33. številka
Ljubljana, v petek 10. febrovarja.
XXI. leto, 1888.
Izhaja vsak dan ivrčer, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejemali za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto lfj gld., za pol leta H j_'M., /a Setrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano  brez pošiljanja na <lom za vse leto 13 gld., za četrt leta '.i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom raĆnna se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t u j e dežele toliko več, kakor pošt n ina znaša Za oznanila plačuje se od četivistopne pi-tit-vrste po ti kr.. če se oznanilo jedenkrut tiska, po 6 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiiati. — Rokopisi se ne vračajo  — Uredništvo in ti p r a v n i S t v o je v Rudolfa KirbiSa hili, ..(ilodaliska Btolba". Up r a v n i S t v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adm: nistrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Duiiaji, 8. februvarja. j— Zaki)ii o sladornem davku vsprejel se je danes v tretjem branji. Prodno prestopi zbornica v pretresanje onih predmetov, s kojimi se bode ba vila v prihodnjih sejah, odgovarjal je naučni minister na Zallingerjevo interpolacijo o pravnih razmerah onih srednješolskih profesorjev in ravnateljev, kateri zavzemajo dostojanstvo državnih poslancev. Spreten odgovor na nespretno vprašanje — to je najboljša kritika ministrovih besed. Zagotavljal je, da vlada nikakor ni nameravala, o&kodovati dotične zastopnike, ter da se ministerska odredba iz leta 1884, veljavua le za učiteljske kandidate, napačno tolmači, ako se raztegne tudi na definitivno nameščeno učiteljsko osobje. Ta interpretacija morala je pač jasno biti vsakemu, kateri je količkaj pazljivo prečita! unpomi-nano odredbo o učiteljskih izpitih. Čudimo s«, da interpelantje pomena in obsega te odredbe neso razumeli ter do ministra stavili vprašanje, kojemu se je tako lehko odrezal. Ali je profesorjem — poslancem uštevati petletnice, koje se postavno uračuna jo le „naeh zufriedenstellender Dienstlei-stung im Lchramte", — to je punetum sali en s tega v državnopravnom oziru zanimivega vprašanja, in preciznega razjasnila vladnega stališča o tem kontroverznem pitanji pogrešali smo v ministrovem odgovoru. Zaradi tega nas Gautschev včerajšnji odgovor ni zadovoljil. Sicer prisilil ga bode poslanec Derschatta s svojim predlogom, po katerem bode odsek 18 članov moral pretresati in presojati glasovito ministersko odredbo glede njenega razmerja do državnih osnovnih zakonov, še jedenkrat in jasneje nego včeraj razložiti nagibe k temu koraku in pravne posledice njegove za dotične poslance.
Zbornica prestopi potem k prvemu predmetu dnevnega reda, v razpravo o trgovinski pogodbi z italijanskim kraljestvom. Poročevalec gospodarskega odseka bil je rojak naš baron Scbvvegel, mož tembolj kompetenten za to poročilo, ker je bivša trgovinska pogodba z Italijo delo njegovih rok. Svoje dni se je mnogo bilo očitalo tej pogodbi; kouečne številke pa vender le kažejo, da ni bila na kvar avstrijskim interesom. Iz
vladne predloge je razvidno, da je avstrijski eksport v Italijo tekom dobe 1880 do 1886 poskočil od 182 milijonov italijanskih  lir  na 225 milijonov, dočim se je v isti dobi italijanski import zmanjšal od 1GG milijonov lir na 95 milijonov. Cisto naravno, da je Italija, kakor vse  kontinenti'lne države stoječ poti Uplivom zaščitno  carinskih nazorov,  skušala, pre-drugačiti trgovinsko bilanco sebi v korist. Nič manj naravno, da so tudi avstrijski  pooblaščenci pri dotičnih obravnavah trudili se ko ikor mogoče, da so ohranili sedanji  pogodbinski položaj    Večinoma se jim je tudi posrečilo.   Pač smo odnehali Italijanom glede nekaterih za italijansko produkcijo jnko važnih točk.  Tako na pr, dovolilo se jim je prosto uvažanje pomet anč, citron in limon, od katerih je bilo po pogodbi i/. 1. 1878 plačati carino 4 gld. od me tričnega stota. Koncesija tem \ečjo važnosti, ker se je  dotična  pozicija v avstro-ogerskem generalnem tarifu zvišala na 8 gld., ob jedne m izguba nad pol milijona za naše carinske dohodke. Z drug«? strani pa je .sosedna lti»li,a privolila tudi za bodoče prosti import avstrijskega lesa in avstrijskih konj ter nekaterim za avstrijski eksport prevažnim obrtnim izdelkom — v prvi vrsti imenujemo tu pivo, papir, steklo, porcelan,  hišno   opravo   — dovolila dokaj zmerne carinske nastavke. Vsaki trgovinski pogodbi utisnen je pečat mejsebojnega kompromisa.   V tem oziru tudi pogodba z Italijo,  s kojo se je danes bavila državna zbornica, ni nobena, izjema. Obžalujemo le, da se je ta kompromis deloma dosegel na Škodo obrtnikom naših slovenskih pokrajin. Bridko bodo to občutili na pr. kranjski svečarji. Primorani, misliti na eksport svojega blaga v Dalmacijo in na Primorsko, srečajo tam premočnega tekmeca bene-čanskega, s kojim morejo konkurirati le tedaj, če dovelj visoka zaščitna carina uhod obtežuje voščenim  svečani   italijanskim.   Ljubljanska trgovinska zbornica izjavila se je torej, koso jo povprašali za-stran novega carinskega tarifa, v tem zmislu, naj se zviša sedanja carina 10 gld. vsaj na 40 gld.. Generalni tarif ustregel je željam naših obrtnikov vsaj v toliko, da se je tujemu blagu navalilo carinsko breme 25 gld. Toda seth'j se je pokazalo, da je ta carinska pozicija  bila le tako zvani „Negociations-zoll", in v italijanski trgovinski pogodbi znižal se je nastavek zopet na 12 gld., tedaj skoro na staro
stopnjo To oškodovanje domače obrtne stroke in nekatere druge izgube konštatoval je v gospodarskem odseku naš zastopnik, toda sprememb pri taki pogodbi naBvetovati in skleniti ni mogoče, tu velja načelo „C est a prendre ou a laisser"- Kdor tetlaj obrtnije naše in poljedelske produkcije nefie raz-postavljati nevarnosti, da jima bodo zapite meje italijanske potom caiinske borbo, tomu ni drugega pr, ostajalo nego glasovati za vladno predlogo in pritrditi trgovinski pogodbi.
Debata o tej pogodbi izpolnila je vso današnjo sejo. Kot prvi govornik contia govoril je Damatinec B 01' č i ć (Konec pvib )
Po deželnih zborih.
Deželni zbor goriški.
Pokn< žene grofije goriške deželni zbor ima to posebnost, da st=< slovenski In italijanski živelj v njem jednako, četudi ne jetlnakomerno zastopana. Ravnovesje obestranskib deželnih poslancev je tako natančno, da se mora skoro pri vsakem Vprašanji jemati v poštev in da na vprašanja, zahtevajoča dvotretjinsko večino, skoro misliti ni. Deželnega zbora itak že pristriženi delokrog računati mora pred vsem s tem razmerjem glasov in to je glavni uzrok, da deželnozborske tehtnice jeziček navadno ni v zbornici samej.
Kljubu tej razmeri pa so se baš v poslednjem zasedanji poslanci obeh narodnostij parkrat pokazali jako solidarne. Ko je počil glas, da je na Gasser-jev predlog deželni šolski avet goriški sklenil, da se ima na vseh ljudskih šolah po Goriškem upeljati nemščina kot ob liga t en predmet, združili so se Italijani kakor Slovenci v skupno interpelacijo, katero je Gasserja tako neljubo dirnila, da je odložil na splošno zadovoljstvo svoj mandat, vlado pa prisilila, da je odgovorila par besed, o katetih pa lahko vsakdo sodi, kakor mu je povoljneje. Mi s stališča svojega beležimo z veseljem samo to, da je bil Italijanov in Slovencev odpor proti obligatni nemščini jednak, da se torej tudi na Goriškem ne čuti še nemškega jezika potreba.
Predlog glede praznovanja š'iridesetletniee vladanja presvetlega cesarja utemeljeval se je z obeh stranij jednako srčno in dobro, vender se nam je dr. Gregorčiča utemeljevanje posebno dopadalo. Ne
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski spisal  J.  S. Turgenčv, preložil  Ivan Gornik.
XVI.
(Dalje.)
Kakor vse ženske, katerim ni usojeno, da bi ljubile, želela je nečesa, sama ne vedoč česa. Pravo za pravo želela sini ničesar, dasi se jej je zdelo, da želi vsega. Pokojnega Odincova je komaj trpela (vzela ga je le radi denarja, dasi bi najbrže ne hotela postati mu žena, če bi ga ne bila zmatrala dobrega človeka) in porodila se jej je neka tajna nejevolja proti vsem moškim, katerih si ni mislila drugačnih, kot nelepa, nevkretna in lena, neodločna in neznosna bitja. Nekdaj naletela je nekje za mejo mladega, krasnega Šveda z vitežkim izrazom na obrazu, s čestitima, modrima očesoma pod odkritim čelom. Silen utis napravil je nanjo, a to je ni za drževalo, da se ne bi vrnila v Rusijo.
„Čuden človek ta zdravnik!" mislila je ležeč v svojej prekrasnej postelji na čipkastih blazinah
pod lahko svileno odejo . . . Ana Sergejevna podedovala je po otci del njegovega nagnenja do razkošja. Ljubila je jako svojega grešnega a dobrega otca, on pa jo je obožaval, prijateljski se je norčeval ž njo, kakor z vrstnico in zaupaval jej vse, posvetoval se ž njo. Mater svojo je jedva pomnila.
„Čuden je ta zdravnik!" ponovila je sama za-se. Stegnile se je, nasmehljala se, podtaknila roki pod glavo, potem prihitela z očmi dve strani neumnega francoskega romana, izpustila knjižico — in zaspala, vsa čista in hladna v čistem in dišečem perilu.
Sledečega jutra odpravila se je Ana Sergejevna takoj po zajutreku botanizovat z Bazarovoin ter se vrnila stoprav pred obedom; Arkadij ni šel nikaraer ter sprovel okolu jedne ure s Katjo. Dolgočasil se ni ž njo, sama se je ponudila, da mu ponovi včerajšnjo sonato. Ko pa se je konečno Odincova povrnila , ko jo je zagledal — postal mu je za trenotok tesno pri srci . . . Šla je po vrtu z nekoliko utrujeno hojo; lice jej je žarelo in očesi svetili sta se jej bolj nego navadno pod okroglim slamnikom. Mej prsti vrtila je drobno stebelce neke poljske cvetlice, lahka mantila spustila se jej je na
roki, in široki, sivi trakovi slamnikovi stisnili so se jej na prsi. Bazarov Šel je za njo samosvetstno in nehrižno, kakor vselej, a izraz njegovega obraza, dasi vesel in celo ljubeznjiv, ni ugajal Arkadiju. Zamrmravši mu skozi zobe: „zdravstvuj!" odšel je Bazarov v svojo sobo. Odincova pa je molče segla Arkadiju v roke in tudi odšla mimo njega.
„Zdravstvuj !u mislil  si je Arkadij . . . „Ali se še nisva danes videla V" XVII.
Čas (to je znana stvar) leti časih kakor tica, časih leze kakor črv; a posebno dobro je človeku tedaj, kadar on niti ne opazi, je-li hitro ali polagoma mineva. Arkadij in Bazarov preživela sta na tak način petnajst dnij pri Odincovi. Temu je deloma pripomogel tudi red, katerega je ona imela v svoji hiši in v življenji. Strogo se je ravnala po njem ter zahtevala, da so se mu i drugi pokorili. Vse se je v teku dne vršilo o gotovem času. Zjutraj ravno ob osmi uri zbirala se je vsa družba k čaju ; od čaja do zajutreka je delal vsak, kar je hotel, gospodinja sama imela je opraviti z oskrbnikom (posestvo bilo je v oskrbi), s hišnikom in z glavno liišino.   Pred obedom zbirala se je družba spet, da
dilo neumestno to umešavanje v zbornici kranjski, šumi izvestuo še danes dotičnim koroškim poslancem kakor tudi gosp. Schmidt-Zabierovvu v ušesih, zatorej upamo, da bodejo v bodoče previdneji.
Politični razgled.
Notranja dežele.
V   j j ubijani 10. februvarja
Jutri ima gospotlNka zbornicu sejo. Na dnevnem redu je prvo branje zakona o urejenji vnanjih pravnih razmer židovske verske družbe, drugo branje zakona o oproščenii kolkovine in pristojbin ustanov in podaritov povodom štiri desetletnice cesarjevega vladanja drugo branje zakona, da se skhčejo reservisti in deželni brambovci k sedemdnevnim strelnim vajam, poročilo budgetne komisije o računskih zaključkih melioracijskega zaklada, poročilo budgetnega odseka o stavbenih računih nekaterih na državne troške zgrajenih železnic, odsekovo poročilo o zakonu o zavarovanji delavcev za slučaj bolezni, volitev v terno-predlog gospodske zbornice za izpraznjeno mesto jednega člana državnega sodišča. Volitev jednega člana za državni sodnji dvor, volitev jednega člana v narodnogospodarsko komisijo, volitev jednega člana v finančno komisijo.
V ogrrMkcj zbornici poslancev se je začela podrobna debata o budgetu finančnega ministerstva. Poslanec Helfy je očital poročevalcu, zakaj da ni pojasnil nekaterih preme inb v tem budgetu. Nadalje zahteva pojasnil o stanji skupnih aktiv, in koliko je denarja v državnih blagajnicah, je ii res, da se je poslednji čas o Idalo za 30 milijonov zlate rent« in zakaj se ni rajši izdala papirna renta, kar bi bilo za državo ugodnejše. Poročevalec se je izgovarjal, da je že pri generalnoj debati vse povedal, kar je imel povedati. Ministerskl predsednik Tisza je povedal, da je skupnih aktiv kacih 15 milijonov. Koliko je denarja v blagajnicah se razvidi iz dotičnih sklepnih računov. Da bi bila emisija papirne rente ugodnejša nego zlate, no taji, treba je pomisliti, da je vlada bda pooblaščena vkupno vzeti 80 milijonov na posodo. Ko bi hotela za vso to svoto izdati papirno rento, bi njen kurs silno pal, kajti papirna renta se more oddati samo v avstro oger-skej monarhiji. Tisza oporeka, da bi konsorcij ne bii hotel papirne rente.
Vnastje države.
Po poročilih iz Peterlmrga Iluzija ne bode v nikakem slučaji odmaknila vojakov od meje, ali pa preklicala katero nameravanih vojaških naredeb. Sploh Rusi ne mislijo vsled objave avstro-nemške zvezue pogodbe in Bismarckovega govora prav nič premeniti svoje politike.
Ta mesec stopil je v lfto]j»-ariji v veljavo nov teritorijalni zakon, katerega je sklenilo sobranje v poslednjem zasedanji. Po tem zakonu bode v celej Bolgariji 18 departementov in 124 okrajev. Dosedaj je bilo samo v severnej Bolgariji skoro toliko departementov, v južnej Bolgariji pa samo G. Z novim zakonom se bodo nekoliko prištedilo. Glavna njegova prednost bode pa, da bodo departementi na obeh straneh Balkana skoro jednako veliki.
Fran con It o vojno ministerstvo pretresuje vprašanje, da bi se zopet uveli generalni nadzorniki vojski1. Njih uradni sedež bode v Parizu. V mirnem času bodo nadzorovali vojsko, v vojni bodo pa določeni za poveljnike. To kaže, da na Francoskem dobro spoznavajo, da mora Francija gledati najprej na zboljšanje vojske, če hoče kaj veljati v Evropi.
Poznan jski škof dr. Dinder je prišel v Be rolin in govori se, da mu je nemški cesar podelil nek visoki red.   Dinder si jako prizadeva širiti germanizacijo  mej Poljaki in zatorej ni čuda, če ga visoko čislajo v Berolinu.
Včeraj se je otvoril angleški parlament. Poprej so imeli se poslanci raznih strank posvetovanja.
Dopisi.
Iz Ljubljane 8. februvarja. [Izv. dop.] Gospod urednik! Iz vseh krajev in o vsakeršnih dogodkih Vam prihajajo poročila, le o našem prvem glasbenem zavodu, o „Glasbeni Matici" v Ljubljani molči Vaš list.
Vender imam pri tem tolažbo, da se „Glasbena Matica" lahko primerja ženi, o kateri pravijo, da je tedaj najboljša, ako se prav malo ali nič o njej ne govori. Ker pa je »Glasbena Matica" zavod, na kojem je interesovano vse Slovenstvo, o kojega delovanji naj čujejo vsi Slovenci, pošiljam Vara ta dopis.
Odbor „Glasbene Matice" je deloval in deluje neprestano, brez hrupa pa neutrudljivo, da bi napravil iz društva glasben zavod, ki bode v ponos Slovencem. Prenovil je v t^ku časa marsikivj iuia-joč pred očmi namen, da narodu našemu utemelji vsestranski izvrstno glasbeno šolo, vedoč, da se more to storiti le tedaj, ako se z napredkom časa jednakomerno dalje koraka. Vse „pri starem* pustiti, veljalo bi posebno v tem slučaji ravno toliko, kakor rakovo pot hoditi.
V imenovanem glasbenem zavodu  poučuje se igra na klavir, na gosli, petje, nauk o teoriji   in   harmoniji   in   v najnovejšem času tudi godba na  pihalne instrumente.
Učiteljev in učiteljic ima »Glasbena Matica" do sedaj šest, a učencev nad 170 pravih in nad 80 izrednih ali hospitantov, skupaj torej nad 250 učencev. Ako se to število učencev primerja s številom prebivalstva v Ljubljani ter se uračuni, da se poučuje godba in petje tudi po raznih drugih učiliščih, smemo se Slovenci s ponosom ozirati na prvenko svojih glasbenih šol.
Neutrudijivi odbor je v zadnjem času sklenil izvežbat) narodno godbo. V ta namen je ustanovil pri glasbeni šoli poseben o ldelek za pihalne instrumente, v kojih bi se domači mladeniči v večernih urah poučevali v navedeni godbi. Odbor je tudi že razposlal posebna vabila, v kojih so za godbo nadarjeni mladeniči povabljeni, da pristopijo v navedeni oddelek šole »Glasbene Matice".
Odbor ima nado, da bode s tem korakom omogočil občno željo v Ljubljani, da namreč naše mesto dobi svojo domačo, izvrstno izvežbano godbo, ki bode veliko pripomogla, da bode socijalno življenje v Ljubljani bolj živahno kakor je sedaj. Učenci, kateri so že in bodo še pristopili v „Glasbene Matice" oddelek za pihalne instrumente, itueli bodo pozneje tudi gmoten dobiček, ker kot izučeni godci igrali ne bodo zastonj. Iz vsega v predstojećem navedenega razvidi blagovoljni čitatelj, kolike pomembe in kako velike koristi je »Glasbena Matica" za Slovenstvo. Kdor ljubi svoj dom in glasbo, ki razveseljuje in blaži s svojim mogočnim uplivom srce vsakega, ki priklepa vsakega na njegov rod in dom, pristopi k Matici slovenske glasbe in skladbe in ne daj se v tem oziru osramotiti po drugih narodih !
»Glasbena Matica" dobiva letno podporo od države in kranjske dežele, od Ljubljanskega mesta
da bi se bilo hotelo presojati, je li znani past i l s k i list bil u me at u in previden, zavračale so se z vso odločnostjo vse neosnovane posledice, ki so se v raznih listih po krivem iz njega izvajale, ter poudarjala se je neomahljiva zvestoba in udanost goriškega prebivalstva do Avstrije in presvetle cesarske hiše. Slovenski poslanci goriški so v tem oziru stekli si nas vseh priznanje, kajti govorili so odločno in jasno besedo.
Bolnica in blaznica milosrdnih bratov v Gorici prišla je takoj v drugi seji na vrsto. Nihče drugi nego dr. pl. Piiyer sam sprožil je interpelacijo o dr. Rojita znani in skoro čez sredo presekani interpelaciji. Dr. pl. Payer bil je poznat kot največji nasprotnik interpelaciji dr. Rojčevi, njemu je milosrdnih bratov bolnica in blazniea predmet, o katerem velja »Noli me tangere" Če je torej bal on in sicer takoj v drugi seji sprožil Interpelacijo, morali smo postati sumljivi in misliti si, da so pri tem prizoru uloge že naprej razdeljene.
Vladni zastopnik baron Rechbach z odgovorom ni dolgo odlašal. Takoj v tretji seji pripovedoval je obširno zgodovino dotičnoga komisijona, ki je baje kar nenadoma presenetil milosrdne brate v bolnici ter našel vse v najlepšem redu. o nedostatkih in nepravilnostih ta komisijon ni našel uiti sledu. S tem odgovorom dosegel je dr. pl. Payer, kar je nameraval, odgovor bil pa je ob je inem tudi rešitev dr. RojČevi interpelaciji, o katerej pa svojega mnenja nesmo niti za pičico izpremenili.
0 prošnjah za omejitev ženitev in za prepoved javnih plesov prestopil je deželni zbor goriški na dnevni red, premeni! nekoliuo šolsko postavo z dne (i. maja 1870, odobril razne račune in proračune ter dovolil raznim občinam deloma izredno visoke občinske priklado na užitniuo. Pri-klale po 100% neso bile niti redke, da občina Gorjauska popela se je celo do 162°/0. To bode menda najvišja piiklada v Osiitaviji, drugod po Slovenskem je tolika visokost skoro nepoznana, lena nemškem Štajerskem nahajajo se občine, ki se v tem oziru približujejo občini Gorjanski.
Poleg občinskih priklad zavzemajo vehk del dežtlnozborskega delovanja vsakoletne podpore za ceste in razne naprave. Ta rubrika po vseh deželnih zborih leto za letom narašča, kar je znamenje vedno širših zahtev javnega prometa, ob jedne m pa dokaz vedno večih bremen, katera morajo prenašati občine.
V obče je deželni zbor goriški marljivo in točno deloval ter rešil vse mnogobrojno gradiva mirno in brez posebnih debat. Bil je mej vsemi avstrijskimi deželnimi zbori menda nnjmirneiši, in to je bil menda uzrok, da ga občinstvo, hrepeneče le po hrupnih razpravah, ni mnogo pohajalo, da sta na pr. pri drugi seji bila samo dva poslušalca.
Končavši te kratke retrospektivne vrstice, pre-ostaje nam še deželni zbor koroški, toda o zbor niči Celovški ni, da bi mnogo govorili. Manjina naša broji ondu samo jednega poslanca, ki je samo v znani zemljišnoknjižni zadevi dobil še jednega somišljenika, konservativnega Nemca Pongratza. Razen običajnih računov, pečal se je koroški zbor mej drugim tudi še s prisilno delavnico, pri tej priliki pa čut 1 potrebo, posezati preko Karavank do prisilne delavnice Ljubljanske. Odmev, ki ga je vzbu-
se razgovarja ali čita ; večer i»osvečen je bil sprehodu, kvartam in godbi; ob polu jednajstih šla je Ana Sergejevna v svojo sobo,  dajala ukaze za bodoči dun ter legala spat.   Bazarovu ni ugajala ta razmorjeua, nekoliko svečana pravilnost vsakdanjega življenja.   »Kakor po železničnem tiru drčiš", trdil je; lakaji v livreji  in  veličastni hišniki žalili so njegov demokratiški čut. Naše! je, ker je že do tega prišlo, da bi se moralo tudi obedovati angleški, v frakih in z belimi ovratniki. Nekdaj razjasnil je to sami Ani Sergejevui.   Živela je tako,   da se ni bilo nobenemu  človeku treba bati, da jej pove svoje mnenje.   Poslušala  ga je in odgovorila: „z vašega stališča imate prav — in,  morebiti sem v tem slučaji — milostiva gospa, a v vasi ne more te živeti brez reda, dolgčas to zahteva",— in ravnala je naprej po svoje. Iiazarov je mrmral; a kakor njemu tako jo bilo tudi Arkadiju tako prijetno živeti pri Odincovi, mej drugim radi tega, ker je v njeni hiši vse »drčalo kakor po železničnem tiru" Vender sta se oba mladeniča takoj prve dni svojega bivanja v Nikolskem izpremenila. Pri Bazarovu, katerega je Ana Sergejevna cčividno raje imela, dasi se je redko ž njim soglašala, jel se je pojavljati
neki poprej mu neznan nemir: lahko se je razjarjal, govoril je nehote, gledal je srdito in na jednem mestu ni mogel prebiti, kakor, da bi ga kaj privzdigovalo. Arkadij pa, ki je pa samemu sebi odločno priznal, da je zaljubljen v Odincovo, jel se predavati tihi otožnosti. Sicer pa ga ta otožnost ni ovirala, da bi se ne približal Katji, da, pomogla mu je celo, da se je ljubeznivo ž njo spoprijaznil. rOna me ne ceni! Naj bo! ... To dobro bitje pa me ne prezira" mislil si je, in srce njegovo je iznova skušalo sladkost velikodušnih občutkov. Katja čutila je tajuo, da je iskal nekake tolažbe v njeni družbi, in ni odrekala nI njemu ni sebi v nedolžnem zadovoljstvu polustidljivega, poluzaupnega prijateljstva. V prisotnosti Ane Sergejevne nista se pogovarjala mej saboj: Katja bila je vedno v zadregi, kadar jo je gledalo zorko oko sestrino, Arkadij pa, kakor mora zaljubljenec, ni mogel v bližini svojega predmeta za nič drugega se zanimati; dobro pa mu je delo le pri Katji. Čutil je, da ne more Odincove; bal se je in tresel, če je bil ž njo na samem. Tudi ona ni vedela, kaj bi mu govorila: bil jej je premlad. Nasprotno bil je Arkadij pri Katji kakor doma.   Ravnal je ž njo velikodušno,
motil je ni, če je pripovedovala o utisih, koje je na njo napravila godba, čitanje povestij, stihov iu drugih bedarij, a opazil ni ali ni hotel opaziti, da so te bedarije tudi njega zanimale. S svoje strani ni ga Katja ovirala, da toguje. Arkadiju bilo je dobro pri Katji, Odincovi — pri Bazarovu, in radi tega naključevalo se je navadno tako: oba para razhajala sta se, prebivši nekoliko časa skupaj, vsak na svojo stran, posebno na sprehodih. Katja obožavala je prirodo, tudi Arkadij jo je ljubil, dasi ni smel tega priznati; Odincova bila je napram njej precej ravnodušna, tako kakor Bazarov. Ker sta bila naša prijatelja vedno ločena, ni ostalo to brez posledic Odnošaji mej njima so se izpremenili. Bazarov prestal je govoriti z Arkadijem ob Odincovi, prestal je celo braniti njene „aristokratične zvijače"; res pa je hvalil Katjo kakor poprej in le svetoval mu, da naj brzda njene sentimentalne neznosnosti, a hvala njegova bila je kratka, sveti suhi in v obče govoril je z Arkadijem mnogo manj nego poprej . . . Videti je bilo, kakor, da se ga ogiba, kakor da se ga sramuje . . .
Arkadij  opazil  je vse to,  a ohranil je svoje opazke za-se. (Dalje prib.)
in o<l krvnfllffl hranilnicp. Te podpore je pa še ve liko premalo za tuko velik in torej dragocen zavod, kakor je »Glasbena Matico". Zatorej jo more pred vsem narod sam podpirati.
Z neznatnim doneskom letnih 2 gld. postane lahko vsakdo njen podporeu ud. Za ta znesek dobiva pa tudi ud vsako leto novih izvirnih rau-zikaiij, ki so vredne vsaj 2 gld. Kdor pa placa jedenkrat za vselej 40 gld. postane ustanovnik »Glasbene Matice."
Letošnje leto izdal bode odbor posebno tis kanu poročilo o delovanji »Glasbene Matice" z imenikom vseh  njenih  častnih in podpornih udov ter ustanovnikov.
Pisalec teh versta je [»a prepričan, da Slo venci ne bodo čakali tega poročila, in še le potem pristopali kot udje h »Glasbeni Matici", marveč živi v zavesti, do bode vsakdo, komur je le mo gočej prav kmalu prihitel s svotice 2 gld. ter postal podporen ud »Glasbene Matice", ako ne bode z uplačauim zneskom 40 gld. postal njen ustanovnik.
Pred vsem pa so poklicane vse Čitalnice in bralna društva, v*a učiteljska društva in učiteljske knjižnice, vse šolsko in župnijske knjižnice — »Glasbena Matica" izdaja redno tudi cerkvene skladbe — da pristopijo kot udje h »Glasbeni Matici" !
Slednjič še to: »Svoji k svojim" je gaslo »Glasbene Matice" in to bodi gaslo vsakega Slovenca, ki naj zato postane ud njen. Dal Bog, da še dalje tako napreduje in razcvita prvi naš gias-beni zavod !
Iz Šaleške doline 7. februvarja. [Izvirni dopis.]   Dne 5. t. m. priredili so v gostilni gosp. Ivana Kaka  v Velenji   tamošnji rodoljubi  v prid ubogi šolski mladini veselico, obstoječo iz tombole, petja in godbe. Glava vsej veselici bil je občeznani in jako priljubljeni gosp. zdravnik Skubic, ki je proti 8. uri zvečer otvoril zabavo s primernim pozdravom, ob jednem se zahvalivši za mnogobrojno udeležbo in za dobitke, koje je v blagi namen ŠoH prijazno občinstvo velikodušno darovati blagovolilo. Posebno hvalo  izreka  še velečastiti obitelji Ada-mo vicevi,  koja je pri takih prilikah jako rado darna, tudi pri tej priliki uboge šolske mladine ni pozabila in vse dobitke za jedno tombolo blagovoljno darovala, za kar ji tudi tukaj presrčno zahvalo iz rekamo. Za tombolo prodajala je karte jako marljivo gospodičina Šuler,  koja je poleg gospoda župana Skubica veliko pripomogla ,  da je bil tombole čisti dobiček 1M> jg;l«l.   Na citre  so  prav dobro svirali gospica Fani Skaza ter gospodje Mesi ček , Ko run in Zakušek.   Najbolj   ugajala  nam  je pač pesen „Po jezeru", ki je in ostane jedna najlepših skladb slovenskih. Pelo se je ta večer zelo veliko Imeli smo prvokrat čast v naši dolini slišati mešani zbor, ki se je pa tudi  takoj  pri prvem nastopu z velikim veseljem pozdravil.   Obe  pesni mešanega zbora peli sta se dobro.
Mi pač zavidamo trg Velenje, kajti gospodičine imajo izredno lepe glasove. Pevkam (gdč. Ivana Rak,  Slava Machan,  Fani  Skaza in Cilka Wirt) smemo le čestitati, goječ samo željo, da  bi se jim še  ostale  gospodičine  pridružile in  potem prav pridno pod vodstvom g. Mešička slovensko ;petje gojile, kajti celo najhujši nasprotniki priznavajo, da imajo naše pesni nekaj milega, nežnega, kakor ma lokatere druge.   Prepričani smo ob jednem, da se gospodičine za zabavljanje nasprotnikov še toliko ne bodo zmenile, kakor za lanski sneg in vkljub vsemu zabavljanju ostale zveste hčere majke Slovenije. Pozabiti tudi ne smemo gospodov pevcev iz Šoštanja, koji so skupno z Velenjskimi  ves večer pridno peli.   Da je bilo petje izborno,  kazalo je glasno odobravanje in ploskanje od stranij zbranega občinstva. Poseben utis napravila je pesen »Jadransko morje" in četverospevi »Pri zibeli", »Mrak8 in „Tičica gozdna".   Pozno je že bilo, domov smo se spravljali in prelepo bi nam bile v sladkih sanjah ta večer zaslišane pesni donele, a slučaj  je prinesel nepričakovano godbo, koja je prouzročila čudno revolucijo, namreč mladih in starih se je poprijela neka sveta jeza in z največjo marljivostjo so popadli v dvorani nahajajoče se mize in stole ter je znosili stran.   Veselo se je začel ples in marsikateri se je še le zjutraj spomnil,  da je Čas domov Dragi! Bilo je vse v najlepšem redu  in videlo se je mnogo najodličuejšega občinstva. Mej drugimi že omenjena obitelj grofa Adamoviča, velečastiti gosp. podjetnik železnice Celje — Šoštanj,  dr. Lapp, g. načelnik okr. zastopa Ivan Vošnjak se soprogo, itd. Da je bilo vse tako zidane volje, pripomogla je pač
tudi veliko-i/.vrstna postrežba, zlasti dobra kuhinja g. Ivana It a k a. Za to pozornost torej gospodu Raku „hvali". Sploh to gostilno narodnemu občinstvu toplo priporočamo, ker se tamkaj tudi nahaja »Slov. Narod" in gostom ni treba zlatega^časa s Celjsko vahto tratiti. Z željo, da bi se mlade pevke in pevci kmalu zopet oglasili, še jedenkrat vsem, ki so k temu kaj pripomogli, v imenu šolske mladine, naše bodočnosti „presrčna hvala".
Domače stvari.
— (Zabavni večer Pisateljskega društva) bode jutri v soboto, ob navadni uri v čitalnični restavraciji.   Predseduje g. prof. P i nt ar Berilo je preskrbljeno.
— (Mestna občina Buzet) imenovala je v seji dne 26. januvarja t. I. gospoda Vekoslava Spin či ća v priznanje njegovih zaslug kot šolski nadzornik in kot deželni poslanec jednoglasno svojim častnim meščanom.
— (Konfiskacija) zadela je včeraj »Našo Slogo" zaradi članka »Hrvatski jezik u cerkvi po-nčko-puljske biskupije." Uredništvo priredilo je drugo izdajo, ki nam je danes došla.
— (Osepnice) V zadnjih 24 urah zaosep-nicami zbolelo troje otrok. Ozdravela 2 moška, 3 ženske in 7 otrok. Umrl 1 otrok.
— (Osepnice) so tudi po deželi prikazale se na mnogih krajih. V Dobrepolji so zaradi te bolezni epidemičnega značaja cerkev zaprli, v Šmarji bolezen v treh vaseh hudo razsaja in tudi drugod se prikazuje. Malone povsod pa se da dokazati, da so dijaki po zatvorenji šol Ljubljanskih zanesli osepnice v domače kraje. Želeti bi bilo, da bi zdravstveni oddelek deželno vlade, kateremu gotovo dohajajo avtentična poročila, vsaj \sak teden naznanjal številke iz onih krajev, kjer so osepnice proglašene za epidemijo.
— (Glas i z m e j občinstva.) V očigled sedanji o&epnični epidemiji in uvažuje, da osepnice najbolj razsajajo v nižjih krogih, iz katerih se navadno rekrutujejo one neokusne maske, ki na pustni torek po »Zvezdi"- in drugod uganjajo svoje več nego neslane burke, — bilo bi pač želeti, da se letos prepove vos takozvani „ cor s o" v Zvezdi in vsako pohajkovanje kakeršnih koli mask na javnih prostorih.
— (Natakarji in tu arke rji) Ljubljanski prirede* »plesni vence k" dne 13. februvarja t. 1. v salonu hotela »Mesto Dunaj». Začetek ob 8. uri zvečer. Kakor čujemo, bode tudi letošnji venček zelo živahen.
— (T rtu a uš.) Ogerska državna filokserna komisija jo dne 7. februvarja zborovala v Pešti Tajnik Matlekovič je poročal, da je koncem leta 1887, na [Ogerskem bilo od trtne uši napadenih 132.352 oral vinogradov. 55.6J5 oral je pa že popolnem uničenih. Za Avstrijo pa smo še le za leto 188G. dobili poročilo o razširjanji trtne uši. Čez leto in dan bodemo poizvedeli, kje so trtno uš našli leta 1887. Ogerska filokserna komisija zboruje redno vsako leto, avstrijska je bila le jedenkrat sklicana leta 1886, potem ne več, kakor da bi ne imela se o ničem posvetovati. Trtna uš pa napreduje in zaporedoma uničuje najboljše vinograde.
— (Akad. društvo „Triglav") ima v soboto, dne 11. t. m. svoje VI. redno občno zborovanje in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Kritiku o predavanji g. stud [ur, Domicelj-na. 3. Poročilo odborovo glede točke 3. društvenih pravil. 4. Pogovor o važni društveni zadevi. 5. Slučajnosti. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Lokal: Gostilna »zuin vvildeu Mami", Jako minigasse. Gosti dobro došli!
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj D. februvarja. Iz državnega zbora: Danes došle so peticije proti konfesijonalni šoli. Na dnevnem redu trgovska pogodba z Nemčijo. Poročevalec je baron Švegel. Oglašenih je več govornikov „pro" in »contra". Poslanec dr. Bareuther bramarbazoval za najtesnejšo zvezo z Nemčijo, za carinsko jedinstvo ž njo, kakor je že zaželel carinski parlament. Tako tudi levičar Menger. Govoril tudi poslanec Turk, toda brez najmanjšega učinka. Trgovinski minister Bacquehem je liaglašal, da za sedaj že ni misliti na stalniše odnošaje k Nemčiji v gospodarskem oziru. Za njim go-
voril grof Taaffe:    Sedanja   vlada   ni ovirala zvezne pogodbe z Nemčijo. Sedanji kabinet je nastopil 1?. avgusta 1879., pogodba  z Nemčijo pa je nastala v oktobru istega leta. Tudi v bodoče  se  ta vlada  ne  bode protivila pogodbi, katera za njene dobe traja že devet let. Taaffe   tudi upa,  da  se razmerje prijateljsko ohrani še dolgo. Naslednji govornik Chlumetzkv poudarjal, da ni segati  po idejalih, da se carinska unija ne da uresničiti, da bi to bilo na škodo  avstrijske obrtnosti; želi  naj se le tarifna pogodba.    Govornik  še izraža svoje veselje nad  objavljenjem  nemško-avstrijske pogodbe, a protivi se,  da bi ona bila predmet parlamentarne demonstracije; izreka torej priznanje Andrassy ju in Kalnoky-ju. Novoizvoljeni češki poslanec Herold pobija Knotzov predlog, ki pomeni degradacijo Avstrije; Avstrija ni nikdar imela nemške podobe, ker ona jo in ostane po večini slovanska;  Nemci  brez  uzroka tožijo, da so zatirani; če že posnemamo Nemčijo, naj se torej Ceškej da samouprava,  kakeršno ima Saksonska;   dokler  bode   še   kaka avstrijska vlada,  dokler   bode  avstrijski parlament, ne bode se pristalo na predlog   Knotzev. Govor Ileroldov   vzbujal   viharne ugovore  na levici. Poslanec NeiiNvirth  polemizoval   proti Taaffeju in predgovorniku. Knotz je zavračal Chlume-ega, grof Lažansky  Neuvvirtha.    Debata o trgovski pogodbi se je pretrgala nato in poročevalec Švegel bode jutri govoril. Zakon na žganje in pivo izročil se v prvem  branji komisiji s 3G člani.   Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je debata o ministrovem odgovoru na interpelacijo  glede pretnogovih  tarifo V,  prvo branje ukaza glede na dijaška  društva in Kathreino-vega   predloga   glede   na  premerabe hišnega davka.
Rim 9. februvarja. Dr. Bianian ob 4. uri 50 minut popoludne nemškemu cesarjeviČU grlo razparal.   Zdravje cesarjevičevo povoljno.
Dunaj 10. februvarja. Cesarjevič in ce-Baričinja odpeljala sta se danes zjutraj ob 8. uri 25 min. v Budimpešto.
San Remo 10. februvarja. Operacija z vršila se je brez bolečin. Cesarjevič ni izgubil niti žličice krvi.
London 10. februvarja. V gorenji zbornici izjavil pri adresni debati 6alisbury, da se Angleška drži svojih tradicijonalnih interesov na jugovzhodu evropskem in da ima najtočniji, zagotovila, da Rusija ondu ne namerava nikakega nezakonitega postopanja Popolnem gotovo je, da se je car pri obravnavah o vprašanji afganskem v tem zinislu izrekel. Salis-bury pripisuje, kakor Bismarck, zagotovilom carjevim največjo vrednost in je trdno preverjen, da stori car, kar more, da se ohrani mir.
Kajira 10. februvarja. V Beirutu nastala je nekda resna rabuka mej kristijani in inohamedovci.
Razne vesti.
* (Ribarstvo v našem Primorji) Od 23. aprila 1886 do 22. aprila 1887 nalovilo se je v našem Primorji 4,471.798 rib, in sicer v pristaniščih :
komadov kilogramov
Trst...... 7.537 (?) 2,471.753
Rovinj..... 210.338 4U0.730
pulj...... 1,312.715 527.702
Mali Lošinj .    .    .    .        13.105 345.608
Zader.....2,01)3.725        2,165).300
Spl^t..... 194.351 1,082 595
Dubrovnik    ....        36.527 426.02'J
drugod   .    .    .    .    . 3.500_143 542
torej vkup . . . 4,471.798 7,957.859 Vrednost vseh rib iznaša 2,322.555 gld. V rečenih mestih samih se je použilo 3,637,G20 rib, to je 5,983.573 kilogramov, in se je po takem prodalo in razposlalo drugam na razne kraje 834.178 komadov, to je 1,974 286 kilogramov. — Vseh r.bar-jev je bilo v letnem tečaji 11.176, mej temi 618 Italijanov; v zimskem tečaji (od 23. oktobra 1886 do 22. aprila 1887) pa 1)750, mej temi 1)55 Italijanov. V teku jednega leta, to je v obeh tečajih (od aprila 1886 do aprila 1S87) bilo je vseh ribičev 20.926, mej temi 1,573 Italijanov. Te številke nam jasno pričajo, da se naši slovanski Primorci marljivo bavijo z ribarstvom. Zanimivo je še zvedeti, da so v letnem tečaji rabili 3022 čolnov, v zimskem pa 2780, razven tega še po leti 191.872 in po zimi 36H.781 komadov družili ribarskih priprav. _
anodno
STO
prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: "j" Mon-signor Andrej Kinspieler. — h življenja Andreja Einspielerja. — Fundamentalna zmota notranje avstrijske politike. — Nemški in slovanski velikošolci v Avstriji. — Jezik in tuji duh. — Papeška pisma Adrijana II. in Ivana Vili. — Ivan (iundulić. (Dalje in konec.) — Psoglavci. Zgodovinska slika, Cesld spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost.
„Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na
mesec, vselej tO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta i gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. Ho kr., polu letno 1 gld. 40 kr., četrtletno 7« > kr.
.Siguren zdravilen iin|m*Ii. Vsem, kateri trpe vslcd zaprotja sili slabega prebsvljenja, napenjanja, tisčanja v prsih, glavobolja, potnanjkanja Hhistij do jedij in drugih slabosti), potnsgft gotovo pristni „Moll-ov Seidiitz -p ra-šek" Skatljica t gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji "A! Moli, lekarnar in c. kt. dvorni založnik, na Dunaj), Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat l njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13—-2)
Mto.fi (193—826)
za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-Tu k,- L.
TllJCl:
9. februvarja:
Pri Slonu: M<tuska Gorsy, Weiss z Dunaja. — Klofurar iz Banjaluke. — Lmvinger ll Kaniže. — VVallter 17 Celja. — Ažman l Dovjega.
Pri njiii«-: Fisober, Sternauer, Belina t Dunaja. — /.m ki iz Gradca. — Lacbner iz Kočevja.
Umrli so v IJiiblJitiii:
9. februvarja: Jožef Lckau, peka sin,   11 mes., bv. Petra cesta št. 69, za kozami.  —   Anton 1'remk, delavca sin, 1 leto, Karlovska cesta št. ti, za plućnim katarom. V dcželiiej bolnici :
8. februvarja : Jakob Zemljak, gostač, 70 ?et, sa oilabljenjem.
Meteorologično poročilo.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v nun.
	7. zjutraj	727- mm.	— ti-4'C	al. svz.	o bi.	
	2. popol.	l-JB-:i mm.	P6°0	si. svz.	jas.	OOOmni.
	9. zvečer	731 8 imn.	— 40° C	si. svz.	jas.	1
Srednja temperatura — 2 9', ta P0° pod normalom.
dne 10. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrna renta   . . Zlata renta   .   .   . . 6" ,  marčna renta . Akcije narodne banke Kreditne akcije . .
London .....
Srebro.....
Napol......
C. kr. cekini  .   . . Nemške marke .
včeraj	— danes
gld. 77-:sr>	— gld. 77-86
78 90	-   || 79-30
„ 108-Of)	— „ i08-yr)
„ 92*16	—   „    98-10
„   8S6- —	— „ 8«;o-—
p   2K7 70	—   „ 208-80
n   127 —	—   „ 120-85
1 10-06«/«	—   "    10-O4 «/■
rj-99	—   > B'Ol
„ 02-30	—  _ 63*26
4 / državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 1O0 „
Ogerska zlata renta 4*/0 - • ... Ogerska papirna renta 5n/0 . ... 6"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/0 . . HH) gld. Zemlj. obi\ avstr. 4"„ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandore scv. železnice
Rudolf ove srečke.....10
Akcije anglo-avstr. banke  .    . 180 Tramraway-društ. velj. 170 gld. a v.
130 gld.		-
ltil	»»	25
95	M	V5
|	»»	35
105	,t	—
117		M
127	M	4o
98		90
I7rt		25
19	It	
98	,)	—
209	JI	—
kr
Št. 2098.
Razglas.
■ !<9i
M
Pretekli mesec bile so pri podpisanem uradu naslednje reći kot izgubljene oglašene:
1. Ruja v plašč;
2. križec, uhani in gumbe od ametista;
3. palica s srebrno gumbo in črkama J.
4. vizitnica in okolu 4—5 gld. denarja;
5. denarnica z zneskom 10 gld.; G. srebrna zapestnica z obeskom;
7. 10 ustrojenih telečjih kož;
8. zlat prstan z glavo rimskega vojaka;
9. na Josipa Šmalc a glaseča se krošnjarska knjiga in okolu 25 gld. denarja ;
10. v nekem žepu zavita vsota 6 gld. 70 kr. Kdor bi katero teh rečij našel, opozarja se,
da je tukaj odda, ker bi sicer utegnil zakriviti se hudodelstva goljufije po g. 201 črka e) k. z. ali pa prestopka po §. 461 k. z.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 1. februvarja 1888.
Dober prostor za kovača
odda se v Krmi j I pod mestom h. št. 8, zraven dobi tudi vso kovaško orodje in dve sobi za stanovanje. Lahko je oženjen ali samec. Najemšeiito je 80 gld. na leto. — Dell bode dovolj, ker Kranj potrebuje dobrega kovača. (V'l-3)
Kri čistilne icroaljice
so se vselej sijajno osvi-dnčilc pri /.uIhimiii . i «•{«>-veškecu !<>!<>*». k1" ' «>l»olii, navalu krvi, i>t a-|»sM-iiili ■■ tih, MlotžtMicui ži'lotlci, poni aujkHii.fi slasti tlo Jedi), jetrnih in obt-stiiili »»-. >l«»ziiili, in presegalo V svojem učinku vsa draga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo Izdeluje lekaru.i sama. velja jedna Skatlja samo 21 kr., jeden zavoj s i', škatljami 1 gbl. 5 kr. — Manj kot, jedou zavoj so s pošto ne razpošilja. — Prodaja 60(5—14)
„LEKAENA TRNKOCZY"
J&~ zraven rotovža v LJubljani. ■BI li a z pošilja se vsak dan po pošti. HS
i i
t
i »
l
Št. 2097.
Nujvećjii prih run jenja v Hospodinjivii.
Nnjvišju uillikuvunja iti H   zlato kolujito.
Ko
V prodajalnicah koloni-jalnerja blaga in delika-tes ter droguerijah
se dobiva
BoaiUon-Eztract dišavaz,a.ie'1
nepreugljiro
,* .  t^jL zaradi ^sma^^^ nizke
Daje
inijedeidii-at.
ne da bi s:; kaj
pridejalo,
izvrstno
mesno juho.
Marke; Kitractum Pttnon, -\ur 1'ines llerbes tttul TrUffel- Wiirze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravljani) pod varstvom e. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnokoristne družbe.
ci Oiredaja uloga: Wien, I., Jasomirtjotlstrasso 6. •
Prodajajo: Peter Lassnik,  11. h. \Ven/.el. Selmssnig & \Veber. — V Žagarji: II. E. Mielielie, Ivan Miil-ler,   Itudiiiška   brntovska  skludniea.  — V Litiji: Ivan \V~aggonik. (902—9)
Otvorenje gostilnice
v Spodnjej Šiški
T7- la.stnn.ej lil&l št. 33.
Usojatn si s tem naznanjati, da sem gorenjo gostilnico že otvoiil in da bodem točil izvrstna prirodna  doleujNka in «luIiuatiiiMl<h. vin» itd., kakor tudi KoNlorjevo earnko pivo po nizki ceni. Za gorka in mrzla Jeililn se bode tudi skrbelo.
Gostilnica je na jako pripravnem in prijetnem kraji.
Za mnogobrojui obisk priporoča se najudanejše
JLv^an C« ogala,
(101 — 1) gostilničar.
<
(D t—i CD
on
B
(2.
o cr
t=:
3=» O
rt
I " ° 1 CD
• :•:  :•: :•: :•: ■:•: :•:■ :•: :
Razglas.
(98)
Pretekli mesec bile so pri podpisanem uradu naslednje najdene reči oglašene in oddane:
1. Denarniea z zneskom 4 gld. 75 kr,;
2   denarnica z zneskom 1 gld. 21 kr.;
3. zlat prstan z rud eim kamnom.
Oni, kateri so te reči izgubili, po/ivljejo se, naj se tuknj zanjo oglase, sicer se bodo po pteteku jednega leta iaročile najditeljem.
Mestni magistrat Ljubljanski,
ilne 1. februvarja 1888.
Cena mesa
v noti m« ^ii ki
■v š;±ca.©Trsi£i:b. \allcecla. št. 3
j« aledeia: (100—1)
gtegno.....kilo M kr.
MuibaN.....w 4W
S prve vrste mc*s«> 40 V ponedeljek pričetek.
>9 9?
šestemu reflnemu občnemu zboru
„Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani,
kateri bode
dne 19. februvarja 1888 ob 10. uri zjutraj
v društvenoj pisarni na 31 a rije Terezije eesti v Ljubljani.
Dnevni red.:
1. Nagovor ravnatelju. 2    Poročilo blagajnika.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Volitev ravnateljskoga odbora, in sicer:
a) ravnatelja,
b) blagajnika,
c) kontrolorja in
d) 2 namestnikov.
f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor.
5. Predlogi društvenikov.
K polnoštevilnej udeležbi vabi rastite deležnike naj uljudne je
ravnateljski odbor.
Ljubljana, dne 31. januvarja 1888.
Naznanilo nadzorstvenega odbora „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani.
Nadzorstvo „Kmetsku posojilnico Ljubijiuiske okolice" je pregledalo in primerjalo letno račun« za 1-87. leto in naznanja, da so pregledani letni računi in bilanca razpoloženi na spregled v zadružni j pisarni, kakor to zabteva §. 30., al. 3. driifitvcnih pravil.
Ljubljana, dno 31. januvarja 1888.
('J2—2) Katlzorstveni odbor.
CACA0|
in
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & ŠOHNE
ki jta pri prvej  Dunajskej razstavi  kuhinjske? umutnosa bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamko in iirmo. (800—64)
I>oIm» a   He pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g. 1 etru l^ivsniK-n. Razpošilja se. v provincijo proo poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDi d SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in eentr. razpošiljalnicu
Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
Izdajatelj in odgovorni aredoik) Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk aNarodne Tiskarne".