dajatev in-
validnine, poleg že obeh omenje-
nih, t. j. oskrbnine med rehabili-
tacijo in nadomestil zaradi skraj-
šanega dela oziroma manjše pla-
če.
Osnova za invalidsko pokojni-
no se določa po enakih kriterijih,
kot osnova za osebno pokojnino,
t, j. po vloženem delu. Ta se iz-
raža v višini zaslužka v zadnjih
letih pred upokojitvijo, nadalje po
prispevku zavarovanca družbi, ki
se izraža v kvalifikaciji delovne-
ga mesta v zadnjih letih pred
upokojitvijo, in po drugih druž-
benih interesih, ki se odražajo v
interesu družbe na ugodnosti za
žene, udeležence NOV, nekatere
težje poklice in slično.
Višina invalidske pokojnine je
odvisna od tega, ali gre za nesre-
čo pri delu oziroma poklicno bo-
lezen, ko je vedno polna (100%),
v primerih drugih bolezni ali ne-
zgod izven dela pa tudi od delov-
ne dobe. Udeležencem NOB se pa
invalidska pokojnina povečuje po
letih udeležbe v borbi, vendar
največ do polne invalidske po-
kojnine.
Najtežji invalidi, ki jim je za
osnovne življenjske pogoje ne-
ogibna stalna pomoč in postrežba,
imajo pravico do posebne denar-
ne dajatve za pomoč in postrež-
bo po povprečni osnovi najnižje-
ga pokojninskega razreda; ta da-
jatev se priznava seveda poleg
invalidske pokojnine. Prav tako
ima zavarovanec pravico do po-
vračila potnih stroškov v zvezi z
uveljavljanjem pravic po tem
zakonu.
Invalidnina je nova, svojevrst-
na dajatev, ki ima popolnoma
drugo vsebino, kot jo je imela
dosedanja dajatev pod tem ime-
nom. To je v bistvu odškodnina
za težave, ki jih ima zavarovanec
zaradi svoje telesne okvare. Po-
seben seznam telesnih okvar je
sestavni del zakona, posamezna
okvara je kategorizirana in v tej
višini dobi zavarovanec invalid-
nino, odmerja se torej v odstotku
od povprečne osnove najnižjega
pokojninskega razreda in je od-
visna od stopnje telesne okvare.
Invalidnino lahko dobi zavarova-
nec tudi poleg invalidske pokoj-
nine.
Zakon končno loči posamezne
kategorije zavarovancev; za vse
primere invalidnosti so zavarova-
ni predvsem delavci in uslužben-
ci ter druge pokojninsko zavaro-
vane osebe. Za nesrečo pri delu
pa so zavarovani predvsem tisti,
ki delajo skrajšan delovni čas,
vajenci, udeleženci javnih del,
mladinskih akcij in slične osebe.
Zakon predvideva tudi pre-
vedbo dosedanjih invalidnin in
invalidskih pokojnin po novih
kriterijih; ugodnosti, ki jih pri-
naša pokojninski zakon veljajo
tudi na tem področju. Zavodi za
socialno zavarovanje bodo najpo-
prej prevedli vse po uradni dolž-
nosti, do 18. junija pa je čas, da
zavarovanci vložijo predloge za
svoje prevedbe, pri katerih bodo
zahtevali razne ugodnosti, ki jih
novi zakon nudi. Dr. A. H.
Kaj predvideva družbeni plan
žalske občine
ZA DRUŽBENI PLAN OBCINE 2ALEC JE ZNAČILNA PEST-
ROST, RAZNOLIKOST IN NAPETOST. SLEDNJO NE SMEMO
OCENJEVATI KOT SLABOST, SAJ IZKUŠNJE PRETEKLIH
LET PRIČAJO, DA PRAV VELIKE NALOGE POMENIJO PO-
LET, KI SE OB KONCU LETA ODRAŽA V USPEHIH, KI BI
JIH SICER VERJETNO NE BILO.
Ko govorimo o raznolikosti
imamo v mislih razmerje med
industrijo in kmetijstvom. Druž-
beni načrt predvideva, da se bo
narodni dohodek povečal za 12,3
odstotka. Pri tem ima levji delež
porast kmetijske proizvodnje. In-
dustrija ima zaradi iztrošenosti
strojnega parka in domala izko-
riščene možnosti napredovanja
malo pogojev. Zato naj bi se kme-
tijska proizvodnja povečala kar
za preko 24 odstotka. Čeprav na
videz visoka številka, nam pred-
videni porast kmetijske proizvod-
nje postane oprijemljiv, če se
spomnimo, da so v preteklih le-
tih zlasti v hmeljarstvo v Savinj-
ski dolini investirali ogromna
sredstva. Ta investicijska vlaga-
nja se občutijo v realnih pogojih
za visoke postavke družbenega
plana. Bistven pri tem je tudi
popolen uspeh akcije o proizvod-
nem sodelovanju med zadružniki
in zadrugo.
Značilno je, da kar pet indu-
strijskih podjetij v žalski občini
ne predvideva zvišanja proizvod-
nje. Nasprotno pa imajo Kera-
mična industrija Liboje, Tovarna
pohištva Polzela in Tovarna no-
gavic Polzela ugodne pogoje, kar
bo občinski povpreček nekoliko
izboljšalo. Zlasti značilen primer
smotrnega investiranja je Tovar-
na nogavic, ki bo že letos napra-
vila precejšen skok. Po končani
rekonstrukciji bodo proizvodni
uspehi še neprimerno večji.
Posebnost razvoja kmetijstva v
žalski občini je bistvena razlika
med socialističnim sektorjem in
zadružnim. Kmetijska gospodar-
stva so že doslej veliko storila
za izboljšanje proizvodnje in uva-
janje sodobnih metod pri obde-
lovanju. Tak korak pa bodo za-
družniki v okviru pogodbenega
sodelovanja v proizvodnji z za-
drugo naredili letos. Tako načrt
upravičeno predvideva, da se bo
kmetijska proizvodnja v zaseb-
nem sektorju povečala za 30 od-
stotkov, v socialističnem pa le za
16 odstotkov. Proizvodnja krm-
nih rastlin naj bi se dvignila za
42 odstotkov, proizvodnja hmelja
za 33 odstotkov, žita za 22 odstot-
kov, obseg živinoreje pa spričo
ojačene krmske baze za 23 odstot-
kov. Istočasno načrt predvideva
nazadovanje proizvodnje vrtnin,
sadjMstva (računajoč normalno
letino) in vinogradništva, ki na
tem območju nima ugodnih po-
gojev za razvoj.
Značilno za žalsko občino je
tudi, da skuša na vse načine za-
gotoviti pogoje za neoviran raz-
voj kmetijstva. S krepitvijo kme-
tijskega inštituta — predvsem
vloge inštituta, intenzivnejšim so-
delovanjem pri proizvodnji, do-
graditvijo nove veterinarske po-
staje in smotrno organizacijo za-
ščitne službe in krepitvijo ostalih
služb kmetijskih zadrug, so se
vsekakor pogoji bistveno izbolj-
šali. Načrt pa bi ostal le načrt, če
se že preko zime — ne bi pripra-
vili za sezono. Tečaji, pospešene
priprave in živahno ter razgiba-
no vaško življenje je do neke me-
je tudi porok, da na koncu leta
ne bomo govorili o neizpolnje-
nem načrtu zaradi prenapetih
postavk.
Glede turizma so se v žalski
občini spričo pičlih sredstev od-
ločili, da najprej urede okolje
Prebolda. 645 tisoč dinarjev, to-
liko je letos za namene turizma
na razpolago, bo zaleglo le, če jih
bodo porabili smotrno.
Značilno mesto v družbenem
načrtu zajemajo negospodarske
investicije — predvsem stanova-
nja. Stanovanjska stiska v vseh
krajih žalske občine je dokaj
močna. Zato tudi ni čudno, da so
pretežni del teh sredstev name-
nili prav za gradnjo stanovanj, in
sicer preko 150 milijonov, kar
pomeni okoli 55 novih stanovanj.
Istočasno pa s pospešenimi pri-
pravami za ustanavljanje stano-
vanjskih skupnosti tudi izven
Žalca, računajo, da bodo lahko
odpravili mnoge pomanjkljivosti
in uredili stvari, ki prebivalce
najbolj motijo.
šič
V Žalcu gradijo nov veterinarski zavod
OTROŠKE
DOKOLENKE
CREPE NYLON
KEKEC
TOVARNA NOGAVIC IN
DROBNE KONFEKCIJE
POLZELA
Načrt industrijske in kmetijske
proizvodnje nad okrajnim
povprečjem
Letošnji družbeni načrt občine Šentjur
"i Celju je temeljito izdelan in plod šte-
'ilnih predhodnih posvetovanj ter poudar-
3 predvsem prizadevanja za izboljšanje
'ružbene ravni. Med drugim določa v ta
'amen 62 % več negospodarskih investicij
ot preteklo leto.
V zvezi z investicijskimi naložbami v
reteklem letu in z boljšo organizacijo de-
3 predvideva družbeni načrt povečanje
idustrijske proizvodnje za 37,5%. Podob-
• predvideva povečanje kmetijske proiz-
odnje za 14,2%. To bo omogočeno zaradi
sga, ker so preteklo leto precej investirali
to gospodarsko panogo, da letos uspeš-
0 poteka sklepanje pogodb za proizvodno
odelovanje med kmetijskimi zadrugami in
»netijskimi proizvajalci in da bodo izko-
riščali vse zmogljivosti. Pri vsem tem
predvideva načrt le neznatno povečanje
delovne sile, in še to samo v trgovini (no-
ve poslovalnice), kmetijstvu in obrti. Spri-
čo tega se bo delovna storilnost povečala
za 8,2%, osebna potrošnja pa za 6%.
Glede na reformo šolstva predvideva
družbeni načrt, da bodo šole dobile zemljo
za praktični pouk v kmetijstvu, utrditev
šolskih odborov in ustanavljanje šol za
odrasle. Za izboljšanje zdravstvene služ-
be bodo letos usposobili ambulante na Po-
nikvi pri Grobelnem, v Slivnici in Dram-
Ijah. Dalje bodo letos uredili tri nove trgo-
vinske poslovalnice in ustanovili nove
obrtne obrate v okviru komunalnega pod-
jetja. Večji promet v trgovinah namera-
vajo doseči z večjo izbiro v trgovinah.
Družbeni plan mozirske občine
Največ sredstev za kmetijstvo
Družbeni plan, ki je vsklajen s perspek-
tivnim planom gospodarskega razvoja ob-
čine. predvideva povečanje proizvodnje
predvsem s povečanjem storilnosti. Tako
bi se naj po planu povečal fizični obseg
proizvodnje v industriji za 9%, v kme-
tijstvu pa za 14,7%. Dvig proizvodnje bo
dosežen z boljšim izkoriščanjem proizva-
jalnih sredstev, z načrtno uporabo investi-
cijskih sredstev in predvsem z zboljšanjem
organizacije dela, s čemer bodo dani po-
goji za povečanje storilnosti pri delu. Na-
rodni dohodek v industriji se bo na ta
način dvignil za 9,9 %, v kmetijstvu na za
11%.
Od vseh investicijskih sredstev v zne-
sku 356 milijonov dinarjev je predvideno
za gospodarske investicije 69%. Od tega
bo vloženo v industrijo 16,8%, v kmetij-
stvo 54,8 %, ostalo pa v gozdarstvo, trgo-
vino, gostinstvo in obrt. Torej levji delež
sredstev je namenjen kmetijstvu. To je
tudi prav, saj ima mozirska občina pre-
težno kmetijski značaj. Investicijska sred-
stva v kmetijstvu pa bodo namenjena ko-
operacijskemu načinu proizvodnje. To po-
meni, da bo občina podprla predvsem na-
predno kmetijsko proizvodnjo.
Za negospodarske investicije (za objek-
te družbenega standarda) je predvideno
nekaj manj kot 117 milijonov din: za
elektrifikacijo 24,1 %, za stanovanjsko iz-
gradnjo 45,2 % ter za zdravstvo in komu-
nalne potrebe 30,7 %
Glede na vložena sredstva v kmetijstvo
in sodoben način obdelovanja ob sodelo-
vanju zadruga-kmet predvideva družbeni
plan porast proizvodnje v poljedelstvu za
17%, v travništvu za 19% in v živinore-
ji za 14,8%. V ta namen predvideva plan
kooperacijsko proizvodnjo pri krompirju na
200 ha. pri travnikih na 700 ha in pri hme-
lju na 110 ha. Ob uporabi vseh agroteh-
ničn h ukrepov bo znašal hektarski donos
pri krompirju 300 stotov, pri senu 60 sto-
tov in pri starih nasadih hmelja 13 stotov.
Živinorejo bodo zboljšali predvsem z
zboljšanjem krmske baz^ in s povečanjem
sivorjave pasme na račun že degenerirane
marijadvorske pasme goveda. Od doseda-
njih 550 glav goved sivorjave pasme, kar
predstavlja na celotno število goveje ži-
vine komaj. 9,6%, bodo to število pove-
čali na 20 %. To bodo dosegli s priplodom
in z nakupom 200 glav živine. Zaradi po-
večane proizvodnje mleka bodo v Bočni
zgradili mlekarno z zmogljivostjo 20001
dnevne predelave v maslo in sir.
V gozdarstvu predvideva plan posek nad
70.000 m® iglavcev in listavcev. Od lesa,
ki bo namenjen za prodajo, pa predvide-
vajo 128 milijonov din dohodkov. Le-ti se
bodo vračali v pretežni večini nazaj v goz-
darstvo, in sicer za pogozdovanje, čišče-
nje in urejanje gozdnih komunikacij.
To so glavne značilnosti letošnjega
družbenega plana mozirske občine. Plan
je realen ter bo ob vsestranski prizadev-
nosti vseh družbenih činiteljev tudi brez
večjih težav izvedljiv.	S. P.
4 CELJSKI TEDNIK — Stev. 15 — 17. aprila 1959
FRAGMENT IZ PREDVOJNEGA DELAVSKEGA GIBANJA V CELJU
Borba strokovnega tajnika tov. Franca Leskoška
za kolektivno delavsko pogodbo v tovarni Westen
Leta 1934 je prišlo po intervenciji
Saveza metalnih radnika Jugoslavije do
pogajanj za sprejetje kolektivnih po-
godb med delavstvom in tovarnarji.
Kakor po drugih tovarnah je postalo
tudi pri nas to vprašanje življenjsko
važno z ozirom na nemogoče material-
no stanje in stalno zapostavljanje de-
lavstva tudi pri nas, posebno še pro-
gresivno usmerjenega. V Celju je vpra-
šanje kolektivne pogodbe posebno živo
odjeknilo v Westnovi tovarni, kjer so
delavstvo najbolj zapostavljali.
Celjsko delavstvo, ki je imelo glavno
oporo v takratnem tajniku Saveza me-
talnih radnika Jugoslavije v Ljubljani,
Celjanu Francu Leskošku-Luki, je skle-
nilo na sestanku dne 2. novembra 1934,
da pošljejo delavske zaupnike k
Westnu.
Ob tej priliki je delavstvo tovarne
Westen zahtevalo, da bodo pri vseh po-
gajanjih sodelovali njihovi zaupniki in
ne soglašajo, da bi kolektivno pogodbo
sklenila samo Delavska zbornica. Na-
dalje so sklenili, če Westen delavskih
zaupnikov ne sprejme in se ne bi hotel
pogajati, je akcijski odbor pooblaščen.
da napove v tovarni stavko. Stavka se
naj prične 5. novembra 1934.
Westen se je spočetka izgovarjal, da
pogajanj ne more pričeti, ker še ni
sprejel osnutka kolektivne pogodbe od
Delavske zbornice. Zaupnikom pa je še
pripomnil, da pogodba, katero je skle-
nil z delavci prej, poteče še le konec
novembra. Do tega roka pa bo zadevo
ureail.
Dne 5. novembra, ko bi se morala
stavka pričeti, je vodstvo tovarne iz-
javilo delavcem, da se dne 12. novem-
bra 1934 prično pogajanja med vod-
stvom, delavskimi zaupniki in zastop-
niki Delavske zbornice za sklenitev ko-
lektivne pogodbe.
Da seznani delavstvo z obstoječim
stanjem, je Savez metalnih radnika Ju-
goslavije, podružnica v Celju, prijavila
mestni policiji članske sestanke, ki so
bili od 12. do 18. novembra v gostilni
Zeleni travnik. Dnevni red je vseboval
samo točko o pogajanjih s tovarno
Westen, ki se bodo pričela 12. novem-
bra.
*
Navajamo izvlečke poročila, ki ga je
o teh sestankih poslalo Predstojništvo
mestne policije v Celju pod Pov. No.
1336/1 z dne 27. XI. 1934.
»Na sestanku dne 12. t. m., katerega
se je udeležil med drugim zastopnik
oblasti, je prisostvovalo okrog 550 oseb
obojega spola. Po otvoritvenem nago-
voru predsedujočega Jakoba Vodopivca
je Leskošek Franc, tajnik Saveza me-
talnih radnika Jugoslavije v Ljubljani
prečital osnutek kolektivne pogodbe,
katero je vodstvo toYarne Westen izro-
čilo tega dne osebju, ki so ga poslali
delavci na pogajanja. 2e med čitanjem
je bilo pri nekaterih točkah ogorčenje
in protesti delavstva. Ko pa je Lesko-
šek ta osnutek prečital, ga je vrgel pod
mizo in rekel: »To je viš in ni vredno,
da se o tem razpravlja.« Navzoči so to
potrdili s klici: fuj. Nato je Leskošek
prečital kolektivno pogodbo delavcev z
Jesenic ter osnutek kolektivne pogod-
be, ki so ga delavci oziroma njihovi
zaupniki predložili. Delavci so se izja-
vili, da se strinjajo z njegovimi zahte-
vami. Pri tej priliki je Leskovšek rekel,
da čeprav ima gospod Westen nemško
kulturo, ki naj bi bila najvišja stopnja
kulture v Evropi, je z njegovim osnut-
kom kolektivne pogodbe pokazal, da
ima kulturo Albanca.
Na sestanku dne 14. 11. t. 1. ob 18. uri
na istem mestu kakor zadnjič... je
po običajnih formalnostih predsedujo-
čega Jakoba Vodopivca prečital Franc
Leskošek, tajnik SMRJ, iz Ljubljane
dovršeni osnutek kolektivne pogodbe z
dne 13. in 14. 11. 1934. Navzoči delavci
so bili z določbami glede nekaterih na-
prav v tovarni zadovoljni, niso pa bili
zadovoljni z določbami glede zvišanja
mezd. Vztrajali so, da se morajo mezde
zvišati na podlagi njihovih zahtev. Na-
to je povzel besedo zastopnik Delavske
zbornice g. Kopač, ki je podrobneje ob-
razložil stanje mezdnega gibanja ter
svaril navzoče, da naj trezno razsojajo
v pogledu nadaljnjih pogajanj. Pri tej
priliki je bilo opaziti, da je Kopačevo
svarilo delovalo na navzoče pomirje-
valno in je bila že večina zato, da pri-
stanejo na sklenjeno pogodbo. Na pri-
tisk nekaterih posebno Petra Stanteta,
najbrže po navodilih Leskoška, ker se
je ta za nekaj časa odstranil in odšel v
zadnje vrste, je predsedujoči stavil
predlog, da se določi 10 minutni odmor
in da se v tem času izvoli delegacijo (iz
vsakega oddelka po enega delavca), ki
bi naj naslednji dan, to je 15. 11. t. 1.
odšla k Westnu in stavila predlog za
10 odstotno povišanje plač vsem delav-
cem.
Na sestanku je bilo opaziti, da je Le-
skošek venomer namigaval, da on ni
zadovoljen s sklenjeno pogodbo. Njego-
vemu mnenju se je pridružilo tudi ne-
kaj navzočih, in sicer takih, ki so ko-
munistično orientirani. Leskošek je na
tem sestanku, kakor tudi na prejšnjem
poudarjal in spodbujal delavstvo k so-
lidarnosti in izjavil, da jeseniški delavci
budno pazijo na razvoj pogajanj v to-
varni VVesten ter da so pripravljeni tu-
di na vsako drugo pomoč za primer, d^
bi teh pogajanj ne mogli rešiti brez
stavke.
Dne 16. 11. t. 1. «b 18. uri je bil na
istem mestu zopet sestanek, katerega se
je udeležilo kakih 400 delavcev obojega
spola.
Kmalu po otvoritvi je Leskošek poro-
čal, da je VVesten pristal samo na 5 od-
stotno povišanje plač delavstvu. Dalje
je čital kolektivno pogodbo ter posa-
mezne točke pogodbe kritiziral tako, da
ga je navzoči g. Kopač posvaril, da naj
ljudem pogodbo pojasni točno tako, ka-
kršna je. Leskošek je namreč od počet-
ka čital samo take stavke, v katerih se
govori o dolžnosti delavcev, dočim je
pridobitve v kolektivni pogodbi skušal
prikazati drugače, kakor je bilo zapi-
sano.
Ko je Leskošek videl, da prevladuje
razpoloženje med delavci za sprejem
kolektivne pogodbe brez nadaljnjega
ugovora, je za nekaj časa šel v zadnje
vrste ter pripravil nekatere, da so po-
tem na njegov predlog pritiskali, da se
pogodba sprejme z dostavkom, da jo de-
lavci lahko vsake tri mesece razvelja-
vijo in prično nova pogajanja.
V kolikor je znano je Leskošek priso-
stvoval tudi dne 11. XI. t. 1. v Delavski
zbornici sestanku, ki ga je sklical Sa-
vezni svet SMRJ, podružnica Celje ob
8. uri zjutraj. Ta sestanek, kakor tudi
sestanek dne 18. XI. t. 1. se je vršil brez
prijave.
Predstojnik mestne policije:
Puš, 1. r.
Ohranjen akt Mestne policije v Celju
je samo droben fragment borbe celj-
skega delavstva za izboljšanje gmotne-
ga položaja in njihovih osnovnih pravic
v stari Jugoslaviji. Iz njega se lepo vi-
dijo vse težave in doslednost progre-
sivne organizacije Saveza metalnih rad-
nika Jugoslavije, kakor tudi delo ta-
kratnih komunistov za izboljšanje de-
lovnih pogojev celjskega delavstva.
S. T.
OBISK NA BOHORJU
Dopoldne, 2. novembra 1941 si srečaval
tosiran Bohorja ljudi, ki se jim je že na
obrazu poznalo, da bi radi nekaj povedali,
pa niso vedeli, kako'bi začeli. Na Pilštanj^
je prišel tisto dopoldne tudi logar Matevž
Walland iz Loga. Povedal mi je, da so ga
obiskali partizani; 60 jih je bilo, če ne več.
Nikogar ni poznal, da pa so bili vmes tudi
študentje. »Velike reči nas še čakajo in ni
še gotovo, če bodo Nemci zmagali,^ je še-
peta je dodal. Nemški župan je medtem iz-
vedel že iz Kozjega za pohod na Bohor.
Prepovedal je, da bi se o njem še okoli
govorilo. Logarju je zapretil, naj drži je-
zik za zobmi. Oštel ga je, ker je po resnici
pravil, da so partizani pujska, ki so ga
pri njem kupili, pošteno plačali. Okupator
je ljudem že tolikokrat razglasil, da bo
vsak kaznovan s smrtjo, pri komur bi na-
šli samo kakšen naboj. Sedaj je pa prišla
v Log kar četa neustrašenih oboroženih
partizanov. In to v času, ko so zastavice
na zemljevidu pod trško lipo kazale, do
kam je že segel nemški rajh.
Haimatbund je poostril apele in svojim
privržencem naročil, naj ljudi posvarijo
pred nepremišljenimi govoricami. »Le no-
rec se more upreti vojski, ki je ,osvobodi-
la' vso Evropo, se spravila nad Afrika in
tolče po Rusiji.
Takrat je bilo iz obmejnega pasu že iz-
seljenih mnogo naših ljudi. Grozili so, da
bodo preselitveni pas še razširili. Zato so
si ljudje želeli pomoči, ki so jo videli le
v narodnoosvobodilni borbi. In takšen prvi
žarek je posvetil v noči od 1. na 2. no-
vember 1941.
Med tistimi, ki so že leta 1941 gospoda-
rili na Bohor ju, so bili Dušan Kveder,
španski borec in narodni heroj, Sergej
Kraigher, član zveznega izvršnega sveta
in še mnogi drugi.	F. C.
Drobci iz slavne zgodovine Partije
na področju celjskega okraja
Prvi začetki partijskega gibanja v delavskih središčih celjskega^ okraja so
povezani z vrnitvijo progresivno usmerjenih vojakov, ki so po zlomu prve
svetovne vojne prihajali domov, posebno z vzhodnega bojišča, kjer jim je bila
vzor Oktobrska revolucija.
Prva ilegalna partijska celica po terorju Obznane je bila ustanovljena na
področju celjskega okraja v Pesjem pri Velenju. To organizacijo so vodili
Lovro Kuhar-Prežihov Voranc, Franc Plankl in Ignac Teršek. Ustanovni se-
stanek te organizacije je bil, poleti 1926. leta na Malenškovem gospodarskem
poslopju v Pesjem. Med velenjskimi rudarji pa je že 1920. leta bilo močno
simpatizersko gibanje, ki ga je vodil ključavničar Lovro Berložnik.
Leta 1930 je ilegalna celica v Pesjem pripravila ilegalno zatočišče neka-
terim članom CK KP, pri Kavretovih v Okonini. Tukaj so kot ilegalci prebi-
vali dva meseca organizacijski sekretar CK KPJ Viktor Koleša in člani Vojin
Pecarski, Stanisavljevič-Krka, France Klopčič in Franc Plankl.
Po izdaji, ki je bila kmalu po njihovem odhodu iz Velenja, so člane te
celice zaprli in tako je bilo ilegalno partijsko delo celice onemogočeno. Ven-
dar je rudar Janko Ulrih v Velenju in Pesju oživel takoj po tem kulturno in
prosvetno dejavnost, kjer so se zopet začeli zbirati komunisti in njihovi sim-
patizerji.
V	Šaleški dolini je pričela zopet z delom partijska organizacija v letih
1934-35, ko so komunisti organizirali partijska komite za Šaleško dolino v Šo-
štanju. Komite je organiziral v kratkem času celice v Šoštanju, Velenju in
Pesjem. V tem času so bili v prvih vrstah progresivnega gibanja šoštanjski
mladinci: brata Mravljaka, Blaž Ročk- Biba, Olga in Janko Vrabič ter Karel
Destovnik-Kajuh. V Pesjem pa je delovala izredno močna skojevska skupina
iz vrst mladih rudarjev.
Že julija 1929 je bil v Celju prvi večji komunistični proces proti skupini
12 komunistov-delavcev, ki so delali v Celju. Po obsodbi so prestajali kazen
v Mariboru skupaj s tovarišem Titom in Colakovičem.
Skoraj v istem času zasledimo v Zabukovci, Grižah in Libojah prvo sim-
patizersko grupo, ki sta jo vodila Ivan Pečnik in Jurij Debeljak. Simpatizer-
sko grupo v Preboldu, ki je štela okoli 30 članov, pa sta nekaj kasneje orga-
nizirala Slavko Slander in Mirko Koželj. Člani te grupe so bili raztreseni vse
do Vranskega. Iz teh grup sta nastali 1932. leta dve ilegalni partijski celici.
V	času grupiranja teh celic je Slavko Slander že vodil partijski komite v
Celju. Največji vpliv na te celice je imela trboveljska partijska organizacija
z Lojzom Hochkrautom in kasneje Mihom Marinkom. V tem času je imela
Mrzlica, priljubljena izletniška točka delavcev Savinjske doline in rudarskih
revirjev, poseben pomen. Na njej so se shajali in družno proslavljali delavski
praznik 1. maj trboveljski rudarji ter delavci iz Prebolda, Celja in Velenja.
V	to dobo spada tudi brezkompromisni nastop tajnika Saveza metalnih
radnika Jugoslavije v Ljubljani, Franca Leskoška-Luke, ki je imel vodilno
vlogo pri vseh strokovnih gibanjih in kolektivnih pogodbah. Povsod je z iz-
redno odločnostjo zastopal delavske interese in s tem linijo Partije. To je bila
ena najdelikatnejših nalog sploh z ozirom na takratno težko politično stanje,
ko je po zakonu o zaščiti države nastal pravi pogrom proti vsem, ki so mislili
s svojo glavo, še posebej pa proti komunistom.
Okrožni komite KPS v Celju je pod Slandrovim vodstvom 1932. leta po-
vezal vse ilegalne partijske celice v celoto. Okrožno partijsko konferenco, ki
je bila 1933. leta v Pečovniku blizu Hudičevega grabna, je vodil Miha Ma-
rinko. Konferenca je bila važna predvsem zaradi tega, ker je že takrat Miha
Marinko v referatu nakazal imperialistično svetovno vojno.
Leto 1933 je bilo za partijsko delo v Celju in Savinjski dolini usodno.
V	Celju sta bila dva velika procesa proti komunistom. Na prvem so posadili
na obtožno klop 8 obtožencev, med njimi Petra Stanteta, na drugem pa 22 ob-
tožencev. Med njimi so poleg Slavka Slandra bili skoraj vsi vodilni komunisti
od Slovenj Gradca do Celja. Glavne obtožence so odpeljali na robijo v Srem-
sko Mitrovico.
Na ustanovnem kongresu KPS na Cebinovem 1937. leta je postal sekre-
tar CK Celjan Franc Leskošek-Luka, član CK pa med drugimi tudi Slavko
Slander-Slavc. Leto kasneje je bila v aprilu prva konferenca KPS v S mig lovi
zidanici nad Grajsko vasjo. Te konference sta se udeležila tudi tovariš Tito
in Kardelj, na njej pa so bile naravnost s preroško jasnostjo nakazane naloge
Partije zaradi bližajoče se fašistične nevarnosti. (Potek te konference in sklepe
objavljamo v tej številki v posebnem sestavku.)
Na Silvestrovo 1939. leta je bila partijska konferenca v Joštovem mlinu
v Medlogu pri Celju. Vodil jo jetovariš Kardelj. Kot zadnja znana konferenca
na celjskem območju pred vojno je bila partijska konferenca v Klavževi sušil-
nici v Okonini pri Pesjem avgusta 1940. leta. Vodil jo je Boris Kidrič.
Po ilegalni partijski dejavnosti so se pred vojno odlikovali tudi rogaški
steklarji. V Rogaški Slatini je delovala prva partijska celica že ob koncu
1927. leta. V Ponikvi pri Grobelnem pa je bila ustanovljena ilegalna celica
1936. leta. Iz te celice sta izšla španski borec, član CK KPS, Branko Babič
in član CK KPS Dušan Bole. V Šentjurju pri Celju je bila ustanovljena
partijska celica 1938. leta. Njen sekretar je bil Milan Boršič. Leta 1940 je
bila ustanovljena partijska celica tudi v Smartnem ob Paki. Tja, v Petri-
čevo skladišče, se je preselila »Rdeča tovarna« iz Joštovega mlina v Med-
logu pri Celju.
Komaj sedem mesecev od partijske konference pri Klavžu v Okonini je
aprila 1941. leta vdrl okupator v deželo. Na ta usodni zgodovinski boj so
bili pripravljeni samo komunisti. Le Partija je ob podpori naprednih de-
lovnih ljudi bila zmožna nuditi fašizmu odpor. Po nalogu Partije so bile
že kmalu po vdoru okupatorja ustanovljene Celjska, nekaj dni kasneje pa
še Savinjska in Šaleška četa.
Iz vrst prvoborcev je izšlo v celjskem okraju osem narodnih herojev.
Padli so Slavko Slander, Fran jo Vrunč, Miloš Zidanšek, Dušan Kraigher.
Janko Skvarča, žive pa Franc Leskošek - Luka, dr. Aleš Bebler in Peter
Stante - Skala.	-ma-
Tov. Franc Leskošek
govori udeležencem zleta
»Svobod« na G lazi j i leta 1935
I. konferenca
Komunistične stranke
Slovenije
v ŠMIGLOVI ZIDANICI
1938. LETA
NA VRHU HRIBČKA NAD GRAJSKO VASJO, KJER IMAJO ŠMIGLOVI
SVOJ VINOGRAD, STOJI LESENA ZIDANICA. V NJEJ JE BILA APRILA 1938
PRVA KONFERENCA KOMUNISTIČNE STRANKE SLOVENIJE. NA TEJ OSA-
MELI ZIDANICI, KI JE SKORAJ OD VSEH STRANI OBDANA OD GOZDA, SO
PRED LETI V SPOMIN NA KONFERENCO ODKRILI SPOMINSKO PLOŠČO Z
NAPISOM: V TEJ HIŠI JE BILA 17. APRILA 1938 KONFERENCA KPS, KATERI
JE PRISOSTVOVAL TOV. TITO.
Ta konferenca, prva po ustanovitvi Ko-
munistične stranke na Cebinovem 1. 1937,
kjer je postal sekretar naš rojak Franc Le-
skošek-Luka, je ena najvažnejših, ki so bi-
le na našem terenu. Ta konferenca ni iz-
redno važna samo zaradi tega, ker ji je
prisostvoval sekretar CK KPJ tovariš Ti-
to in zastopniki vseh partijskih organiza-
cij Slovenije, ampak predvsem zato, ker
je bil po osrednjem referatu tovariša Kar-
delja razmotren avtoritativno politični po-
ložaj, v katerem smo se nahajali Slovenci
in vsa država po Anschlussu (Hitlerjeva
priključitev sosedne Avstrije k Tretjemu
rajhu). Na tej konferenci so bile nakaza-
ne z izredno, naravnost preroško jasnostjo
naloge, ki so bile pred Komunistično stran-
ko in našim narodom. Te usodne nevarno-
sti, ki je pretila naši domovini, se je v ce-
loti zavedala edino Komunistična stranka.
Ravno v tem je bil v tem času tudi njen
zgodovinski pomen, ki je preraščal okvir
in važnost ostalih konferenc. Konferenca
ni obravnavala samo partijske zadeve,
ampak je bil na njej predvsem vsestran-
sko premotren ves položaj in perspektive
našega naroda v tej brezizgledni situaciji.
V končnih sklepih, ki so se izkristalizi-
rali po referatu tovariša Kardelja, je jas-
no in naravnost preroško prikazana situ-
acija, ki je nastajala. Tako, da bi morali
postati ti sklepi program, ne samo komu-
nistom, ampak vsem Slovencem, ne ozi-
raje se na svetovnčpolitični nazor.
Izredna važnost konference je bila tudi
v tem, ker je nakazovala pota, po katerih
naj ubiramo korake, da se učinkovito upre-
mo nasilju fašizma, ki nas je tri leta kas-
neje hotel za vedno uničiti.
*
Kako so se pripravljali za to konferen-
co? O tem nam pove pokojni tovariš Fran-
ce Hribar: »Spomladi leta 1938 mi je Slav-
ko Slander zaupal važno novico: ,Naša
organizacija v Preboldu je prejela nalogo,
da pripravi prostor za večjo skupino ljudi
— za konferenco CK KPS. Kaj meniš, kje
bi bil primeren prostor? Predvsem mora
biti na samem.'
Odgovoril sem mu, da vem za takšen
prostor. Predlagal sem mu Smiglovo zi-
danico. To sem namreč dobro poznal, ker
sva z domačim sinom Mirkom bila že dol-
go prijatelja. O tej zadevi sem govoril še
z Mirkom, ki sem mu lahko vse zaupal.
Potem si je zidanico ogledal še Slavko in
v sporazumu s Smiglovimi starši smo se
dogovorili.
Delegati so prihajali ponoči. Za sprejem
posameznih delegatov so bile določene
javke. Tisto nedeljo je bilo lepo vreme.
Moja naloga je bila pripeljati na konfe-
renco delegate s štirih javk. Prva javka
je bila na vogalu Tekstilne tovarne Pre-
bold ob 3. uri zjutraj.
Prišel sem na minuto točno. Čakala sta
me tam v polmraku že dva. Bila sta Ed-
vard Kardelj in njegova poznejša soproga,
tedaj še Pepca Mačkova. Parole ni bilo
treba. Poznal sem oba že prej. V dobre
pol ure smo bili na mestu.
Zatem sem šel po revirske delegate. Od
teh se spominjam tov. Lojza Hochkrauta,
Umeka Zepla in Farčnika-Kristusa iz Za-
gorja. Ko sem pripeljal delegate iz revir-
jev na mesto, sem odšel v gostilno Fonda
na Rozani. Tu je bila tretja javka. Do
sem bi se bil moral pripeljati z avtobusom
»Distro« Tone Tomšič iz Ljubljane. Njega
pa ni bilo.
Pozneje smo zvedeli, da ga je policija
prav tisto nedeljo izredno strogo nadzirala
in tako ni mogel iz Ljubljane.
Na četrti javki sem našel Kazimirja Ko-
želja. Tudi z javk, kjer so drugi sprejemali
delegate, so ti do osme ure dospeli. Dele-
gatov je bilo kakih 25 do 30. Pozno pono-
či so se delegati mirno razšli. Z Milošem
Zidanškom smo nekateri krenili proti Kap-
lji vasi.«
Tovariš Jože Umek-Zepl, ki je tej kon-
ferenci prisostvoval kot delegat, je za ar-
hiv oddelka NOB v Celju zapisal: »Dobro
se spominjam te konference v aprilu 1938.
Tov. Hochkraut Lojze in jaz sva bila de-
legata za Hrastnik-Trbovlje in Zagorje. Iz
Trbovelj sva šla do Smiklavškega hriba.
Oblečena sva bila kot turista. Bilo je zgo-
daj zjutraj. Pod Smiklavško planino naju
je čakal pri neki kapelici neznan tovariš,
mislim, da je bil Rudi Hribar iz Prebolda.
Peljal naju je do zidanice. Kako so priha-
jali ostali delegati ne vem, tudi nisem ni-
kogar spraševal. Osebno so mi bili znani
naslednji delegati: Edvard Kardelj, Miha
Marinko, Franc Leskošek, Boris Kidrič,
prof. Novak iz Maribora in Slavko Slan-
der. Ostalih nisem poznal. Sele po vojni
sem zvedel, da je bil prisoten tudi tov. Ti-
to. Na konferenci sem takoj videl, da je
on vodeča osebnost. To sem zaključil po
njegovem sklepnem referatu.
Vsak delegat je moral podati poročile o
stanju in delu na svojem območju.
Pred odhodom smo se pogovorili, kje
smo bili in kaj bomo trdili, če nas slučaj-
no kdo legitimira.«
17. aprila 1959 — Stev. 15 — CELJSKI TEDNIK 5
OBSOJENEC IZ CELJA
KAJ SE JE ZGODILO V NOCI 14. MARCA 1939
NEDOKAZANA KRIVDA - NEKA SODBA - »DANES POPOLDNE BOM MRTEV«
Pripovedujejo, da je tega večera po celj-
skih ulicah močno snežilo. Bilo je 14. mar-
ca 1940.
Skupina komunistov se je pripravljala,
da bo natanko opolnoči raztrosila po Ga-
berju pri Celju letake o rudarskih stavkah
in o pomoči družinam stavkajočih. Med
njimi je bil tudi skojevski voditelj Dušan
Finžgar-Fidži, kakor so ga klicali tovariši.
Fidži je bil tedaj še zelo mlad; star je bil
19 let, toda med komunistično mladino v
Celju se je že prej izkazal. Bil je tekstilni
tehnik. Policija ga je že dobro poznala,
čakala je samo na primeren trenutek,, da
bo še zanj odprla posebno mapo.
Opolnoči 14. marca 1940 so bili po vseh
ulicah v Gaberju posuti letaki. Prebivalci
so jih zbirali in jih skrivali; ljudje so ču-
tili, da so namenjeni samo njim in da po-
licija za letake ne sme zvedeti. In res. Ko
so prišli v Gaberje orožniki, niso mogli
najti nikjer niti enega letaka. Niti enega
samega ne!
Celjska policija je bila razburjena; vso
noč so delali preiskave v sumljivih hišah
v mestu. Toda kljub temu. da niso našli
ničesar — akcija v Gaberju je postala za-
nje že skoraj »čudež« — pa agenti še niso
odnehali in so še naprej in neprestano pre-
iskovali stanovanja zdaj tu zdaj tam. Pri-
mer v Gaberju jim ni dal mtru.
V tem času je postal Fidži že sekretar
okrajnega komiteja SKOJ v Celju in nato
tudi sekretar okrožnega komiteja. Ta funk-
cija je zahtevala ne samo mnogo hrabro-
sti in revolucionarne spretnosti, ampak tu-
di veliko opreznosti in previdnosti. Toda
nekega dne je bil Fidži malce nepreviden.
In to je bilo za policijo dovolj. Ko so
agenti vdrli v njegovo stanovanje, v Go-
sposki ulici 15, so našli pri njem precej
raznega ilegalnega gradiva, čeprav niti
enega letaka iz Gaberja. Takoj so ga are-
tirali.
Dolgo časa je bil zaprt; na vse načine
so skušali zvedeti od njega vsaj nekaj po-
datkov o delu celjskih komunistov. Niče-
sar jim ni povedal. Potem so se odločili,
da ga predajo sodišču.
Kaj je o njem pisala policija in kaj
državno tožilstvo?
Državni tožilec je v svojem predlogu
petorici sodnikov napisal med drugim:
»Dušan Finžgar je v zadnjih letih organi-
ziral v Celju društvo, ki se je ukvarjalo s
propagando komunizma, terorizma, zahte-
valo nezakoniti prevzem oblasti in sploh
motilo javni red in mir. S tem so sprav-
ljali v nevarnost javno ureditev, ker so
težili za tem. da se spremeni in zamenja
politična in socialistična ureditev v naši
državi z zločinstvi in nasiljem ali s ka-
kršnim koli drugim terorjem.
... V noči na 14. marec 1940 so bili po
nekaterih ulicah v Gaberju pri Celju raz-
treseni letaki s prepovedano komunistično
vsebino. Policija je prepričana, da je po-
magal širiti te letake tudi obtoženi Finž-
gar, ker je že precej časa sumila, da je
vključen v protizakonito komunistično gi-
banje in da v njem sodeluje..
Razumljivo je, da tožilec ni utemeljil
svojih zahtev samo s sumničenji. Policija
je zaplenila pri Finžgarju dovolj propa-
gandnega gradiva. V svojem spisu je za-
to napisala.
»Pri obtoženem Finžgarju smo našli:
1.	Letak z naslovom: »Delavcem, delov-
nemu ljudstvu in slovenski javnosti«, s
podpisom — Akcija za pomoč stavkajočim
rudarjem.
2.	Članek »Agrarno — kmečko vpraša-
nje«.
3.	Letak z žigom, oziroma z odlomkom
resolucije slovenski mladini.
4.	Majhen letak z napisom: »Svobodo
mladinskim organizacijam in svobodo ti-
sku« ter z oznako »Seminarji«, ki je bila
natisnjena na drugi strani.
Obramba obtoženega, da je vse navede-
ne letake našel, sploh ni verjetna in mož-
na, ker je dokazano njegovo tesno sodelo-
vanje in prijateljstvo s sumljivimi komu-
nističnimi agitatorji. Med njegovimi roko-
pisi je bil najden tudi njegov lastni obši-
ren sestavek (napisan z njegovim roko-
pisom), ki prikazuje in pojasnjujejo delo
II. internacioale in njen odnos do agrar-
nega vprašanja. V tem članku so ostro
kritizirane tudi agrarne reforme v Jugo-
slaviji, zlasti še v bivši Srbiji. V tej zvezi
Finžgar piše. da dajejo nerešeni agrarni
odnosi v Jugoslaviji in težak položaj širo-
kih kmečkih množic velikanske možnosti
za mobilizacijo v boju proti kapitalistom.
Nadalje poudarja možnost, da se v prvi
etapi revolucije — v napadu na velikosrb-
sko hegemonijo in monarhijo — priteg-
nejo v boj ne samo siromašni in srednji
kmetje, ampak tudi nekateri večji posest-
niki. Vsak proletarec mora poznati in ra-
zumeti — tako piše Finžgar — vse. o če-
mer govorijo resolucije šeste konference
Komunistične partije. Vsi komunisti se
morajo zavedati tega. da je od uspehov
boja za kmečke množice odvisna tudi uso-
da bodoče revolucije.
Med preiskavo je Fidži odločno zanikal,
da bi bili ti rokopisi v kakršni koli zvezi
z njegovo komunistično dejavnostjo. Ko
so ga na policiji spraševali zakaj si je to-
rej zapisoval razne opombe o partijskih
vprašanjih, je odgovoril:
— Ker me vsa ta vprašanja osebno za-
nimajo; nimam pa namena, da bi jih ures-
ničeval v praksi.
Ni jim hotel povedati ničesar več.
Kljub mnogim zahtevam, da bi Finžgar-
ja obsodili, ga je moralo sodišče zaradi
pomanjkanja dokazov oprostiti. V odloku
z dne 14. junija 1940 piše. da je obtoženi
Dušan Finžgar spuščen na prostost, ker
ni dokazano njegovo sodelovanje v prepo-
vedanem komunističnem gibanju.
Toda Fidži ni imel sreče, da bi dolgo ča-
sa ostal zunaj jetniških rešetk.
Vse do nemškega napada na Jugoslavi-
jo je bil sekretar okrožnega komiteja SKOJ
v Celju, kjer je pomagal organizirati na-
rodnoosvobodilno gibanje. Takoj po oku-
paciji države je po nalogu Partije odšel v
Šoštanj in od tam v I. pohorsko četo, kjer
je postal politični komisar.
A tam ni ostal dolgo.
Konec septembra leta 1941 je kot ilega-
lec odšel v Maribor, kjer so ga čakale nuj-
Tam ga je ujel Gestapo. Takoj so ga obso-
dili na smrt.
Tik pred smrtjo je poslal Fidži svoji ma-
teri pretresljivo pismo v katerem je pisal:
»Danes so me zaradi komunizma obso-
dili na smrt. Vem da sem Ti s tem priza-
dejal mnogo hudega. Oprosti mi! Mama,
prosim Te. pozdravi vse znance, posebno
še brata Milana. Prilagam Ti uro. da Ti
bo v spomin. Moje življenje je bilo kratko.
Upam. da se me boste radi spominjali. Se
bi Ti pisal, toda nimam več dosti časa. To-
rej. danes popoldne bom že mrtev.
Pozdravlja vse Tvoj Dušan.«
Nemci so ga ustrelili 10. oktobra leta
1941 v Šoštanju skupaj z devetimi talci.
D. M.
(Po Komunistu)
Zadnjikrat: »Na zdravje«!
Ivanka Uranjek-Angelca
Kasnejši dogodki in leta so zameglili
v meni marsikateri spomin na težke dni
ob prihodu Nemcev v Celje in na prve za-
četke narodnoosvobodilnega boja. Imena,
obrazi, vse se je polagoma oddaljevalo,
ostali so le najmočnejši doživljaji, ki me
bodo spremljali vse dni.
V tedanjih razmerah smo se neverjetno
hitro zbliževali in postajali prijatelji. Brez
dvoma je to storil čas, v katerem smo ži-
veli. čas, ki je krepko združil vse, ki so
se borili za svobodo. Toda narava sama
je dala nekemu človeku več topline kot
drugemu, zato je bil tak tovariš še pose-
bej dobrodošel. Takšna je bila kurirka
skojevka Ivanka Uranjekova-Angelca, do-
ma iz Griž pri Celju. Kljub težkim in od-
govornim nalogam, ki jih je morala oprav-
ljati, je bila vedno polna mladostne vedri-
ne. Po navadi je hodila oblečena v tanko
letno rumeno obleko, ki se je lepo skladala
z njenim temnopoltim obrazom, črnimi
dolgimi lasmi in s temperamentom. Obraz
ji je bil jasen, skoraj vedno nasmejan. Ta-
ka je prihajala tudi k meni na dom in vse-
lej sem se je močno razveselila.
Običajno ni ob prihodu niti stopila s ko-
lesa. Naslonila se je z roko na ograjo, me
poklicala ter po kratkem razgovoru odšla
ali pa me vzela s sabo.
Tisto nedeljo dopoldne pa je prišla po-
vsem nepričakovano. Hitri koraki so se za-
slišali. ko je stopala po leseni verandi, da
sem jo spoznala še preden je vstopila v
sobo. Prišla je brez posebne naloge. Žele-
la je le, da jo spremim na kolodvor. Pred
odhodom sem natočila dva kozarčka liker-
ja. katerega sva izpili v smehu, zeleč dru-
ga drugi: »Na zdravje«. Ko sva dospeli v'
mesto, me je prosila v Aškerčevi ulici, naj
jo za trenutek počakam in mi izročila v
varstvo torbico ter majhen zavitek. Stopi-
la je po material, shranjen pri materi Ma-
rice Rodetove, Neradovi, ki je pozneje
umrla v Auschmitzu.
Vrnila se je kmalu, noseč v roki aktov-
ko. Spremila sem jo na peron ter ostala
z njo vse do odhoda vlaka. Ko mi je še iz
vagona podajala roko, še zdaleč nisem po-
mislila, da bi se ji na poti utegnilo zgo-
diti kaj hudega, a najmanj, da si podajava
zadnjič v življenju roke.
Brez najmanjše slutnje ali bojazni sem
jo čakala zvečer pri vlaku, toda ni je bilo.
Ker se je večkrat zgodilo, da koga ob do-
ločenem času ni bilo, sem ostala mirna in
odšla domov.
Dan ali dva kasneje je poslal pome se-
kretar Tone Grčar, češ, da mora nemudo-
ma govoriti z mano. Ko sva se dobila na
določenem mestu, me je že prvi hip pre-
strašil njegov prepadeni obraz. Se preden
je začel govoriti, sem mu povedala, da
sem spremila v nedeljo Ivanko-Angelco in
da se še ni vrnila.
Tedaj ga je stisnilo v grlu in z največjo
bolečino mi je dejal: »Ne čakaj je več,
ker ne bo nikdar več prišla!«
Zastrmela sem se vanj, za hip se mi je
stemnilo pred očmi in izreči nisem mogla
niti besede.
»Ne bo več,« je še enkrat ponovil.
Kmalu za tem sem izvedela za vso tra-
gedijo.
Njena podoba me je vedno spremljala,
zdaj je biia živa kot ob slovesu, zdaj ta-
ka, da sem se zgrozila: nema, s prestre-
ljenim telnm. iz rane teče kri, s krvjo od-
teka mlado življenje
Njena smrt je težko prizadela našo or-
ganiZucijo in vsakega posebej. Zaman
Sf.T/	večkrat^ Prepoditi boleč spo-
min na to vedro, temnolaso Angelco, še
dcin-.-.-, 2asiišim čestokrai njen veseli
vzklik: »No zdravje!«
Marica Frece-Zorkova
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec razpisuje
javno pismeno licitacijo
•oddaje gradbenih in obrtnih del novega 16-stanovanj-
skega bloka v Žalcu v vrednosti ca. 46,000.000 din, ki bo
v torek, dne 5. maja t. 1. ob 10. uri v upravnih prostorih
KPPZ Žalec.
OB 40-LETNICI KPJ
Najvažnejši si<lepi konference so.zapo-
padeni v 13 točkah. Prvih 11 točk obrav-
nava neposredno nevarnost fašizma, vzro-
ke te nevarnosti in napotke, kako zajeziti
fašizem v takratni Jugoslaviji.
Ostali dve točki obsegata sklepe za par-
tijsko delo v Sloveniji.
Ob koncu sklepov je I. konferenca Ko-
munistične stranke Slovenije poslala še
posebno pozdravno resolucijo slovenskim
komunistom-španskim borcem zbranim v
Cankarjevi četi, ki se je borila v Španiji.
Najvažnejše točke sklepov v Smiglovi
zidanici so bile:
1.	Nasilna priključitev Avstrije v Nem-
čiji je korak dalje v imperialističnih strem-
ljenjih nemškega fašizma v smislu »Drang
nach Osten«. Ta korak je bil mogoč zara-
di popustljive in omahljive politike zahod-
nih demokratičnih držav, v prvi vrsti po
krivdi reakcionarnih angleških konserva-
tivcev.
2.	Slovenija je pri tem v neposredni ne-
varnosti, ker ima za hitlerjevski imperia-
lizem dvojen pomen: kot vrata na Balkan
in kot prehod iz Nemčije na Sredozemsko
morje. Ker ima v Sloveniji imperialistični
interes tudi fašistična Italija, preti po An-
schlussu neposredna nevarnost nove de-
litve cele Slovenije med fašističnimi napa-
dalci.
3.	Anschluss je zato prvi Hitlerjev uda-
'ec proti obstoju slovenskega naroda. Na
J^va načina pripravlja Hitler slovenskemu
•judstvu nemški fašistični jarem. Na Ka-
ravankah se nahaja armada nemških hi-
uerjevskih osvajačev, pripravljena vsak
"'P vpasti v našo zemljo. Znotraj naše
države pa delajo s polno paro hitlerjev-
ski agenti, ki pripravljajo tla za osvojitev
Slovenije. S tema dvema faktorjema in z
grožnjami ter »sporazumi« pritiška Hitler
na režim in oblasti v Sloveniji, da ugodi-
jo vsaki njegovi zahtevi.
4.	Tako je Anschluss prinesel s seboj si-
len val hitlerjevske propagande in organi-
zacijske akcije na slovenskih tleh. On za-
vzema najrazličnejše oblike od demago-
skega zalaganja slovenskega obmejnega
prebivalstva z živili, obleko iz Avstrije pa
do improviziranih shodov po gostilnah,
potniških vagonih itd. Potujoče trojke hi-
tlerjevskih napadalnih oddelkov (SA) kot
kolesarji, turisti, letoviščarji itd. agitira-
jo za Hitlerja, napovedujejo odrešitev po
Hitlerju, razširjajo hitlerjevsko literaturo.
Legalno obstoji v Sloveniji hitlerjevska
nacistična stranka (NSDAP) samo iz nem-
ških državljanov, v resnici pa je cela Slo-
venija prepredena s hitlerjevskimi organi-
zacijami, ki jim je NSDAP za Slovenijo le
propagandna in organizacijska centrala.
5.	Cilj te akcije ni le vključitev vse nem-
ške narodne manjšine v hitlerjevsko stran-
ko, temveč pridobitev tudi slovenskega
prebivalstva za Hitlerja. Namen je isti kot
v Avstriji in drugod: ustvariti pri nas »hi-
tlerjevsko gibanje«, pritiskati s tem giba-
njem na notranjo politiko vlade in pokra-
jinskih oblasti v Sloveniji ter ustvariti iz-
govor za »zakonito« zasedbo Slovenije.
S tem se je vloga hitlerizma v Sloveniji
bistveno izpremenila. On ni samo pozicij-
ska pomoč zunanji politiki mednarodnih
hujskačev na vojno s Hitlerjem in Muso-
linijem na čelu, sredstvo za pritisk na ju-
goslovansko zunanjo politiko. Hitlerizem
v Sloveniji je postal tudi naš glavni in ne-
posredni sovražnik znotraj države, kajti on
fašizira našo notranjo politiko in priprav-
lja tla za vkorakanje Hitlerja v našo drža-
vo, bori se za neposredno oblast.
6.	Hitler ima za svoje cilje v Jugosla-
viji močne pomočnike tudi v domačih poli-
tičnih činiteljih. Stojadinovičev režim ni
nič naredil za resnično izboljšanje položa-
ja delovnega ljudstva. Nadaljeval je s
politiko najhujšega velesrbskega centra-
lizma ter požrl obljube o demokraciji. S
tem je oslabil obrambno moč Jugoslavije
in olajšal propagandno in akcijsko delo
na slovenskih tleh, ki jo izvajajo hitler-
jevci. V zunanji politiki pa je Stojadinovi-
čev režim postopno pretrgal vse zveze z
demokratičnimi in miroljubnimi državami
in se povsem udinjal fašističnim nemškim
in italijanskim hujskačem na vojno. Nem-
ški in italijanski poslanik v Beogradu od-
ločata o zunanji in notranji politiki Jugo-
slavije. Nemški konzul v Sloveniji preme-
šča uradnike, ki mu niso všeč (n. pr. Fe-
lacherja). Tako je režim JRZ privedel #u-
goslavijo na rob popolne odvisnosti od fa-
šističnih osvajačev, od osi Rim—Berlin.
Stojadinovičev režim je režim kapitulan-
tov, ki so nesposobni, da bi branili neod-
visnost države, ker se morajo boriti proti
svojemu lastnemu narodu. S svojo zuna-
njo in notranjo politiko je postal velesrb-
ski režim Stojadinovičeva agentura nem-
škega fašizma, agentura imperialistične
politike organizatorjev nove vojne.
7.	V Sloveniji podpira Stojadinovičevo
vlado reakcionarno krilo slovenskega kato-
liškega tabora z dr. Korošcem na čelu. To
krilo se je udinjalo največjim sovražnikom
slovenskega naroda ...
V svojem proglasu je ustanovni kongres
naše stranke (Cebinovo 1937, op. p.) opo-
zoril Slovence, da dr. Korošec pripravlja
slovenskemu narodu najstrašnejši poraz.
Danes se je ta napoved uresničila. Kapitu-
laciji Korošca v Beogradu je sledila nje-
gova kapitulacija v Berlinu. Slovenec dr.
Korošec se je končnoveljavno odrekel ko-
roških in primorskih Slovencev in jih pre-
pustil tujcem.
Stojadinovič danes prodaja Slovenijo
Hitlerju zato, da bi rešil pozicije velesrb-
ske buržoazije. Podpirati Stojadinovičevo
vlado pomeni nadaljevati z izdajstvom
Slovenije in Slovencev.
8.	Svobodna in demokratična Jugosla-
vija zgrajena na enakopravnosti vseh na-
rodov in na blagostanju in zadovoljstvu
delovnega ljudstva je danes edina oblika
države, v okviru katere Slovenci in drugi
narodi v Jugoslaviji lahko iščemo zato-
čišče in zaščito pred hitlerizmom. Za to
svobodno Jugoslavijo mora slovenski na-
rod iti v borbo skupno s hrvaškim, srb-
skim in drugimi narodi Jugoslavije.
Pot do take svobodne Jugoslavije je sa-
mo ena: odstranitev današnjega izdajal-
skega režima in sestava obrambne vlade,
ki bo odraz sloge vseh narodov Jugosla-
vije in ki bo ljudstvu vrnila demokratične
in narodne pravice ter hitro in odločno po-
magala delovnemu ljudstvu iz obupnega
gospodarskega položaja. Mir, svoboda in
kruh mora biti program take vlade. Edino
taka vlada, ki se bo opirala na ljudstvo
vseh narodov v državi, bo sposobna orga-
nizirati obrambo države in obvarovati ne-
odvisnost Jugoslavije.
9.	Interesi obrambe slovenskega naroda
in naše državne neodvisnosti zahtevajo
predvsem izpolnitev naslednjih pogojev:
a)	popolna svoboda slovenski obrambni
akciji;
b)	prepoved vsakršne hitlerjevske akci-
je v Sloveniji in po vsej državi ter izgon
hitlerjevskih agentov iz države;
c)	razpust vseh organizacij na naših
tleh, ki posredno ali neposredno podpirajo
širjenje hitlerjevske ideologije (Zbor,
NSDAP itd.);
č) organizacija široke razjasnjevalne
akcije med ljudstvom proti hitlerjevski
propagandi;
d)	neposredno onemogočanje širjenja
hitlerjevske propagande (filmi, časopisi,
knjige itd.), ki širijo hitlerizem;
e)	organizacija protifašistične akcije
med nemško narodno manjšino v Slove-
niji in ustvaritev tesne zveze med Sloven-
ci in protifašističnimi Nemci;
f)	zaščita in utrditev naše severne meje,
gospodarska in kulturna pomoč obmejne-
mu prebivalstvu, prepoved prodajanja
kmečkih posestev v tuje roke, takojšnja
razdolžitev obmejnih posestev itd.;
g)	zahtevati narodno avtonomijo za na-
šo manjšino na Koroškem in Primorskem;
h)	vključitev slovenske obrambne ak-
cije v svetovno gibanje za mir;
i)	čim tesnejše zbližanje držav Male
Antante in Balkanskega sporazuma med
seboj in s Francijo;
j) ureditev diplomatskih odnošajev s
Sovjetsko zvezo in sklenitev z njo pakta o
medsebojni pomoči;
k) ukinitev prepovedi podpiranja repub-
likanske španske vlade.
Današnji Stojadinovičev režim ne more
izpolniti teh pogojev za obrambo Sloveni-
je in Slovencev. Izpolnila jih bo samo vla-
da, ki se opira na zadovoljno ljudstvo.
Zato zahtevajo interesi obrambe slovenske-
ga naroda:
a)	da slovenski katoliški tabor takoj od-
pokliče svoje predstavnike iz vlade in da
izstopi iz stranke JRZ, kajti s tem bi bil
dan najmočnejši udarec temu velesrbske-
mu protijugoslovanskemu režimu;
b)	da se sestavi vlada narodne sloge in
obrambe, ki jo bodo podpirale vse stranke,
ki so za obrambo demokracije in neodvis-
nosti Jugoslavije;
c)	da se ljudstvu vrnejo demokratične in
narodne pravice;
č) da se amnestira vse politične jetnike;
d) da se takoj izdajo ukrepi za izboljša-
nje gospodarskega položaja, razdolžitev
kmečkih posestev, znižanje davkov, pomoč
kmetom v nezgodah, graditev cest in mo-
stov, regulacije, znižanje železniških tarif,
poboljšanje socialne zakonodaje, podpore
brezposelnim, zvišanje plač delavcem in
nameščencem, zato pa je treba na drugi
strani močneje obdavčiti velekapital.
10.	KSS je že na ustanovnem kongresu
pravilno pokazala smer razvoja dogodkov,
ki se danes uresničujejo. 2e takrat je KSS
edina pokazala na nevarnost, ki preti Slo-
vencem od hitlerizma in je že takrat pred-
lagala konkretne obrambne mere, predvsem
pa združitev vseh sil, ki jim leži na srcu
bodočnost slovenskega naroda, v skupno
organizirano obrambo.
Danes, ko se slovenski narod nahaja v
še veliko težjem položaju kot pred enim
letom, dviga KSS še odločneje svoj glas
po združitvi vseh Slovencev. Spričo velike
nevarnosti je potrebna združitev vseh de-
mokratičnih in pozitivnih sil slovenskega
naroda od delavskih strank pa do vseh
iskrenih, domoljubnih množic JRZ in JNS.
11.	V boju za demokracijo in narodno
enakopravnost, v boju za ustvaritev čvrste
obrambne akcije slovenskega naroda mora
delavski razred Slovenije prednjačiti svo-
jemu narodu. Boj za enotnost slovenskega
delavstva je sestavni in bistveni del slo-
venske obrambne akcije proti navalu faši-
stičnih imperialistov.
12.	Politični položaj zahteva od KSS naj-
večjih naporov. Komunisti podpirajo vsako
stremljenje po združitvi vseh pozitivnih sil
slovenskega naroda v boju proti Hitlerje-
vemu in vsakemu fašizmu, toda obenem ne
smejo zamuditi niti trenutka, da ne bi sa-
mostojno nastopili proti njemu, če bi osta-
le slovenske politične grupacije odrekle so-
delovanje.
Prva konferenca Komunistične stranke
Slovenije v Smiglovi zidanici je brez dvo-
ma veliko priznanje in zaupanje komuni-
stom na našem območju, posebno še članu
CK in sekretarju Okrožnega komiteja Slav-
ku Slandru, ki je to konferenco pripravil
in skrbel, da je v redu in brez presenečenj
potekala.	Stane Terčak.
6 CELJSKI TEDNIK — Stev. 15 — 17. aprila 1959
KAKO SO SODILI KOMUNISTOM
SESTORICl OBTOŽENIH
KO JE ZACEL RE2IM CVETKOV IC-MACEK ZMEROM BOLJ POGOSTO
POŠILJATI KOMUNISTE V KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE V BILECO,
KJER JE 2E BILA TUDI SKUPINA CELJANOV — ČLANOV KPJ, JE
CELJSKI PARTIJSKI KOMITE RAZTROSIL LETAKE »SLOVENSKI JAV-
NOSTI«; V NJIH SO TERJALI AMNESTIJO ZA POLITIČNE PRIPORNIKE.
BESEDILO LETAKA SO SESTAVILI PO VSEBINI PISMA, KI GA JE
POSLAL IZ BILECE MILAN APIH; BIL JE TAMKAJ ZAPRT IN JE V
SVOJEM PISMU OPISOVAL STANJE V TEM TABORIŠČU. TISTI CAS JE
V SLOVENIJI ZLASTI BESNEL NATLACENOV TEROR; 2ANDARJI IN
AGENTI SO POGOSTO DELALI PO ULICAH OBSEŽNE RACIJE IN PRI
TEM POZAPRLI MNOGO LJUDI.
STRELI ZA BLAŽEM ROCKOM — RAZTRESENI LETAKI — KRAIGHER-
JEVO PISMO »GOSPODOM SODNIKOM« — PROTEST ZARADI BILECE
Zaradi teh letakov je policija aretira-
la šest celjskih komunistov, na čelu s
Petrom StantetomS enim izmed znanih
komunistov v tem kraju. Nekaj pred
tem je agentom uspelo, izslediti tudi
dva študenta, Blaža Rocka^ in Josipa
Druškoviča®. Ročk jim je prvi hip ušel,
potem pa so začeli za njim streljati.
Zandarji so segli celo po strelnem orož-
ju, samo da bi ga ujeli. V Celju so do-
bro vedeli, da sodi Ročk med vidnejše
partijske funkcionarje na ljubljanski in
zagrebški univerzi; počitnice pa je na-
vadno preživljal v Šoštanju in se ves
čas prizadevno trudil za okrepitev orga-
nizacije KPJ. Med zasledovanjem je bil
ranjen in zato so ga tudi lahko ujeli.
Na drugem koncu mesta pa se je
Slavku Slandru^, sekretarju okrožnega
komiteja KPJ za Celje in Savinjsko do-
lino, in pa Dušanu Kraigher ju-Jugu',
članu istega komiteja, ki jih je policija
že dobro poznala, posrečilo izmakniti se
zasledovanju; zatem sta živela v ilegali.
Oba, Slander in Jug, sta delala policiji
precej skrbi. Prvega se ji je nekoč ven-
darle posrečilo ujeti in tedaj je prese-
del na robiji več let, od 1933 do 1936.
Od tam pa se je vrnil med slovenske
komuniste še bolj odločen in bolj spo-
soben za revolucionarni boj. Drugi —
Jug — pa se je zmerom nekako izmak-
nil in tudi tokrat se jim ni posrečilo,
da bi ga ujeli.
»Preberi in daj naprej!«
Po daljši preiskavi o krivdi šestorice
aretirancev se je začela 14. junija 1940
pred okrožnim sodiščem v Celju glavna
razprava proti Petru Stantetu in tova-
rišem. Računali so, da bo trajala nekaj
dni, zakaj režim je hotel napraviti iz
tega »veliko komunistično afero« v tem
delavskem kraju, kjer je bilo revolucio-
narno gibanje močno zakoreninjeno.
Toda celjski komunisti celo med raz-
pravo niso mirovali. Trdno so sklenili,
da mora javnost zvedeti kakšne metode
uporablja policija pri mučenju in kak-
šen teror izvajajo Natlačenovi ljudje.
Preiskovalni organi so se hudo zmotili:
prepričani so bili, da bodo s procesom
vsaj nekoliko preplašili komuniste in da
ti ne bodo več tako zanesljivo oprav-
ljali svojih akcij. A že dan zatem, ko se
je začela razprava, je doživela policija
hudo razočaranje.
Medtem ko je obtožena šestorica ča-
kala, da se bo proces nadaljeval, so bile
veže in dvorišča celjskih hiš nenadoma
posuta z letaki s takimle naslovom:
»Delovnemu ljudstvu! Vsem poštenim
in svobodoljubnim ljudem!« Predstav-
ništvo mestne policije je bilo osuplo.
Brž ko je policija našla prve letake, je
še istega jutra poslala nujno poročilo
kraljevski upravi Dravske banovine; v
tem poročilu je rečeno:
»Danes, 15. junija 1940, so že navse-
zgodaj našli v Celju, v Zavodni, ob
vhodu v stanovanjsko hišo tri komuni-
stične letake s podpisom: ,Akcija za po-
moč političnim pregnancem'. Letaki so
napisani na pol pole papirja s pisalnim
strojem, razmnoženi pa mehanično.
V	letaku grajajo delo vlade Cvetko-
vič-Maček in sicer v zvezi s preganja-
njem tistih, ki si prizadevajo za osvo-
boditev političnih internirancev; komu-
nistične somišljenike pozivajo, naj ne
dovolijo, da bi obsodili ljudi, ki so bili
14. junija 1940 pred celjskim okrožnim
sodiščem.
Res se je 14. junija 1940 začela pred
celjskim okrožnim sodiščem razprava
proti Petru Stantetu, delavcu iz Celja,
Veri Plaskan, branjevki iz Sv. Ruperta,
Mirku Plaskanu, delavcu iz Sv. Ruper-
ta, Ivanu Piklu, obrtniku iz Sv. Pavla
pri Preboldu, Mariji Slander, poročeni
Piki, iz Sv. Pavla pri Preboldu, in Josi-
pu Turku, delavcu iz Grajske vasi. Ob-
toženi so bili kaznivega dejanja po za-
konu o zaščiti javnega reda in varnosti
države, ker so širili komunistične leta-
ke. Ker so med razpravo predlagali tri
nove priče, smo razpravo preložili na
19. junij 1940 dopoldne. Začeli smo po
zanesljivi metodi preiskovati, kdo bi
utegnil razpečevati te letake; o uspehu,
bomo poročali pozneje. Letake smo iz-
ročili državnemu tožilstvu v Celju, da
bo izdalo prepoved ...«
V	letakih, ki so jih raztrosili po me-
stu, so predvsem napadli umetno upri-
zorjeno razpravo, ki je z njo režim ho-
tel zastrašiti še druge komuniste in za-
treti njihovo akcijo za osvoboditev ka-
znjencev v Bileči. Letaki so se začenjali
z geslom: »Preberi in daj naprej!« Med
drugim je v njih pisalo tole:
»Vlada Cvetkovič-Maček, vlada spo-
razuma srbskih, hrvatskih in slovenskih
kapitalistov je takoj potem, ko je pre-
vzela oblast, pokazala svoj pravi obraz.
Kot uvod v priprave za vojno je začela
surovo zatirati sleherno gibanje za te-
meljne demokratične in človečanske
pravice ljudstva, dušiti vse v čemer je
ljudstvo izražalo svoje življenjske zah-
teve, podvojila je politični teror in
uvedla koncentracijska taborišča...
Danes sodi okrožno sodišče v Celju
šestorici, ki so žrtve tega vašega skup-
nega boja; to je dokaz,*da vlada in Na-
tlačen ova policija ne nameravata pre-
nehati z nasiljem... Na podlagi raznih
sumljivih domnev in neutemeljenega
sumničenja režimske žandarmerije in
njenih vohunov hočejo oblastniki upri-
zoriti nov »komunistični proces«, češ da
so bili osumljenci zaradi sodelovanja v
akciji proti koncentracijskim taboriščem
člani ilegalne politične stranke...
Delovno ljudstvo! Sebi v prid moraš
braniti ljudi, ki jih po obsodbi tvojih
izkoriščevalcev zapirajo v ječe in v
koncentracijska taborišča. Sebi v prid
moraš braniti ljudi, ki jih kazensko so-
dijo zaradi tvojega sedanjega boja! Prav
tako ne smeš zaradi lastnih koristi do-
voliti, da bi obsodili ljudi, ki so danes
pred celjskim sodiščem! Z bojem ne
smemo prenehati vse dotlej, dokler ne
bodo na svobodi tudi zadnji politični
zaporniki, dokler ljudstvo ne bo uživalo
miru in svobode.«
Javil se je ilegalec
Sodišče in policija sta bila "Silno pre-
senečena zaradi teh letakov. To je bilo
najboljše znamenje, da celjski partijski
organizaciji niso ;»zaprli ust«.
Samo dva dni zatem, ko so se pojavili
letaki in ko so si na policiji še zmerom
belili glave, kdo so njihovi avtorji, je
dospelo na sodišče naslovljeno pismo
dr. Dušana Kraigherja; policija je o
njem poročala, da je »na begu«. Toda
Kraigher je takoj potem, ko so aretirali
Ročka, začel delati v partijski tehniki.
Vodil je ilegalno partijsko tiskarno v
Tacnu, zatem pa pri Sv. Lenartu, kjer
so tiskali »Ljudsko pravico«, »Delo« in
drugo propagandno gradivo.
V pismu, ki ga je tedaj poslal »go-
spodom sodnikom«, je bilo rečeno:
Ni še minulo mnogo časa, ko ste ob-
sodili na leto dni, oziroma na osem me-
secev zapora študenta Blaža Ročka iz
Šoštanja in Josipa Druškoviča, akade-
mika iz Slovenjega Gradca.
Zakaj? Mar ste morali to storiti kot
sodniki, ki ste dolžni soditi po zakonu?
Ne, gospodje sodniki! Prav dobro veste,
da niste imeli nikakih dokazov za Ro-
ckovo in Druškovičevo »kaznivo deja-
nje«, da bi ga lahko ocenili kot kršitev
zakona o zaščiti države. Dobro veste, da
je prav državni tožilec izrednega sodi-
šča za zaščito države, ki o njem na
splošno vedo, da se ne drži ravno do
potankosti navedenih dokazov, ukazal,
naj jih spustijo na svobodo. Dobro ve-
ste, da bi se moral celo po naših reak-
cionarnih zakonih znajti pred vami na
zatožni klopi tisti žandar, ki je streljal
na Ročka in ga tudi ranil, in vsi tisti,
ki terjajo, da žandarmerija tako neza-
konito ravna — ne pa Druškovič in
Ročk. Z nobenim izgovorom ne morete
prikriti dejstva, da ste obsodili Ročka
in Druškoviča brez vsakršne zakonite
osnove, zgolj po ukazu bana dr. Natla-
čena, ki je od vas zahtev^,!, da vzamete
na svojo vest nasilja v koncentracijskih
taboriščih in da s svojo obsodbo prikri-
jete zločinski poskus uboja Blaža Ročka,
ki ni hotel drugega, kakor izogniti se
konfinaciji, ki je bila že odločena.
Gospodje sodniki!
Spet je pred vami na zatožni klopi
šest žrtev Natlačenovega terorja. Tudi
ta »komunistični proces« uprizarjate
samo zategadelj, da bi sodišče pod svo-
jim plaščem prikrilo nasilje reakcionar-
nih oblastnikov, ki s konfinacijami,
preganjanjem in streljanjem mučijo sa-
mo tiste, ki se bojujejo zoper njihovo
protiljudsko politiko.
Obtožnica se v glavnem opira na le-
take, ki v njih obveščajo slovensko jav-
nost o konfinacijah, o razlogih konfina-
cij in o razmerah v koncentracijskih
taboriščih, in pozivajo na boj zoper ta-
ko nasilje — da bi pomagali žrtvam.
Smešno je, kar trdi obtožnica, namreč
da v teh letakih propagirajo terorizem,
anarhizem in komunizem. Ti letaki ne
propagirajo terorizma in anarhizma,
temveč boj zoper teror in brezpravje.
Prav to je vsebina teh letakov — boj
zopet teror sedanjih oblastnikov, zoper
koncentracijska taborišča za ljudi, ki se
bojujejo za mir in neodvisnost Jugosla-
viji, za kar se zavzema vsa slovenska
javnost in ne samo komunisti...
Vi, ki se tako zelo radi trkate na
svoje »nacionalne prsi«, ste kršili za-
kon, ker ste vtaknili v zapor zavednega
slovenskega študenta Blaža Ročka, ki
je skupaj z vso napredno šoštanjsko
mladino dosegel, da je mestece Šoštanj,
nekdanje germanofilsko gnezdo, odloč-
no in vihamo izpričalo svoja slovenska
čustva tudi tedaj, ko se je nemški im-
perializem pripravljal na »pohod proti
vzhodu« in ko so začeli germanofili dvi-
gati glave in izzivati, hoteč »dokazati«,
da je Spodnja Štajerska del Nemčije ...
Tudi tokrat se lahko odločite za po-
moč izdajalcem. Vedite pa, da se mi, ki
se bojujemo za resnične koristi sloven-
skega naroda — se pravi za koristi slo-
venskega delovnega ljudstva, za mir,
kruh, napredek in svobodo — ne bomo
ustrašili niti policijskega niti sodnega
terorja. Prav tako naj ne misli državni
tožilec, ki je zapisal, da sem »pobegnil
iz strahu pred aretacijo«, da nisem po-
begnil, temveč da se še zmerom boju-
jem za isto stvar, ki sem se zanjo boje-
val že poprej. Ce pa bi bil bojazljivec,
kruhoborec in koristolovec, bi danes
podobno kakor on po ukazu bana Na-
tlačena preganjal poštene ljudi, včasih
mogoče celo svoje dobre tovariše in ko-
lege. Prav tako naj državni tožilec ve,
da bo naša politika zmagala, ker je po-
štena ljudska politika, saj mora konec
koncev zmagati ljudstvo.«
Seveda je sodišče vkljub temu ubo-
galo, kar sta ukazala režim in ban Na-
tlačen, in še naprej izvajala nasilje in
preganjalo komuniste. Petra Staneta so
takrat obsodili na 12 mesecev zapora,
druge iz njegove skupine pa na krajše
zaporne kazni.
2e borih leto dni po tej obsodbi še-
storice so začeli celjski borci za svobo-
do — med njimi tudi Slander, Krajgher,
Ročk in Stante — spodbujati ljudstv«
svojega kraja k vstaji zoper okupatorje
in domače izdajalce.
Nobeno nasilje jih ni moglo ustaviti*
1	Peter Stante, zdaj general JLA.
2	Blaž Ročk, študent medicine, ustreljen 1942.
Bil je član PK KPS za Štajersko.
3	Josip Druškovič, študent Visoke ekonomske
šole, padel pri Han-Pijesku kot borec proletar-
ske brigade.
4	Slavko Slander, narodni heroj, 18. aprila 1937
so ga na I. kongresu KP Slovenije izvolili za
člana Centralnega komiteta KP Slovenije. D»'
februarja 1940 je delal kot sekretar OK v Celju,
od tedaj pa je zaradi omenjenega sodnega proces*
živel po nalogu CK KPS v popolni ilegali. K».
se je začela vojna, je postal sekretar Pokrajin-
skega komiteja za Štajersko in je tamkaj orga-
niziral vstajo, Avgusta 1941 je šel na sestanek
v Maribor. Narodni heroj Slavka Klavora, ki je
prišla z njim, je predlagala, da bo najprej sa-
ma šla >na zvezo«, da bi obvarovala Slandra.
Tedaj pa so ju presenetili gestapovci. Ko s»
prijeli Slavko, je Slander napadel Nemce, če-
prav je bil čisto golih rok, popolnoma neobo-
rožen. Bili so močnejši in so ga zaprli. Tokrat
je imel legitimacijo na ime Franc Veber. Straš-
no so ga mučili v temnici, 27. avgusta 1941 pa
ustrelili.
5	Dušan Kraigher-Jug, narodni heroj, je bil
pomemben vodja partijske tehnike .Skupaj s To-
netom Tomšičem je organiziral v Sloveniji več
ilegalnih tiskarn. Ko se je pričela vojna, je
E ostal vodja partijske tehnike pri CK KPS.
eta 1942 je postal namestnik polit-komisarja
neke operativne cone in član PK za Štajersko.
Ko so 15. junija 1943 nemški fašisti napadli
partizanski štab na Dobrovljah, je Jug pri-
skočil na pomoč hudo ranjeni tovarišici Veri
Slander, a je tedaj padel še sam.
6	Dokumenti za ta članek so iz Zgodovinskega
arhiva pri CK ZK Slovenije.
(Po Komunistu)
Obisk pri Titovem
stricu v Trebčah
Izza ovinkov in položnih klancev
ceste, ki pelje iz Podsrede proti Bi-
strici ob Sotli, pridemo v majhno
vasico, ki ima po sončnih, gorskih
obronkih raztresene male, največ s
slamo krite hišice. TREBCE PRI
PODSREDI. Ime te, na zunaj tako
brezpomembne vasice, je zapisano
v zgodovini narodov Jugoslavije.
Plošča na hišici številka 48 potrju-
je to dejstvo: »V tej hiši je tovariš
Tito v letih 1936 do 1941 vodil več
konferenc CK KPJ in več drugih
partijskih posvetovanj.«
To je hiša Kolarjevih. Gospodi-
nja, Titova dobra teta Ana, je pred
nekaj leti umrla in zapustila vdov-
ca Karla in hčerko Ano. K njima me
je peljala pot. Ko sem se razgledo-
vala po zgodovinski hišici, ki sem
jo iskala, je stopila na prag Titova
sestrična Anka in me prijazno pova-
bila v nizko izbo, kjer je stric Ko-
lar ravno obedoval. Pri podbojih
vrat sem morala precej skloniti gla-
vo in tudi v sobi sem imela občutek
kot da dosezam strop. Nehote sem
obdržala sključeno držo, četudi je
bilo do stropa še precej prostora.
Stric Kolar je to opazil in se pre-
šerno zasmejal: »Nizka hišica, ne!
Ste kar preveliki zanjo. Veste, jaz
sem imel tak poklic, da nisem rabil
visoke hiše.«
Stric Kolar je bil dolga leta ru-
dar. Spomnila sem se, da sem že
pred leti v Velenju opazila, da ru-
darji, ki so vajeni nizkih podzem-
nih rovov, tudi na cesti rahlo skla-
njajo glave. Kot da jim je tudi ne-
besni obok prenizek!
Kosilo je bilo pospravljeno, še ko-
zarček »domačega«, skrbna gospo-
dinja pobriše mizo in že se vsedemo
k razgovoru. Obudili bomo nekoli-
ko spominov na Titove obiske. Stric
Kari si z dlanjo desnice obriše usta,
prižge cigareto in prične:
»Da, Tito je imel svojo teto Ano
zelo rad. Njej pa je tudi bil več ko
nečak — skoraj sin. Meni skraja ni
toliko zaupal kot teti. Prvikrat je
prišel k nam poleti leta 1934. S teto
sva bila ravno zunaj, ko je nenado-
ma stopil pred naju lepo oblečen
moški. Niti žena niti jaz ga nisva
poznala. »Ali me ne poznate? Jaz
sem Jože Broz.«
>A, ti si tisti komunistlc je vzklik-
nila teta precej glasno.
»Pst! Da, jaz sem tisti.«
Teta se mu je z razumevanjem
zazrla v prijazne resne oči in dolgo
obdržala njegovo roko v svoji. Spre-
govorila je kri in nečaku ni bilo
treba prositi, da bi mu nudila za-
ščito. Jaz pa sem le previdno izustil,
zakaj se raje ne zadržuje v Kumrov-
cu. »Veš, stric, tu sem bolj skrit in
varen kot v domačem kraju. Tu me
nikdo ne pozna.«
Skraja sem imel občutek, da je
»begunec« mene bolj po strani gle-
dal in da je bil do žene-tete bolj
zaupljiv. Bil sem skoraj ljubosumen,
pomagati pa si nisem mogel. Toda
kaj kmalu sva se spoprijateljila tu-
di midva. Povabil m.e je na sprehod
v onole malo kašto na desni strani
ceste, ki je spadala k naši doma-
čiji. Začel me je podrobno izpraše-
vati, kje sem živel do tega časa in
kako sem živel. Ko sem mu nekoliko
opisal življenje rudarja v Nemčiji,
me je takoj vprašal, če smo imeli
kako društvo in kakšne časopise sem
prebiral. Ko sem dejal, da sem red-
no prebiral >Arbeiter Zeitung« in
prepovedano »Domovino«, je nena-
doma obstal, mi močno stisnil roko
in vzradoščen dejal: »Sad se vas ne
bojim više, stric, sad ste i vi moji.«
Od tega dne je tudi meni zaupal,
za kakšne cilje se bori. S teto sva
bila ponosna, da sva mu lahko po-
magala.
Od leta 1934 dalje je stalno za-
hajal k nam, vsak mesec, včasih pa
še pogosteje. Dostikrat je ostal sa-
mo eno noč pri nas, navadno jo je
prebedel v delu. Kadar se je zadr-
ževal več dni, je čas izkoristil z uče-
njem angleščine in francoščine. Po
cele dneve se je učil in pri tem kar
pozabil na kosila in večerje.
Ko je prišel iz Španije, je bil vi-
deti precej potrt. Pripovedoval je
nama s teto, da se bomo kmalu bo-
rili z Nemci in jih tudi premagali.
»Jaz imam,80% ljudi za sabo,« je
dejal. »Težki časi se obetajo, toda
verujem v narod, ki ne bo klonil.«
Leta 1939 je bilo najbolj živahno
v naši hiši. Skraja je prihajal sem
Tito sam, toda pozneje jih je prišlo
več. Imena svojih tovarišev nam ni
izdal, toda kmalu sem spoznal, da
so bili njegovi sodelavci, ki so se
shajali v naši hiši: Moša Pijade,
Edvard Kardelj, Boris Kidrič, Franc
Leskošek, Dolinšek, Sušteršič in še
nekateri. Tovariši so navadno odšli
že naslednji dan, Tito pa je ostal
po več dni. Nekoč jih je bilo 9 v
mali sobici. Nobenega šuma, nobe-
nega govorjenja ni bilo slišati ves
dan, pa sem tiho odprl vrata. Tito-
vi tovariši so stali okrog mize, ki
je bila polna zemljevidov. Ko sem
videl, da so »živi«, sem se oddahnil.
Ker je bil Tito jako družaben, smo
ga kar pogrešali, če ga nekaj dni
ni bilo na spregled. Rad se je sme-
jal z nami, rad se je igral z mali-
mi mucami v košarici in jih slikal.
Rad se je tudi igral z otroki, ki jih
je bilo v naši hiši vedno dovolj. To-
da teto je prosil, naj otrokom ne
pove njegovega imena. »Recite jim,
da sem mesar, ki kupuje teleta.« Ta-
ko so otroci, ki jih je krušna mati
Ana oprezno poučila cesto izpraše-
vali, zakaj »stric« nikoli nobenega
teleta ne pripelje, če je mesar.
Med okupacijo smd imeli srečo,
da nas ni nikdo izdal, čeprav so do-
mačini morali opaziti, da se zadržu-
jejo pri nas »sumljivi ljudje«. Ne-
koč se spominjam, da je prišel k
nam neki Hrvat in dejal teti Ani,
gledajoč jo izzivalno v oči: »Ti,
zdaj bi pa lahko človek prišel do
denarja.« Takrat je namreč bilo raz-
pisano'na Titovo glavo (leta 1941)
100.000 nemških mark. Teta je pri-
šleca pogumno pogledala v oči in
odločno odvrnila: »O, izdajalec ne
bo imel nič od tega denarja, bodi
prepričan.« Tako je bil Tito res va-
ren v tem zaledju, in nikomur ni
prišlo na misel, da bi ga izdal.
Tito je pri nas mnogo pisal. Brez
števila pol in papirjev smo med
okupacijo spravili. Ker sem se bal
preiskave, sem vso pisarijo zakopal
pod vrbo pri kašči, žal pa je dra-
goceno zapuščino odnesla povodenj.
Med vojno ga ni bilo več k nam,
pa tudi po vojni ne. Večkrat pa je
maršal Tito povabil ljubljeno teto
in mene na obisk v Beograd in tako
sva bila dostikrat njegova gosta
tudi po več mesecev. Z izredno po-
zornostjo nama je pošteno popla-
čal najino zaščito.«
Kari Kolar s hčerko Ano pred domačo hišo
17. aprila 1959 — Stev. 15 — CELJSKI TEDNIK 7
Stavke v Tovarni emajlirane posode
so bile močno orožje delavcev
Novo upravno poslopje Tovarne emajlirane posode v Gaberju
S trpljenjem in krvjo je naš delavski razred dosegel svoj
cilj: — Iz ponižanih in izkoriščanih so postali gospodarji.
Delavcem nove tovarne emaj-
lirane posode v Celju je bilo kaj
kmalu jasno, da novopečeni ka-
pitalist Westen ni prišel v Celje
za to, da bi ljudem pomagal, nu-
dil zaposlitev in kruh. Kmalu so
fiapoznali bridko resnico: prišel je
v Celje zato, ker je bil prepričan,
da bo tu lahko hitreje obogatel
kot drugje, da bo prej zadovolje-
no njegovemu pohlepu.
Sprva so morali delavci v tej
tovarni delati od jutra do večera
— od šeste zjutraj do šeste zve-
čer. Opoldne so sicer imeli nekaj
prostega, da pospravijo skromno
kosUce, ki so si ga večinoma mo-
rali nositi s sabo. Saj tista urca
ni bila dovolj, da bi lahko šli na
oddaljene domove.
Tako se je zgodilo, da so se de-
lavci že dve leti po ustanovitvi
tovarne prvič uprli. Leta 1896, ko
je kolektiv štel še manj kot sto
ljudi, so organizirali prvo stavko
z zahtevo po višjih mezdah. Ve-
liko o tej stavki ni znanega, zna-
no je le, da je bilo reagiranje la-
gtnika zelo ostro in da je bilo ve-
liko ljudi odpuščenih.
Takrat delavci še niso imeli
kake trdne razredne organizacije,
politično še niso bili razgledani.
Zato je bila borba z lastnikom
toliko težja. Tako so ljudje trpeli,
toda s trpljenjem je postopoma le
rastla tudi delavska zavest, pre-
pričanje, da bodo lahko uspeli le
z organizirano neizprosno borbo.
VELIKI STAVKI LETA 1920
IN 1922
Ko so po prvi svetovni vojni
uvideli, da nova nacionalna drža-
va noče braniti delavskega raz-
reda pred izkoriščevalskimi last-
niki, so se delavci tovarne emaj-
lirane posode pričeli množično
vključevati v svoj sindikat, v
Zvezo kovinskih delavcev Jugo-
slavije. Organizacija je bila
marksistično usmerjena in je za-
jela skoraj vse delavce.
Ena glavnih zahtev je bil osem-
umi delavnik, zvišanje mezd ob
rastoči draginji, priznanje svoje
organizacije kot zakonite pred-
stavnice delavskega kolektiva.
Razen tega so zahtevali še člove-
ško ravnanje z delavci, pravilen
odnos do ljudi, pravico do letne-
ga dopusta, socialno zaščito in
podobno.
V začetku je v precejšnji meri
uspevalo. Toda ko se je buržuaz-
na oblast v stari Jugoslaviji uve-
ljavila in utrdila, je bil tudi od-
por kapitalistov napram delavstvu
čedalje večji. Pri tem se je lahko
Westen, čeprav tujec, popolnoma
naslanjal na oblast v svoji borbi
proti upravičenemu hotenju slo-
venskega delavstva. Interese ka-
pitalistov so varovali žandarji in
policija.
Glavne postojanke celjskik de-
lavcev so bile v Gaberju v Sam-
skem domu (Ledigheim), ki so ga
imenovali celo »delavski parla-
ment« in v gostilni »Amerika«. V
samskem domu so stanovali sami
napredni delavci in pri njih so se
zbirali. Razen tega so se delavci
radi zbirali tudi »Na zelenem
travniku«, v gostilni ob Teharski
cesti.
Spomladi leta 1920, ko so bili
znani krvavi dogodki v Ljublja-
ni, kjer so žandarji streljali na
demonstrirajoče železničarje, so
tudi celjski delavci dvignili v
protest svoj glas. V Tovarni emaj-
lirane posode so v znak protesta
organizirali dvodnevno stavko, ki
je tudi uspela.
Dve leti kasneje je bila reč
mnogo hujša. Leta 1922 so delav-
ci pričeli stavkati, ker lastnik ni
hotel priznati delavskih zaupni-
kov in funkcionarjev ter ni hotel
podaljšati že sklenjenih pogodb.
Stavka je trajala enajst tednov.
Delavci so sicer dosegli podpis .
dogovora, vendar jih je lastnik
kasneje prevaril. 32 organizator-
jev stavke so celo aretirali. V tej
stavki je sodelovalo okrog 800
ljudi. Manjša stavka je bila tudi
leta 1926.
V tem času je strokovna orga-
nizacija zaradi hudega pritiska
nekoliko oslabela. Trdno se je po-
stavila na noge šele leta 1930, ko
se je za delavsko vprašanje v to-
varni pričel zanimati znan revo-
lucionar Franc Leskošek-Luka.
Les košek je bil takrat oblastni
tajnik zveze kovinarskih delav-
cev Jugoslavije. V strokovno or-
ganizacijo so v tem času uspeli
vključiti vrsto novih delavcev,
tako da se je število članov po-
vzpelo na 1300. 2e v tem letu, ko
je prišlo do.znane svetovne kri-
ze, so delavci z organiziranim
smelim nastopom prisilili lastni-
ka, da pri omejevanju delovnega
časa ni delal razlike v korist svo-
jih zaupnikov.
MOGOČEN ODPOR
DELAVSTVA LETA 1936
V tridesetih letih so se razen
strokovne organizacije močno
uveljavile še Svobode. Mogočna
manifestacija delavske zavesti in
kulture je bil zlet Svobod leta
1935. Tedaj se je v Celju zbralo
okrog deset tisoč delavcev iz vseh
krajev Slovenije — od revolucio-
narne Cme na Koroškem do že-
lezarskih Jesenic. Resda so Svo-
bode po tem zletu razpustili, ven-
dar s tem niso mogli zatreti na-
raščujoče zavesti proletariata in
njegove volje, da si pribori svoje
pravice. Kakor znano je na tem
zletu med drugimi govoril tudi
tov. Franc Leskošek. Delavci to-
varne emajlirane posode so pri
zletu odigrali nemajhno vlogo.
Leto kasneje, ko so že tudi v
Celju pristaši fašizma in nacizma
drzno dvigali glave, je prišlo v
tovarni emajlirane posode do no-
ve velike stavke. Do stavke je
privedlo vse večje izkoriščanje
delavstva, omejevanje zaslužkov
in grdo ravnanje. Zlasti mojstri
in preddelavci, med katerimi jih
je bilo več tujcev kot domačih,
so grdo ravnali z ljudmi, posebno
nedostojni so bili do delavk. Ta-
ke razmere so izzivale stalne spo-
re, nazadnje pa so privedle do
naj ostrejše stavke.
Delastvo tovarne je bilo dobro
in močno organizirano. Imelo je
rediteljski zbor, ki je štel 260 mož.
Ta je stražil tovarniške objekte
in jih za nobeno ceno ni hotel
zapustiti. Westen je nad stavku-
joče poslal okrog sto žandarjev
in policajev. Ti so stavkujoče do
krvi pretepli in vodili v zapore.
V tej stavki so se posebno odli-
kovale žene, ki so se vlegale celo
na tračnice, da bi preprečile pri-
hod lokomotive.
Delavci so ostali v tovarni noč
in dan, hrano pa so jim prinašali.
Ko so žandarji preprečili prina-
šanje hrane, so stavkujoči klju-
bovali še štiri dni brez hrane.
Vdali so se šele, ko so jih voja-
štvo, policija in gasilci prisilili k
umiku. To nadvse ostro borbo, ki
se je pričela 27. avgusta, je vo-
dila Komunistična partija Slove-
nije. Njene direktive je tu z vso
energijo uresničeval tov. Franc
Leskošek-Luka, ob podpori šte-
vilnih tovarišev kot so bili Franc
Kač, Peter Stante in drugi.
Ob tej stavki je izgubilo zapo-
slitev 300 delavcev in delavk. To-
da vse hujši teror, novi sodni
procesi zoper napredne borce, te-
žave na vsakem koraku — so
ljudi kalile, da so postali še bolj
lirepričani v pravičnost svoje
stvari.
Leta 1936 je bila že ena stavka
spomladi v maju. Trajala je tri
dni. Povod je bila zahteva neke-
ga mojstra, naj odpustijo dve de-
kleti. Na pritisk organiziranega
delavstva je lastnik sprejel od-
puščeni delavki nazaj, mojstra pa
poslal na dopust. Ko se je moj-
ster Kresnik vrnil z dopusta, so
ga delavci vrgli pred vrata in
znova zagrozili s stavko.
Napredni delavci iz tovarne
emajlirane posode so bili med
prvimi borci — partizani. Razen
tov. Franca Leskoška, ki je po-
stal komandant partizanskih od-
redov, moramo na prvem mestu
omeniti Petra Stante ta, ki je or-
ganiziral prvo celjsko četo. Bil je
tudi njen komandant. Ko je bila
prva celjska četa po izdaji razbi-
ta, so pričeli snovati drugo četo,
žal pa je bila tudi ta izdana še
pred nastopom.
V celoti je od članov kolektiva
tovarne emajlirane posode med
NOB padlo 46 delavcev in delavk.
Njih imena so vklesana v mar-
mor ob vhodu v novo upravno
poslopje. Njihove žrtve niso bile
zaman.
Izdelki TEP si usvajajo tržišča po vsem svetu
Kako se je gibalo
število zaposlenih
od ustanovitve
dalje
o razvoju tovarne emajlirane
posode nam veliko pove tudi sta-
tistika o številu zaposlenih v po-
sameznih letih ob koncu leta.
V prvih štiridesetih letih je
značilna zelo velika menjava de-
lavcev, iz česar sledi, da ljudje
bodisi niso vzdržali ali pa so bi-
li odpuščeni. V prvih tridesetih
letih je povprečno vsak enkrat na
leto zapustil ali moral zapustiti
zaposlitev.
Številko 1000 zaposlenih je
podjetje za stalno prekoračilo še-
le leta 1923, pet let kasneje pa
se ta številka poveča že na dva
tisoč. Ce izvzamemo krizo in
vojno, ima od tedaj skoraj stal-
no preko 2000 zaposlenih.
Priprave za
rekonstrukcijo
Tovarna emajlirane posode je
f^o od redkih industrijskih pod-
jetij, ki v povojnem času ni bist-
veno povečala proizvodnje in tu-
di ni bila rekonstruirana. Ker je
velik del naprav že izrabljen in
zastarel, je obnova strojnega
parka nujna.
^ tovarni se že pripravljajo na
rekonstrukcijo. V izdelavi so na-
prti za modernizacijo proizvod-
riih naprav, nekaj pa bodo tudi
dozidali. Potrebe so zlasti velike
za^ obrat radiatorjev in za skla-
dišča materiala. Po rekonstruk-
ciji se bo proizvodnja lahko po-
večala skoraj za sto odstotkov.
Pogled na Tovarno emajlirane posode v Celju, kjer so se delavci v stavkah 1920. in 1922.
leta borili za svoje pravi e. leta 19''6 je nr šlo do nove velike stavke proti tedanjemu last-
niku tovarne, nemškemu kapitalistu Westnu
Franc Leskošek-Luka, revolucionar in delavski voditelj je uporno in
uspešno vodil stavkovno gibanje po vsej Sloveniji
O noslanku in razvoju
TOVARNE EMAILIRAME POSODE
Tovarna emajlirane posode sodi med naša najstarejša pod-
jetja kovinske stroke. Tovarno je leta 1894 ustanovil majhen in
pohlepen nemški kapitalist Adolf Westen. Mož je vedel, da v
južnih avstrijskih pokrajinah in na Balkanu še ni razvite proiz-
vodnje emajlirane posode. Vedel je tudi, da je tod dovolj dobre
in cenene delovne sile.
Westen je bil prvotno trgovski potnik, toda pri svojem sorod-
niku, ki je imel v avstrijskem Knittelfeldu podobno tovarno. Nova
celjska tovarna je sprva imela le emajlirnico. V kako skromnih
razmerah se je pričela razvijati, priča tudi to, da je bilo ob za-
četku tu zaposlenih le 10 ljudi, med njimi nekaj nemških moj-
strov. Nekateri teh mojstrov so se kasneje vrnili, dočim jih je
nekaj ostalo v Celju za stalno.
Zaradi uspešne prodaje in velikih zaslužkov je lastnik We-
sten naglo razvijal svojo tovarno. Zraven emajlirnice so nastali
obrati za oblikovanje, izdelovanje ročajev, za kleparske potrebe,
skladišče gotove posode, nato še elektro-delavnica, kotlarna in
drugo. Podjetje se je vključilo v srednjeevropski kartel, ki se je
kasnejše razvil v evropski kartel. To pomeni, da je bil Westen so-
udeležen pri delitvi interesnih področij, torej tržišč.
Razvoj podjetja je nekoliko zavrla prva svetovna vojna, ko
je padlo število zaposlenih na 860. Tovarno so med vojno pre-
usmerili za proizvodnjo čelad, emajliranih vojaških porcij in ču-
tar ic. Tako mu je vojna dejansko prinesla nov dobiček.
Po vojni je v novi državi tovarna nadaljevala z izgradnjo.
Leta 1923 so zgradili plinske generatorje ter na ta način prešli
od navadne kurjave na generatorski plin. Naslednje leto so pri-
čeli izdelovati še pokositreno posodo in prešli še na priprave za
proizvodnjo radiatorjev centralne kurjave, kakor tudi za izdelavo
higienskih in sanitarnih izdelkov. Namesto starih osnih emajli-
ranih peči so leta 1926 postavili tri kontinuirane peči za emajli-
ranje, ki so bile prve v srednji Evropi. V tem času so uredili še
mnoge stavbe pomožnega značaja in nabavljali novo proizvodno
opremo.
V	letih 1929—1939 so zgradili še lužilnico, pocinkovalnico,
osrednje skladišče, skladišče za pločevino in mehanično delav-
nico.
Pri jugoslovanskih oblasteh je Westen dosegel uvedbo carin-
ske zaščite. Ta je bila tolikšna, da je praktično onemogočala vsa-
ko tujo konkurenco. Carina je znašala nad štirideset odstotkov
takratne prodajne cene na kilogram.
Z drugo svetovno vojno se je tovarna ponovno preusmerila na
izdelovanje vojaških potrebščin; proizvajali so čutare, porcije iz
aluminija, stabilizatorje za bombe, oklopne plošče, morske mine
itd. Tako je lastnik podjetja neposredno pomagal okupatorju.
V	lastninskem pogledu se je značaj tovarne leta 1924 spre-
menil. Ustanovili so delniško družbo. V upravnem odboru so bili
sami člani Westnove družine in takratni ravnatelj Pfeifer. Ogrom-
ne dobičke, ki so jih želi v tej tovarni, so nalagali tudi v druga
podjetja, zlasti v novo tovarno emajlirane posode v Italiji.
KONEC DOBIČKOV I/ NOVI DRŽAVI
Z osvoboditvijo je bil enkrat za vselej konec prilaščanju to-
likšnega bogastva, dobičkov, ki so jih ustvarile žuljave roke. Ko-
likor tovarna ustvarja akumulacije, jo skupnost koristi za izgrad-
njo dežele, za razvoj gospodarstva in druge skupne potrebe.
Tovarna je zaenkrat deloma še odvisna od uvoza pločevine in
kemikalij. Vendar se položaj v zvezi z nabavo pločevine iz leta
v leto zboljšuje, medtem ko ima podjetje z dobavitelji kemikalij
dobre zveze. Pri proizvodnji zasleduje podjetje vse tehnične izpo-
polnitve in iznajdbe. Med drugim so prešli na uporabo titanovih
emajlov in se s tem obdržali na ravni boljše kakovosti emajlira-
ne posode.
V	perspektivnem načrtu razvoja tovarne so ugotovljene še
znatne možnosti za nadaljnje povečanje proizvodnje.
DELOVNI KOLEKTIV IN OSNOVNA ORGANIZACIJA ZKS
ČESTITA ZA 40. OBLETNICO
USTANOVITVE KOMUNISTIČ-
NE PARTIJE JUGOSLAVIJE
VSEM DELOVNIM LJUDEM
NAŠE DOMOVINE
KULTURA
,AD ACTA"
(Ob premieri v Delavskem odru 9. aprila t. L)
O ljudskem odru se je v Celju
po nastanku poklicnega gledališča
govorilo precej in to ponavadi
takole: Ar ima še smisel igrati
ljudske igre tisti publiki, ki ji
izbrani repertoar celjskega gle-
dališča ne ugasi prastare, prvo-
bitne človeške žeje po gledališki
umetnosti, o kateri je Victor Hu-
go globokoumno dejal, da je »to-
pilnica civilizacije«, laboratorij, v
kateri se oblikuje »l'ame publi-
que«? Ali ne bi bilo bolje poklic-
no ustanovo voditi tako, da bi
zajela tudi to publiko, bodisi v
svojih rednih bodisi Izrednih
predstavah? Odgovoril na to vpra-
šanje vsaj javno ni nikdo, kveč-
jemu štejemo lahko za odgovor
to, da se je Delavski oder usta-
novil, da je dobil primerne pro-
store, čeprav ne najbolj ugodne,
in da od svoje ustanovitve tudi
živi, dela, vprizarja in da ima tu-
di svojo publiko. Ker smo že na-
vajeni, da se o nekaterih proble-
mih slovenskega gledališča ne go-
vori javno, zato pa toliko več v
raznih družabnih okoljih, nas tu-
di ne preseneča, če v Celju na
zgornje vprašanje ni bilo načel-
nega javnega odgovora.
Mislim, da je treba ljudski oder
tudi v celjskih razmerah potrditi
v njegovem delovanju. Ne zato,
da bi se tu rezal črni, ljudski
kruh tistim, ki belega v mestnem
gledališču niso vajeni, marveč za-
to, da opravlja svoje kulturno po-
slanstvo, svoje Ijudsko-izobraže-
valno funkcijo, ki jo kulturne raz-
mere v mestu še terjajo. Brez nje
bi izgubili izredno učinkovito jav-
no vzgojno sredstvo, nedvomno pa
bi dušili naravna umetniška pri-
zadevanja tiste vrste ljudi, ki v
našem okraju vzdržujejo pri živ-
ljenju sto igralskih družin. Pri-
znati je treba Delavskemu odru,
da smotrno izbira repertoar, da
posega po domačih delih, čeprav
literarno niso med vrhunci dram-
ske literature. Toda teater ima
svoje umetniške zakonitosti in
njegova odvisnost od literature ni
absolutna. Postavim, — Marinče-
va komedija Ad acta, ki smo jo
gledali v četrtek večer pri ne
ravno dobro zasedeni dvorani!
Prav je, da se taka stvar igra in
nikomur ne bi škodilo, če bi jo
postavilo na oder tudi poklicno
gledališče, ki bi igro dramatur-
ško in igralsko obogatilo, ji pri-
rezalo razne nerodnosti in jo iz-
popolnilo z raznimi tehničnimi
sredstvi, ki jih zmore posebna
narava gledališča in njegove
skrivnosti. Mislim, da je prav, če
povzamem tezo, ki se je pred leti
že zapisala v Celju, da bi bilo
treba več iskrenega sodelovanja
med poklicnim in ljudskim gleda-
liščem in to vse zaradi namena,
ki je obema skupen, to je izobra-
ževanje in vzgoja naših ljudi z
imietniškimi sredstvi. Metode so-
delovanja bi morale biti seveda
take, da bi obe ustanovi vzajem-
no in skladno rastli, ne da bi se
med njima razraščali kakršnakoli
zavist, konkurenčnost, ali, kakor
danes pod vplivom vulgarizirane
psihoanalize radi pravimo, kakrš-
nikoli kompleksi. Metode pa so
odvisne od ljudi, ki ustanovo vo-
dijo. Ce bodo imeli pred seboj
skupni, isti cilj, ne bo težko najti
skupni jezik za tovariško, vza-
jemno pomoč. Poudarjam vza-
jemno.
Menda res živimo v sušnem ča-
su, vsaj v pogledu naše dramske
literature. Zato je toliko važne je,
da tisto, kar imamo, kar je v na-
šem času zraslo, zaživi na odru.
'Res je, da teater ni absolutno od-
visen od literature, da je često
živel in da še živi svoje posebno
»sejmarsko« življenje z literarno
manj vrednimi ali celo ničvred-
nimi skeči, prizori, kupleti, dueti,
revijami in kar še sem spada. Na
drugi strani pa se je treba v ne-
kem smislu vprašati, če ni vsa li-
teratura v svojem principu tea-
ter, ki naj življenje prikazuje,
radaga, poboljšuje in sladi, tea-
ter, ki je tako star ko svet, pri-
mitivna in obenem univerzalna
umetnost, po kateri se bolj kot
po katerikoli drugi meri in čisla
človeški duh.
Komedija Ad acta nam postav-
lja pred oči stvari iz sedanjega
časa, obenem pa stvari, ki zlepa
ne bodo šle ad acta. Na priliko:
mož — copata, neizčrpni in ne-
pogrešljivi tip komedije v vsem
njenem integralu od najnižje do
najvišje; »učena« žena, normalno
krvava pod kožo kakor druge;
žena, ki nosi hlače; politični ve
trogončič; denimcijant in siko-
fant, uradniška para z veliko me-
ro karierizma in zato poniglavo-
sti. A kaj bi to naštevali! Kome-
dija nam je pokazala to, s čimer
imamo danes opravka in s čimer
še ne bomo zlepa opravili. Tu je
najprej stanovanjsko vprašanje, s
katerim se zadnja leta v živo spo-
padamo, podnajemniške simbioze
in stisk, ki jih povzroča, pa naj-
brž še ne bomo zlepa zatrli, s tem
pa tudi ne vseh mogočih manife-
stacij človeške nature, to je, nje-
nega slabšega dela, le redko bolj-
šega. Marine ga je hudomušno iz-
rabil, ni pa zakrival njegove koč-
ij ivosti in dalekosežnosti. Hišni
gospodar, ki ga je posrečeno igral
Zagoričnik, je ob tej podnajem-
niški konstelaciji odkril vse svoje
šibke lastnosti: nestrpnost, nepo-
trpežljivost, skratka »živce« pre-
računljivost, mešetarjenje s hčer-
ko, domišljavost, ošabnost, stre-
muštvo in vse, kar gre k temu
plevelu človeštva še zraven. Tu
je dalje na delu »agencija«, ki
prenaša od hiše, od ust do ust,
alarmantne novice, ki delajo hu-
do kri, tu je cela vrsta stvari, ki
se v naši socialistični družbi gra-
jajo kot škodljive, in njihove po-
sledice, pa tudi posledice in
ostanki starih časov, ki jih še ni-
smo in jih še ne bomo tako lahko
zatrli. Marine se je iz teh stvari
prijetno ponorčeval, igralci pa so
poskrbeli, da je ta zbadljivi hu-
mor prožil v dvorani sproščen
smeh, nekaj tistega smeha, ki ga
je pisal Gogolj z veliko začetni-
co. Marinca sicer ne bomo pri-
merjali z Gogoljem, priznati pa
mu moramo, da je vendarle pri-
držal ogledalo času in nravem in
to po treznem, objektivnem pred-
sodku razmer. Tak avtor je dra-
gocen prav v smislu Diderotove
besede o komediografiji. »Opera-
cija MK« daje vsakomur svoj
nauk. Zato je treba Delavskemu
odru priznati, da je z igro opravil
lepo, družbeno pomembno nalogo.
Delo je skbrno zrežiral Cvetko
Verdnik, igrali pa so Zagoričnik,
Kos, Jordan, Verdnik, Ožimova in
Zeletova ter poželi lep uspeh.
Gle(iališki listi
v.
Pohvala iz ust strokovne avto-
ritete je zmerom vzpodbudna. Ta-
ko smo bili veseli, ko smo te dni
dobili v roke novo (tretjo letošnjo)
številko mariborske revije »Nova
obzorja« z esejem Janeza Gradišni-
ka »Zapiski o jeziku«. Janez Gradiš-
nik je danes gotovo najvidnejša av-
toriteta za praktično kultiviranje ži-
ve slovenščine — saj je najbolj pri-
zadeven med vsemi bojevniki za či-
stost in omiko rodne govorice in je
tudi v praksi in teoriji najtrdneje
podprt s širokim znanjem. Zdaj v
omenjenem eseju precej natanko
opisuje in ocenjuje našo (pred ne-
davnim v »Naših razgledih« objav-
ljeno) praktično jezikovno doktrino
in zaključuje obravnavo tega vpra-
šanja s pribito trditvijo: Mislim,
da je celjsko gledališče ubralo pot
v pravo smer in da mu moramo biti
za to hvaležni. — Menimo, da smo
na to pohvalo res lahko ponosni,
zlasti ker Gradišnik pač ne govori
samo zase, temveč pravzaprav v
imenu vseh tistih slovenskih jeziko-
slovcev in pisateljev, ki se v seda-
nji -- za jezikovno zgodovino tako
kritični — situaciji trudijo, da bi
slovenščino odrešili in poplemeniti-
li, kakor ji gre. In veseli smo tu-
di zato, ker smo dočakali zdaj prvič
priznanje v občeslovenskem merilu
— ko nam zlasti pri jezikovnih pri-
zadevanjih ravno v resnici ne gre
samo za korektnost našega dela,
temveč si želimo s temi prizadeva-
nji ustvariti prispevek za splošno
rast in razvoj žive gledališke slo-
venščine. Toliko bolj vneto se gle-
de tega trkamo po prsih predvsem
zato, ker — kolikor vemo — edino
v našem gledališču sistematično, do-
sledno in enotno delamo za jezi-
kovni razvoj, ko druga gledališča
prepuščajo skrb za to samo prilož-
nostnim, občasnim in nekoordinira-
nim poskusom posameznih lektor-
jev, pisateljev in prevajalcev.
Študij »Romea in Julije« se kar
hitro bliža zaključku. Kmalu (zadnji
teden pred premiero) bo tudi žreb
odločil vrstni red alternacij za na-
slovni vlogi. — Od uprizoritve si
obetamo predvsem nekaj: da bomo
zopet dobili možnost in priliko za
gostovanje z igro »velikega stila«
na malih podeželskih odrih. Kakor
smo pred leti z »Othellom« ponesli
Shakespeara prav na vas, tako na-
meravamo letos z drugo mojstrovo
najpopularnejšo tragedijo. V tem
smislu sta tudi režiser in scenograf
(Vrhunc, Savinšek) pripravila teh-
nično in likovno ureditev prizorišča,
da po eni strani sicer ustreza širo-
kim in zračnim dimenzijam našega
domačega odra in te dimenzije tudi
napolnjuje — a da ga je po drugi
strani vendarle mogoče nenasilno
prilagoditi stisnjenim, skromnim
možnostim naših podeželskih dvo-
ran. Prosvetni in razsvetljenski smi-
sel tega »pohoda s Shakespearom
na podeželje« prav gotovo ni nepo-
memben.
Kulturne novice
v soboto, 4. aprila zvečer je izva-
jal moški zbor KUD »Ivan Cankar«
iz Celja v dvorani Narodnega doma
svoj letni pevski koncert. Zborovod-
ji, Jurčetu Vrežetu naj bo za nje-
gov obilno vloženi trud v zadošče-
nje ugotovitev, da je zbor lepo na-
predoval. Posebno globoko dožive-
lo in prisrčno je bil izvajan drugi
del programa. Zal, dvorana ni bila
polna.
Več občinstva sta imela v nede-
ljo, 5. aprila popoldne v isti dvorani
Leskovšek Otmar s harmonikarji in
Pilih Ferdo s tamburaškim orke-
strom. Prireditev je v resnici odgo-
varjala naslovu: »90 minut glasbe
za razvedrilo«, ki so jo dokaj kva-
litetno izvajali mladinci celjske
»Svobode«.
V ponedeljek, 6. aprila zvečer smo
poslušali v Narodnem domu simfo-
nični koncert orkestra »Ivan Can-
kar« iz Celja. Izvajali so Cajkov-
skega Elegijo, Mozartovo Sinfonie-
tto, Bachov klavirski koncert z or-
kestrom in Mozartovo simfonijo v
g-molu. Zlasti poslednja je v prvem
in zadnjem stavku mestoma že ta-
ko polno zazvenela, kot bi jo izva-
jal velik vigran simfonični orkester,
ne pa amaterski. Pomagali so pihal-
ci in trobilci iz Maribora. Polna
dvorana se je spontano oddolžila
dirigentu Dušanu Sancinu, ki je av-
toritativno vodil orkester, ravno ta-
ko pa tudi solistki, pianistki Maren-
ki Sancinovi, katero bi želeli še več-
krat slišati, z dolgotrajnim aplav-
zom in cvetjem. Koncert je vsekakor
uspel.
Za zaključek invalidskega tedna
je ta organizacija povabila v Celje
Invalidski pevski zbor iz Ljubljane,
ki ga vodi Radovan Gobec. Koncert
je bil zelo uspešno in v veliko zado-
voljstvo poslušalcev izvajan v sobo-
to, 11. t. m. v dvorani Narodnega
doma.
Mešani zbor ZKUD »France Pre-
šeren« iz Celja, pod vodstvom Jo-
žeta Koresa, je gostoval 12. aprila
v Braslovčah. Prireditev je bila sla-
bo organizirana, zato je bilo le ma-
lo poslušalcev. Skoda za tako kva-
litetno prireditev!
To nedeljo, 12. t. m. popoldne je
DPD »Svoboda« iz Zagrada prire-
dila v svoji dvorani zelo prisrčno
in kvalitetno prireditev — »pokaži
kaj znaš«. Nastopali so pionirji in
mladinci, vmes pa so člani igralske-
ga odseka izvajali prijetne in po-
učne dramske prizorčke. Mnogošte-
vilni poslušalci so vedrih obrazov
in polni zadovoljstva zapuščali dvo-
rano, želeč si še takih prireditev.
Iz poročila okrajnega odbora SZDL v Celju
O delu kulturno prosvetnih društev
Iz poročila Okrajnega odbora SZDL v Celju na okrajni konfe-
renci SZDL, ki je pričela z delom včeraj, objavljamo izvleček iz
poglavja, ki obravnava delo kulturno-prosvetnih društev v celj-
skem okraju.
Zelo pomembno vlogo v boju za izgradnjo socializma imajo
med družbenimi in političnimi organizacijami društva Svobode
in ostala prosvetna društva. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo,
da je bila zlasti lani dejavnost na kulturno prosvetnem in izobra-
ževalnem področju dokaj pestra in uspešna.
v celjskem okraju je 18 Svobod in 85 prosvetnih društev z
nad 12.000 člani. Na sedežih vseh občin delujejo izobraževalni
centri, razen tega pa so taki centri še v Vojniku, Storah, Vele-
nju, Preboldu, na Vranskem in v Rogaški Slatini. Izobraževalna
dejavnost je postavljena na čvrste temelje. Zvišalo se je število
predavanj in tečajev, hkrati pa je naraslo tudi število predava-
teljev. Lani je bilo najmanj 311 predavanj s preko 16.000 poslu-
šalci in 16 krajših seminarjev s 322 udeleženci.
Vendar s temi uspehi še ne moremo biti zadovoljni, saj je
bilo lani 27 prosvetnih društev, ki so organizirala komaj 5 preda-
vanj. Najboljši je izobraževalni center v Žalcu, ki ima 30 preda-
vateljev, delo tega centra pa je čutiti tudi že v bolj oddaljenih
vaseh.
Na področju okraja je 83 društvenih knjižnic s 57.151 knjigami
po katerih posega preko 23.000 čitateljev. V okviru prosvetnih
društev deluje 10 mladinskih, 8 ženskih, 29 moških in 10 mešanih
pevskih zborov, ki so priredili lani 64 samostojnih koncertov in
163 priložnostnih nastopov. Trije harmonikarski orkestri so na-
stopili preko 50-krat, 12 godb na pihala je imelo 30 samostojnih
koncertov in 105 priložnostnih nastopov. V teh ansamblih je
vključeno preko 2000 ljudi. Razen tega deluje v okraju 8 dru-
štvenih in 1 državna glasbena šola. Najbolj uspela kulturna ma-
nifestacija v lanskem letu je bil mladinski pevski festival.
V okraju je 84 dramskih družin s približno 1000 igralci in
140 režiserji. Te družine so odigrale 124 iger na 287 predstavah,
katere je gledalo preko 51.000 ljudi. Razveseljivo je, da je večina
društev našla pravo pot in vsebino, saj je bilo današnji stvarno-
sti in razvoju mnogo manj neprimernih iger kot prejšnja leta.
Kljub temu, da je kulturno-prosvetna dejavnost lani'dobro
potekala, moramo ugotoviti, da ni potekala povsod sistematično.
Marsikje ni bilo čutiti vpliva organizacij SZDL in sindikatov.
'Zato ni čudno, da so se na raznih področjih vzgoje in izobrazbe
porajale težave, ker v programih ni bilo čutiti povsod duha no-
vega časa.
Občinski odbori SZDL in občinski sindikalni sveti bodo mo-
rali stanje v kulturno-prosvetnih društvih temeljito analizirati
in pomagati društvom, da bo delo kvalitetnejše ter da se bo v
vsebini jasno odražala idejna orientacija.
RAZPISNA KOMISIJA PRI OKRAJNEM ZAVODU ZA SO-
CIALNO ZAVAROVANJE V CELJU
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	enega uslužbenca z nazivom referent I. vrste za priznanje
pokojnin,
2.	dva uslužbenca z nazivom referent F. vrste za priznanje
invalidnin,
3.	dva uslužbenca z nazivom pristav III. vrste za priznanje
invalidnin,
4.	enega računovodjo III. vrste za delovno mesto likvidacije
pokojnin,
5.	enega računovodjo III. vrste za delovno mesto likvidacije
invalidnin,
6.	enega uslužbenca z nazivom referent III. vrste za delovno
mesto referenta za izbiro poklicev,
7.	enega retaksatorja receptov — magistra pharmacije,
8.	eno strojepisko I B razreda,
9.	eno strojepisko III. razreda,
10.	enega uslužbenca z nazivom referent III. vrste za delovno
mesto šefa odseka za izdajo odločb v oddelku za otroški
dodatek,
11.	enega uslužbenca z nazivom pristav III. vrste za delovno
mesto referenta za izdajo odločb za otroški dodatek,
12.	enega uslužbenca v nazivu pomožni pisarniški referent za
delovno mesto — prijave in odjave — pri podružnici ZSZ
^ v Šoštanju,
13.	enega uslužbenca v nazivu računovodja III. vrste pri po-
družnici ZSZ v Žalcu,
14.	enega uslužbenca v nazivu pristav III. vrste za delovno
mesto referenta za dajatve pri podružnici ZSZ v Žalcu,
15.	enega uslužbenca v nazivu pomožni pisarniški referent za
statistično evidenčno službo pri podružnici ZSZ v Sloven-
skih Konjicah.
Rok za vlaganje prošenj: 15. maj 1959.
V kolikor do tega roka za posamezna delovna mesta ne bo
reflektantov, ostane razpis še naprej v veljavi.
Gostovanje ljubljanske Drame
Slovensko narodno gledališče iz
Ljubljane je v ponedeljek, 13. aprila
t. 1. gostovalo v celjskem gledali-
šču z dramo Janeza Zmavca »V
pristanu so orehove lupine«. Kot
kronisti moramo zabeležiti tudi mi,
da je avtor Janez Zmavc s tem de-
lom dosegel tudi v Celju izredno
lep, prepričevalen uspeh. Pisatelj je
doma iz Šoštanja, gimnazijo je do-
vršil v Celju, v Ljubljani dramatur-
gijo in zdaj že nekaj let dela kot
bibliotekar v celjski Studijski knjiž-
nici. Drama »V pristanu so orehove
lupine« je doživela krstno predsta-
vo v ljubljanski drami, ljubljanski
igralci pa so z njo dosegli lani na
Sterijinem pozorju v Novem Sadu
prvo mesto med mnogimi gledali-
šči, ki so tam nastopila z domačimi
jugoslovanskimi dramskimi deli.
V ponedeljek zvečer smo imeli v
našem gledališču priložnost videti
domačo dramo, ki nas je s svojo ži-
vo problematiko in tehniko, z zna-
čaji in konflikti v resnici pritegnila,
v ljubljanskih igralcih pa smo obču-
dovali njihovo kreativnost in igral-
sko dovršenost. Dramo je zrežiral
Slavko Jan, igrali pa so: Potokar,
Juvanova, Kraljeva, Kovič, Kralj,
Počkajeva in Potokarjeva.
Kulturni spomeniki Celja
in njegove okolice
Celjska okolica slovi po svoji lepoti, ki
je razlita po vsakem koščku njene zemlje
ter ustvarja milje, ki s svojo raznolikostjo
oblikuje čudovite pokrajinske motive. To-
da ne ti pokrajinski motivi sami, ampak
izredno tenak posluh naših prednikov za
njihovo lepoto je ustvaril celjski okolici
njen poseben, samo njej lasten izraz, ki
je produkt naravnih danosti, načina življe-
nja, družbenih razmer, stavbnega gradiva
itd. Polagoma se je izoblikoval stil posa-
meznih tipov stavb in celih naselij, značaj
gospodarstev in način obdelave zemlje,
z eno besedo nastal je stil pokrajine. To se
ni zgodilo čez noč, ampak je posledica
stoletnega razvoja in izkušenj. Včasih se
človeku zdi, kot da so se v lokalnem gra-
divu postavljene stavbe rodile iz zemlje
ter zrasle naravnost iz domačih tal, tako
sta se njih tloris in oblika prilagodile po-
krajinski veduti, s katero se spajata v ne-
razdružno enoto. Naši dedje so naravo
prikrojevali po svojih potrebah in vendar
se njih delo zliva z naravnim prostorom in
njegovim večnostnim ritmom v čudoviti
akord. Njihove stavbe so naravni okolici
ali intimno podrejene (kmečki domovi), ali
pa jo monumentalno podpirajo (cerkve)
in obvladujejo (gradovi), vedno pa z njo
harmonizirajo in so ji vkomponirane. S
kako pretehtanim čutom so nastajali kmeč-
ki domovi pred pojavom kapitalizma, po-
sejani kot biseri po prsih hribov ali skriti
v zelenju sadovnjakov in kozolci, te kate-
drale naših polj, arhitektura vsakdanjega
kruha, stoječa v pradavni moči naše zem-
lje. Spomnim naj na dominante mnogih
naših gradov in cerkva, ki so sicer že dav-
no izgubile svoj raison d'etre, pa vendar
še vedno razkazujejo s kakim čutom za
milje so bile postavljene.
Tako je pokrajina postala zrcalojiašega
življenja danes in v preteklosti, sozvočje
del človekove ustvarjalne volje in narav-
nih pogojev zemlje, nacionalno geograf-
ski okvir naše ljudske podobe. Njeno sliko
sestavljajo kulturno-historični, umetnostni,
NOB, etnografski, arheološki in prirodni
spomeniki, z eno besedo vsi oni detajli, ki
v celoti tvorijo mozaik domačega miljeja.
Ta milje je lep kot celota, ker je njegova
lepota kompleksna in se ne omejuje samo
na en kraj ali eden spomenik, ampak je
razlita po vsej zemlji, povsod se jo lahko
najde in občuduje, tako v obliki vedute
kot tudi posameznega kulturnega spome-
nika ali prirodne zanimivosti. To iskanje
človeka navdušuje, ker mu pomaga gle-
dati v naš kulturni obraz, v vse one nje-
gove vrednote, s katerimi je neopazno po-
vezano naše življenje ter korenini v njih
vse tisto, kar nam daje pred svetom zna-
menje samobitnega, kulturnotvornega na-
roda. Prevzame nas ideja razširjenega
pojma domovinskega prostora in zemlje,
na kateri živimo, vzbudi se nam misel na
njeno stvarnost in lepoto, do katere po-
gosto ne najdemo pravega razmerja, ker
smo preobremenjeni z vsakdanjostmi in
predsodki, rodi se spoznanje njenega spe-
cifičnega izraznega pečata, katerega sta
ustvarila narava in človek v tistih plod-
nih trenutkih, ko je človek še znal naravi
prisluhniti, z njo živeti, jo oplemenititi pa
tudi ohraniti. To sožitje je bilo čestokrat
nezavedno in nas prav zato toliko bolj
očara, ker smo daleč od njega. Iz tega
sožitja se je rodila specifična razpoloženj-
skost, ki ni sentimentalna, ker rezultira iz
zdravega praobčutka, da se ne gradi novo
vedno le na razvalinah starega, ampak
poleg njega. Zato so naši očetje ustvarjali
svoja dela poleg pozitivnih del svojih de-
dov ter tako bogatili bodočnost svojim
vnukom. Ambient pokrajine se je ohranjal
kolikor je bilo le v skladu z gospodarskim
napredkom in razvojem, sinteza med že
bivajočim in nastajajočim se ni nikoli pre-
trgala, nikdar ni bilo manifestativnega
rušenja naravne skladnosti, dokler se ni
pojavil kapitalizem v 2. pol. 19. stol.
Med te kulturne vrednote, ki trajno in
verno izpričujejo naše lastnosti in sposob-
nosti, našo bitnost in veljavo, bomo usme-
rili naše korake ter v sredi prebujajoče se
narave, pod vabečim lokom pomladanske-
ga neba prisluhnili njihovemu daljnemu
življenju, ki nam govori o trajnih vred-
notah človeškega duha in dela.
Jože Curk
Gorska vasica Svetina je znana po etnografskih posebnostih
17. aprila 1959 — Stev. 15 — CELJSKI TEDNIK 9
IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI
Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA TRAKTORISTOV IN KMETIJSKIH STROJNIKOV V CELJU
V prvi bojni črti za i(metijsl(0 proizvodnjo
v ENEM LETU ZA ENKRAT VEČJE ŠTEVILO ČLANOV. - TRAK-
TORISTI CELJSKEGA OKRAJA REPUBLIŠKI IN DRŽAVNI PRVA-
KI - RAZNIH TEČAJEV SE JE UDELEŽILO 346 TOVARIŠEV -
V OKRAJU IMAMO SEDAJ 348 TRAKTORJEV, 14 UNIMOGOV, 8
KOMBAJNOV IN 43 ENOOSNIH TRAKTORJEV
Pred dnevi je bil v Celju redni
letni občni zbor Društva traktori-
stov in kmetijskih strojnikov, ki že
nekaj let uspešno deluje in je v moč-
no oporo našim skupnim naporom
za izboljšanje kmetijske proizvod-
nje in utrditev socialističnih odno-
sov na podeželju. Poročilo, ki ga
je podal predsednik društva tov.
Jeraj, dokazuje, da je društvo v
preteklem letu opravilo ogromno
delo in pri tem želo izredno velike
uspehe. Ze samo dejstvo, da se je
število članov društva od lanskega
občnega zbora povečalo za 100% in
da sedaj šteje že 204 člane, je do-
volj zgovoren dokaz za to. Število
članov pa se bo v prihodnje še bolj
povečalo.
Največje uspehe je društvo do-
seglo na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Tako so priredili vrsto te-
čajev za traktoriste in strojnike, kar
ima posebno vrednost glede na od-
govorne naloge v zvezi s koopera-
cijo. Od usposobljenosti traktoristov
in strojnikov je odvisno kakšni bo-
do uspehi kooperacije, saj predstav-
lja strojno obdelovanje zemljišč in
kultur enega izmed osnovnih pogo-
jev za uspešno sodelovanje med za-
drugami in proizvajalci.
Tako je bil v Medlogu organizi-
ran enotedenski tečaj pred republi-
škim tekmovanjem. Tega tečaja se
je udeležilo 20 traktoristov. Nada-
lje so bili organizirani tečaji za za-
četnike in sicer v Mozirju, Braslov-
čah, Žalcu, Celju, Vojniku, Taboru,
Preboldu, v Slovenskih Konjicah in
na Planini. Skozi te tečaje je šlo
345 tečajnikov, ki so imeli okoli 130
ur teoretičnega in praktičnega po-
uka.
V	Vrbju je 63 lanskoletnih začet-
nikov opravilo dopolnilni tečaj, ki
je bil v dveh izmenah organiziran
na internatski način. 112 tečajnikov
je opravilo specialni tečaj za uprav-
ljanje traktorja »Ferguson« in vseh
njegovih priključkov. Na tem teča-
ju, ki je bil organiziran v treh kra-
jih, so predavali celo strokovnjaki
iz Industrije traktorjev in strojev iz
Beograda.
Za tiste traktoriste, ki imajo tri-
letni staž, je društvo v Vrbju pri-
redilo enomesečni tečaj. Na tem te-
čaju si je 16 starejših traktoristov
pridobilo naslov kvalificiranega de-
lavca-traktorista. Skozi vse te te-
čaje, ki smo jih navedli, je šlo v
preteklem letu 546 tovarišev. Stro-
ške za te tečaje je večji del porav-
nalo društvo, del pa tudi kmetijske
organizacije.
Kako koristno delo opravlja dru-
štvo na našem kmetijskem področ-
ju dokazujejo poleg gospodarskih
uspehov v zadrugah in kmetijskih
gospodarstvih tudi tekmovanja trak-
toristov.
Ta tekmovanja so odraz napred-
nosti kmetijske proizvodnje v posa-
meznih krajih. Popolnoma razum-
ljivo je, da so lahko uspešni posa-
mezniki le tam, kjer je celota močno
razgibana in kjer se večina lahko
pohvali z dobrimi uspehi. Celjski
traktoristi že tretje leto zapovrstjo
zavzemajo na tekmovanjih traktori-
stov najboljša mesta. V preteklem
letu so ekipe našega okraja bile
najboljše. Tako imamo v našem
okraju letos državnega prvaka Jan-
ka Smeha iz Slivnice, republiškega
prvaka Rada Bergleza iz Zreč in
republiškega mladinskega prvaka
Ivana Tisla iz Gomilskega.
Celjski okraj je v pogledu števila
kmetijske mehanizacije med najmoč-
nejšimi v državi. Ze spričo tega
dejstva je društvo nujno potrebno
in njegova dejavnost nadvse korist-
na. V okraju imamo danes 348 trak-
torjev s priključki, 14 Unimogov, 8
kombajnov in 43 enoosnih traktor-
jev. Število traktorjev in kmetijskih
strojev pa se nenehno povečuje, kar
je hkrati zgovoren dokaz, da kme-
tijstvo v našem okraju osvaja na
vedno širši fronti sodobne oblike ob-
delovanja.
V	bogati razpravi na občnem
zboru so delegati razpravljali o vseh
teh stvareh. O nalogah traktoristov
pri razvijanju socialistične miselno-
sti na podeželju, o tem, kako bi de-
lo traktoristov in strojnikov dopri-
neslo čim več k uspehom koopera-
cije. Govorili so tudi o potrebi več-
je elastičnosti prometnih predpisov
za traktorje. V krajih, skozi katere
vodijo ceste prvega reda, je spričo
sedanjih predpisov včasih nemogo-
če priti z zadružnimi vozili do po-
staje in do skladišč.
IZ POROČILA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
O NALOGAH
SZDL NA VASI
Iz poročila, ki so ga sprejeli delegati- na okrajni konferenci
SZDL, ki se je pričela včeraj v Celju, povzemamo nekaj ugotovi-
tev o delu in nalogah organizacije SZDL na vasi.
Kljub relativno dobremu izpolnjevanju planskih nalog v kme-
tijstvu in zadružništvu, ne moremo biti povsem zadovoljni s
splošnim političnim in gospodarskim stanjem na vasi. Čeprav je
v zadnjih mesecih spričo številnih nalog v kmetijstvu podeželje
zelo razgibano, še vedno ugotavljamo nič kaj razveseljivo dej-
stvo, da je v organizacijo SZDL vključeno premajhno število
kmetovalcev. Zaradi tega SZDL še vedno ni dovolj množična
politična sila na vasi, ki bi dovolj učinkovito posegala v proble-
me kmetijstva in zadružništva. Zato bo ena poglavitnih nalog
organizacij SZDL na vasi, da bodo vključile v SZDL čim več
volivcev iz kmečkih vrst. Kajti le ob množičnem in aktivnem so-
delovanju bo možno uspešno utirati naprednejše odnose na vasi
in dosegati večjo proizvodnjo. Ce pri tem upoštevamo, da tudi
v vseh zadružnih svetih ni dovolj odločne politične orientacije,
potem je vloga in vpliv SZDL na zadružne organe toliko važ-
nejša.
Značilnost za kmetijstvo v celjskem okraju je še vedno pre-
velika razdrobljenost kmetijske posesti, ki ne nudi*dovolj mož-
nosti za sodobnejši način obdelave. Razdrobljenost ovira ekono-
mično uporabo strojev za obdelavo zemlje ter onemogoča uvajanje
visoke agrotehnike. Zato se bodo morale organizacije SZDL na
vasi temeljiteje zalagati za kooperacijsko proizvodnjo v okviru
zadruge. Sedaj je stanje glede razdrobljenosti zemlje še slabse
kot pred leti. Po podatkih katastrskega urada v Celju je bilo v
1956. letu na področju 135.787 ha zemlje 38.641 zasebnih lastni-
kov kmečke zemlje. V letu 1957 se je na isti površini njihovo
število povečalo na 39.381. Tako drobljenje posesti nastaja zaradi
nakupa in prodaje, delitve, zapuščine, dosmrtnega uživanja itd.
Zato naj bi bila ena med glavnimi nalogami organizacij SZDL
na vasi, da z najrazličnejšimi posegi omogočajo združevanj,e par-
cel in kompleksno kooperacijo. Le tako bomo dosegli boljši eko-
nomski učinek v kmetijski proizvodnji.
Večina kmetijskih zadrug je že dojela, da je kooperacija edina
uspešna oblika, ki bo omogočila hitrejši napredek še dokaj za-
ostale kmetijske proizvodnje pri nas. Zato postaja sodelovanje
med zadrugo m kmetom nujen in neizbežen sistem vsakdanjega
dela naših zadrug. Vendar pa pri tem še ni stanje povsem zado-
voljivo. Akcija za sklepanje pogodb za kooperacijsko proizvod-
njo je pokazala, da je še vedno vrsta zadrug, ki se za koopera-
cijske odnose ne zalagajo dovolj. Vzrok temu je nerazgledanost
nekaterih ljudi v zadružnih svetih, ki od zadruge iščejo samo ko-
rist, prevladovanje še starih konceptov o pospeševalni službi,
kmečka konservativnost in sovražna propaganda, ki namiguje,
da hočemo s kooperacijo preiti zopet nazaj na tip KDZ. V zadruž-
ne svete nekaterih zadrug pa so izvolili tudi nekaj takih ljudi,
ki niso bili člani SZDL. Jasno je, da taki ljudje ne bodo zastopali
napredne interese družbe in programa SZDL.
V	nekaterih kmetijskih zadrugah slabo izpolnjujejo plan ko-
operacijske proizvodnje. To je opaziti predvsem na področju Zg.
Savinjske doline, kjer so se zadruge doslej pretežno bavile z od-
kupom lesa. Ker ima to področje izredne pogoje za živinorejo in
proizvodnjo semenskega krompirja, bodo morale zadruge organi-
zirati predvsem napredno proizvodnjo v teh dveh kmetijskih pa-
nogah. Kljub tem pomanjkljivostim pa kaže, da bodo v glavnem
VSI plani kooperacijske proizvodnje, razen pri koruzi, izpolnjeni.
Njihova končna realizacija pa seveda zavisi od prizadevanja
vsega članstva SZDL.
V	skladu s perspektivnim planom razvoja kmetijstva se bo
vrednost kmetijske proizvodnje letos povečala za 13,3 odstotka
napram lanskemu letu. Poljedelska proizvodnja pa naj bi se dvig-
nila za 16,6 odstotka napram lanskemu letu.
Tudi letos se bo v kmetijstvo veliko investiralo. V skladu s
petletnim družbenim načrtom za gospodarski razvoj okraja bo-
do investicije v kmetijstvu znašale 1 milijardo 520 milijonov din.
Lastna investicijska sredstva kmetijskih gospodarskih organiza-
cij bodo znašala okoli 909 milijonov din, posojila iz družbenih
investicijskih skladov pa okoli 600 milijonov din. Največ sred-
stev bo vloženih v poljedelstvo za izgradnjo hmeljskih žičnih
opor, sušilnic za hmelj, skladišč za umetna gnojila in kmetijske
pridelke ter hlevov za govejo živino.
Torej naloge v kmetijstvu so ogromne. Zato jih bomo uspešno
izvajali le ob podpori vsega članstva SZDL in ob uspešnem vod-
stvu političnih in strokovnih kadrov. V kmetijskih organizacijah
celjskega okraja je trenutno zaposlenih 25 inženirjev, 85 kmetij-
skih tehnikov ter 36 absolventov z nižjo kmetijsko šolo. To sta-
nje še zdaleka ne zadošča potrebam. Zato štipendirajo gospodar-
ske organizacije v kmetijstvu in zadružništvu 291 študentov ozi-
roma dijakov. Letos bo treba dokončno urediti tudi tarifno poli-
tiko v kmetijskih zadrugah in poslovn.h zvezah, ki bo slonela na
sodobnih metodah nagrajevanja po učinku.
OBVESTILO
Naslove za oglase, ki so pod šifro,
ne izdajamo, oziroma ne pošiljamo.
Za takšne oglase vložite pismene po-
nudbe.
Za ostale oglase, za katere se na-
slovi in informacije dajejo v upravi
lista, bomo pismeno odgovarjali le,
če bodo prosilci v svojih pismih pri-
ložili znamko za din 50.
Sprejemanje oglasov in objav za-
ključimo vsako sredo ob 12. uri.
Uprava Celjskega tednika
IZ ŽIVLJENJA MDB »MLADI ZADRUŽNIKI« NA IZGRADNJI AVTOCESTE
Vesele novice v skopih poročilih
Pred dobrimi štiridesetimi dnevi je odšla iz Celja prva
letošnja MDB »Mladi zadružniki« na izgradnjo ceste bratstva
in enotnosti na odseku Paračin—Niš. Naši vrli brigadirji so
presneto skopi s svojimi sporočili, kar jim spričo delovne
vneme ne moremo šteti v slabo. Iz dveh kratkih dopisov (eden
je bil namenjen našemu uredništvu, drugi pa OK LMS in
OZZ) posnemamo naslednje iveri iz življenja te naše bri-
gade:
Brigada dela v Draževcu in je
nastanjena v naselju »Rade Kon-
čar«. Med štirimi brigadami v
tem naselju je mladina iz treh
republik. Odnosi med brigadami
so v znamenju, ki daje ime temu
gigantskemu prometnemu objektu.
Skupaj prirejajo prireditve, obi-
skujejo razne tečaje, od traktor-
skega, foto in radioamaterskega
pa do kinooperaterskega. Imajo
redne filmske predstave, prireja-
jo športna tekmovanja z mladino
ostalih brigad, kakor z društvi iz
okolice.
Kaj pa delovni uspehi? Ostali
so zvesti svoji obljubi. Daslravno
je njihova povprečna fizična kon-
dicija slabša od one v drugih bri-
gadah, imajo za sabo lepe zmage.
V začetku so delali pri regulaciji
rečice Trnava, zdaj pa delajo na
trasi ceste in gradijo objekte. Pri
svojem delu so nenehno nad
predpisano normo. Od začetka
aprila sem presegajo normo za
okoli 40 do 50%. Za svoje delo so
bili že dvakrat proglašeni za
udarno brigado, enkrat pa so bili
pohvaljeni. Posebno p>ohvalo so
ob dnevu brigad dobili za vzorno
disciplino in red v naselju.
Podatke o teh uspehih nismo
posneli iz njihovih skromnih pi-
sem, temveč smo zanje zvedeli
na OK LMS. Le tam so prepriča-
ni, da se bo brigada vrnila vsaj
trikrat udarna in večkrat pohva-
ljena.
Brigadirji gredo večkrat tudi na
obisk v druga naselja in bližnje
kraje. Z domačini Draževca so v
tesnih stikih, zlasti z mladino te
vasi, ki je izredno vesela, da v
njihovi vasi delajo mladi zadruž-
niki celjskega okraja.
Kaj dosti več se iz njihove po-
šte ne da izluščiti. Čeprav se ve-
selijo ponovnega snidenja s
Celjem, smo vendar nekako pre-
pričani, da jim je tam doli všeč
in da nam pripravljajo presene-
čenje. Ce bi bili otožni in če bi se
slabo izkazali, bi gotovo pogoste-
je romala njihova pošta v domač
kraj.
Na koncu jim ustrežemo. Želeli
so, da naš list posreduje plamteče
pozdrave in brigadirski »hooruk«
vsem sorodnikom, znancem in
prijateljem.
Naj jim bo, čeprav niso ustregli
naši upravičeni radovednosti in
so se oglasili v skopih besedah
šele sedaj, ko se pripravljamo na
vrnitev.
ŽENA DOM DRUŽINA
Umetnine v stanovanju
»Kot umetnostna zgodovinarka bi si ra-
da ogledala vaše stanovanje« ... Tako ne-
kako sem pričela razgovor s prijetno go-
spodinjo, ko sem pred nedavnim skušala
opravičiti svoj nenavadni obisk pri njej.
In z njenim privoljenjem se je moje dele
pričelo ... Z ogledom enega samega sta-
novanja pa moje radovednosti še ni bilo
konec. Zato sem morala obiskati več dru-
žin in šele potem sem si lahko ustvarila
neko splošno podobo o umetninah v stano-
vanju.
Pri vsem tem pa ne nameravam raz-
pravljati kaj je umetnina kaj ni, ampak
le nakazati nekaj misli v zvezi z ureja-
njem stanovanja z umetninami. Zato nava-
jam pod besedo umetnina slike, plastiko in
razne izdelke umetne obrti — skratka vse,
kar daje z umetniškega stališča stanova-
nju lepši in prijetnejši videz. V splošnem
pa naj velja pravilo, da naj vsak stano-
vanjski prostor z umetninami vred pred-
stavlja neko prijetno harmonično vzdušje,
polno sproščenosti in udobja. Vsekakor pa
skušajmo ureditev stanovanja približati
svojemu poklicu in svojim denarnim mož-
nostim. Izognimo se malomeščanskemu
okusu, kajti večkrat pridobimo mnogo več
s ceneno drobno keramiko, ki je pravilno
izbrana in na pravo mesto postavljena kot
pa s preobilico kiča, natrpanostjo nemo-,
gočih diletantskih slik in podobnega. Zato
tudi ne kupujmo nikoli onega, kar je brez
umetnostnih pa tudi brez estetskih vred-
not.
Izrednega pomena pri urejevanju stano-
vanja je barva stene. Slika, ki je obešena
na ornamentirano ozadje izgubi na svoji
vrednosti in učinkuje celo neokusno, pa
tudi plastika, ki je postavljena pred ste-
no, okrašeno z raznimi vzorci izgubi na
svoji lepoti. Zato naj bodo stene gladke,
enobarvne (za slike so primerni sivi ali
drap toni) in to nikdar v izrazito močnih
odtenkih. Vsekakor pa izrabimo bogastvo
barv tudi zato, da bomo imeli s pomočjo
sten svetlejše, bolj tople in bolj vesele
prostore.
Upam, da ni treba posebej poudarjati,
kako previdni moramo biti, ko se odločimo
za nakup kake oljnate slike, akvarela, pa-
stela ali grafike. Marsikoga namreč kaj
rada zavedeta preračunana »ugajanost«,
navidezna nizka cena in s tem tudi to,
da namesto ene slike lahko kupi dve ali
še več takih, ki mu celo bolj ugajajo. Se-
le čez čas morda ugotovi, da je zgrešil.
Narejene lepote se hitro naveliča in konč-
no ob vsej praznini, ki zija iz takih umet-
nin zaključi, da tudi v stanovanju ne ce-
nimo umetnin po številu, ampak po nji-
hovih umetniških vrednotah. Te se pri kva-
litetnih umetninah s časom večajo, pri ce-
nenih so pa že pri nakupu skoraj brez njih
in še te kaj hitro propadejo ... S sliko je
tesno povezan tudi okvir, kajti s slabo iz-
branim okvirom lahko umetnina izgubi
svojo učinkovitost, posebno še, če v celoti
izstopa samo okvir pred delom samim.
Zato naj velja ubranost ampak tako, da bo
glavni poudarek na umetnini sami.
Neštetokrat se tudi zgodi, da imamo sli-
ko že doma pa ne vemo kam bi jo obesili.
V tem pogledu sem marsikje videla gro-
be napake. Slike so bile obešene kar v nad-
stropjih, na svetlobno in temperaturno ne-
odgovarjajočih mestih. Ne smemo pozabiti,
da so slike delane v taki perspektivi, da
najlepše učinkujejo, če so postavljene ta-
ko, da jih gledamo naravnost, če stojimo.
Zato se držimo pravila: spodnji rob okvira
naj bo v višini 1—1.10 m od tal. Spodnji
rob ene slike naj bo po možnosti vodilo
za višino vseh slik (to seveda ni vedno
možno). Izredno pozorni moramo biti pred
vplivom toplote: oljnate slike visokih kva-
litet naj bodo vedno obešene na notranjih
stenah stavbe, kjer je čim manj tempera-
turnih razlik, kjer ni vlage in nikdar v
bližini peči. Slikarska osnova, olja in lak
kaj radi razpokajo, koščki začnejo razpa-
dati in skoraj ni več pomoči brez restavra-
torskih posegov. Glede svetlobe moramo
sami poiskati prostor, da ne motijo reflek-
si, da ni umetnina izpostavljena direktne-
mu soncu ker določeni toni lahko zbledijo.
Akvarel in grafika pa tudi pastel imajo
ravno tako svoje zahteve, a manjše. Pa-
pirju sta v glavnem škodljivi le vlaga in
premočna svetloba. Milena Moškon.
Akademski kipar
Ivan Napotnik:
Junaki (les)
IZ CELJA IN ZALEDJA
VSI DO ZADNJEGA V BRIGADI
UČENCI, UČITELJI IN USLUŽBENCI METALURŠKE INDUSTRIJ-
SKE TER VAJENSKE ŠOLE V ŠTORAH GRADIJO ŠPORTNI STA-
DION
Gojenci Metalurške industrijske
šole, učitelji vajenske šole, predava-
telji in uslužbenci obeh zavodov v
Storah so v začetku aprila ustano-
vili mladinsko delovno brigado, ki
dela pri izgradnji športnega stadio-
na in ureditvi okolice šole. Ta bri-
gada, v katero so vključeni vsi go-
jenci in vajenci, poleg njih pa tudi
predavatelji, vzgojitelji in uslužben-
ci, šteje 192 brigadirjev. Razdelje-
na je v štiri čete, na čelu brigade
pa je štab devetih mladincev. Bri-
gada ima svojo partijsko organiza-
cijo, mladinsko organizacijo, poleg
komandanta, namestnika in sekre-
tarja pa še športnega, kulturnega in
sanitetnega referenta.
Posamezne čete, ki štejejo vse
nad 40 brigadirjev so sestavljene ta-
ko, da v njih delajo mladinci različ-
nih starosti. Tako ob skupini tretje-
ga letnika dela skupina drugega in
prvega letnika. Na tak način so si
čete po fizičnem sestavu dokaj ena-
ke.
Stab brigade vodijo mladinci,
prav tako so mladinci tudi koman-
dirji čet. V vsaki četi so vključeni
predavatelji in uslužbenci kot na-
vadni brigadirji. Tako najdemo v
spisku četrte čete med brigadirji
ravnatelja šole tov. Klinarja in
upravnika internata tov. Lubeja.
V šoli je brigada uredila grafikon
brigade, na katerem vsak dan spro-
ti beležijo uspehe posameznikov, čet
in celotne brigade. Brigada tekmuje'
v čast 40-letnice KP in SKOJ. Po-
leg dela, ki je brigadi glavni cilj,
se delo odvija tudi na kulturnem in
športnem polju.
Občasna mladinska delovna bri-
gada v Storah je vsekakor ena naj-
boljših v celjski občini, zlasti v tem,
da je bila dosežena takšna enotnost
obeh šolskih kolektivov.
Dela napredujejo
v Velenju so v zadnjih dveh letih
opravili nad 90.000 ur prostovoljne-
ga dela. Uredili so igrišča in regu-
lirali Pako. S tem so prihranili skup-
nosti 140 milijonov dinarjev.
Tudi letos so že marca pričeli
urejevati ljudski park. V tem me-
secu so opravili 7675 prostovoljnih
ur. Propagandna komisija štaba za
prostovoljno delovno silo je uredila
izložbeno okno prodajalne Bazen.
Tam si vsakdo lahko ogleda, kaj vse
nameravajo urediti letos do 3. julija
— rudarskega praznika. Prav zara-
di tega, ker prebivalci poznajo na-
črt dela in vedo da bodo s prosto-
voljnim delom še prej uredili sebi
prijetno mesto, prostovoljcev ne
manjka. Do 7. aprila so v ljudskem
parku opravili 4399 ur. Za najbolj
prizadevne je štab pripravil poseb-
ne značke: za 50 ur dela bronasto,
75 ur srebrno in za 100 ur zlato
značko. Poleg del v parku velenjski
planinci dopraiuieio nlaninsko ko-
čo na Paškem Kozjaku, kjer so sa-
mo v nedeljo opravili 2630 ur. Že-
lijo, da bi jo predali namenu 1. ma-
ja. Te dni je nagajal dež. Kakor
hitro posije sonce, je na deloviščih
v parku in centru več sto ljudi.
TUDI PODNAJEMNIKE
bi bilo treba zaščititi...
Tako začenja svoj sestavek do-
pisnik O. I., ki opisuje dogodek
pred dnevi na Bregu. Deložacije so
najžalostnejše poglavje pri stano-
vanjskih problemih. Slo je za pet-
člansko družino Pungeršek, katero
je najemnik stanovanja Kavčič s
sodno odpovedjo uspel deložirati iz
svojega stanovanja. Pungeršek je
bil podnajemnik in je moral z dru-
žino in pohištvom na cesto.
Kar se je pozneje zgodilo, so Ce-
ljani, ki so se v gručah podajali
ogledovat stisko deložirane druži-
ne, sami videli. Deložirani so nad
pohištvo razpeli staro ponjavo in v
teh razmerah prebili eno noč in ves
dan. Na nesrečo je še deževalo. V
Pungerškovi družini je tudi 4 me-
sečni dojenček.
Dopisnik sprašuje, kako je to mo-
goče, zakaj je do te deložacije pri-
šlo, in zaključuje svoje sporočilo s
tem, da bi bilo treba tudi podna-
jemnike z zakonom zaščititi.
Po zahtevi dopisnika bi bilo tre-
ba obelodaniti tudi drugo plat me-
dalje. Toda to ni potrebno. Potreb-
no je znana dejstva osvetliti samo
še z manj znanim ozadjem:
Družina Pungeršek je bila v sta-
novanju Kavčiča kot podnajemnik.
Pred vselitvijo so se sporazumeli,
da bodo poleg najemnine plačali še
50.000 dinarjev. Tega plačila Pun-
gerškovi niso zmogli, zato se Kav-
čič ni zadovoljil s 5.000 dinarji in
vložil tožbo, katere posledica je bi-
la sodna odpoved. To barantanje
je šlo za stanovanje v stavbi sploš-
nega ljudskega premoženja. Mimo-
grede povedano, takim ljudem, ki
prekupčujejo s stanovanji in si iz
stiske delajo dobičke, bi bilo treba
tudi stopiti na prste.
Kar se je pozneje zgodilo, je bila
neke vrste demonstracija. Na Okraj-
nem sindikalnem svetu so sicer
mnenja, da bi sodišče ne smelo de-
ložirati družine, dokler bi ji ne dali
primernega stanovanja. Vendar je
prizor ob cesti na Bregu imel po-
leg pretresljivosti tudi tendenciozni
prizvok. Napis na šotorskem krilu
»Stanovanje petčlanske družine« je
za vse očividce pomenil, češ, dru-
žba je kriva. Prizadeti so ljudem
pripovedovali le o tem, da so bili
deložirani, toda o denarni kupčiji
je le malokdo zvedel. Ko so pristoj-
ni organi hoteli vsaj zasilno rešiti
problem, je prišlo s strani deloži-
rancev do izsiljevanja — zahtevali
so komfortno stanovanje. Podobno
se je zgodilo tudi ob ponovni vse-
litvi v staro stanovanje, ko je pri-
šlo do vpitja, češ, »pobiti nas ho-
čejo«.
Vsak razumen človek bo priznal,
da je za dogodek predvsem kriva
Pungerškova družina in seveda
Kavčič, ki je s stanovanjem baran-
tal. Zato je valjenje odgovornosti
na družbo tendenciozno in neopra-
vičeno. Vsekakor pa bi bilo treba
pri obravnavanju stanovanjskih pri-
merov, zlasti kadar gre za družine
z otroki, gledati bolj človeško. To
bi bilo treba imeti v vidu zlasti v
tem primeru, ko ni šlo za nasilno
vselitev, temveč za predhodni spo-
razum, ki je po našem mnenju kaz-
niv.
SLIVNICA PRI CELJU
Hribovita vas Slivnica pri Celju
ima precej delavno organizacijo
SZDL, hkrati pa tudi dobro vaško
skupnost. Kraj ima zelo slabo ce-
stno povezavo z nižinskim prede-
lom ter se po strmi cesti skoro ne
da voziti. Zato so vaščani na po-
budo organizacije SZDL pred krat-
kim sklicali sestanek, na katerem,-
so se domenili, da bodo s prosto-'
voljnim delom pričeli graditi pri-
bližno 2 km dolgo cesto v naselje.
Svoj sklep so takoj pričeli uresni-
čevati ter so že v bližnjem kamno-
lomu nalomili precej kamenja in
pričeli graditi cesto.
ČETRTA CETRT! otok in
zidanSkova! khCe nas
RDECI KRI2!
V kratkem nas obiščejo člani
upravnega odbora terenske orga-
nizacije Rdečega križa. Sprejmi-
mo jih blagohotno, uredimo svoje
članstvo v tej človekoljubni or-
ganizaciji in poravnaj mo skrom-
no članarino! Nabirajmo tudi no-
ve člane Rdečega križa in zlasti
povečajmo krog krvodajalcev!
Zdravstvene ustanove potrebuje-
jo vedno več krvi — te čudovite
tekočine, ki je večinoma ne more
nadomestiti nobeno zdravilo. Za-
sledujmo objave Rdečega križa v
Celjskem tedniku pod gornjim
naslovom!
IZBERITE NASLOV SAMI
Savinjska dolina,
prelepi moj kraj,
v Gotovljah — Grušovljah
najlepše je zdaj.
(Prosto po B.)
To ni pravi naslov članka. Hotel sem samo opozoriti bralce,
pa četudi so doma pri »Tomažu« v Vojniku in jim zastira pogled
na Savinjsko dolino mlin ob Hudinji, da se ozrejo ponovno v to
lepo pokrajino.
Ali ni to čudno, včasih se mučiš ure in ure, da bi dal napisani
vsebini pravi naslov, naenkrat pa se pripeti nekaj takega, da
lahko bralcem post režeš brez razmišljanja z neštetimi naslovi.
Kar imate rajši, izbirajte, saj je demokracija v naši deželi za
tiste, ki pišejo in za tiste, ki čitajo.
Takole bi rekli, nekaj se je pripetilo, naslov tega pa je:
1.	Komaj je odklenkal zvon!
2.	Konec sedmine!
3.	Turki prihajajo!
4.	Za dediščino gre!
5.	Velika puntarija!
6.	Malo za res — malo za špas!
7.	Življenje in mišljenje brez maske!
8.	S kreganje z deseto božjo zapovedjo.
9.	Kronana »Sabinka«.
Zemljan je legel k počitku. Odšel je tja, kjer bo namesto svinj-
skih krač užival večni mir, kjer se ni treba boriti za regres za
hmeljevke ter se prerekati z nezadovoljnimi hmeljskimi obiral-
kami.
Ze na sedmini so ugotovili zapuščino. Po temeljiti »inventuri«
pa so takoj pričeli prihajati mladi konjiči ter odvažali stare skri-
nje in še marsikaj. Na vozove požrtvovalnih furmanov je romalo
vse od rumene pšenice, do rdečega cvička. Vsi so se trudili, da
bi predstavili Lojzekovo imovino za 5 km proti zahodu, nekateri
pa za 17 km proti severovzhodu. V začetku je šlo vse v redu.
Prva smola je bila, ko je imel Hrenov Mihče defekt na vozu, na-
loženim s senom. Pa so vendarle delovne Gotovljanke prišle na
pomoč in predno je Psan izpregel konje, so rekle: »Ho-ruk« in
voz je imel vsa štiri kolesa v zraku. To so baje napravile zato,
da bi ga Ribičev Tonček laže popravil. Pri tem je neka botra na-
bodla Petra Skalo, kakor ocvirk. No pa se nič preveč ne meni,
ker je že tako na vidiku zdravstveno zavarovanje kmetov.
Potem je prišla druga smola. Vreč za pšenico je zmanjkalo,
pa se je vendar našla brihtna glava in rešila situacijo. Zakaj bi
farovško leseno stranišče ne uporabili kot silos za žito in so
rumeno pšenico kar tja vsipali. Tu pa se je pričel majhen spor.
Gotoveljski Franček je trdil, da lahko pokliče na pomoč bližnje
gradbene strokovnjake in še kakšno višjo glavo, ki bodo ugoto-
vili, da nepredelana pšenica ne spada v takšen silos. Na hitro
roko sklicani vaški posvet je pod točko »razno« ugotovil, da so
pozabili v Gotovljah vzeti razni dediči še 14 takih posod, ki po
navadi stoje pod posteljo. Madoneš Franc pa je rekel: »Bodimo
pošteni in peljimo zraven tisto leseno hišo. v katero gre še papež
peš«. In so naložili. Zaradi močnega duha, katerega je oddajal
predmet na vozu, je tovariš December priporočil vsej procesiji,
naj pije med potjo čimveč jabolčnika.
Po prihodu na položaje so vse pošteno razdelili. Pri Halebu
so ravno kruh pekli in so rabili suhe deske, Ločiška Erika pa je
dobila desko, ki ima po navadi tako veliko luknjo, da Franček
ni imel nobenega truda, ko ji je desko posadil preko glave na
lepa ramena.
S tem se konča ta zanimiva povest. Peter in Zofka sta pa
rekla: »Kako je dobro, da mu je Baloska dobro zatisnila oči, da
ne vidi, kako se butajo ovčke iz njegove črede.« Vinko iz zadruga
si pa misli: »Samo, da so hmeljevke ostale, pljunil bom v roke,
novo kooperacijsko pogodbo bomo sklenili, pa bo šlo naprej.«
Napisano po prvem aprilu.	Borštner Jože
S kolesom je padel Ivan Podhraški iz
Tržišča pri Rogaški Slatini. Zlomil si je
no^o
Z nožem si je prerezal žile na roki
Ivan Resnik iz Kasaz pri Petrovčah.
Pri padcu po stopnicah si je pretresel
možgane Kari Lamut iz Dobrave.
V pretepu je bil z nožem zaboden v
glavo in prša Franc Deželak iz Pongraca
v Grižah.
S kolesom je padel in si poškodoval
nogo Jože Landa iz Kasaz pri Petrovčah:
SMRTNA. NESREČA NA GRMADI
Franc Jurak. in njegov tovariš, oba iz
Celja, sta v nedeljo popoldne po južni
strani plezala na Grmado. Na vrhu Gr-
made je stal in opazoval oba plezalca
20-letni finomehanik Alojz Kuk, zapo-
slen v tovarni Idro v Celju. Kuku je
spodrsnilo in je padel po skalovju na
oba plezalca. Kuk je obležal na licu
mesta mrtev, plezalec Franc Jurak pa je
pri tem dobil poškodbe na glavi, roki in
nogi.
V času od i. do 11. aprila 1959 je
bilo rojenih: 13 dečkov in 15 deklic.
Poročili so se:
Alojzij Topolak, vodovodni instalater,
in Ljudmila Blazinšek, poljedelska de-
lavka, oba iz Brezove pri Šmartnem.
Franc Seme, študent rudarstva iz Laš-
kega, in Helena Brežnik, šiviljska po-
močnica iz Celja. Vincenc Jazbec, kur-
jač, in Marija Fajdiga, bolničarka, oba
iz Celja. Viljem Vodeb, vodovodni in-
stalater, in Ana Prevovnik, nameščenka,
oba iz Celja. Jožef Slapšak, trgovski po-
slovodja, in Ana Barbalič, predmetna
učiteljica, oba iz Boštanja. Franc Je-
rovšek, rudar iz Celja, in Vilma Tratnik,
delavka iz Štor.
Umrli:
Ivan Romih, upokojenec iz Vrh, star
62 let. Frančiška Skoberne, delavka iz
Troben dola, stara 53 let. Milica Sko-
berne, otrok iz Tajht, stara 8 mesecev.
Franjo Turcer, upokojenec iz Celja, star
78 let. Bogomir Polak, otrok iz Hrast-
nika, star 8 mesecev. Rozalija Mak,
vzdrževana oseba iz Pečovnika, stara
97 let. Bojan Kerovec, otrok iz Sloven-
skih Konjic, star 3 dni.
Sprejem novih članov
v Zvezo Icomunistov
v okviru praznovanj 40-letnice KPJ so
osnovne organizacije ZK v šentjurski ob-
čini sprejele v svoje vrste precej novih
članov. Največ jih je vključila osnovna
organizacija ZK v Ponikvi in v podjetju
AIpos Osnovno organizacijo so ustanovili
tudi v Dobju pri Planini in v podjetju LIP
v Šentjurju; pri vključevanju novih čla-
nov je občinski komite ZK posvetil po-
sebno pozornost vključevanju delavcev in
napredni kmečki mladini. Osnovne orga-
nizacije v šentjurski občini uspešno pre-
delujejo tudi gradivo VII. kongresa. Do-
slej so imeli že 15 študijskih sestankov,
po osnovnih organizacijah pa 6. K tem
so pritegnili tudi učiteljstvo in ostale
predstavnike političnih in gospodarskih
organizacij.
V celjski občini imamo
9.903 stanovanj
Ob zaključku lanskega leta je bilo. v
celjski občini 50.721 prebivalcev, družin
pa 14.442. Vseh stanovanj pa je bilo 9.903
tako, da odpade na eno stanovanje v pov-
prečju po 5.12 prebivalcev. Po zasedbi sta-
novanj sta Celje in Store na slabšem, kot
so v Vojniku. Medtem, ko pride v ožjem
mestnem središču ter v železarskih Sto-
rah na eno stanovanje po 5.45 prebivalcev
v povprečju, pa se to razmerje na področ-
ju bivše vojniške občine glasi 1:4.06. Pred
petimi leti je bilo na ožjem celjskem pod-
ročju 21% družin brez lastnega stanova-
nja. Glede na to, da se je v zadnjih petih
letih povečalo število prebivalcev za okoli
24%, število stanovanj pa le za 12% je
gotovo, da je danes odstotek družin brez
stanovanj večji.
Ce bi hoteli doseči nivo povprečnega
stanovanjskega standarda bi morali imeti
v celjski občini vsega skupaj 12.370 sta-
novanj. Tako primanjkuje 2.467 stanovanj,
od tega predvsem v Celju in Storah. Ne-
rešenih prošenj za stanovanja pa je nad
2.500. Ce bi hoteli zadostiti vsem potre-
bam, bi morala podjetja in ustanove oskr-
beti okoli 2.000 novih stanovanj, občina pa
okoli 500. Čeprav se število stanovanj v
zadnjih letih močno veča, pa se vzpored-
no s tem večajo tudi potrebe. Tako je bilo
lani samo v celjskem mestu sklenjenih
okoli 300 zakonskih zvez, nadalje je bilo
rojenih okoli 260 otrok, število priseljen-
cev pa je znašalo nad 160.
Kakor za družine, je pereče tudi po-
manjkanje samskih stanovanj. Za reševa-
nje tega problema se je doslej le malo
storilo. Edina izjema je gradbeno podjet-
je »Ingrad«, ki gradi samski dom s 140
ležišči.
Ob koncu lanskega leta je bilo na pod-
ročju povečane celjske občine 1.715 sob,
27 garsonier, 3.379 enosobnih, 3.099 dvo-
sobnih, 1.313 trosobnih in 370 štiri in več
sobnih stanovanj.
-mb
»SANJČEK« NA DIVJEM ZAPADU
Okrasimo naše mesto
in vsa naselja
Te dni je občinski odbor So-
cialistične zveze v Celju poslal
vsem svojim in drugim poli-
tičnim ter družbenim organi-
zacijam, hišnim svetom in šo-
lam na področju celjske ob-
čine pismo naslednje vsebine:
Letos mineva 40 let, odkar
je bila ustanovljena Komuni-
stična partija Jugoslavije in
SKOJ. V počastitev te oblet-
nice je sprejela Zvezna ljud-
ska skupščina zakon, da se
letošnji 20. april praznuje kot
državni praznik.
Da damo temu dnevu pose-
ben poudarek, je prav, da se
okrasijo s partijskimi in dr-
žavnimi zastavami ter zelen-
jem vse zgradbe v mestu Celju
in njegovi okolici.
Vsem organizacijam Zveze
komunistov, Socialistične zve-
ze, Ljudske mladine, sindikal-
nim podružnicam, društvom,
hišnim svetom, šolam ter tr-
govskim podjetjem in drugim
priporočamo, da temu vpra-
šanju posvetijo zadostno po-
zornost ter skrbe, da bodo 19.
in 20. aprila primemo okra-
šene vse zgradbe, tovarne, šole
in podobno in tako prispevajo
svoj delež k lepšemu izgledu
mesta in vseh naselij ter k
prazničnemu razpoloženju na-
ših ljudi.
DOBRO SO ZACELI
Pred dnevi so pri Občinskem sin-
dikalnem svetu Šoštanj zaključili
tritedenski seminar za delavsko sa-
moupravljanje. Redno je hodilo na
seminar 55 delavcev iz vseh manj-
ših podjetij v občini. Vsebino dela
v seminarju je prevzela šola za de-
lavsko upravljanje Teharje. Pouk je
bil trikrat tedensko po 4 ure v po-
poldanskem času. Obdelali so 9 tem,
začenši s sistemom in organizacijo
oblasti, do delitve dohodka. Omem-
be vredna je skrb, ki jo je sindikal-
ni svet v šoštanjski občini posvetil
predvsem manjšim podjetjem.
17. aprila 1959 — Stev. 15 — CELJSKI TEDNIK 11
ŠPORT
SVEČAN ZAKLJUČEK
delavskih
športnih iger
Tse priznanje velja ob zaključku
prvik množičnih športnih iger med de-
lavci izreči vodstvo tovarne »Zične», ki
je g temi prireditvami dostojno prosla-
vila	obletnico Partije in ustvarila
tenelje za trajnejšo športno aktivnost
led delovnimi kolektivi celjske občine.
Tov. Kokalj, direktor podjetja »2ična<,
je pred razglasitvijo rezultatov in po-
delitvijo pokalov, diplom in nagrad na-
«lasil izreden pomen športne aktivnosti
ea našega delovnega človeka, ki mu po-
leg razvedrila vnaša tudi večji delovni
polet, ustvarjalnost, razvija vrsto mo-
ralnih kvalitet in podobnih pozitivnih
lastnosti, ki bi naj krasile vsakega na-
gega delovnega človeka. V tej aktivnosti
ajde človek brez dvoma tudi bogat del
vsebine svojega življenja, ki ga venomer
poživlja, obenem pa ga tesneje povezuje
v delovni kolektiv in zbližuje s sorod-
nimi podjetji in ljudmi na področju
celjske občine. V tem je vsekakor glo-
bok smisel in pomen delavskih športnih
iger, ki bodo v Celju brez dvoma iz leta
v leto dobile množičnejšo obliko.
Na tekmovanjih, ki so trajala časovno
domala 2 meseca, je skupno nastopilo
90 ekip s 760 delavci — športniki. V
kegljanju je bil vrstni red najboljših:
TNZ 964, Invalidi 951, Kovinotehna 939,
ELEKTRO 938 in OZZ 929 itd. V nogo-
metu so dosegli odlični grafičarji Celj-
skega tiska prvo mesto ter niso utrpeli
poraza niti nobenega gola. Sledijo pa
Jim Klima, Zlatarna, TEP, OZZ, Žična
itd. V namiznem tenisu pa je bil vrstni
red: TEP, IDRO, Ljudski magazin.
Klima, 2ična itd. V streljanju je zma-
gala Kovinotehna pred Avtoobnovo, Cin-
karno, TEP, tapetniki itd.
Po velikem uspehu teh iger pripravlja
OSS, komisija za šport in oddih, nova
športna tekmovanja po ligaškem siste-
mu, ki bo brez dvoma pritegnila še večje
število ekip. Tekmovanja se bodo pri-
tegnila v krog aktivnih športnikov vse
tiste priložnostne delavce — športnike,
ki so se doslej le tu in lam ogreli za to
aktivnost.
IZ POROČILA OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
O delu telesnovzgojne organizacije Partizan
V poročilu, ki so ga delegati na okrajni konferenci SZDL
sprejeli, je med drugim posvečeno kar precej prostora delu in
problemih telesno vzgojne organizacije Partizan.
Iz poročila povzemamo, da je v celjskem okraju 36 osnovnih
organizacij Partizana. To stanje pa še zdaleka ni razveseljivo,
saj še nismo dosegli niti predvojnega nivoja. Vrsta kmečkih pre-
delov in industrijskih naselij še nima te vseljudske organizacije
za telesno vzgojo. Občina Mozirje n. pr. ima le 3 društva Par-
tizan. Pri takem stanju se vsiljuje vprašanje, ali res ne obstajajo
možnosti in tudi pogoji, da bi taka društva ali vsaj aktive usta-
novili v Solčavi, Lučah, Ljubnem, Bočni, Nazarju. Smartnem ob
Dreti itd.? V vseh teh krajih so telovadna društva že bila pred
vojno. Podobno stanje bi lahko ugotovili tudi v drugih občinah.
Organizacija Partizan v celjskem okraju šteje 8254 članov.
Društva v glavnem zajemajo predšolsko in šolsko mladino, saj
je aktivnega članstva v društvih nad 18 let starosti le 831. V to
organizacijo bo treba v bodoče vključevati poleg šolske mladine
tudi delavsko in kmečko mladino.
Kljub omenjenim slabostim je organizacija Partizan lani na-
predovala. Vendar pa so pred to organizacijo še številne naloge,
katere bo lahko uspešno rešila le s pomočjo in ob sodelovanju
vseh družbenih organizacij, predvsem pa organizacije SZDL.
čela že z majem! Želeti je le, da bi pri
teh igrah izločili že aktivne športnike
v naših društvih, ker bi s tem ta de-
javnost dobila širšo osnovo, saj bi pri-
SOCIALNI DELAVEC -
V SOCIALISTIČNI DRUŽBI
Ob zaključku letošnjega šolskega
leta bomo dobili tretjo skupino ab-
solventov, oz. diplomantov Višje
šole za socialne delavce v Ljubljani.
Zal je le-teh vsako leto premalo
(komaj okrog 25). Razlogi so raz-
lični: skrčena zmogljivost šole, pre-
malo zanimanja interesentov, pred-
vsem pa premalo zanimanja s strani
različnih zavodov ter gospodarskih
in drugih organizacij. Slovenija bi
rabila najmanj 500 socialnih delav-
cev. ima jih pa le okoli 50.
V celjskem okraju z 200.000 pre-
bivalci bim orali imeti najmanj 60
šolanih ali dobro priučenih social-
nih delavcev, imamo pa samo 5 šo-
lanih in 8 priučenih. Ta služba v
socialistični družbi zahteva stro-
kovno kvalificiranega človeka, z mo-
ralo in etiko, politično, družbeno in
ekonomsko socialno razgledanega,
nesebičnega in predanega. Ta služ-
ba posega globoko v duševno in
materialno plat življenja človeka,
družine, družbe.
Višja šola za socialne delavce v
Ljubljani traja 2 leti — absolvent
dobi naslov diplomiran socialni de-
lavec — z višjo strokovnostjo. Di-
plomanti imajo možnost nadalje-
vanja študija na pravno-ekonomski
fakulteti ob določenih pogojih. Vod-
stvo šole in predavatelji so ugledni
javni delavci in strokovnjaki. Po-
goji za sprejem so: višji tečajni iz-
pit (matura) srednje šole, ali ne-
popolna srednja šola, 3 leta prakse
in uspešno delo v socialni službi
ter sprejemni izpit (v .bodoče pa
tudi samo izpit in prijava). Sicer
pa šola na zahtevo pošilja tudi
prospekte in daje vse potrebne in-
formacije. Informacije pa dobite
tudi na OLO in ObLO pri ustrez-
nem tajništvu, odnosno referatu,
lahko pa tudi pri Društvu socialnih
delavcev v Celju.	F. R.
KRAVATA
NOGA VICE
PRESENT
TOVARNA NOGAVIC IN
DROBNE KONFEKCIJE
POLZELA
TRGOVSKO. PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZIN« 2ALEC
sprejme
2 trgovska pomočnika-ce
Pogoj: kvalificiran trgovski delavec(ka). Plača po tarifnem
pravilniku. — Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor
podjetja do 30. aprila 1959
GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« LAŠKO
zaposli na gradiliščih v Laškem in v Celju večje število
zidarjev,
tesarjev
in delavcev
Plača po tarifnem pravilniku. Hrana in stanovanje preskrbljena
Tovarno tehtnic Celje
sprejme
1.	TEHNIČNEGA KALKULANTA
Pogoj: tehnična srednja šola z vsaj dveletno prakso v stroki
ali nepopolna srednja šola z daljšo prakso v stroki;
2.	ŠEFA MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA
Pogoj: popolna srednja šola in dve leti prakse ali nepopolna
srednja šola in daljša praksa.
3.	MEZDNEGA KNJIGOVODJO
' Pogoj: nepopolna srednja šola s prakso v mezdnem knjigo-
vodstvu.	'
4.	MIZARJA
Pogoj: kvalificiran mizar ali polkvalificiran mizar z daljšo
prakso.
5.	SKLADISCNIKA ORODJA
Pogoj: poznavanje orodja in praksa v skladiščni službi.
POSLOVNA ZVEZA ZA
GOZDNO IN LESNO GOSPO-
DARSTVO CELJE
ima na razpolago v svojih dre-
vesnicah: Prešnik, Ločica,
Vransko in Zreče večjo koli-
čino 3 do 4 letnih smrek spo-
sobnih za živo mejo. Cena
smrekce je 3—4 dinarjev.
Interesenti lahko javijo svo-
je potrebe pri naslovu ali pa
dvignejo sadike direktno v
imenovanih drevesnicah v do-
poldanskih urah.«
Prvi državni prvaki v letu 1959
Prvi letošnji atletski prvaki Jugoslavije iz Celja: (sede) Slamnik, Narnks, Belaj,
(stoje) Kamenik in Tovornik
VROČE BITKE ZA TOČKE
Tudi zadnjo nedeljo so se nogometaši
trdo prijeli med seboj za točke. Kladi-
ar je imel na domačih tleh v gosteh
Krim, ki je bil kar trd oreh. Sicer je v
začetku kazalo na katastrofo Ljubljan-
čanov, saj je Hribernik že v 2. minuti
načel mrežo. Kladivarju je ta uspeh
vlil poleta in v 16. minuti je mladi Ho-
čevar z močnim udarcem z glavo usme-
ril Hribernikov predložek med vratnice
—	2:0. In dobrih 10 minut za tem je po-
novno skorajda na isti način zopet z
udarcem z glavo razpoloženi Hočevar
povišal na 3:0. Krimovci so se počasi
otresli pritiska in v 38 minuti je Škraba
prisilil Bencika na kapitulacijo. Le 2
minuti kasneje je sodnik Pliberšek iz
Maribora dosodil dvomljivo enajstme-
trovko v korist Krima in že je bilo 3:21
—	Po odmoru je Kladivar popustil in
gostje so imeli pobudo v svojih rokah.
Nič kaj rožnato ni kazalo domačinom . . .
Zadnjih 20 minut igre pa je Kladivar
znova zaigral kot se spodobi in je ostri
finiš diktiral do zaključka tekme. Od
številnih zrelih situacij pa je le Hoče-
var enkrat našel žogi pot v mrežo. Re-
zultat - 4:2 (3:2) za Kladivar. Tudi ta
zmaga ni pomagala Kladivarju k višje-
»u mestu na tabeli. Vso priznanje za-
služi Hočevar za izdatne 3 gole, neumor-
ni Hribernik in v ozadju umirjena Ma-
rinček ter Coklič. Žal, da je prodorne-
ga Stiplovška zamenjal Kujan, ki ni to-
krat pokazal nič posebnega.
V	predtekml je mladina Kladivarja
premagala Celje s 5:1.
V	p^zvezni celjski ligi je Celje pre-
magalo kar z 8:1 Svobodo iz Kisovca.
Letner je bil zopet junak tega srečanja,
saj je poleg najboljše igre dosegel tudi
4 gole, 2 je pridjal Artviga, ostala pa
Jošt in Hrastnik. — Olimp se je na do-
mačem igrišču moral zadovoljiti le z de-
litvijo točk — 1:1 — z Brežicami. Kovi-
nar je gostoval v Zagorju, kjer ga je
Proletarec premagal s 4:1. Velenjčani
so brez borbe s 3:0 p. I. dobili tekmo s
Konjičani, ki so zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev odstopili od nadaljnjega
tekmovanja. Derby tekma v Hrastniku
med Bratstvom in Rudarjem se je kon-
čala s 5:2! Vrstni red na tabeli: Prole-
tarec 22, Velenje 18, Bratstvo in Olimp,
po 17, Celje 16, Brežice in Kovinar po
15 točk itd. Prvenstvene mladinske tek-
me celjskih šol — ESS : Gimnazija 2:2,
IKŠ : Učiteljišče 1:0.
Kar 22 atletov in atletinj iz Celja se je
v nedeljo v Zagrebu udeležilo prvenstva
FLRJ v krosu, ki so na tem tekmovanju
krepko posegli v borbo za najboljša
mesta. Slamnikova pri članicah in Naraks
pri starejših mladincih sta osvojila lento
z naslovom prvaka Jugoslavije v krosu
za leto 1959, ekipa članic Kladivarja s
Slamnikovo, Belajevo, Kamenikovo in
Tovornikovo je osvojila ekipno prven-
stvo Jugoslavije, mlajši mladinci Jarh,
Erjavec, Stebernak in Potrata drugo
mesto v ekipnem prvenstvu v sku-
pini mlajših mladincev, Belajeva pa je
bila druga pri članicah. Na častna mesta
sta se uvrstili tudi ekipi članov na
4.000 m dolgi progi in ekipa mladink,
ki je bila sestavljena v pretežni meri
z začetnicami v atletiki. Za začetek se-
zone torej več kot odlično — trije na-
slovi državnih prvenstev in dve častni
drugi mesti!
STRELSKO TEKMOVANJE
V POČASTITEV 40-LETNICE
KPJ IN SKOJ
v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ
ter pod kroviteljstvom občinskega od-
bora Zveze borcev v Celju prireja strel-
ska družina >Branko Ivanuš« veliko
strelsko tekmovanje z zračno puško.
Tekmovanje posameznikov in ekip bo na
športnem strelišču v Celju ob Dečkovi
cesti (za stadionom Borisa Kidriča). Za
tekmovanje posameznikov je prireditelj
pripravil naslednji vstni red: 20. aprila
od 8. do 18. ure, 21., 23. in 25. aprila
od 15. do 18. ure in 22. ter 24. aprila od
9. do 13. ure. V tej sknpini lahko tek-
mujejo vsi, kot pionirji, taborniki, člani
Ljudske mladine, člani SZDL, ZKS, Zve-
ze borcev, UROJ in ZVVl. V tej disci-
plini bo vsak strelec oddal pet strelov
za oceno iz stoječega položaja, lahko
tudi z naslonom. Poskusnih strelov ni.
Zraven tega bo 26. aprila od 8. do 18.
ure ekipno tekmovanje strelskih družin.
Po propozicijah tekmovanja šteje vsaka
ekipa po pet članov. Vsak član pa ima
5 poskusnih in 20 strelov za oceno v času
25 minut. Strelske družine lahko po-
šljejo neomeejno število ekip.
Za najboljšo ekipo je pokrovitelj tek-
movanja pripravil lep pokal, ostale naj-
bolje plasirane ekipe pa prejemajo di-
plome. Najboljšim strelcem-posamezni-
kom pa so namenjene praktične nagrade.
Izid tekmovanja in razdelitev nagrad
bo objavljen pozneje, vsekakor pa pra-
vočasno.
-mb
KOPICA TEKEM
v nedeljo je bila v Celju kopica ko-
šarkaških tekem. Na Skalni kleti smo
videli na delu kvalitetne ekipe — moško
ekipo Rudarja iz Trbovelj in ženske
ekipe iz Maribora, Ljubljane in Celja.
Tekme so bile v počastitev Dneva že-
lezničarjev in v okviru proslav 40-letni-
ce Partije. Celjani so po tesnem vodstvu
v I. polčasu podlegli v nadaljevanju
boljšim Trboveljčanom s 3?:42 (14:11).
Pri ženskah so bili rezultati — Maribor
: Celje 21:16 (8:9), Maribor : Ljubljana
26:20 (7:4) in Ljubljana : Celje 25:17
(15:6). Najboljša pri Celju je bila Ca-
trova.
Okrajno prvenstvo partizanskih dru-
štev je prineslo pri članih zasluženo
zmago Žalcu, ki so premagali Celje-Ga-
berje z 80:21, članice iz Žalca so osvo-
jile prvenstvo brez borbe, pri mladincih
in mladinkah pa je Celje-mesto prema-
galo lokalnega rivala Celje-Gaberje in
s tem osvojilo kar 2 prvi mesti! Ude-
ležba na okrajnem prvenstvu nas vseka-
kor ne more zadovoljiti, saj se košar-
ka igra tudi v Laškem, Velenju in Šo-
štanju, zastopnikov iz teh društev pa
ni bilo . . .
Nesporazum v Petrovčah
 Petrovčah je bilo v nedeljo okrajno
prvenstvo partizanskih društev v od-
bojki, ki se ga je udeležilo lepo število
društev. Žal zaradi odločnega stališča
vodje tek movanja več ekip ni smelo na-
stopiti, predvsem iz Savinjske doline,
ker bi tekmovanje naj potekalo le med
prvaki občin. Toda to prvenstvo so iz-
vedli le v žalski občini, ostale pa so kar
•d hoc poslale svoje ekipe . .. Dosled-
^jost je lepa čednost, ki pa naj v bodo-
velja za vse občine enako! — Pri
članih je zmagal Šempeter pred Šent-
jurjem in Celie-mestom. ori mladincih
Petrovče pred Šentjurjem, pri članicah
Šentjur pred Gomilskim in pri mladin-
kah pa Petrovče pred Celjem-Polule.
ZAČETEK MLADINSKEA PRVENSTVA
v nedeljo, 19. aprila bodo nastopili za
točke tudi mladi nogometaši, ki so v
celjskem okraju razdeljeni v 3 skupine,
v celjski skupini je po jesenskem prven-
stvu v vodstvu Celje, v celjsko-šaleški
skupini Kladivar, v rogaški pa Bratstvo
iz Rogatca. Naslednjo nedeljo — 26.
aprila — pa bodo nastopili še pionirji!
PIONIRJI ŽALCA NEPREMAGLJIVI
y .povratnem atletskem dvoboju med
i Žalca in Partizana Celje-mesto,
Je bilo v nedeljo v Celju, so Žalčani
»opet prepričljivo zmagali, saj so po-
»rah prva mesta. Najboljši so bili:
f* — Kave 7.6, Ježovnik 7.9, višina —
Leopold 140 cm, daljina - Kozovinc 5.30,
"m - Antloga 59.6 in krogla - Kave
Mladinci so dosegli naslednje
'ez.ltate: daljina — Lešnik 5.91, 100« m
r Korber 2:54.8, 200 m - Lakner 24.6
i» IM m _ Kučer 12.2.
INVALIDSKI ŠPORTNI TEDEN
1 v?	»Žičnec je tndi športni ko-
K " 'dov organiziral teden šport-
''^movanj v kegljanju, šahu in
?«feIjanjB. Najbolj množična udeležba
J® biU na kegljanju, ki se ga je udele-
zilo 24 ekip s 24« tekmovalci, kar je do-
"ej rekordna udeležba za Celje. Zma-
f«la je teP 8 726 pred Invalidi 719,
OZZ 712 itd.
POZIV
V smislu uredbe o postopku za izvedbo nacionalizacije na-
jemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Urad. list FLRJ št. 4/1959)
pozivamo
ponovno vse državljane, civilno pravne osebe, družbene organi-
zacije in druga društva državljanov, ki so imeli v Jugoslaviji na
dan 25. decembra 1958 v lasti eno ali več zgradb, ki so z zako-
nom nacionalizirane in prijave še niso vložili, da prijavijo takoj
oddajo pri podpisanem oddelku soba 78, pritličje, Gregorčiveva 5.
Kdor prijave ne bo vložil, bo odgovarjal kazensko po čl. 63
Zakona o nacionalizaciji.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
Oddelek za finance
Celje, 15. aprila 1959.
OBJAVE IN OGLASI
v ŠOLI NA POLULAH bo vpisovanje
novincev dne 21. in 28. aprila 1959 od
9.30 do 12. ure.
PUTNIK SLOVENIJA priredi za prvo-
majske praznike:
1.	S posebno motorno ladjo >Vladimir
Nazort tridnevni izlet po severnem Jad-
ranu. Udeleženci izleta si bodo ogledali
zanimivosti Pule in Malega Lošinja in
se prijetno razvedrili na Rabu. Cena
izleta je 4.550 din.
2.	Trodnevni izlet z vlakom in ladjo
na Rab. Cena izleta je 3.500 din, z legi-
timacijo K-15 2.100 din.
3.	Krožni trodnevni izlet z modernimi
turističnimi avtobusi po Istri (Koper—
Pnla—Opatija). Cena izleta je 4.750 din.
Ne zamudite priložnosti in se pravo-
časno prijavite. Prijave za reezrvacije
sprejma poslovalnica
PUTNIK CELJE
OKRAJNI SVET CELJE
RAZPISUJE
javno licitacijo za prodajo naslednjih
osnovnih sredstev
7 kom. starih vrtnih miz,
66 kom. starih vrtnih stolov,
1 kom. salonska točilna miza z mar-
mornato oblogo,
1 kom. toč'ilna miza s pločevinasto
oblogo,
1 kom. naprave za priključek vodovoda
k točilni mizi.
Licitacija bo dne 23. 4. 1959 ob 8. uri
pri Šoli za delavsko in družbeno uprav-
ljanje na Teharjih.
Pod jetje AVTOBUSNI PROMET CELJE
obvešča, da bodo vozili avtobusi dne
20. IV. po nedeljskem voznem redu.
Avtobus na progi Šmartno ob Paki—
Solčava, bo vozil od dne 17. IV. 1959
zvečer vsak dan do Logarske doline.
RAZPIS
Zavod za pospeševanje gospodinjstva
T Celju razpisuje mesto pomožne admi-
nistratorke z znanjem strojepisja. Plača
po obstoječih predpisih. Pismene prijave
sprejema Zavod do 30. aprila 1959.
»PEKARNA« ŠTORE
razpisuje mesto kniigovodje.
Nastop službe takoj.
ZAPOSLITEV
Za novo ustanovljeno »Mlečno restav-
racijo« bo gostinsko podjetje »Na-na«
Celje Trg bratov Vošnjakov št. 1 v drugi
polovici junija potrebovalo:
1 poslovodja
1 slaščičarja VK
1	slaščičarja	K
2	kuharici	K
4 natakarice K
2 blagajničarki
2 kuharici	PK
4 natakarice PK
1 čistilko
Interesenti naj pismene vloge dosta-
vijo najkasneje do 31. 5. 1959 na zgoraj
navedeni naslov.
VSEM PLANINCEM!
Planinski postojanki na Okrešlju in
Korošici sta že odprti! Ta čas vabi zla-
sti smučarje pa tudi one, ki žele užiti
pomlad T gorah, v najlepši krnici naših
Alp.
RAČUNOVODJA želi spremeniti službo.
Pogoj: dnižinsko stanovanje. Naslov
v upravi lista.
PRODAM 2 m visoko palmo. Nardin,
Celie, Stanetova 21.
PRODAM zaradi zdravstvenih razlogov
motorno kolo JAWA 175 ccm. malo
voženo v dobrem stanju. Informacije
na upravi »Gradnja« Žalec.
PRODAM osebni avto >Opel Olimpia« v
odličnem stanju. Jože Kiižner, Ptujska
cesta 49 — Tezno—Maribor.
PRODAM njivo v Semretru v Sav. do-
lini. Sopar Ivan, Vojnik.
PRODAM enostanovanjsko hišo v lepem
kraju na sončni legi pri Celju. Vse-
Ijiva takoj, ali po dogovoru. Naslov
v upravi lista.
PRODAM seno, deteljo in otavo. Sajo-
vic — Žalec.
PRODAM ugodno ca. 2 ha veliko pose-
stvo s hišo in gospodarskim poslopjem
na lepi legi v bližini Celja. Naslov
v upravi lista.
PRODAM poceni spalnico, tudi na obro-
ke. Celje, Breg 7.
KUPIM smrekove deske 2*5 mm. V poštev
pridejo tudi stare. Naslov v upravi
lista.
KUPIM GUMI voz. - Pilih Ivan, Trnov-
Ije 8 — Škofja vas.
ZAMENJAM radio za les — deske. Na-
slov v upravi lista.
DAM NAGRADO tistemu, kdor mi od-
stopi prazno ali delno opremljeno so-
bo v bližini mesta. Naslov v upravi
lista.
LEPO STANOVANJE, garsoniero, hrano
in naprado nudim samostojni ženski —
najraje upokojenki za dopoldansko
pomoč v gospodinjstvu, ali sprejmem
resno in stalno gospodinjsko pomočni-
co proti dobremu plačilu. Ivančič,
Celje, Dobrava 23.
TOVARIŠA, ki mi je pomagal ob priliki
nezgode, ko me je povozil motor (v
Cretu, 21. marca 1959), prosim, da se
javi na naslov: Velenšek Marija, Celje,
Zavodna 40.
PRODAM kompletno mehko spalnico.
Naslov: Berglez, Celje, Gregorčičeva
ulica št. 7.
NOVOST!
ABA - KREMA - S PLACENTO!
ABA — Obrazno mleko! — Negujte si
obraz s kremo, ki vsebuje placento!
Dobi se v vseh drogarijah v Celju!
ZAHVALA
Sporočamo vsem, ki ste poznali in spo-
štovali mojega ljubega moža, očeta in
tasta
FRANCA TURCERJA
upokojenca,
da smo dragega pokojnika pokopali v
četrtek, 9. aprila 1959 na mestnem po-
kopališča v Celju.
Ob tej priliki se zahvaljujemo pred-
vsem dr. Štrausovi, ki mu je zadnja le-
ta v njegovi težki bolezni lajšala bole-
čine in tako omilila poslednje dneve.
Prav tako se zahvaljujemo družini Pre-
skar in Celcer ob pomoči in vsem znan-
cem, darovalcem vencev ter cvetja in
spremljevalcem na njegovi poslednji
poti.
Marija Tnrcer in Vodenikovi
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL
V CELJU
RAZPORED KONCERTOV:
Četrtek, 23. aprila: Mladinski mešani
zbor gimnazije, dirigent: Egon Kunej.
Vstop prost.
Sobota, 9. maja: Mladinski zbor »France
Prešern«, dirigent: Jurče Vreže.
Sobota, 16. maja: Mladinski zbor »Svo-
boda-Center«, Trbovlje, dirigent: Albin
AVeingerl.
Ponedeljek, 25. maja: Revija najboljših
mladinskih zborov Celjskega okraja.
Sobota, 31. maja: Mladinski mešani zbor
MKUD »Jože Kerenčič« Učiteljišče
Maribor, dirigent: Jožo Ritovc.
Vsi koncerti so v Narodnem domu z
začetkom ob 20. uri.
Cene sedežev: 120, 100, 80 dinarjev,
stojišča 40 dinarjev.
Abonmajske cene za 4 koncerte: L
prostor 400 din, II. prostor 300 din, III.
prostor 250 din.
Prodaja vstopnic in rezervacije v pi-
sarni Glasbene šole. Tel. 27-12. Prijave
za obonma sprejemamo do zaklj. 30.
aprila tega leta.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Sobota, 18. aprila ob 16. uri — Colette:
Gigi — Zaključna predstvava za želez-
ničarje
Nedelja, 19. aprila ob 14. uri - Colette:
Gigi — Gostovanje na Ljubnem ob
Savinji
ob 20. uri — Colette: — Gigi — Gosto-
vanje v Rečici ob Savinji
Petek, 24. aprila ob 20. uri — Shakes-
peare: Romeo in Julija — premiera —
premierski abonma in izven
Sobota, 25, aprila ob 20. uri — Shakes-
peare: Romeo in Julija — sobotni
abonma in izven
Nedelja, 26. aprila ob 10. uri — Sha-
kespeare: Romeo in Julija — nedelj-
ski popoldanski abonma in izven
KINO UNION
Od 18. do 21. IV. 1959 »Bežno srečanje«
angleški film
Od 22. do 23. IV. 1959 »Šareni program«
ameriški barvni film Cso (Disney-eva
risanka)
KINO METROPOL
Od 17 do 21. IV. 1959 »Ljudje in volkovi«
italijanski barvni film Cso
Od 22. do 24. IV. 1959 »V rovih Stalin-
grada« ruski film
Matineja:
19. IV. 1959, >PoMm kot Lassie« — ame-
riški barvni film
ZANIMIVOST
NEUSPELA ARATACIJA
DRAGO KUMER:
Klerikalec Zmrk je v sapi pritekel na žandarmerijsko postajo.
»Gospod stražmojster!« se je priklonil debelušnemu žandarmerijskemu na-
redniku. »Ovadbo imam. Imenitna stvar, vam rečem!«
»Na dan z besedo!« je stražmojster Poker plosknil z rokami in si od ve-
selja, da 4)0 spet kaj dela v hiši, popravil košate brke. Klerikalec Zmrk je
nekajkrat globoko zajel sapo in začel.
»Gospod Poker, Prelič je komunist!«
»Imate dokaze?« je resno vprašal stražmojster Poker.
»Dokazov več ko preveč! Poslušajte! Nosi rdečo kravato. Ne hodi v cerkev
in zmerja dušne pastirje za goljufe. Grdo se izraža o naši, se pravi klerikalni
stranki. Za Korošca pa pravi, da je hudič v človeški podobi. In še nekaj
drugega je. Pravijo, da je sekretar komunistične organizacije!«
»Kaj ne poveste!« si je stražmojster pomel debele roke. »Kdo vam je to
povedal?«
Zmrk je zamahnil z roko.
»Nihče. Na koga pa se naj človek zanese? Na sebe! Sam, jaz sam sem
se prepričal!«
Spet je globoko zajel sapo, nato je začel pripovedovati:
»Ko sem se v soboto zvečer vračal iz trga, me je pot zanesla preko poko-
pališča. Zazdelo se mi je, da v mrtvašnici vidim luč. Stopil sem bliže. Pogledal
sem skozi ključavnico. Presenečenje! Kakih deset komunistov mi je kazalo
hrbet. Nisem jih mogel prepoznati. Prelič je stal in bil obrnjen proti meni.
V roki je držal nekakšno pisanje. Imel je govor. Gospod Poker, da bi ga sli-
šali! Govori kakor advokat!«
Stražmojster je grbančil čelo. Prestopal se je z levo na desno. Nervozno
si je popravil očala in vprašal.
»In kaj je govoril?«
»O, da bi slišal{! Napadal je duhovščino. Blatil je Korošca in našo stran-
ko. Dol s klerikalci! je kričal po mrtvašnici. Mi, komunisti, je rekel in se
udaril po prsih, moramo biti budni. Stopati moramo zalegi na prste, kjer se
da. Pomislite, kake je razlagal! O vas in vaših žandarjih se je izrazil, da ste
podobni zdresiranim psom!«
»O ti kanalja komunistovska!« je stražmojster zakrilil z rokami. Nato se
je obrnil in glasno zaklical.
»Sova!«
V pisarno je stopil visok, plečat in nenavadno resen žandar.
»Želite, gospod stražmojster?«
»Izvršili boste aretacijo. In to takoj! Poznate Preliča?«
»Preliča?« je pomislil žandar Sova. »Ne, ne poznam ga. Kje pa stanuje?«
»Kurja vas številka trinajst!« je povedal Zmrk.
»No, to bom že našel,« je rekel Sova in si začel popravljati uniformo. In
predno je odšel na pot, ga je stražmojster Poker posvaril.
»Dobro ga primite! Prelič je nevaren lisjak!«
Minila je slaba ura in žandar Sova je potrkal na vrata Preličeve hiše.
Vstopil je. Sredi sobe je zagledal visokega, nenavadno močnega in plečatega
moža. Ce je ta Prelič, si je tiho mislil žandar Sova, ne bom imel lahke naloge.
»Zdravo! Ste vi Prelič Anton?«
Prelič, ki je že nič koliko dni presedel v zaporu, se je hitro znašel.
»Da, jaz sem Prelič. A na žalost ne pravi. Njegov brat sem. Včeraj sem
prišel na obisk. Pravkar je šel brat v trg, da me prijavi. Kaj, ga še ni bilo na
žandarmerijo?«
»Ne, je rekel žandar Sova uradno. Nobenega Preliča ni bilo. Danes smo
imeli samo eno stranko. In to je bil Zmrk in ne Prelič.«
»Zmrk?« se je vprašal Prelič. »Izdajalec! Ze trikrat je napravil ovadbo.
Gotovo jo je napravil tudi četrtič. Zdaj ima nad glavo žandarja in ga bo are-
tiral. Toda prej bi bilo treba obračunati še z Zmrkom. S tem podlim izda-
jalcem!
»Za Preliča ste brez skrbi,« je dejal žandarju Sovi. »Sam bo stopil pred
stražmojstra in če ga bo volja, ga bo lahko lastnoročno zvezal in zaprl v'
ječo. Sicer pa sem slišal, da se gospod Poker in moj brat imenitno razumeta.«
»Nezaslišano!« je Sova raztegnil obraz. »Sovražnika in ne prijatelja!
Rdeče in belo ne gre skupaj. Rdeče je pes in belo je mačka!«
Prelič se je nasmehnil.
»Ampak pes zmeraj mačko užene!«
»V tem primeru je narobe,« je rekel Sova.
Prelič je spoznal, da mora ubrati drugo melodijo. Vzel je steklenico in
prijazno dejal.
»Prosim, posedite malo. Prinesel bom malo kapljice. Pot je dolga in člo-
vek se užeja.«
»Poslušajte, ni treba,« se je branil Sova. »V službi sem in...« Hotel je
reči, da takrat ne sme piti. A se je hitro spomnil, da je doma iz Slovenskih
goric in da je že od mladega navajen na kapljico.
Prelič je najprej natočil žganja. Sova se je branil, izpil pa je vendarle.
Nato je Prelič natočil še savinjskega »rizlinga«-šmarnice. Zandar Sova se je
še malo branil, potem pa je pil. Razvezal se mu je jezik. Vprašal je Preliča.
»Ste že bili v Slovenskih goricah?«
»Seveda sem bil!« je potrdil Prelič. »V Gornji Radgoni!«
»Kaj ne poveste!« se je razveselil Sova. »Tam je moj dom!«
»Pri graničarjih sem bil,« je rekel Prelič. »Pet let!«
»Potem poznate Mengerje. Seveda jih poznate. Pri Mengerju pravijo po
domače. Pišemo pa se Sova.«
»O, seveda poznam!« se je napravil Prelič, kakor da je to samo po sebi
umevno. »Imenitna hiša! Kaj pa oče in mati. sta še živa?«
»Se,« je rekel Sova.
»Kadar boste šli na dopust, recite, prosim, da ju Prelič, tisti visoki gra-
ničar, prav lepo pozdravi.«
»Hvala, bom, je pokimal žandar. Popil je kozarec šmarnice in potrepljal
Preliča po rami.
»Zares sem vesel, da sem vas spoznal. Kaj, zdaj niste več pri graničarjih?«
»Ne, že dve leti ne. V Mariboru sem. Tam delam v neki tovarni. Na
zdravje!«
»Na zdravje!«
Pozno popoldne se je Sova okajen in dobre volje prizibal na žandarme-
rijsko postajo. Stražmojster Poker je izbulil volovske oči.
»In kje imate Preliča?«
Zandar Sova je raztegnil obraz.
»Kaj, ga niste vi prijeli?«
Gospod Poker je poskočil in s pestjo udaril po pisalni mizi.
»Naj vas hudič zajaha. Sova! Pijani ste ko svinja! In napojil vas je sam
Prelič. Ze s tremi je tako obračunal. Vi. tepci zagamani. pa se daste zapeljati.
Poberite se v posteljo! Ste vi sploh žandar? Navadna pijana svinja ste! Za
ta prestopek se boste zagovarjali. Zapomnite si, pri okrožnem načelniku!«
Prelič si je zadovoljno mel roke. Izvrstno je potegnil žandarja! In kako
bi poračunal z Zmrkom? Tudi to je treba urediti.
Napravil je ponarejeno pismo. Nekje, med svojimi dokumenti, je našel
nepopisan papir z žandarmerijskim žigom. Z lepo. izpisano pisavo je napisal.
»... Gospod Zmrk! Zvečer, okoli desete ure, pridite zagotovo na žandar-
merijsko postajo. Preliča smo prijeli. Čaka vas denarna nagrada. Torej zvečer
sigurno na svidenje. Vas pozdravlja Poker Silvester, stražmojster.
Pismo je zalepil in ga po zanesljivi osebi spravil v Zmrkove roke. Sam
pa si je dobil nekaj zvestih prijateljev iz vrst organizacije. Zmrkova pot je
vodila po temnem gozdu. In prav na sredi gozda je čakalo izdajalca pet moč-
nih krepek. Okoli pol desete si je veselo prižvižgal. Nenadoma pa je reklo:
pika, poka, pika. poka. pok! Zmrk je javkal in prosil, naj ga za božjo voljo pu-
stijo. S prižastim hrbtom jo je popihal domov.
MALA CVETKA
in njene putl(e
ZA NAJMLAJŠE BRALCE
Takrat je bila Cvetka majhna punčka in še ni hodila v šolo.
Imela je zlate, skodrane laske in žive oči. s katerimi je zve-
davo gledala v svet. Njen očka je bil učitelj v Kompolah. To
je vas blizu Stor, kjer železarji topijo železno rudo v veli-
kanskih pečeh. V tej vasi ni bilo veliko otrok in Cvetka ni
imela prijateljic, ki bi bile njenih let. Nekateri otroci šo bili
starejši, drugi pa mlajši od nje. Zato se je Cvetka držala svoje
mamice za krilo ali pa tekala po šolskem dvorišču. Cvetkina
mamica je imela tudi putke. ki so ves ljubi dan brskale po
šolskem vrtu in Cvetka jih je imela zelo rada. Se rajši pa bi
mala Cvetka imela piščančke. Take, kot so jih imeli pri so-
sedu. Majčkene, drobcene, pokrite z mehkim rumenim puhom.
Toda Cvetkina mamica je vzela kokoškam vsako jajčko. No.
saj je tudi Cvetka rada jedla jajčka.
Pa se je nekoč zgodilo, da je ena kokoška skrila jajčko
pred mamico in pridno hodila nanj sedeti. Cvetka ni mamici
povedala, da hodi putka sedeti na jajček. Dan za dnem je ho-
dila oprezati za putko in čakala in čakala. Včasih ji je šlo kar
na jok, ko je pomislila, da se je piščanček že zvalil iz jajčka,
da pa putka tega ne ve in ga bo zmečkala. Toda putka se je
prestavljala na gnezdu in mežikala Cvetki, češ, le potrpi...
Nekega lepega dne pa je Cvetka presenečena obstala pred
kokošnjakom. Putka je skrbno razkopavala zemljo, vneto klju-
vala in venomer klicala:
—	Kokooo, kokoko, kok, kok!
Poleg nje je stal drobceni piščanček, pokrit z mehkim ru-
menim puhom in nerodno tekal okoli svoje mamice.
Piščanček je rasel, jedel je Cvetki iz drobnih dlani. Toda
večji je bil, bolj je bil podoben svoji mamici — grahasti puti.
Rumeni puh se je spremenil v pisano perje in čivkanje se je
polagoma spremenilo v tisto:
—	Koko, kok, kok ...
Pa vendar ga je Cvetka imela tako zelo rada. Tudi pozneje,
ko je Cvetka že hodila v šolo in ko je njen piščanček postal
prava putka, ki je nesla jajčka, jo je imela najrajši med vsemi
putkami na šolskem vrtu.
Kaj ni bila Cvetka prav taka kot ste vi. nadebudni Cicibani?
In kot je zrasla njena putka, je zrasla tudi Cvetka. Pridno se
je učila in šla v tisto šolo, od koder pridejo učitelji. Toda pri-
šla je vojna in Cvetka je zasovražila grde Nemce, ki so ji
odpeljali očka in mamico daleč na Hrvaško. Sla je v partizane
in je bila zelo junaško dekle. Ko je bila stara komaj osemnajst
let, je ujela celo gručo sovražnikov. Nekoč pa je v hudem boju
z Nemci bila ubita. Njen grob je sredi tihega gozda blizu kraja,
kjer se je sama rodila. To je bila junakinja — Cvetka Jerinova.
STROKOVNA IZBIRA...
Vnuk, ki živi v nekem manjšem mestu,
je napisal svoji babici v velemesto pismo
naslednje vsebine:
... Draga babica. Se nekaj te prosim.
Za rojstni dan mi kupi nekaj gramofon-
skih plošč. Kar brez skrbi bodi, da boš
prave izbrala. Tiste, ki se ti bodo zdele
najbolj nemogoče, tiste bodo ravno prave.
CE SO PODJETNIKI RIBICI...
V nekem londonskem izložbenem pro-
storu je bil razstavljen najnovejši model
avtomobila Rolls Royce. Zastopnik firme
je moral venomer odgovarjati na vpraša-
nja radovednih obiskovalcev.
Nekega dne pa se oglasi zastopnik ne-
ke druge tvrdke in hoče spraviti kolego
od konkurence v zadrego s vprašanjem:
—	Je res, da tale voz pri 100 kilome-
trih brzine ne daje še nobenega glasu od
sebe razen tiktakanja ure? —
Pa ga prvi ošine s pogledom in na ves
glas odvrne:
—	Imate prav. Zadnjič je direktor na
seji tehničnega oddelka sitnaril in naro-
čil konstruktorjem, da morajo nekaj ukre-
niti proti tej prekleti uri... —
PREVEČ RESNIČNO, DA BI BILO
LAHKO LEPO...
Nov klobuk ne vpliva na žensko samo
razburljivo, marveč ji daje predrzno moč^
da si k pokrivalu kupi še odgovarjajoč
kostum in dva para čevljev ...
Nihče, ki ima doraščajoče otroke, ne bo
trdil, da obstaja kakršnakoli nadproduk-
cija živilskih potrebščin ...
Po mnenju izvedencev naj bi bili možje
pri petdesetih letih najbolj pametni... To
je pa ravno tista starost, ko jih v hiši nih-
če več ne posluša ...
SE STRINJATE Z NAMI?...
—	Ni večjega vzroka za jezo kot to, če
nas ne povabijo v družbo, v katero »pod
nobenim pogojem« ne bi šli!...
—	Ljudje bi lahko doživeli veliko višjo
starost, če bi za stare dni tako zelo ne
skrbeli.. .
—	Zadnjo besedo pri prepirih ima ved-
no žena. Kar mož potem še reče, je vedno
začetek novega prepira ...
—	Njen besedni zaklad v resnici ni ta-
ko obilen, pač pa hitrost, kako ga upo-
rablja ...
dobite v vseh trafikah in pri dru-
gih prodajalcih. Pohitite z naku-
pom, kajti brez »Pavlihovega
kompasa zaidete povsod.
Kaj te domneve povedo? Z Zemlje to-
rej ta reč ni bila, to je jasno. Potem je ti-
sto telo priletelo od drugod. Od kod?
Beseda »nemogoče« je postala nemogo-
ča. Presenečenj noče biti konca. Nedavno
umrla Celjanka, stoletnica Ogrinčeva, je
šla tri ure peš, da bi videla »hlapon« na
železnih stezah. Naši stari očetje so od-
pirali usta, ko je »švignil« mimo smrduh
na bencin z brzino 10 kilometrov na uro.
Pred 40 leti je letalo v zraku bil pravi
čudež za množice. Danes se otroci na ulici
igrajo vsemirske pilote in tekmujejo, kate-
ri satelit je boljši. In vsak med temi je
gotovo že sto in stokrat rekel nemogoče,
pa se je sto in stokrat že uštel.
Je življenje tudi na drugih svetovih? So
tam bitja, enaka nam in pametnejša od
nas?
Niso!
So!
Dokažite, da sol
Ce vi dokažete, da niso!
Cemu prepir? Potrpljenje. Morda zvemo
še hitreje kot si mislimo.
PRESENEČENJA
na pragu vesoljstva?
ZEMLJA NE MORE BITI IZJEMA
BOMO V VESOLJSTVU SREČALI
BITJA NA VIŠJI STOPNJI?
Ta tri vprašanja se živo postavljajo pred
ljudi, pa naj bodo učenjaki ali preprosti
Zemljani. Kaj nas čaka v vesoljstvu? Smo
edini planet z življenjem in razumnimi
bitji? Ce nismo, bomo srečali bitja na
višji stopnji civilizacije?
Beseda »nemogoče« je zastarela. Na ti-
soče potrdil imamo, da so se nekoč »ne-
mogoče« napovedi uresničile. Človek je
vzletel pod nebo, pod ledom je podplul
Arktiko, drvi po zemlji z neverjetnimi brzi-
nami itd.
Sicer ne vemo, kaj vse je mogoče, toda
nemogočega ni..
Kaj pravi Arthur Crlarke, predsednik
britanskega medplanetarnega društva?
— Danes smo lahko prepričani, da mno-
ge, če ne večino zvezd stalnic, obkrožajo
planeti ... Ce to ni tako, potem je prav-
zaprav nedopovedljiva slučajnost, da bi
bili Zemljani edina izjema v vesoljstvu.
Toda če ima samo vsaka stota zvezda stal-
nica vsaj po en obljuden in z življenjem
obdan planet, potem jih je v vesoljstvu na
milijone...
Od česa je odvisno življenje?
Našli so delce meteoridov. Sestavina le
teh je bila mešanica tudi na zemlji znanih
kovin in kamenin. Dokazano je, da naše
bližnje sosede obdajajo plini, tudi kisik,
ki ga vdihavamo, je plin. Elektrika gotovo
ni privilegij zemlje. Torej pogoji so po-
vsod možni in ni vzroka za dvom, če bi
ne našli življenja kar pred pragom, to se
pravi v našem osončju.
Nejeverni Tomaž bo rekel: Zapadnjaki
so zagrete glave in polni bujne domišlji-
je. 2e mogoče, da najde na Zapadu uto-
pistična literatura bolj plodna tla. Toda
na Vzhodu niso nič manj fantastični na-
vzlic strogemu realizmu.
Torej o vznemirljivi novici iz Sovjetske
zveze:
Znanstveniki so se pobliže spoznali z
ogromnim kraterjem velikega meteorja, ki
je pred pol stoletja padel v Sibirijo. Jama,
ki jo.je izkopal, je tako velika, da bi vanjo
lahko postavili srednjeveliko mesto.
In kaj so našli tam? Kovinske kose sum-
ljivega izvora in izjave neštetih starih lju-
di, ki povedo:
Ko je tuje telo treščilo v tundro, je na-
stala strahotna eksplozija. Nad mestom
eksplozije je nastal gobast oblak. Potem
so še dolga leta po dogodku v širni oko-
lici umirali ljudje za čudno boleznijo.
Kaj je gobast oblak, vemo. To je tipičen
pojav ob eksploziji atomske bombe. In kaj
so zdravniki ugotovili na tej čudni bolezni.
Da bržčas gre za leukemijo, to pa je ti-
pična bolezen, ki je kot kuga morila okoli
Hirošime in Nagasakija po eksploziji
ameriških atomskih bomb.