V e s t n i k. Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zbralo med člani ob priliki gostoljubnosti tovariša Sekirnika, dne 5. t. m. 24 K; g. August Jenko, pekovski mojster in h. posestnik na Marije Terezije cesti št. 7 v Ljubljani, 20 K; s 1. županstvo mestne občine v Metliki na račun pokroviteljine 50 K. Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Osebne resti na Kranjskeni. Absolvirani učiteljski kandidat Anton L a m u t iz Sela pride v Badeče, absolvirana učiteljska kandidatinja Josipina Jerman iz Krškega je nameščena v Velikem Trnju; učiteljica Josipina Muc pd Bele eerkve pride v črnečo vas; učiteljica Ema Tirlik v Št. Jerneju je resignirala na svoje mesto; učiteljica Ana Zevnik iz Škocijana in Marija Garbajs iz Tržišča sta imenovani definitivnema učiteljicama v Gorjah, oziroma Toplicah pri Zagorju; za provizoričnega učitelja v Št. Jerneju je imenovan abaolvirani ueit. kandidatEgon Gregorič iz Kostanjeviee; za provizorično učiteljico v Škocijanu je imenovana učiteljica Matilda Blaganje-Gorišek iz Trebelnega, v Tržišču absolvirana učit. kandidatinja Gabrijela Oerov iz Ljubljane in v St. Eupertu abaolvirana učit. kandidatinja Severa Eeil. Provizorična učiteljica Iva Orel iz Mokronoga pride v Trebelno. Učitelj Ivan Magerl iz Svibenj je nameščen na meščanski šoli na Krškem, v Svibnje pa pride kot suplent Josip Pečnik iz Telč. Imenovani so v ptujskem okraju gg.: Pavel Flere od Sv. Marka, zač. učitelj pri Sv. Lorencu v Slov. goricah, potem absolv. učiteljski kandidatje oz. kandidatinje: Kotzmuth Marija v Manjšperg, "VVeaiak Ana k Sv. Vidu, čeb Ivan k Sv. Marjeti, Friedl Adolf v Sela, Ziher Alojzij k Sv. Marku in Lešnik Miroslav na novo razširjeno štirirazrednico v Zavrču, Sel Ivan k Sv. Lovrencu na Dr. polju. Iz seje tolminskega c. kr. okr. šol. sveta nam poročajo: Kenda Josip. učit. vodja na Ljubinju, se upokoji na lastno prošnjo Dva učitelja in ena učiteljica dobe priznanje za uspešno in vztrajno delovanje v šoli, eden dobi grajo. Gruntarju Milanu se prizna I. petletnino. Dva učitelja dobita podporo, eden predplačo. — Začasno so nastavljeni: Haupmann za Breginj, Bafaela Gomišček za Ljubinj, Sedej in Mikuš za Tolmin, Ana Perin za Sedlo, Euatja za Novake, Borštnik za Gerkno, Ivančič za Borjano, Tauš Josip za Hudo južno, Merhar za Plužnje, Močnik za Gorje. Premesti se Bogumil Bratina na Sela. Definitivno so imenovani: Prijatelj za Grahovo, Boltar za Podbrdo, Gabršek za Kal, Peternelj za Šebrelje, Fajgel za Trebušo, Trebše za Sedlo. — Sklene se zidanje šol. poslopja v Novakih. Znpanom t Erškem je zopet izvoljen dr. Tomaž E o m i h, ravnatelj tamkajšnje meščanske šole. Zakon t rarstvo otrok. Dne 7. julija 1.1. je imel najvišji zdravstveni svet na Dunaju sejo, pri kateri je predlagal zdravstveni svetnik dr Ivan Dvofak, naj se sestavijo osnovni načrti za državni zakon v varstvov otrok. V pretresovanje te zadeve se je izvolil poseben odsek. Če se tak zakon uveljavi, potem se bo, ee že ne odpravilo, pa vsaj izdatno omejilo tako razširjeno, ponekod bestijalno mučenje otrok. ,,_fas List" priobčuje že dlje časa razpravo BNaš položaj, učiteljstvo in nova atranka." Svoje čitatelje in čitateljice opozarjamo na to razpravo. Kongres jugosloTanskih novInarjeT otvorijo dne 26. t. m. v Sofiji v veliki dvorani BSlavjanske besede". 0 naši tiskarni pišejo v zaduji številki _Učiteljske Noviny", ki vobče pazno motre delovanje alovenskega naprednega učiteljstva. Učiteljske hranilnice In posojilnice imajo Cehi, Slovenci, Hrvati, Srbi na Ogrskera, Poljaki in Eusini v Galiciji in Bukovini. Poljako ,,Krajove Tovarzushvo zaliczkove nauczjcielskie" posluje v Levovu in obstoji šele eno leto. V tej dobi je bilo 61.708 K vlog in 38.649 K izplačil. llinrl je v Gorici g. Fran Budan, bivši profesor na nekdanjem moškem učiteljišču v Gorici in okr. šolski nadzornik. Pokojnik je bil doma iz Štandreža. N. v m. p.! Popust učlteljem t kopališču ,,Kraplnske toplice". Eavnateljstvo tega zdravilišča je javilo odboru ,,Saveza hrv. ueit. društva", da imajo njega člani 50% popusta od kopeli in kopališke takse, ako stanujejo v kopaliških hišah in jedo v kopališki restavraciji. Liberalci In uditeljstTO. Zadnji ,,Domoljub" piše: »Učiteljstvo na Kranjskem je v veliki večini vedno šlo z liberalci in agitiralo zanje pri vseh volitvah. V zahvalo jih je pretečeni teden dr. Tavčar prav pošteno in robato ozmerjal. Po pravici jim je povedal to, da boče najneznatnejši učiteljček na deželi igrati vlogo raalega paše, ne stori pa druzega, kakor da po krčmah zabavlja na ves svet. Dr. Tavčar je povedal liberalnim učiteljem, da so za nič, da 80 šolski uspehi sploh slabi. Le tri učitelje Tavčar spoštuje in te imenuje bele vrane. Te bele vrane so naslednji možje*. Fabinc na Jesenicah. Žirovnik v Št. Vidu nadLjubljano in znani Grmek v Sori. Vsi drugi so brez pomena. Še eno resnico jim je zabrusil Tavčar v obraz. Znano je, da se liberalni učitelji najmarljivejši dopisniki umazanega BSlov. Naroda". Ees je tudi, da je v dopisih nNarodovih" vse polno surovih in nesramnih laži. In dr. Tavčar dela odgovorne za tako pisarjenje učitelje, ko pravi: BPovedati pa moramo, da naa ni nihče tolikrat zapeljal iu zlorabil, kakor prav nekateri učitelji —  ." Tako pridigo je torej dr. Tavčar napravil liberalnemu učiteljatvu, ki bo pa gotovo takoj pazabilo te psovke in pričakovalo zopet milostnega pogleda od mogočnega terorizatorja Tavčarja. Mi pa le to rečemo: Kar je učiteljstvo iskalo, to je sedaj prejelo. Motilo se je, če je pričakovalo od liberalne atranke kaj drugega, morda celo povišanje plače." — Tako sta se našla dva prijatelja: nSloven8ki Narod" in BDomoljub". To je lep uspeh plemenitega članka nSloven_ega Naroda"! čestitamo! nDomoljubu" povemo le toliko, da se krivica, ki jo je storil BNarod" učiteljstvu, ne da poravnati, da torej zaman pričakuje, da bo učiteljstvo kdaj pozabilo te psovke in pričakovalo milostnega pogleda raogočnega terorizatorja. Kar je storjeno, je atorjeno! Umrl je 2. t. m. v tržaški bolniščnici pri operaciji hrvaški ucit. abiturijent Jožef Mezgee. Med svojimi kolegi je bil jako priljubljen in stavili smo vanj mnogo nad. Namenjen je bil na slikarsko akademijo da bi se izpopolnil v slikanju, a zgodnja smrt mu je prekrižala račune. Priljubljenemu tovarišu kličejo kolegi: Lahka ti zeml.jica! Avstrijskl proračnn za leto 1907. Kakor poročajo z Dunaja, bodo sredi tega meseca dovršene konference za ustanovljenje proračuna. Že sedaj je možno videti glavne obrise proračuna za leto 1907. V proračunu je zopet povišana plača raznim državnim uradnikom Za same uradnike državoih železnic bi moral proračun narasti za približno 4 mil. kron Za šolstvo — nič. Efektna loterija na Vldmn. Ker se je od te dobrodelne loterije razpečalo tako malo srečk, da so pokriti komaj upravni stroški, je občina 1 i k v i d i r a 1 a ter se bodo vsem posestuikom srečk vrnili vplačani zneski, ako to tekom treh meaecev zahtevajo in vpošljejo arečke. — Toliko v pojasnilo vsem onim, ki povprašujejo, kaj je s to loterijo. V Bajhenbnrgn se je vršil dne 10. t. m. zaupni shod, ki je imel določiti kandidata za deželnega poslanea za breziški politični okraj. Shod je sklicalo politično društvo ,,Savau ter so bili vabljeni vsi župani, župniki, šolski voditelji in — p o verjeniki družbe s v. Mohorja! Kandidaturo sta prijavila dr. J a n k o v i č iz Kozjega, znani klerikalec Sušteršič — Koroščevega kalibra, ter posojilnični tajnik in posestnik K u n e j iz Brežic, zadnji kot kandidat neodvisnih kmetov. Daairavno so duhovniki Jankoviča kovali v deveta nebesa — da je zopet vera v nevarnosti, se samo ob sebi razume — se niso kmetiški zaupniki prav nič ogreli zanj. Pred glasovanjem so jo nekateri popihali iz dvorane. boječ se župnikove zamere Vkljub temu, da so župniki kot poverjeniki mohorske družbe d v a k r a t glasovali ter so odborniki obeh političnih društev oddali svoj glaa Jankoviču, je dobil ta le neznatno večino 6 glaso? Izmed navzočih nadučiteljev ata glasovala dva za — Jankoviča! M i smo s tema »tudi — tovarišema" že itak obračunali. Vsi zavedni tovariši oddajo dne 21. t. m. svoj glas Benjaminu Kuneju! Tretji katoliški shod se vrši v Ljubljani dne 26., 27. in 28. t. m. Katoliški shod? Ne! Ta shod ne bo nič drugega, nego velika klerikalna deraonstracija, katere namen je, obuditi v javnosti mnenje, da tiči ves slovenski narod v sponah klerikalizraa, da mu je zapadla tudi še Ljubljana. Kar nazivljajo klerikalci ,,katoliško", to je do kosti in mozga klerikalno. Vse ima samonamen, oropati Slovence vsake svobode, vsake saraostojnosti v mišljenju in čuvstvovanju, vse naše javno in zasebno življenje spraviti v odvisnost od politikujoče duhovščine. To in nič drugega je namen tudi tretjemu katoliškemu shodu, za katerega dela klerikalno časopisje velikansko reklamo, da privedejo prečastiti gospodje politiki v Ljubljano mnogobrojne množiee nerazsodnih ljudi, ki bodo tu zapravljali čas in denar in se vrnili še bolj zaslepljeni in fanatizovani, nego so prišli v Ljubljano. A nekaj boli klerikalni generalni štab v Ljubljani. Koroški Slovenci so odpovedali udeležbo na tej klerikalni demonstraciji. Dr. Šušteršič, kranjski klerikalni bog, jih je oropal za en državnozborski mandat, in užaljenost koroških Slovencev se mu je uprla in odrekla pokorščino. Gotovo pride doba, ko se upre klerikalni strahovladi vse Ijudstvo. Da se to zgodi, je treba neprestanega, vztrajnega dela, je treba prave, svobodne izobrazbe, ki bodi neodvisna od vsakega klerikalnega vpliva, je treba, da ae izjavimo kratko in precizno — svobodne šol?. — Seveda se noben učitelj ne udeleži tega klerikalnega shoda, ker bi bilo to zanj nečastno in poniževalno. — Izvrševalni odbor jugoslovanske socialno-demokraške stranke aklicuje za tiste dni v Ljubljano velik shod, kjer hočejo demonstrirati, da ima tudi svobodna misel na Slovenskem tla in bojevnike. Eako se nam je ravnati ob nerihti. Najvarnejše je, da smo ob nevihti v sredi sobe. Ako nas nevihta zasači pod milim nebom, korakajmo enakomerno dalje. Nevarnost postane večja, ako se spustimo v tek, še bolj pa, ako obstanemo na mestu. Izogibati se moramo gričev in stoječih voda. Jako pogostoma svare vedriti pod drevesi. Posamezno rastoča drevesa so v tem oziru posebno nevarna. Sicer pa je nevarnost, da udari strela v drevesa, odvisna od različnih vrst drevja. Najbolj privlačuje strelo hrast. Označimo privlačnost strele pri bukvi z 1, tedaj moramo postaviti za igličasto drevje število 9, za javor in lipo 12 in za hrast število 34. To različnost provzročuje notranja sestava dreves. Ako je mogoče, bodimo najmanj 5 do 6 m oddaljeni od najbolj zunanjih vej dotičnega drevesa. Da si zmanjšamo ter se iznebimo strahu pred nevibto, v to nam služijo nekatera obča razmotrivanja. Dasiravno se je število strele v zadnjih letih, kakor nam dokazuje statistika, znatno povečalo, vendar udari ta v Nemčiji letnih aamo 200—300 oseb in med temi usmrti 50—100 oseb. Izmed enega milijona poslopij poškoduje strela v Nemčiji na leto samo 271 do 404, kakršna je ravno okolica. Iz tega je razvidno, da le malokoga zadene strela. — Bliskov, ki se označujejo le z gromom, naj se ne strašimo, ker blisk mnogo prej zapazimo, kakor zaslišimo gromenje. Pa tudi vsi bliski, ki jih vidimo, niso nevarni. Ker se širi svetloba v sekundi s hitrostjo 304.000 kilometrov, tedaj mora tudi blisk zadeti v tistem trenutku, ki nas loči od njega, ako leti v smeri proti nam. Vsak blisk torej, ki ga vidimo, je že dosegel drug cilj. Končno smo nekako pomirjeni, ako vemo, v kaki razdalji se spušeajo strele. To se lahko zračuni na jako enostaven način. Hitrost svetlobe v eni sekundi je 304 000 km., hitrost glasu znaša pa le 340 m v istem času, torej moramo le število sekund, ki preteče med časom, ko se zabliska in zagrmi, s hitrostjo, s katera se širi glas, torej s številko 340, pomnožiti, in tako dobimo v metrih daljavo, iz katere je prišel blisk. Še enostavneje dobimo to daljavo, ako računamo na vsake tri sekunde, ki so pretekle potem, ko smo opazili blisk, približno 1 km. P. n. e. kr. okrajne šolske nadzornike proaim, da mi blagovolijo poslati za nLetopis" Slovenske Šolske Matice teme in teze, ki so se obravnavale, oziroma vsprejele pri letošnjih okrajnih učiteljskih konferencah. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1906. Jakob Dimnik, nadučitelj.