Ameriška Domovina
— W — m ' mi im-——m	_
/ir m/* bb> ■ e/> m— Mr>
NO. 96
Francoski študentje se udarili s policijo
tePo/.„
Oor7 c .
AWWOkN IN SPfWT
^ ^ -$86N IM UkN0UA£€ OfOf	National and International Circulation
^	CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 14, 1968
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPA1PCB
STEV. LXVI — VOL. LXVI
-Uulente so podprle delavske unije z 'enodnevnim generalnim štrajkom prav za začetek vietnamske konference in za 10 letnico De-Gaullovega povratka na o blast.
i PARIZ, Fr. —Na zunaj so štU' ^entovski nemiri v Franciji po-ekali p0 tradicijonalni poti rancoska vlada se je že deset-e‘ja premalo brigala za univer-2e- Zanemarila je investicije va-zato je vse, kar je v zvezi Univerzami, zastarelo. Zastarela 6 ^Uc0 organizacija poučevanja študenti in univerzitetnimi opravami pa ni že dolga leta pra-^ega stika. Zato ni čudno, da so ^udentje začeli protestirati ^dmestni pariški univerzi, pro-est se je pa hitro razširil tudi 119 znano univerzo Sorbonne.
^e Gaullu je bilo demonstri-.atlje študentov neljubo, ker se 2aeelo tik pred začetkom raz-S°-zorov o Vietnamu. Odredil je ^°dločne korake”, policija je pa '-‘krat odločne korake preveč ^eto razumela. Med njo in štu-eilti so nastali pravi boji, ne-a^eri policijski oddelki so se pri odlikovali z brutalnostjo. To dal0l povod štirim glavnim 'Jskim zvezam, da proglasi-i enodnevni generalni štrajk r na prvi delovni dan konfete o Vietnamu, j, ne bi bilo v Parizu konfe-
lo C° ° ^e^narnu’ se SVGt ma_
p ^enil za izgrede in nemire v j,ar'ZU’ saj niso to prvi v pari-1 Politični zgodovini. Ker so avni trenutki študentovskih iz-fe<2^°V Paciii prav v začetek kon-Zik51106’ ^ naravno vsem na je-u vprašanje, zakaj je do de-nonstracij
iem
je
2ai, , —m prišlo ravno sedaj in ai so dobile tako širok obseg.
Pa”] ^OVorov na to vprašanje je fijj^ Pariška javnost dosti. Mo-Ne?/ 86 Zaeni<rat zgostiti takole: 0^0ijnost v študentovskih refo^1 biia in je upravičena, ^ rrna Potrebna ne samo za po-113 univerzah, tudi več sode-
tudi
univerzitetnimi in študenti je treba
,>a med ^avami
re;lr^u Protesti študentov so to-ip^^i3raviceni. Do tu ni politika
tr0 a ^°bene vloge. Kakor hi-s° študentje začeli protesti-So vsi tisti, ki
t:ržr«'»
ro
rati,
ter
proti
so‘proti kon-De Gaullovemu
k0 ^ u, zavohali priliko, da lah-se aJ0 sitnosti vladi, zato so jj ^ osali v demonstracije, gna-PretiS^°^a^e s policijo, izrabili gaaov9^ nastape policijskih or-fakij ' C' Unije so pa hitro po-devf,0 priliko, da proglasijo eno-Pon0! ^eneralni štrajk in tako bpain110 P°kažejo, kako malo p0j SlmPatij do generala, da	so se tudi domneve,
vnet0 Zauetka nemirov prav Prisj-gv. delujejo” pri nemirih ig p Sl tovarišev Mao-Tsetunga Pokoja ra’ pa ^^i oboževat el ji Po joo e'^a ^"be Guevare. Verjetja J19 ^em Precej resnice, ni pot taSnano' koliko.
^ izar , nemirov, demonstracij stvo Vecrvvkaže na to, da je vod-revoiuJkušenih rokah Poklicnih Sonarjev. Pariška polici-
Vremenski
^a.ivF^^0 Z verjetnostjo neviht. Ja temperatura okoli 73.
ja ve za to domnevo, ni pa do sedaj še objavila gradiva, ki bi to domnevo upravičilo. Pristaši tovariša Mao-Tsetunga, kar jih je v Parizu, se bodo naravno zmeraj potrudili, da zagrenijo življenje in delo vsem, ki imajo kaj opravka s konferenco. Če nič drugega, vsaj to bo gotovo držalo. I	,
Organe umorjenih naj ne hi rabili za presajanje?
HOUSTON, Tex. — Dva moža sta bila obtožena umora 32 let starega Clarence Niksa, katerega srce je bilo presajeno v telo 62 let starega Johna Stuckwisha v tukajšnji Luke’s Episcopal bolnišnici. Niks je bil žrtev poboja ter je bil proglašen za mrtvega 23. aprila ob 10.30 dopoldne, ko niso na njegovih možganih mogli najti nobene električne dejavnosti več.
Okrajnemu z d r a v n iškemu pregledniku je sporočil dr. Denton A. Cooley, vodnik skupine zdravnikov, ki je pripravljala presaditev srca, da je bilo Nik-sovo srce umetno ohranjevano živo z mehanično napravo in da zato za bolnišnico Niks še ni bil mrtev. Dr. D. A. Cooley je sporočil okrajnemu zdravniškemu pregledniku, da je Niksovo srce obstalo šele ob 1.58 popoldne in da je bil šele takrat Niks mrtev in presajanje njegovega srca se je začelo 6 minut kasneje.
Niksova smrt je bila proglašena za uboj. Presaditev srca postavlja v zvezi s tem vrsto vprašanj. Potreben je uradni pregled mrtveca z ozirom na vzroke smrti. Mar je ta popoln in sploh možen, če v truplu ni več srca? Če je pregled nemogoč, kako je potem z dokazi krivde morilcu ali ubijalcu?
Okrajni zdravniški preglednik dr. J. Jachimczyk je prišel do zaključka, da bi umorjenim in ubitim ne smeli jemati organov za presajanje, najmanj še srce.
Odrasel človek ima 32 zob
Povprečen odrasel človek bi moral imeti 32 zob. Velikokrat jih izgubi vsaj nekaj, še predno odraste.
Novi grobovi
Joseph Kodrich
Včeraj je v Euclid General bolnišnici umrl Joseph Kodrich s 6522 Schaefer Ave., star 71 let in rojen v vasi Premagovce, Sv. Križ pri Kostanjevici, od koder je prišel pred 55 leti. Tukaj zapušča ženo Frances, roj. Vene, hčer Josephine D’Angelo, sina Josepha M., 7 vnukov, 8 pravnukov, pastorka Stana F. Mežica, pastorko Mary Turk, v starem kraju pa brate Janeza, Franceta, Toneta, pok. Martina, sestri Uršulo Zulich in pok. Anno Turk. Bil je član Društva Slovenec št. 1 ADZ, Maccabees Carniola Tent in Sv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Joseph Svetin Sr.
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 20461 Arbor Avenue 76 let stari Joseph Svetin, rojen v Leščevju pri Krki na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1908, vdovec po 1. 1949 umrli ženi Alojziji, roj. Erjavec, oče Louise, Mary (obe mrtvi) in Josepha, pri katerem je živel, 3-krat stari oče, brat Johna (Ely, Minn.) in pok. Antona (Jugosl.). Do svoje upokojitve je delal za Glascote Co. V Euclidu je živel preko 50 let in je bil med prvimi farani sv. Kristine. Pokojnik je bil član Društva Napredek št. 132 ABZ, Društva sv. Kristine št. 219 KS-KJ ter Kluba slov. upokojencev Euclidu. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Politika Washingfona v oporo Castru na Kubi!
Napad v Svinjskem zalivu leta 1961 in vietnamska vojna sta Castru izvrstno služili.
CLEVELAND, O. — Znani Cyrus S. Eaton, vnet zagovornik sodelovanja med kapitalističnim in komunističnim svetom, je bil nedavno nekaj dni na Kubi, kjer se je razgovarjal tudi s Fidelom Castrom. Po svojem povratku domov, je Eaton sodelavcu tukajšnjega lista Plajn Dealer trdil, da je ameriška politika Castru v obilni meri pomagla pri utrjevanju njegovega položaja na Kubi.
Vojska je prej vprašala
WASHINGTON, D.C. — Ko je vodstvo “pohoda revščine” na glavno mesto dežele vprašalo u-pravo University of Maryland, če bi lahko udeleženci pohoda prebivali na njenih tleh, je dobilo odgovor, da je prostor rezerviran za vojaštvo, ki bo morda potrebno- za vzdrževanje miru in reda v času “pohoda” v glavnem mestu.
Kot posebna primera te politike je navedel ponesrečeno izkrcanje v Svinjskem zalivu na Kubi pomladi 1961 pod predsednikom J. F. Kennedyjem in vietnamsko vojno. Obe je Castro temeljito izkoristil v propagando proti Ameriki in v svojo lastno korist. Na Vietnam ]icaže stalno kot na deželo, ki lepo kaže, kaj morejo male države pričakovati od mogočne Amerike.
C. A. Eaton je dejal, da uživa Castro še vedno splošno podporo med prebivalstvom na Kubi, kolikor je seveda on mogel ugotoviti.
Da tisti, ki Castra ne marajo, niso tega šli pravi levičarju Eatonu, je jasno, pa naj bi tudi imeli priložnost za to in on voljo poslušati jih. Vsa reč je za sedanje razmere na Kubi prenevarna! Eaton o tem seveda ni nič povedal.
Pretekli teden je bil C. A. Eaton prvič na Kubi po letu 1958, ko je bila ta še pod vlado Batiste. Na Kubi je imel tudi večjo posest, ki je pa sedaj “v lasti Castra”, kot je sam dejal. Eaton je odletel na Kubo iz Mexico City-ja v kubanskem letalu. Dejal je, da mu je to pot omogočila odločitev Vrhovnega zveznega sodišča pred dvemi meseci, da tistim, ki gredo v dežele, kamor po odločitvi državnega tajništva ne bi smeli, to ne more vzeti potnih listov.
V PARIZU VSAKA STRAN PODALA SVOJE STALIŠČE
Včerajšnji “uradni razgovori” v Majestic hotelu so trajali tri ure. Severnovietnamska in ameriška stran sta podali svoja že znana stališča, nato sta se obe strani domenili za nov sestanek jutri dopoldne. Ozračje tekom razgovorov je bilo “poslovno”.
PARIZ, Fr. — Včeraj dopoldne je potekalo vse po načrtu, kot je bilo predvideno. Severnovietnamska delegacija je prispela v avtomobilih pred Majestic 3 minute pred napovedanim časom, 1 minuto za njo pa ameriška. Par sto ljudi, ki je bilo tam zbranih, je kazalo večjo naklonjenost Severnim Vietnamcem kot Amerikancem. V nekdanji glavni dvorni hotela sta bili obe delegaciji skupaj s časnikarji, ki so napravili vrsto posnetkov, ko je vodnik delegacije ZDA Harriman stopil do vodnika delegacije Severnega Vietnama 1 huyja in mu segel v roke. Po končanih formalnostih sta se delegaciji umaknili v manjšo dvorano, kjer so se razgovori uradno začeli z izjavami vodnikov obeh delegacij.
Na
Iz Clevelanda in okolice
Harrimanov poziv je prvi podal izjavo zastopnik Severnega Vietnama Nuan Thuy. Obsodil je “ameriške vojne zločine” in trdil, da je Amerika morala popustiti pod vtisom vtisom svetovnega javnega mnenja in pod vtisom lastne “progresivne javnosti”. V zvezi s to je omenil pok. dr. M. L. Kinga, sen. W. Fulbrighta in sen. R. F. Kennedyja. Zahteval je popolno in brezpogojno ustavitev vseh letalskih napadov na Severni Vietnam in seveda tudi vseh drugih sovražnih vojnih dejanj.
Vietnamcu je Harriman odgovoril, da se s prenekaterimi nje-govirpi trditvami ne strinja tako v obliki kot v vsebini, da pa bo nato odgovoril drugič. Nato je podal stališče Amerike. Očrtal je delovanje Hanoia proti Južnemu Vietnamu, njegov napad in podtalno rovanjenje, opozoril na kršitve dogovora o Laosu in izjavil, da je edini cilj ameriškega nastopa v Vietnamu zavarovati Južnemu Vietnamu možnost svobodne izbire svoje bodočnosti. Pozval je k obojestranskem omejevanju vojskovanja, povedal jasno, da bo Amerika ustavila letalske napade le, če bo Severni Vietnam omejil svoje napore, ki jih je od 31. marca letos, odkar je Amerika omejila letalske napade, še J močno povečal. Predložil je med
Moskva sledi pazljivo krizi komunizma v Vzhodni Evropi
DUNAJ, Avstr. — Vsa znamenja in vse vesti, ki prihajajo zadnje čase sem iz komunističnih držav Srednje in Vzhodne Evrope, kažejo jasno na rastočo krizo komunističnih režimov v tem delu Evrope. Znaki krize so vidni celo v sami Rusiji, kjer inteligenca stremi k večji svobodi in kjer managerji to uveljavljajo v naporih, da bi povečali produkcijo in zaslužke.
Vzroki nemira in krize so stremljenje po boljšem in svobodnejšem življenju v Rusiji, v satelitskih državah pa še stremljenje po večji neodvisnosti od Moskve in po močnejšem uveljavljanju nacionalne zavesti in iskanju nacionalnih koristi.
Krizo so sprožili na Poljskem in na Češkoslovaškem študentje, ki so jim v ČSR postopno pridruževale ljudske množice in je končno zgrabila zastavo reformnega gibanja skupina v prezidiju Centralnega komiteta Komunistične partije pod vodstvom Slovaka A. Dubčeka. Na Poljskem je vodnik Komunistične partije
Gomulka stopil trdo na prste po svobodi stremečim študentom in njih podpirajoči inteligenci.
Na Madžarskem je vrenje trenutno še pod površino, med tem ko je v Romuniji že dolgo javno, le da je postopno in previdno. Romunska Komunistična partija je doslej uveljavljala v glavnem zahtevo po večji državni in narodni neodvisnosti, po večjem naporu za romunsko narodno korist, na znotraj pa je Ceauses-cu diktaturo ohranil nedotaknjeno, jo je preje ojačil kot oslabil. Šele razvoj zadnjih mesecev na Češkem in Slovaškem mu je pokazal, da je potrebna reforma tudi tod, če hoče državo zavarovati pred nevarno notranjo krizo.
V Jugoslaviji je nacionalno vprašanje pereče, četudi uradno to stalno zanikavajo in trdijo, da je bilo to rešeno z zmago “narodne osvobodilne borbe”. Preprost sprehod po Ljubljani, Zagrebu, Beogradu ali Skopju ali vožnja na vlaku človeku naglo da možnost spoznanja, kako ljudje čutijo! Težave z izvajanjem gospo-
darske reforme spore med republikami in med narodi le še zaostrujejo. Stolisoči delavcev vseh vrst in strok,'ki žive v državah svobodne Evrope in se tam seznanjajo iz oči v oči s “kapitalističnim sistemom” in s politično demokracijo, u-tegnejo postati dinamit jugoslovanskega komunističnega režima.
Moskva razvoj skrbno zasle-je in preudarja, sako bi ga mogla preokreniti tako, da bi jim čim manj škodoval in povzročal čim manj težav v času, ko ima dovolj opravka drugod. Njeno skrb dokazujejo kar trije posveti vodnikov komunističnih držav v zadnjih treh mesecih. V zgodnjem marcu so se sestali v Sofiji, kjer so se Romuni tako vznejevoljili, da jo konferenco zapustili. Kasneje v marcu so se zbrali v nemškem Dres-denu, ko so začele reforme v ČSR siliti preko “dovoljenih mej”. Romunov na tem sestanku ni bilo, bili so le še Vzhodni Nemci, Poljaki, če-hoslovaki, Madžari, Bolgari in Rusi. Na zadnjem sestanku vodnikov v Mojkvi pretekli
teden že ni bilo več tudi Slovakov in Čehov!
Svet ugiba, kaj bo okrenila Moskva, kaj bo ukrenila Praga. Ali bo zadnja le ostala v mejah, ki so Moskvi še sprejemljive, ali bo pustila, da “svoboda skipi” in morebiti sproži kak nevaren ali celo nasilen odgovor Moskve? Dubček in tovariši govorijo Moskvi, da vedo dobro, kaj hočejo, ter ji dokazujejo, da je pot, ki so jo ubrali, edina za “rešitev socializma”, zato naj jih Moskva in ostali “tovariši” puste na miru. Rote jo pred potjo, ki jo je ubral Stalin proti Beogradu in kasneje Hruščev proti Budimpešti.
Madžarski Kadar gre ta teden, tako trdijo vesti, v Prago, da se na lastne oči prepriča, kakšna je češkoslovaška pot v socializem in v koliko je njenim rdečim sosedom nevarna. I. Kadar je osebni prijatelj A. Dubčeka. Na posvetu v Moskvi pretekli teden je bil proti vsakemu ostremu nastopu proti Pragi. Svojim za “dejanja” vnetim tovarišem je povedal, da Madžari “čutijo” s Čehi in Slovaki!
drugim tudi, naj bi obe strani spoštovali določila o demilitarizirani coni med obema Vietna-moma.
Po končanem prvem zasedanju, ki je trajalo preko tri ure, sta obe strani izjavili, da so potekali razgovori “poslovno”. Zastopnik hanojske delegacije je v posebni izjavi na široko razlagal hanojsko stališče in ostro napadel ameriško, iz katerega je bral le kratke izvlečke.
Čeprav sta stališči obeh strani trdi in močno nasprotni, sta obe strani pokazali voljo, da o njih razpravljata v vseh podrobnostih. Začetek tega dela razgovorov bo jutri dopoldne. Opazovalci konference so prepričani, da se bodo predhodni razgovori razvili v pravo mirovno konferenco, ki pa bo brez dvoma dolga in utrudljiva. Na kak njen uspešen zaključek ne računajo pred ameriškimi volitvami.
Bela hiša ima tudi tihe dobrotnike
WASHINGTON, D.C. — Predsednikova žena je svoji družbi razkazala novo garnituro namiznega porcelana, narejene doma po vzorcih ameriških umetnikov. Garnitura obsega 2208 kosov in je vredna $80,000 do $100,000. Poklonil jo je Beli hiši dobrotnik, ki noče biti imenovan, kar je v Ameriki redek pojav.
Garnitura bo prvič prišla do rabe 24. maja, ko bo Mrs. Johnson priredila večerjo za žene naših senatorjev.
Burgiba si privoščil Naserja
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Tunizije Habib Burgiba je v razgovoru s sodelavcem U.S. News & World Report dejal, da je Naser prava nesreča za arabski svet in tudi za sam Egipt. On je glavna ovira v ureditvi sporov na Srednjem vzhodu na način, ki naj bi odprl pot k trajnemu miru.
Burgiba je dejal, da je Naser izgubil svoj vpliv, da pa je “še vedno tam, ker ima z vojaško silo vsa sredstva, ki so potrebna za obstanek na oblasti”.
Tajec o razgovorih v Parizu
WASHINGTON, D.C. — Tekom svojega obiska v Washing-tonu je Thanat Khoman, zunanji minister Tajske, dejal, da bi se razgovori med Severnim Vietnamom in Združenimi državami lahko začeli že pred pol leta, če ne bi Hanoi upal, da bodo “golobi” v senatu ZDA izsilili ameriški umik iz Vietnama.
Na obisku—
Pri. Mrs. Mary Stražišar, 19102 Arrowhead Ave., je na obisku sestra Pepca Požar iz Ljubljane, ne nečakinja, kot nam je bilo zadnjič sporočeno.
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Trepala.
Članstvo Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti in članstvo Marijinega dvora št. 1640 Kat. borštnarjev je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Trepala.
Članice Podr. št. 15 SŽZ so vabljene v sredo, jutri, zvečer ob osmih v Fortunov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Miklaus.
Pogreb—
Pogreb umrle Emilie M. Peru-sek bo jutri, v sredo, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na F. 62 St., v cerkev sv. Vida ob devetih.
Pozdravi s Havajev—
Ga. Gertrude Rupert in ga. Mary Železnikar iz Fontane v Kaliforniji pošiljata svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave z Waikiki na Havajih, kjer sta na dvotedenskih počitnicah.
K molitvi in pogrebu—
Članstvo Društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ je vabljeno danes ob dveh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pokojno Emilijo Perusek, v sredo pa k pogrebni sv. maši ob 9. uri dopoldne v cerkvi sv. Vida.
Skupna molitev—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu so vabljene nocoj ob 6.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Emilio Perusek.
K molitvi—
Članstvo Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Franka Trepala.
Članice Društva Kraljica miru št. 24 ADZ so vabljene jutri ob osmih zvečer v Fortunov pogrebni zavod k molitvi za pokojno ustanovno članico Frances Miklaus.
Pogreb—
Pogreb umrlega Josepha Kobeta bo jutri, v sredo, ob 8.30 iz Fortunovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
SŠK zmagal—
Slovenski športni klub je zmagal v prvih letošnjih tekmah v odbojki v Areni Memorial Parka preteklo nedeljo. Od 10 iger jih je 8 dobil, 2 pa izgubil.
Stanton odložil glasovanje—
Predsednik mestnega sveta J. Stanton je sinoči trdo prijemal mestno upravo, ki zahteva povišanje mestnega dohodninskega davka na 1%, ne utemelji pa svoje zahteve s potrebnimi dejstvi in številkami. Odložil je glasovanje o predlogu v finančnem odboru sveta na prihodnji teden. V odboru je prišlo na dan, da mestna uprava troši preko uradnega propračuna za tekoče leto.
— V Washingtonu trdijo, da je na svetu pomanjkanje kobalta.
*lki	Pomomm
'S
ttU? St. Clalr A v«. — HBndenon 1-082* — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Wiolished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
if-t Združene države:
116.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
Lnited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 96 Tuesday, May 14, 1968
Predsedniški kandidatje
Nimamo namena, da bi opisovali njihove sposobnosti, njihovo politično filozofijo, njihove cilje, njihove upe, njihove programe itd. O vsem tem bomo preveč slišali vsaj tri ,mesece. Bomo vsi v nevarnosti, da bomo siti vse propagande in bežali pred njo tudi takrat, kadar bi ji bilo treba posvetiti vsaj malo pozornosti. Zato bi rajše opozorili na ne-, kaj posebnosti letošnje volivne kampanje.
Vse kaže, da imamo že nabrane glavne redne demokratske in republikanske predsedniške kandidate. Ni nikogar na vidiku, ki bi še hotel ugrizniti v to jabolko, čeprav šte vilo kandidatov ni ravno veliko. To je pa ravno posebnost
•	letošnje kampanje.
Že od začetka ni kazalo, da bo veliko kandidatov. Na demokratski strani so vsi računali z Johnsonovo kandidaturo, tekmovati z njim pa ni kazalo nobenemu skušenemu demokratu. Na to se ni oziral v začetku edino senator McCarthy. Njegova taktika se mu je izplačala vsaj do sedaj 'Vsi volivci brez izjeme odobravajo namreč njegovo ravno .linijo v politiki, ki se ne zaganja ne v levo ne v desno smer. Pri Kennedyju je bila stvar dugačna. Mož je okleval, šele prve primarne volitve so ga pripravile, da je prijavil svojo kandidaturo. Prišel je do prepričanja, da bo vietnamska vojna igrala svojo vlogo in da bo ravno tu najlažje kritizirati Johnsona in njegovo vojskovanje. Ko pa je Johnson izpadel po lastnem nagibu, je nastala praznina, ki jo je zapolnil Humphrey, gotovo ne brez Johsonovega blagoslova, fohnson je skušen in prebrisan politik, je brez misli po željah prišel do sklepa, da bi bil edini Humphrey prava politična protiutež proti Kennedyju; zato je Humphreyju priporočil kandidaturo.
Na republikanski strani je bilo manj presenečenj. Da bo Nixon kandidiral, smo vedeli že lani. Da bo pa Rockefeller najprvo kandidiral na pol uradno, potem se odpovedal na pol svoji kandidaturi, nazadnje pa vendarle kandidiral, tega ni nihče pričakoval. Sedaj je pa tudi na republikanski strani položaj jasen. Novih republikanskih kandidatov po vsej verjetnosti ne bo.
Zakaj tako malo kandidatov. Dva razloga govorita za to.
Kandidiranje je postalo strašno naporna in draga stvar. Človek z rahlim zdravjem se ga ne more lotiti. Če celo popolnoma zdravi kandidati naredijo zadnje dni volivne kampanje videz izžetih limon. Še težje je vprašanje denarja. To vprašanje postaja Damoklejev meč za ameriško svobodo, česar se naša politična javnost tudi zaveda. V Kongresu že dolgo razpravljajo o tem, kako financirati predsedniške kampanje. Saj ga skoraj ni kandidata, ki bi sam premogel vse stroške za propagando. Ako bo šlo tako naprej, bodo mogli kandidirati samo politiki s prepolnimi žepi ali pa taki, ki imajo milijonarje za prijatelje in ki se s kandidiranjem podajajo v nevarnost, da bodo v Beli hiši imeli za kulisami nevidne strahove, ki bodo zahtevali plačilo za izkazane usluge. Zato je kar dobro, da sta letos dva kandidata znana kot težka milijonarja, dočim se drugi trije (Nixon, McCarthy in Humphrey) ne morejo pohvaliti z bogatijo.
Druga značilnost letošnje volivne kampanje so nedo-
•	segljivi cilji, ki jih postavlja ameriška politična tovarišija.
Na prvem mestu je seveda vojna v Vietnamu. Vsak volivec bi jo rajše končal danes kot jutri. Vsi vemo, da je to nemogoče, pa vendar je vse preveč volivcev, ki mislijo, da
•	zmorejo kandidatje to, česar volivci ne morejo. Vseh pet kandidatov je toliko previdnih, da ne obljubljajo ničesar in se skušajo omejiti na pobožne želje. Pri vseh gromih in bliskih, ki prihajajo z naše leve politične strani, nimamo še zmeraj nobene struje, ki bi bila pripravljena, da predlaga
kJap^tullCi^VLVie,tn,amu-	te?a ni, je pa vse odvisno
od Ho Či Minha, kdaj bo res pripravljen za stvarne pregovore vsaj za premirje. Trenutno ni nobenega znamenja, da hi mu kaj takega rojilo po glavi, saj načrtno in namenoma zavlačuje celo urejevanje uvodnih formalnosti Zmeraj bolj prevladuje misel, da Ho či Minh začasno ne mara resnih razgovorov pred novembrskimi volitvami. Kaj pa naj kandidatje storijo- Kritizirati ga nočejo preveč da jim ne bi delal pozneje komedij/molčati ca tudi ne morejo Tako bodo izlivali do novembra stalno ploho besed o Vietnamu ki ne bodo povedale ničesar.
Nič manj zagonetna ni bodočnost miru na naših ulicah. Optimist je, kdor je prepričan, da smo dobo najhujših nemirov in izgredov že preživeli V glavah naših črnih'državljanov se je ze zasidrala miselnost, da je nasilje zadnje njihovo pribežališče. Zato ga načelno ne odbijajo in se sklicujejo na to, da so ga v zgodovini tudi beli Amerikanci le prepogosto rabili, kar imajo črnci žal prav Poleg tega so črni državljani tudi volivci in ob pamet bi bil kandidat ki bi si namenoma hotel odtujiti črnske glasove Tako bodo
volivci precej v megli, kako si kandidatje zamišljajo črnsko ravnopravnost in kaj sodijo o prekrških zakonov. Taki vo-j livci se bodo kar radi obrnili k tistemu kandidatu, ki se jim, bo zdel najbolj udaren v presoji bojev na naših ulicah. Kaj se iz tega lahko izcimi, smo videli prvo nedeljo v maju v Nemčiji.
Ravno tako visi v zraku usoda našega gospodarstva. Na videz je v naravnost viharnem razvoju, česar se premnogi gospodarski ljudje bojijo. Tak razvoj lahko rodi le divje naraščanje cen in nekontrolirano draginjo, ki bo pahnila nazaj na spodnjo stopnico blagostanja vse tiste družine, ki mislijo, da bodo z $10,000-15,000 na leto lahko, čeprav skromno, pa vendarle udobno živele. Med njimi lahko zavlada tako razpoloženje kot' med črnci z edino izjemo, da ne bodo šli na ceste rogovilit in razsajat. Našli bodo druga pota, da pokažejo svojo nezadovoljnost, to pa lahko iztiri vso našo politiko in jo spravi na rob propada. Pa tudi o tem ne bodo kandidatje preveč govorili. Kaj bi pripovedovali volivcem o neprijetnih izgledih, ako jih volivci lahko sami odkrivajo.
Zato se utegne letos zopet zgoditi, da bomo izbirali kandidata za predsednika ne po njegovi politični filozofiji in po njegovi sposobnosti, ampak po njegovih zunanjih znakih, naj bodo stvarni ali zapeljivi. Tako je bilo že velikokrat.
Samo zato, da bo slika popolna, naj omenimo še kandidaturo bivšega guvernerja Wallace-a, Je to posebne vrste politična polka, ki jo naši južni politiki radi zaplešejo vsake politične kvatre. Ker guvernerjeva kandidatura predstavlja le izjemo od pravila, ni važna za našo splošno narodno politiko.	I. A.
BESEDA IZ NARODA
i
Korotan vahš
CLEVELAND, O. — Pevci zbora Korotan vas zopet vabijo na koncert. Prepričan sem, da bodo s pestrim sporedom nudili nekaj posebnega vsem ljubiteljem petja — od nežnih in preprostih narodnih pesmi, preko prisrčnih in prešernih slovenskih umetnih, pa do zvenečih in nepozabnih melodij iz domačih in tujih operetnih biserov.
Razumljivo je, da priprava tako obširnega programa zahteva ogromno vaj in truda. Vaša prisotnost bo zato v največje zadoščenje pevcem "pa'tudi v spodbudo, zlasti še najmlajšim, že tu rojenim članom. Ti bodo namreč lahko sodili, ali je ali ni samo prazno besedičenje nas starejših, da je slovenska pesem najuspešnejše sredstvo za ohranitev slovenskega jezika med nami v A-meriki. Res je, da mlajši, tu rojeni rod, čeblja med seboj po večini angleško, a kadar zapojejo, je pa njihova pesem čisto slovenska in iz srca. Starejši pevci in pevke, nekateri še zvesti od vsega početka zbora, pa vkljub družinam in delu žrtvujejo sobotne večere in premnoge nedeljske popoldneve, samo da slovenska pesem med nami še živi in druži. Pridite torej in dajte jim priznanje za njihov trud in dobro voljo.
Zbor izrecno prosi za točnost. Pozno prihajanje, ropotanje in iskanje sedežev v poltemi silno moti pevce na odru in poslušalce v dvorani.
Na svidenje torej v soboto, 25. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek sporeda bo točno ob pol osmih zvečer.
Franček Gorenšek
Pevski zbor Triglav
CLEVELAND, O. — Naš letni koncert je za nami. Prej sem pisala in vabila nanj, sedaj moram sporočiti, kako je uspel. Sicer pa ste itak brali poročilo o tem v kulturnem obzorniku AD zadnji četrtek. Hvala g. I. A.!
Prisrčna hvala osobju Slov. nar. doma na St. Clairju, posebno tajniku F. Bavcu in oskrbniku Hribarju za vso prijazno pod-ooro in naklonjenost. Za oder je skrbel John Perencevic. Udeležba je bila lepa, saj so prišli rojaki in rojakinje od vseh strani. Ker je največkrat več prireditev na isti dan in ob istem času, se zgodi, da včasih' koga od znanih prijateljev slovenske pesmi pogrešimo. To nam je seve vedno žal.
Občinstvo je bilo s sporedom zadovoljno in je petje ugodno sprejelo. To je dokaz, da imamo
dobrega pevovodjo g. Franka Vauterja. Tudi mladi Charles Loucka je spremljal petje na klavirju nadvse vestno. Pevci smo bili veseli nad lepo udeležbo občinstva. Hvala vsem za o-bisk! Hvala tudi tistim, ki ste kupili vstopnice, čeprav nato na koncert niste mogli.
Natisk programov je plačal naš pevec Frank Culkar (general contractor), vstopnice pa pogrebnik L. Ferfolia. Palme za o-der je dal na razpolago James Slapnik Jr. Cvetlice so bile krasne, lepo izdelane. Pevovodju jih je poklonila mala Terry Abbott, stara 7 lel. Tudi mene je počastila s poljubčkom, saj sem njena stara mama. Njena mama je bila pri Triglavu 11 let. Mogoče pride čez leta tudi hčerka. Gledati moramo za mladimi močmi, če naj naš Triglav še dolgo ponosno stoji.
Šestnajstletna Mary Lou Culkar (solo) je prejela cvetlice od stare mame Mary Culkar. Prinesel jih je mali Johnnie Culkar, sin Ronalda Culkarja.
Za pevski zbor so darovali: Mr. in Mrs. Rudi Pivik $10, po $5 Mr. in Mrs. Frank Kostelic, Mrs. T. Buh, Mr. John Perence-vi. Mrs. Zabek, $3 pa Ignac Lekan. Sorodniki Joe Marge Pere-sutte v Pennsylvaniji so poslali za 6 vstopnic $10. Vsem hvala!
Vsa čast (kuharicam Albini Mršnik in Mary Dolšak! Vse je bilo tako okusno, da je šlo vse iz kuhinje in nisem mogla pokusiti niti dobrih krofov ... Pa drugič. Pridno je pomagala Jennie Koman, vsem, ki ste delali pri vratih in za okrepčila, vsem lepa hvala za pomoč.
Vsem se priporočamo za sodelovanje že tudi za prihodnje leto, ko bomo zopet imeli svoj koncert na prvo nedeljo v maju.
Prisrčno zahvala slovenskim listom in radioddajam, ki so naš koncert oglaševali in nam tako pomagali k lepi udeležbi.
Anna Jesenko
val svoje delo društvenemu napredku. Da imamo danes v sredi Amerike to zemljišče, krasno slovensko oazo, je največja zasluga slavljenca Franca Mejača.
Kot predsednik ni nikdar pri raznih društvenih prireditvah sprejemal goste in prijatelje z rokavicami, temveč z odkritosrčno roko, ki je ob vsaki priliki prijela za delo, kjerkoli je bilo treba. Bil je gonilna sila in duša društva Triglav in je še danes. Rodil se je 19. maja 1918 v Zalogu, v lepem gornjem delu ljubljanske kotline, pri izlivu Ljubljanice v Savo. V trdi gruntar-ski in katoliški družini se je v zakonu očetu Francetu in danes že pokojni mami Mariji rodilo šest otrok, hčerki Kati in Marija ter sinovi misijonar Jože, inž. Miha, Zorko in Francelj. Oče France, ki se je pred kratkim iz Amerike vrnil na svojo domačijo, bo jesen svojega življenja preživel v rojstni domovini s svojim sinom Zorkom.
Kot zaveden katoličan in odločen nasprotnik komunizma je jubilant Franc vstopil v domobransko vojsko, kjer so pod njegovim vodstvom in pod varstvom Brezjanske Matere Božje šli v borbo od zmage do zmage, vse dotlej, dokler niso odločujoče velesile v svoji naivnosti pomagale in odločile začasno zmago rdečemu zmaju. Razumljivo, da je nato Mejač Franc s sestrami in brati ter drugimi prešel golgoto Karavank in logorova-nja v Avstriji. Za časa življenja v taborišču si je današni slavljenec leta 1947 osvojil srce rojakinje zale Minke Jakop iz Device Marije v Polju, 'katera mu je potem v zakonu povila še v Avstriji sina Janeza, pozneje v A-meriki pa še sinova Francija in Deni j a in hčerko Ani. V polnem zadovoljstvu in zdravju živi jubilant s svojo družino v svoji lepi domačiji na West Allisu, kjer bo v krogu svojih domačih in v veselem razpoloženju praznoval svoje polstoletno življenje ter življenski praznik njegove zakonske družice Minke, ki slavi prav tedaj svoj rojstni dan.
Ob tej priliki naj mi bo dovoljeno, da do mo b r anskemu častniku in bivšemu jugoslovanskemu rezervnemu oficirju Francu Mejaču iskreno čestitam k njegovi 50-letnici rojstva. K temu slovenskemu voščilu naj izpovem ne samo v imenu domačim, ampak tudi v imenu mnogih Triglavanov, Taborjanov in drugih — prijateljsko misel, ki se oklepa iskrenemu spoštovanju do poštenega slovenskega rojaka Mejača Franca. Naj mu v teh dneh njegovega 50-letnega plodnega življenja krepko stisnemo roko s toplo željo, da bi ga Bog ohranil v čvrstem zdravju še dolgo vrsto let — v veselje njegovi družini in nas vseh.
Pozdravljen!
L. G.
liških in nekatoliških, posamezni duhovniki, verske občine in cerkvene ustanove.
Vsem je skupen en imenovalec: slovenstvo.
Slovenski rod živi po svetu. Kakšno je slovenstvo v matični zemlji, mnogim ni povsem znano; kako se bo razvijalo vnaprej, vemo še toliko manj. Tudi ne vemo, kako Ibo živelo slovenstvo v bodoče pri nas v Ameriki. Hoce-
da se še v večji meri in ponovno pridružimo voditeljem slovenskih organizacij, g,e. Turkovi in g. Nemanichu, se odzovemo p0' zivu in zberemo čim prej denar, ki je za zdaj še potreben. To bomo storili zase tukaj, v Ameriki-Kot Slovenci, ki čutimo eno S Slovenci po svetu, pa bomo nato, še laže in morda celo kdo tudi,2 manjšimi dvomi, podprli veliko slovensko podvzetje, sloveni
mo pa, da ostane. Nek prijatelj duhovniški zavod v Rimu — S
Franc Mejač - 50 felnik
MILWAUKEE, Wis. — Večletni delavni predsednik slovenskega društva Triglav, predsednik podružnice Tabor v Milwaukee-ju in glavni odbornik ZSDPB Tabor, soborec FRANC MEJAČ praznuje 19. maja 1.1. 50-letnico svojega rojstva in plodnega življenja. Srečanje z Abrahamom je bilo prisrčno in prijateljsko v Triglavskem parku, kjer je jubilant z zavihanimi rokavi in ’z lopato v roki z nekaterimi drugimi člani in članicami čistil in urejeval slovensko triglavsko zemljišče. Tekom leto je na to zemljo kanilo precej potnih srag, ko je neumorno v prostem času daro-
Slovenska kapela v prestolnici
WASHINGTON, D.C. — Zgodilo se je pred leti, da sem sodeloval pri ustanovitvi majhne a-kademske kulturne revije “No-sotros”, kar bi se reklo po naše “Mi”. Ko smo se odločili za ime, sem v šali pripomnil, da bi jo v slovenščini gotovo imenovali “Mi in Vi”, iker je pač slovenska navada, da se radi umestimo v nasprotja in se razdelimo, malodane pri vsaki ustanovi in vsakem podvzetju, v vnete zagovornike in dostikrat še bolj vnete nasprotnike.
Slovenska kapela v Washing-tonu, v državni prestolnici, je izjema.
Kot povedo poročila, nabirka za kapelo lepo napreduje. Po vsej Ameriki so rojaki posamič ali v skupinah dali svoj doprinos in svoj dar in tako skupno nabrali že nad polovico potrebne vsote sedemdeset tisoč dolarjev. Prispevali so stari in novi naseljenci, prvi in drugi in tretji rod, člani številnih organizacij, kato-
mi je pred kratkim nekako takole orisal slovenstvo v Ameriki: Prvi rod ostane zavestno slovenski, četudi samo zato, ker drugačen biti ne more; drugi rod pogosto poskuša biti rod čistih A-merikancev, često morda zato, ker je to bilo staršem onemogočeno; tretji rod pa hoče biti več kot samo rod Amerikancev. Zato se zateče spet v svoje slovenstvo in začenja spet čutiti slovensko ter zadobi ponos na svoje prednike, na slovensko izročilo svojih rajnih in nepozabnih pradedov.
Ta rod in njihovi otroci bodo slovenstvo, v to smo lahko prepričani, zavestno širili, ko nas, naših otrok in naših vnukov ne bo.
Dopisnik iz New Yorka je pred kratkim potožil o usodi slovenske cerkve v Bridgeportu, ki, kot pravi, je kmalu ne bo več. S tem bo bridgeportskim Slovencem zadana neprecenljiva škoda, ki je popraviti ne bo lahko, če sploh mogoče. Ne sme pa pomeniti konca Slovencem tam in ga tudi ne bo. Škoda bi zares bilo, več, usodno bi bilo, vdajati se pesimizmu, ko se slovenske cerkve redčijo, ko slovensko časopisje postaja dvojezično, ko se v slovenskih cerkvah uvaja neslovensko bogoslužje. To je morda neizogibno. Ko je na primer le še pred malo leti bila v newyor-ški slovenski cerkvi slovenščina edini ljudski jezik pri bogoslužju, je bilo, ko sem ibil poslednjič v New Yorku, od devetih tedenskih maš sedem angleških in le dve slovenski. Prav isto se dogaja, ali se bo, z isto nujnostjo, zgodilo drugod, kjer se še ni. Krivda domačega župnika? Gotovo ne. Njemu gre zasluga, da se je sloveščina ohranila vsaj doslej. In zelo mogoče je, da brid-geportska slovenska cerkev ni e-dina, ki ji bo podiralno kladivo ali neizbežnost časa vzela zunanjo obliko svetišča.
Mi vsi hočemo, brez izjeme, da slovenstvo ostane živo. Bog daj, da se ohrani tudi tukaj slovenski jezik! Bog daj, še bolj, da naša deca ohrani slovenskega duha in ga preda otrokom in otrokom svojih otrok! Kot za jezik, smo mi odgovorni, da ji posredujemo slovenskega duha. Vsak mezno in vsi skupaj.
Tudi še ni dolgo, ko sem bil v Philadelphiji na nekem ukrajin-
venik.
Slovenski listi so pogosto in ponovno obvestili svoje čitatelje> kam in kako pošiljati svoje pri' spevke.	C. Mejač
ŠEPET POD TUMOM
Piše rojak iz prestolnice
WASHINGTON, D.C. — lz' birne volitve v Ohaju so konča' ne. To sicer za nas v prestolnic’ ni nič posebnega, kajti glavno je' da imamo v Kongresu predpis3' no število poslancev in senator' jev. To pot je seveda odmev ve' liko večji in vtis veliko, velik0 globlji, kajti gre za senatorja J. Lauscheta. Vemo, da si je P° dolgih letih trdega dela in p0'*' tične dejavnosti za narodov bla' gor — v čistem pomenu besed6 — zaslužil počitnice. A pogreša li ga bomo vendarle bolj kot k°' garkoli. Pogrešali ga bodo vSl’ prijatelji in nasprotniki, kajti njim se je umaknil iz amerišk6 politične pozornice mož, ki 11011 ga ni bilo para v Ameriki: P° šten, neodvisen, ponosen na ^ meriko, v kateri se je rodil, P° nosen na svoje starše in sloVel1 sko poreklo.
Ni pa naš senator samo dela meriške zgodovine. Je tudi e slovenske. Visoki položaj, ki f je dosegel kot guverner Ohaja kot zakonodajalec ameriške« senata, vselej svobodno izvoli od ameriškega ljudstva, prii11^
in °'
id-
jamo lahko samo s častjo blastjo, ki so jo uživali svob0' no izvoljeni slovenski knezi Pie več kot tisoč leti.
Sen. Frank J. Lausche

New York Magazine od 5- P1 J ja mu je posvetil dolg in iz°r^J članek in med drugim takole I posa-] risuje njegovo podobo v
sti: “O ostarelem, srebrno!®5 J senatorju iz Ohaja ni m653 J čustev. Je ali spoštovan a’ skem zborovanju, ki se ga je u- zaničevan. Enim je zgleden ^ deležilo lepo število mladih in (etniškega politika, drugi’P ? razgeladnih Ukrajincev iz vseh vražnik napredne etike v mogočih krajev Združenih dr- riki. Toda, najsi poslušate nj^ žav. Niso govorili ukrajinsko, u-, ve zagrenjene nasprotnike a^f; krajinska zavest pa je bila v vsa-; navdušene prijatelje, jasno ( kem posamezniku trdno zasidra-i bo takoj, da je Frank LaU na in vsi, brez izjeme, skrajno ponosni in trdno navezani na vse narodne ustanove, v prvi vrsti tu.
so bili pravi mož, mož korenine pra
Mi, Ameriški Slovenci, P0^, ni na naš napredek v Ah16
l smo seveda
med onimi, ^c[
Slovenska kapela ne bo učila | spoštujejo, ki ga in ki ga slovenščine naših otrok. To je‘vselej postavljali svojem3 res. Niti jih ne bo učila slovensko čutiti, vsaj ne iz glasno in go-
šemu rodu za zgled, da bi ga izšlo še mnogo, mnog0 , jji
vorjeno besedo. Niti ne bo v njej schetov; poštenih, neodvis3^! _i-.,	1 r ’ v'	ponosnih na svoj rod i11
slovenskega bogoslužja — razen izjemoma, ali kadar bodo slovenski obiskovalci poromali v mogočno svetišče Brezmadežnega Spočetja v naši prestolnici. Bo pa slovenska kapela spomenik, ki se bodo ob njem naši zamanci s ponosom in veseljem sklicevali na svojo slovensko preteklost in na svoje slovensko pokoljenje. In ta slovenska kapela bo stala eno z National Shrine skozi stoletja, skrbno oskrbovana in brez groženj novih časov. -Skozi stoletja bo tu, v pričevanje slovenskega izročila in v spomin današnjih slovenskih rodov in v ponos zanam^kih.
Prav je in tudi potrebno je,
Vsi pa mu bodo vselej za korajžo, ki nam jo svojim trdim delom in 1 ^ i11 zgledom. Bog te živi, Frarl še na mnoga leta!
Bogomir Ck0 * ^ Pripisek. Ta “ŠEPET” ^ le posvetiti le našemu Zato za to pot izpuščam . ^ novice in modrovanja. ^ danes ta kolona le Frank0 ^ Iona, njemu v čast in na03 nos na slavnega rojaka.
-----o— ,
— Železniške družbe . ^ d” plačajo letno okoli 1 biW° larjev davkov.
vf
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
20 let v svobodi
Kot smo že poročali na tem ' ttiestu, bomo letos Slovenci v Kanadi praznovali 20-letnico po-Vojnega naseljevanja v tej veliki deželi, v deželi obilja in svobode. V letu 1948 je namreč prišlo ttajveč Slovencev v Kanado in so tako ustvarili podlago slovenskim naselbinam, iki so danes iztresene od Atlantika do Pacifika. Poseben praznik te 20-let-&ice bo IX. SLOVENSKI DAN slovenskem letovišču, ki ga ko pripravilo “Društvo Slovencev Baraga” z drugimi narodnimi organizacijami.
Da se na ta dan in praznik čim fopše pripravimo, bomo o tem Pisali kako so posamezne skupile pred 20 leti prihajale in kje So začenjale novo življenje. Pisali pa bomo tudi, kako so se Slovenci v teh 20 letih uveljavili v Kanadi in koliko so še ostali ‘stega mišljenja, .kot so ga prinesli s seboj. Tu in tam bomo tudi zapisali kaj danes mislijo o tej veliki in gostoljubni deželi Kanadi in po čem nas ta dežela Pozna. Koliko je torej tvarine, o kateri moramo pisati, da nanjo he pozabimo in da jo ohranimo v, zo zgodovino. Pisali naj bi torej tudi drugi in objavljali bodisi Svoje spomine, doživetja, uspehe nli tudi težave. Danes naj zapišem samo eno misel, ki jo je Vrgel na papir mož^Slovenec in io kot hvalnica dobroti božji in 'hvalnica pomoči dobrih ljudi. Avtor te hvalnice je bil nekoč trden gruntar v Sloveniji. Revolucija pa mu je razkopala družico in kmetijo in ga je končno življenje naplavilo na obrežje Kanade. Takole je zapisal v teh dneh:
“Ako priznavamo, da vse izvi-ra in prihaja od Boga, potem moram tudi jaz to potrditi. Kaj hi lahko bilo z menoj tu v mo-iem položaju brez božjega blagoslova in pomoči dobrih ljudi? Že doma bi bil sedaj pri svoji dobi lahko, — če bi Bog ne dal trdega zdravja ter volje do dela — sposoben samo še za zapeček, v Padlego in zaničevanje mladih, ^a stanovanje zaslužim po službi, in če bi bi to odpovedali, me Caka še drugo delo. v Ko sem že pri teh, ki od njih žlvim, naj še omenim, da mi nudijo kot tujcu toliko ljubeznivosti ter prijaznosti, da ne bo nič h°vega, če ponovim, kar sem ^ogim že pisal: čutim in imam Se za najsrečnejšega, v lepem miru zadovoljnega od vseh Slo-^ehcev, ki nas je nad 10,000 v T°rontu.”
To je ena ugotovitev ob 20-mtnici!
Zopet ena v pomoč modernim staršem
. državljanske pravice odgovar-državljanskim dolžnostim, ^mdanes pa državljanska za-Vest peša. Samopašni režimi, ki Jih uvedli raznobarvni dikta-“rji, so z zlorabo oblasti idejo o-asti onečastili. Odtod toliko u-P°rnosti med mladino tudi Sv°bodnih deželah; zahteve po ^‘0vih ugodnostih, ki naj jih da rzava, rastejo; zavest odgovor-^0sti in dolžnosti do države ] gme; pred vojaško službo beži-Počasno pa zahtevajo vsa mogoča izboljšanja.
^o oče in mati nergata proti ^°stavam in oblastem vpričo o-r°k, rušita avtoriteto in kvarita odoče državljane. Slab je dr-ZavIjan, ki spoštuje zakon in se P°kori oblastem samo zaradi s rahu pred silo. Moč države je
v zavesti državljanov. Uspešno in pošteno izvajanje oblasti nad državljani je odvisno od tega, kakšne otroke bosta dala družbi oče in mati: delavne, poštene, izobražene, nesebične; to je moderna dota. Velike zapuščine bogatašev ne ustvarjajo dobrih državljanov v njihovih potomcih. (Christopher.)
G. Lojze Ambrožič st. sporoča, prosi in pozdravlja
Nekam dolgo se že ni oglasil. Pa je vendar pozvonil telefon in sin mi je sporočil: “Ambrožičev oče želijo govoriti s teboj.” In res, klicali so me iz bolnice.
“Kar od ‘doma’ kličem. Tako sem se že navadil bolnic, kot da sem v njih doma. Štiri tedne sem že tukaj v Scarborough General Hospital in prav nič ne vem, koliko časa bom še. Zdravniki še niso odkrili vira bolečin v desni nogi. Ali imate kaj novega branja? (Takoj sem jim nekaj poslal; med tem časom je pa prišel tudi že Zbornik 1968 in bo verjetno g. Lojze Ambrožič prvi, ki ga bo prebral, če bodo bolečine dopuščale, seveda.)
To je bilo sporočilo. Nato je prišla po telefonski žici mala prošnja. “Koliko pošte dobivam, pa ne morem odgovarjati, ali bi hoteli v Kanadski Domovini povedati, kje je vzrok, da molčim.” Tako, prijatelji, sedaj veste, zakaj Ambrožičev oče ne odgovarjajo na pošto. Preveč jih boli tam na desni nogi od kolka navzdol. Njegovi prošnji še jaz pristavim svojo: “Ne pozabimo trpina v naših molitvah!”
Za konec pogovora so mi naročili še pozdrav vsem. V imenu vseh, ki Abrožičevega očeta poznamo, mu na tem mestu zapišem: Pozdravljamo Vas! Če zdravniki ne morejo odvzeti bolečin, naj jih Vam polajša vsaj misel, da Vam mnogi prijatelji želijo čim prejšnjega okrevanja. “Kmetija” tam za hišo Vas tudi že težko čaka ...” Vaš p. P.
Zborniki 1968 so prispeli
Velika knjiga slovenske politične emigracije je zopet med nami in na tej emigraciji je, da bomo čez mesec dni lahko zapisali, da je vsa pošiljka Zbornika 1968 že med nami, že v rokah bralcev.
Brez dvoma bodo o knjigi pisali drugi bolj usposobljeni in bolj pripravni za ocene takih del. Jaz bi na tem mestu samo to povedal, da je Zbornik 1968, kot vsi dosedanji, ponos Slovencev v svobodnem svetu. Obsega čez 300 strani velikega formata, ima nešteto slik, celo umetniško pri-
da je bil Zbornik zbran, napisan, dotiskan, vezan in razposlan na poverjeništva.
Uprava Slovenske pisarne
Še ena nova knjiga: Delo o Baragi
Izšlo je novo delo o slovenskem kandidatu škofu Baragi in sicer v angleščini. Knjiga nosi naslov: Ninidjanissidog Saiagii-nagog in je slovenski doprinos k socialno-kulturnemu razvoju kanadskih Indijancev. Napisal je delo dr. Rudolf P. Čuješ, ki poučuje sociologijo na Univerzi sv. Frančiška Ksaverija v Antagoni-shu, N.S. Knjigo je tiskala univerzitetna tiskarna, razdeljuje jo pa Zveza kreditnih zadrug v Novi Škotski. Avtor je posvetil de-i o Kanadi, ki je postala domovina mnogim Slovencem za kanadsko stoletnico in v spomin stoletnice smrti škofa Friderika Barage.
Knjiga ima 116 strani in stane $1.50. K vsebini knjige se bom še povrnil.	Por.
Slovenska šola pri Mariji Pomagaj je že začela z vpisovanjem za naslednje šolsko leto. V prvi razred slovenske šole vpisujejo učence, ki so napravili 3 razrede krajevnih šol. Vpisnina je v sklopu rastočih cen tudi poskočila od $10 na $15.
Podražili so tudi obiske na slovenskem letovišču za poletje 1968. Očiščevalna dela na leto-
“Veseli Slovenci” v Hamiltonu
BURLINGTON, Ont. — Slovensko društvo Park naznanja vsem Slovencem od blizu in daleč, da prireja svojo spomladansko zabavo dne 25. maja v Ukrajinski dvorani (St. N ic h o 1 a s Hall), 1888 Barton St. E. Pričetek ob 8. uri zvečer. Igra zelo
višču so že v teku; letoviščarji priljubljeni in poznani orkester
VESELI SLOVENCI iz CLEVELANDA.
Društvo Park običajno priredi samo dve plesni zabavi letno, zato posveti vse svoj moči, da drži te prireditve na višini. Do sedaj smo imeli vedno uspeh tako z o-biskom, kakor tudi z razvedrilom in tudi finančni uspeh ni izostal. Upamo, da tudi sedaj napolnimo veliko petstosedežno dvorano do poslednjega sedeža in da ob zvokih domače melodije preživimo par veselih uric. Pozabimo en večer na vse dnevne skrbi in težave, saj si s tem
se že oglašajo. Vstopnina bo pa letos dražja. $14 bo stala letna vstopnica za družino, $7 za posameznika. Enkraten obisk za družino bo pa stal $2, en dolar pa za posameznika. Šele koncem poletne sezone bodo mogli lastniki-lazaristi povedati ali je podražitev vstopnine prinesla več dohodkov ali pa samo zmanjšanje števila obiskovalcev.
Letošnje šmarnično branje v mesecu maju govori o življenju in delovanju ter o krepostih našega svetniškega kandidata Friderika Barage.
Por.
Več avtomobilov, več milj, manj nesreč
Poročila, ki prihajajo od ontarijskega prometnega ministra, vedo povedati zanimive reči. V letu 1967 je bilo samo v provinci Ontario prijavljenih 2,729,984 motornih vozil. 90,000 več kot leto poprej.
Vozniki teh vozil so prevozili približno 25 bilijonov milj, kar je za 1.3 bilijona milj več, kot v letu 1966.
Na prvi pogled je bilo lani tudi več avtomobilskih nesreč. Njihovo število je znašalo 145,008, kar pomeni za 5,000 več od prejšnjega leta. V teh prometnih nesrečah je bio ubitih 1,719 ljudi; porast smrtnih žrtev za 123. Ranjenih in poškodovanih pa je bi lo 67,280 in sicer 2000 več kot v letu 1966.
Ce pa upoštevamo, da je bilo na ontarijskih cestah 90,000 več avtomobilov in da so vozniki prevozili 1.3 bilijona več kot leta 1966, potem ugotovimo, da se je procent prometnih nesreč z ozirom na število voz in z ozirom na to, koliko milj so vozniki prevozili, znižal. Tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo manj smrtnih nesreč kot v istih dveh mesecih lani.
Kot zanimivost povedo statistike sledeče: v letu 1967 je pri šlo na vsakih 172,700 milj do trčenja dveh avtomobilov.
Lani je 47,421 voznikov zgubilo dovoljenje za vožnjo avtomobilov. 900 od teh je ostalo brez voznega dovoljenja za nedoločen čas in sicer zaradi zdravstvenih razlogov ali zaradi popolnega pomanjkanja čuta odgovornosti.
Bliža se poletje, ko bo na ve-lecestah popi ava avtomobilov. Vsakdo naj bi vozil tako, da bo
“Množica se mi smili”
Iz pisma, ki ga je dobrotniku svojega misijona poslal oče-mi-sijonar Jože Kokalj D. J. “V postnem času smo — z nadškofovim dovoljenjem in blagoslovom — sodelovali z anglikanci našega misijona. Vsako sredo smo napolnili njihovo cerkev in gledali filme o apostolski veri. Vsak petek pa so nam anglikanski verniki s svojim duhovnikom vrnili obisk in prisostvovali v naši cerkvi križevemu potu. Na veliki petek smo imeli skupno proslavo na prostem, sredi Mate-ra; povabili smo kristjane vseh cerkva in pogane, da skupaj proslavimo spomin Jezusove smrti ob treh popoldne. Midva s p. Ru-dežem in anglikanski duhovnik smo brali Jezusovo trpljenje, pridigal pa je anglikanski du-novnik in p. Rudež. Prostor je bil ozvočen, tako da je 1700 kristjanov in poganov moglo spremljati program. Po končanem skupnem obredu velikega petka smo se katoličani v procesiji napotili v našo cerkev, kjer smo imeli svoje obrede velikega petka; pridružili pa so nam tudi mnogi drugi kristjani in pogani. Prepričan sem, da Kristus tudi danes govori: “Množica se mi smili.’” Naša naloga je, da tej množici približamo skrivnost Odrešenja za vse.”
Bralec, ali ni tudi najina dolžnost, pomagati pri tem delu?
Misijonski por.
podaljšujemo naše življenje.
“Veseli Slovenci” nam s svojo melodijo in pesmijo sprostijo naše misli ter nas potegnejo v vrtinec veselja in pozabe. Njihove melodije so tako domače in lepe, da tudi starejši ljudje ne zdrže na sedežih, temveč se v plesnem ritmu pomešajo z mlajšimi, ob koncu pa vsi veseli in pomlajeni odhajajo na svoje domove. Zato Slovenec in Slovenka ne zamudi te lepe prilike, pridi, da se sam prepričaš, da so ‘Veseli Slovenci’ odličen orkester in da smo Ha-miltončani veseli in družabni ljude. Postregli vam bomo z dobro pijačo in odlično jedačo.
Na svidenje! K obilni udeležbi vabi	Odbor
Lojze in Peterček sta se še dosti hrabro držala med vrhunskimi telovadci na bradlji, malo več treme pa je bilo videti na drogu. Zares lep stil je pokazal Blaško Gabrič, ki ima sicer malo lažje gibe kot Kurt, a perfektni stil. Mladenke Helen, Kati, Helena, Berni in Veronika so nastopile na dvovišinski bradlji in pokazale napredek, dvajseterica mešanega naraščaja je pa nastopila v preskokih čez konja, Mladci so izvajali skoke čez konja podolgem in delali raznožke, skrčke, nekaj sklonk, Dolenc, Grmek, Mesec in Turk pa tudi premet.
V začetku so vse skupine nastopile, nakar je inž. Grmek predstavil telovadce in pozval dr. P. Klopčiča, načelnika smučarskega odseka, da razdeli smučarske pokale. Trofeje za smučanje so dobili F. Abulnar in B. Božič, L. Dolenc in P. Grmek in M. Jamernik ter ljubka Viki A-bršek in Marta Možič.
Po predstavi se je v dvorani razvil ples ob zvokih Intiharje-vega orkestra, mladina je pridno pomagala v kuhinji, garderobi in dvorani ter pripomogla, da je bil večer res prisrčen in uspešen. STZ se posebno zahvaljuje Leli Grmekovi, ki je ves večer pridno delala prej, tedaj in potem za uspeh večera, prav tako pa tudi cenjeni publiki, ki je prišla našo mladino pogledat.
STZ Toronto
pomladansko' sejo le člane svojega kabineta, letos pa je prišel sam in imel kratek nagovor na plenum sveta.
Prosil je navzoče, naj poagitirajo, da bo sprejet novi zakon o davkih in da proračun ne bo zmanjšan za več kot $4 bilijone. Pripomnil je tudi, da je nevarnost inflacije še zmeraj zelo velika, in pri tej priliki pozval podjetja, naj skupaj z unijami na lastno pobudo določijo gornje meje za cene in plače. Ako podjetja tega ne bodo storila, potem se lahko zgodi, da bo do tega prišlo po upravni poti.
Zbrani podjetniki so seveda dobro vedeli, da Johnson takega predloga ne bo stavil Kongresu, ki stoji tik pred volitvami. Skušnja jih pa uči, da Johnsonova ideja ne bo zamrla po Johnsonovem odhodu iz Bele hiše in da se lahko pripeti, da bo do kontrole cen in mezd vendarle prišlo. Zato pa Johnsonove pripombe ne bodo hitro pozabili, čeprav letos do take kontrole ne bo prišlo.
Zavezniki so objavili svojo zmago v Saigonu
Zavezniško poveljstvo je objavilo, da so imeli rdeči v bojih v Saigonu in okoli njega preko 5,270 mrtvih, zavezniki so izgubili le o-koli 515 mož, od tega 154 Amerikancev.
Gratfuacija prvih slovenskih šolarjev v Lethhridgeu
LETHBRIDGE, Alta. — Na tukajšnji katoliški višji šoli so v četrtek, 9. maja 1968, s slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Patricija in s slavnostno podelitvijo diplom v šolskem avditoriju, gra-duirali sledeči naši mladi, že v Kanadi rojeni šolarji: Marko Boh, sin g. Ivana in ge. Tončke Bch, 1616 - 21 St. So., gdč. Danica Pahulje, naj starejša hčerka g. Ludvika in ge. Danice Pahulje, 2808 So. Parkside Dr., in gdč. Marija Šifrer, najstarejša hčerka g. Franca in ge. Zvonke Šifrer, 510 - 11th St. North.
Vsem graduirancem, pa tudi njihovim staršem, iskrene čestitke!	ad
logo na najfinejšem papirju in	, .	*	... ...
prinaša toliko mri, da ima na- k°Mem 'Polet"e Plimske se-vaden zemljan dovol] branja kar
celo leto. V Zborniku so razprave, dokumenti, pričevanja, razgledi, slovenska pesem in beseda, pogledi mladih in njihove misli, kronika dela in spomin našim rajnim. Posebno rubriko tvorijo članki slovenskih žena od doma in na tujem. Sicer pa opisovanje knjige malo zaleže. Vsakdo naj bi jo sam vzel v roke, prebral in jo sam ocenil. Dobi se v Slovenski pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Cena Zbornika 1968 v kanadski valuti je $6. Mogoče bo kdo rekel, da je predraga. Plača dve-urnega dela za tako bogato in pomembno knjigo pa res ni preveč. Vsakdo naj bi pomislil, koliko je bilo treba dela in truda,
zone lahko pripovedoval svojim prijateljem, kako je to lepo dobo preživel.
Župnijske vesti
1. maj je bil izredno lepo praz-
Srečno pot v življenje
V soboto, 4. maja, sta v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo prejela oz. si podelila zakrament sv.
trič in g. Jože Grdadolnik. Oba ’ l°va<Ina zveza še nista dolgo v Kanadi, pa sta.maiski s Pestrim pokazala svojo pridnost in delavnost ter navezanost
Akademija STZ
TORONTO, Ont. — Preteklo zakona gdč. Madja Pe- soboto je priredila Slovenska te-
'nim programom.
Torontu svoj telovad-Lahko rečemo, na slo-!da Slovenski dom še ni videl ta-vensko skupnost. Nevesta je do-'^e prireditve. Inž. F. Grmek je ma od Sv. Gregorija in ima v'Povab*1 za to Priliko štiri telo-Torontu strica g. Franceta Petri-(vack:e mednarodnega slovesa, ča. Zadnje leto je bila zaposlena' Na drogu in bradlji so nastopi-kot uradnica v Hranilnici in Po- li: Kurt Eggenschweller, Švicar sojilnici slovenskih župnij. Za- (Sokol), Blaško Gabrič, Jugoslo-nik v župniji Marije Pomagaj, j radi njene marljivosti in prijaz- van, pol Slovenca, pol Srba in še Obiskal jo je torontski nadškof, nosti so jo vsi radi imeli. Najbolj malo Madžara, (Germania), Mi-prevzv. Filip Pocock in birmal!je pa prirastla k srcu ženinu g.|ke Bazar, Ukrajinec (Sokol), in
SAIGON, J. Viet. — Ameriški general je izjavil včeraj, da je boj za Saigon, ki so ga začeli rdeči pred 9 dnevi, končan. Rdeči, katerih naj bi pri napadu sodelovalo okoli 12,000, so se skušali že pred par dnevi umakniti od Saigona, koder je bil v zadnjih treh dneh njihov odpor zlomljen. Skupno naj bi imeli preko 5,270 mrtvih in nekaj sto ujetih. Zavezniške izgube naj bi znašale le okoli 515 mož, od tega 154 Amerikancev.
Gen. F. C. Weyant, poveljnik ameriških čet na področju Saigona in okolice, je dejal včeraj, da je komunistični “napad zlomljen”, čeprav so tu in tam še vedno možni manjši pehotni ali topniški napadi. Sovražnik se je v zadnjih 48 urah skušal umakniti. Gen. B. Palmer, namestnik poveljnika U.S. Army v Vietnamu, -je izjavil, da je področje Saigona varno.
Po ameriških podatkih so rdeči pognali v boj proti Saigonu 5. maja okoli 12,000 mož, od tega 80 do 90Y/ Severnih Vietnamcev. Njihova naloga je bila bojevati se čim bolj trdo, da bi pokazali v Parizu, kako ni pred rdečimi varen niti Saigon. Proti tem 24 bataljonom rdečih napadalcev je nastopilo v obrambo Saigona in okolice 24 bataljonov ameriških, južnovietnamskih južnokorejskih čet s podporo le talstva in topništva.
Afrikanščina začela prevladovati v Južni Afriki
JOHANNESBURG, Juž. Af. — Južna Afrika je imela težke porodne bolečine, ki so nam znane pod imenom “burska vojna”. Takrat so se namreč domačini, potomci Nizozemcev, junaško borili proti Angliji, toda so podlegli angleški premoči. Buri so padli pod angleško oblast, toda obdržali so svojo avtonomijo. Opomogli so si pa hitro, v prvi svetovni vojni so že dosegli skoraj popolno ravnopravnost s prebivalstvom angleškega rodu.
Po prvi svetovni vojni so začeli razvijati svoj “afrikanski” jezik. Po svojem poreklu bi se morali naslanjati na nizozemščino, toda je sedaj bolj podoben flamščini. Sedaj je popolnoma ravnopraven z angleščino.
S tem Afrikanci niso zadovoljni, sedaj predlagajo, da bodi a-frikanščina edini uradni jezik, so torej proti dvojezičnemu značaju republike, ki ga zagovarjajo tisti, ki smatrajo angleščino svoj glavni jezik. Jezikovni boj zaenkrat še ni hud, kajti oba jezika imata skupnega “sovražnika” v črni rasi. Vsekakor pa ne računajo, da bo jezikovni boj kmalu potihnil.
69 birmancev ter poklical nadnje Jožetu Grdadolniku, ki sv. Duha. V župniji Brezmadež- pred oltarjem obljubil ne s čudodelno svetinjo bodo imeli birmo v jeseni. Upajo, da jih bo tedaj obiskal ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič.
Prvo majsko nedeljo je bilo v župniji zopet lepo praznovanje: nedelja prvega sv. obhajila, ki je napravila 36 deklic in dečkov srečnih. V drugi župniji bodo imeli podoben praznik 19. maja.
• • g1 ]i Je
večno
zvestobo. Jože je doma od Sv. Jošta. Svatba je pokazala, kako veliko prijateljev imata. Dvorana Brezmadežne je bila polna veselih svatov, Vsi so jima želeli, da bi bil njun dom, ki sta si ga že ustvarila, vedno dom veselih in srečnih ljudi. Bog daj obilo blagoslova!
P.
Joe Pat, (Germania), Madžar. Na prvih dveh orodjih so nastopili tudi Lojze Dolenc, Peter in Frank Grmek za STZ, le Frank zaradi poškodbe ni mogel na drog. Naj omenim samo vrhunske gibe, katere smo imeli priliko videti:	toč v stojo, obrat v
stojo na bradlji, plovne raznožke in salte z obratom na drogu, premike v stoje, razloke in razpore na krogih.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Delavci
za gradbeno podjetje. Polna ali delna zaposlitev na 797 Babbitt Road.
944-6755
(98)
MILAN JAGER
Female Help Wanted
Housekeeper
Live in; references if possible. Doctor’s home in Shaker Hts.; grown children. Call 531-7326.
(97)
detaijo delo
Waitress Wanted from 5:30 a.m. to 2 p.m. Must be over 21 and speak English. No Sundays or Holidays.
ST. PAULI’S INN 1299 W. 9th St. PR 1-8809
(96)
Johnson namiguje na kontrolo cen in mezd
HOT SPRINGS, Va. — Tudi letos se je zbral v Hot Springs znani Gospodarski svet, ki sedi v njem nekaj nad 100 vodilnih ravnateljev in predsednikov naših naj večjih podjetij. Gospodarski svet je sicer zasebna organizacija, toda po svojih članih vpliva na vse gospodarske poteze naše federalne administracije. Johnson je navadno poslal na
Gospodinja
Svojo sobo, priporočila, če mogoče. Služba v zdravnikovem domu v Shaker Heights; odrasli otroci. Kličite 531-7326.
(97)
MALI OGLASI
V najem
Odda se neopremljeno stanovanje 6 velikih sob, 2 spalnici, v drugem nadstropju stanovanjske hiše na 1083 E. 71 St. južno od St. Clairja. Kličite 843-8033 po 6. uri.	—(100)
Slovenska folklorna skupina KRES
vljudno vabi vse Kanadčane na
večer narodnih in umetnih plesov
v soboto, 18. maja ob 7:08 zvešer
V CATHEDRAL GIRL’S HIGH SCHOOL na 467 Main St. East v Hamiltonu.
= Karel Mauser:
VEČNA VEZ
Ko je Matt Kovach prišel v Cleveland, se je ravno spočenja-la pomlad. Po cestah, ki jih je spiral dež, se je v mlake zdaj pa zdaj ujelo sonce, poblisnilo, se spet skrilo, prepustilo ceste spet dežju in južnemu vetru in čakalo, da je znova posijalo.
Prvo, kar je Matt opazil, je bilo nizko drevo pred lepo hišo. Napenjalo je popje in Matt je nekega dne ostrmel. Med solznimi listi, ki so se smolnato svetili, je gnezdil lep rožast cvet.
Vedel je Matt: to je magnolija. Ima velike cvetove, lepe, da bi jih človek kar gledal, toda prva huda burja bo raznesla to lepoto in drevo bo brž oskubljeno. Po hudem dežju bodo tla nastlana s tem rožnatim cvetjem.
Vendar je bil Matt vesel. Pomlad prihaja. Zdaj bo počasi rinila v vse drevje, platane in vse drugo drevje, ki ga Matt komaj pozna. Najprvo se bo napelo popje, potlej se bodo prisukali listi in prišlo bo jutro, ko bo drevje zeleno, med vejami pa ptičje petje.	j
Tako kakor doma.
Sicer Matt ve, da ni vse tako kakor doma. Eklet, ko je na Kompolje posijalo sonce, je vse cvetelo kakor za stavo. Tisto drevje za bajto se je vsak dan sproti belilo in ko so prišle čebele in šumele po cvetju, je bilo muzike, da bi se človek kar zavrtel. Pa ne samo v Kompoljah. Do Nin j na eno stran pa tja do Kočevja na drugo stran — samo cvetje, še po grmovju je zagnal trn in cvet. Kar vlekel si v nos, kako vse po strdi diši!!
Na pomlad takole Matta zagrabi. Domača bajta se prisuče, okna mežikajo, tista klop pred hišo se razpotegne, mehka trava tja do poda, za podom hruške,
jabolka, za zadnjimi hruškami pa frmentin.
Večni frmentin.
Matt ve, da ga je ta frmentin pognal po svetu. Ga je okopaval, plel, sit ga je bil, ko je bil še v zemlji in potlej je bil vsak dan na mizi.
Prav tiho se je rodila misel na Ameriko. Na stran jo je porinil, kakor da nič ne pomeni, toda v srcu je prav ta misel najgloblje živela, najbolj pekla, najbolj žgala.
— Je bral pisma Bokalovega s Ceste.	|
Garaš kot neumen, ampak tolar je pa le tolar. Dobiš zanj, da komaj neseš.
Bokalov je bil tudi z bajte. Sam frmentin je jedel, za praznik pogačo, pa kislega mošta se je lahko napil po mili volji. Zdaj bojda hodi po Clevelandu kakor baron.
Tedaj so bile noči za Matta hude kakor trnje. Vleklo ga je v Ameriko, pa je bil na dnu srca le privezan na frmentin, na tiste steze med deteljišči, na vse, kar je bilo tako ljubko razpoloženo po dolini. Do Dobrepolj sama ravnina, do Vodic pa prijetno
CHICAGO. ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
TELEVISION SALES and SERVICE SHOP
Established 14 yrs. North & Suburbs. Approx. 3,000 current customers. Immediate sale. — terms.
BR 4-0289
(96)
TAVERN & RESTAURANT N. Shore Suburban Chicago. Good going business. Estab. 10 years. Selling due to other interests. Reasonable. Call LE 7-9860.
(96)
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
GLENWOOD — BY OWNER 7 room house, split entry, 2 car gar. 3 bedrooms, 2 baths, modern kitchen, family room. Nr. everything. Large lot — Low 20’s. 755-3552.
(96)
PIZZA Restaurant For sale or lease. 14 years same owner. Modern, air conditioned. Seats 50. Choice location. Parking lot. Owner’s apt. available. Call AV 3-9810.	(97^
PARK RIDGE — BY OWNER Near Cumberland—Devon. 3 bdrm. 2% baths. Air Cond. ranch on corner lot. 2 car gar. Panld. bsmt. Nr. everything. $46,500. 1324 S. Brophy. Call 823-3131 or 823-3132.
(14,16,17 maj)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN — Mature —
Live in — Lite housework and cooking — Care of semi-invalid — References required — Call EA 7-3732.	(97)
CHILD CARE
Lite housekeeping — Live in — Suburban home — 5 evenings—Call before 4 p.m. 345-7689
(97)
HOUSEKEEPER — MATURE WOMAN.
Live m for happy family of three. Northern suburb. Private room, bath. References req. Call after 8 P m-	OR 4-0531
___________ (98)
CHILD CARE
Live in. Mature motherly woman. Room, board, $30. a week. 2 children. Call bet. 9 a.m. and 4 p.m. 528-9836
____________	(97)
HOUSEKEEPER — MATURE WOMAN Able to manage household. Live in. Own room and TV. 2 children. PH. 327-9203.	(98)
BAKERY — By Owner Excellent business — Establ. 22 yrs Clean modern shop & equip. 6 rm apt. See to appreciate — Call TO 3-5677.	(100)
CURRENCY EXCHANGE By owner. 95th & Ashland. Well established. Excellent potential growth. BE 8-8936.
(98)
SNACK SHOP — By owner Ideal for retired couple.
Good business. — $25,000.00 Ph. 276-4289
(100)
SUPER MART Oak Lawn area. Volume $17,000 a week. Store 75 x 100 plus parking. 5355 W. 95th. Mr. Rehm or call 424-2073
(99)
MALE HELP
U.S. STEEL SUPPLY DIV. U.S. STEEL CORP.
NEEDS PROMOTABLE
WAREHOUSEMEN
IMMEDIATELY
Afternoon and Midnight Shifts $2.60 to $2.71 Va per hr. including shift differential to start.
Good Company Benefits Come In For Interview WADE E. MINSTER 13535 S. Torrence Ave. Chicago, III. 60633, Tel. 646—3211
An Equal Opportunity Employer
(97)
navkreber. Tja je hodil na češnje.
Nazadnje ga je le izvabilo. Na dnu srca pa je ležalo nekaj, podobno prisegi.
— Tu ne ostanem. Tri leta, morda štiri bom garal, prešte-jem tolarje, potlej domov. Vržem tiste tolarje pred očeta, vzdignemo bajto, prikupimo konja, še kakšno njivo, potlej v Vodice po Barbaro, v Dobrepolje po godce, po ohceti pa delo in delo.
Toda prišlo je vse drugače. Ko je Matt prvič zakoračil po New Yorku, je bil blizu veka. Vse je bilo nekam visoko in zdelo se mu je, da je med tistimi hišami kakor paljček iz pravljic Štupni-kove tete. Splašeno je gledal o-krog sebe in nenadoma, v hipu se mu je zatožilo po Kompoljah, po domačnosti, po Vodicah in po Barbari.
To uro bi šel nazaj, ko bi mu nekdo rekel. Pa ga ni bilo.
Prve noči Matt ne bo nikoli pozabil.
No potlej je prišlo tisto garanje. Bokalovega je srečal. Pijanega. Nič ni imel in ko mu je oponesel pisma, se je smejal.
Ne bodi neumen! Domov je treba samo dobro pisati.
Matt je začel v rudniku. Saj je že doma bral, da je tisto delo komaj delu podobno, toda šele zdaj je verjel. Prvi dni je hodil v tri gube, poskusil z žganjem kakor so poskušali drugi, toda je koj videl, da tudi z žganjem ne bo zmogel.
Dva meseca po tistem je Bokalovega zasulo. Matt ga je videl, ko so ga na nosilih prinesli iz jame. Ni bil več živ. Pritisnilo ga je čez glavo. Komaj ga je poznal.
Koj drugi dan je Matt odšel. Pol leta se je klatil po farmah, denar je ginil kakor voda. Potlej je naletel na'starega Ždenčana.
- Doma bi ostal, ko si še mlečen. Misliš, da je todle kakor v Kompoljah? Si se pretegnil, pa si na pod v seno zlezel in si se zlizal. Todle pa garaj in garaj, zobe stisni, požri, če ti ni všeč in če si zdrav, boš nemara tisto svojo bajto kdaj vzdignil. Pa je še bolj gotovo, da je ne boš.
— Zakaj ste pa vi prišli potlej v Ameriko? — je pogrelo Matta.
— Ker sem tako mislil kakor ti, pobec. Zdaj sem star, nazaj ne bom lezel. Do smrti bom ne-tako prerinil. Vsak živi samo do smrti, — se je zasmejal.
Frank mu je bilo ime. Matt so ga ni spominjal.
— Kako se me boš. Bločanov sem, če hočeš vedeti. Štirideset jih ne bom več. Tebe še ni bilo, ko sem jaz že kosil po kočevskem grmovju.
Frank mu je dobil delo v gmajni. Matt se je oddhanil. Delo je bilo res težko, samota včasih taka, da je šlo Mattu na vek, toda v srcu je pričela vstajati misel na tolarje. Zdaj je čas. Zapravljati ne moreš veliko in za vsak tolar bo nov šperovec.
Barbari je napisal lepo pismo. Je iskal za besedami, pa jih kar ni bilo. Tri dni je pisal in ko je oddal tiste krače na pošto, se mu je zdelo, da je nekaj velikega le zamolčal.
Tedaj je prišlo tisto, kar je Matta vrglo s poti. Od Barbare ni bilo odgovora. Čakal je nanj, čakal vsak dan sproti, še Franku se je smilil.
Nazadnje je prišlo pismo od matere. S tresočo se roko ga je Matt odpiral.
Dragi Matija!
Ti pišem, da na Barbaro nič ne misliš, ker se je omožila v Ponikve. Je prišla na pol grunta. Ji je eden pisal, da si postal v Ameriki ranku Bločanov Frank, ki nobenemu več ne piše in bojda vse zapije, kar zasluži.
Jest ne verjamem in vem, da si priden fant ostal in de na nas in na našo bajto niso pozabil.
Trikrat je prebral pismo in potlej je verjel. Raztrgal je pismo, razmetal koščke po grmovju in odšel iz koče.
Frank je gledal za njim, pljunil čik iz ust, zaklel in odšel za njim. Našel ga je ob debelem topolu.
— Od doma? — je vprašal.
— Od doma, — je goltnil. — Barbara se je omožila v Ponikve.
Frank se je zastrmel v gmajno, ki se je širila v dalj. Potlej je privlekel na dan pajkeljc s tobakom, in zarinil čik v usta.
— Ja, ja, fant, takole pride. Sem jaz tudi takole prišel sem, z Ano sem bil domenjen kakor ti z Barbaro. Jaz v Ameriko, Ana pa čez dve leti v Ambrus. Tepel jo je kakor živino, po štirih letih je pa zašla. Umrla je, reva.
Spet je pljunil in se zagledal v gmajno. Potlej se je nenadoma obrnil:
— Fant, mlad sem bil, mehke kosti sem imel, pa me je zlomilo. Žganja sem se lotil. Ko sem prišel do pameti, je biloi pa prepozno. Zato ne grem nazaj. Denarja nimam, mlad nisem več, kaj bi torej? Ti si mlad in zavoljo ženske se ne zapusti. Mora že tako biti prav.
Obrnil se je in odšel. Matt je gledal za njim. Zgubil se je med debli, kakor da je z leti sam postal del dreves.
Matt je grizel skorjo. Večerilo se je in med drevje so legle sence.
Matt je zahrepenel po ljudeh. Nenadoma, v hipu, se mu je gmajna uprla, zastudili so se mu vsi tolarji, ki jih je prigaral. Vsak dolar je prihranil z mislijo na Barbaro, na tiste vesele ure,
ki bodo nekoč prišle.
Zdaj je vse mimo. Barbara je v Ponikvah, omožena je in nikoli več ne bo njegova. Počasi so se mu utrnile solze.
Mar bi ostal doma. Na bajti, na frmentinu. Ko bi oče osmled-nili, bi mu zapisali tiste zaplate zemlje in šel bi po njihovih stopinjah. Ob Barbari bi že kako hodil.
Zmračilo se je že toliko, da oddaljenih dreves ni več dobro razločil. V srcu pa je kar naprej kljuvalo.
Nenadoma se je Frank oglasil za njim:
— No!
Matt se je obrnil in ni rekel
besede. I	1 ?
— Z menoj stopi na kozarec. Žalostne misli zamori kakor sla* na rože.
Matt je šel za njim kakor o* trok. Po tretjem kozarcu je kleli po'četrtem vekah Ni bi vajen žganja.
— Barbare ni več, — je z ro* kavom brisal solze.
— Manjka se bab, — je surove krenil Frank in mu spet nalil.
Kako je prišel na ležišče, Ma^ ni vedel. Zbit se je vlekel na de* lo, toda Barbarino pismo ni šlo iz srca.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer Domovin*”
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
365
Nahaja sc med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
E. 156th St.	KE 1-9411
★	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
★	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.

T J/—...	1	-..	........j.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
			
K
l|f!
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl-
Premoženje-----------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 -----------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K J ) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...
NASLOV MESTO ...



DRŽAVA
CODE
^iiniiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiin[iiuBiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii||[|||||l|||||||||||||imi|||||||||||,|,||„||l||niiiHi||>
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
ESKADRA NATO V PRISTANIŠČU NA MALTI — Eskadra ameriških, britanskih in italijanskih vojnih ladij se zbira v pristanišču na Malti za odhod na pomorske vaje.
ZGODAJ JE TREBA ZAČETI — Angleška igralka VaneS' sa Redgrave uči med svojim bivanjem v Italiji svojo hčer' .ko Natašo pletenja.	v
D
tii
D:
sil
Ot
at
jo
M
kc
tl
40
Vc
kc
gr
Sa
sk
Vs
ge
Po
in
ki
Stf
je
bi'
in
nv
nii
go
ta
Po
ta
“ri
Pa
Pa
gl«
P-
oe
Po
is]
kr
Pi;
tla
de
bi:
Sli
ki
sk
Pr
to
dr
ak
20
so
Pr
v?
ki
Pr
V(
Pr
Pr
sa
A:
de
*