PoStnna plafana v gotovini LetO I. V LJublianl, V ponedeljek, dne 11. februarja 1929. St. 0. Posamezna številka 1 Din Izhafa vsak ponedeljek: zjulra? 1'reCn Sivo: Kop tar/eva ul. Si. 6/1/1 Te efon si. ^ OSO. Inieruiban 2030 llokoplsl se no vračajo Posamezna St. X Vin, mesečno, če se sprejem i list v upravi, naročnina 4 V n. Uvj dom in />o poŠti tioslavlicn list 5 Din. Celoti tna naročnina SO Vin, polletna 2S liln, četrtletna 13 Vin. Inserail po dogovoru Uprava: MiMoMčevt c. S (pavi jani V o stul CcR. latun. Clulii/ana 13.179 Telefon štev. 3030 Danes podpis sporazuma med Vatikanom in Kvirinalom Papežu priznana pravica imenovanja škofov - Cerkvena poroka bo v Italiji obvezna -C v. Oče suveren - Izvrševanje suverenih pravic nad ozemljem bivše papeževe države prepušča ital. kralju - Italija sklene konhordat Rim, 10. febr. (Tel. »riov. L:stu.«) 0 vse-bri sporazuma :.icJ papeško kurijo in italijansko vlado sc širijo razne govorice. Kakor sc čujc, se jo pi'znala pa~>cžu neomejena pravica imenoval ja škofov v Italiji. Tudi vzgeja mia-d ne se jc po teh vesteh uredila v smislu želja ccrkve. Kar fc tiče zakonskega (bračnega) prava, se trdi, da so bo zopet uvdla oblga-torična ccrkvera poroka, radi če»ai bo moral državljarski zakonik deloma biti izpremerjen. Kakor ce govori, bo papeževo czcmljc, ki sc bo imenovalo »Citla Vaticana«, podrejeno papeževemu guvernerju, in slccr sc za to mesto imenuje commcr.dator proi. Pio Franchi, osebnost iz prejšnjih pa^ževih prijateljskih krogov, ki je dobro znana tudi v krogih nemških uče- Budlnr-eila, 10. febr (Tel. »Slov. Listu«.) »Ncmzcti Ujsag« objavlja od svojega vatikanskega poročevalca o spravi med Vatikanom in Kvirmalom sledeče: K svečanemu podpisu pogodbe, ki sc bn izvri'1 dne ti. t. m. v vatikanskih dvoranah v prisotnosti vsega kardiralskega kolegija, bodo povabljeni Inozemski diplomati, udeležili se ga bodo pa tudi višji iunkcijonarji italijanske vlade. V torek, dne 12. februarja, na oblctnrco kronanja papeža Pija XI., bo v cerkvi sv. Tctra slovesna služba božja. Nato bo papež v pri- sotnosti kardiaalskcga kolegija objavil besedilo pogodbe. K tej slovesni ceremoniji bo prišel v Vatikan tudi kralj Viktor Emanuel. Po ceremoniji bo papež Pij X. sprejel v posebni avdljenci kralja, nato ia ministrskega predsednika Mussolinlja. Dve glavni točki dogovora med panežem in Italijo imat sledčo vsebino: 1. Kralj priznava papeževo suverenost. 2. Sv. oče izjavPa, da sc nc odreka posvetni oblasti gledo ozemlja ic papeževe države, de pa izvrševanje svo- suvercnib pravic prepušča ital janskemn k: alju. Dr.e 21. arrila bo etvorien novi ltali'a~ski parlament. Pri tej pril'ki bo italijanski kralj izdal prrklamacijo na italijanski narod, da ko Italija sklenila s papežem korkordat. Italijanska vlada dovoljuje, da smejo pri Vatikanu akreditirani inozemski rnslaniki bivati tudi izven ozemlja cerkvcnc države. Na drugi 6lrani pa je papeževa želja, da sc za vatikanska poslaništva zgradijo na ozemlju ccrkvcnc države primerne palače. Pogodbo p odpišeta Gasparri in Mussoiini Rim, 10. febr. Podpis pogodbe medi Sveto stolico in Italijo bosta izvrš la kardinal Gasparri in Massolini. V ponedeljek zvečer bo »Osservatorc Romano« priredil posebno izdajo o tem dogodku; nc ve sc pa, v kolikem obsegu in ali bo s.jloh objavil vsebino pogodbe. Podpis sc bo izvršil v veliki dvorani lateranskc palače, v kateri so slolovali papeži od VI. do XIX. veka in ki leži ter bo tudi o6tala izven papeževe države. Sporazum pridobitev za mir London, 10. febr. (Tel. »Slov. Listu« ) Angleško časopise naglaša, da sprava med Vatikanom in Kvirinalom ni velikega pomena semo za obe pogodbeni stranki, temveč za katoličane vsega sveta. Ta čin bo imel velik vpliv tudi na utrditev miru po vsem svetu. Razpravlja sc tudi o možn-osti, da bi bila Sveta stolica odslej zasto^ar-a v Društvu narodov, vendar j« večina mnenja, da Vatikan ne bo imenoval pobcncga zastopnika v to institucijo. Francija čestita kot prva Pariz, 10. febr. (Tel. »Slov Listu« ) Agencc Ilava« poroča, da jc francoski poslanik pri Vatikanu, VicorV,e de Fontenat, prvi od vsega diplomatskega zbora čestital papežu v imenu francoske vlade, da sc jc rimsko vprašanje tako srečno rešilo. Zadnje vesti o zgodovinskem dogodku Točna omejitev nove papeške države - Kako se izvrši podpis pogodbe - Slovesnosti v lateranski baziliki - 30.000 vernikov Trst, 10. febr. (Tel. »Slov. listu«.) To programu, ki sc ni nič spremenil, sc bo podpr.al akt med Vatikanom in Kvirinalom podpi?.-l jutri dopoJdnc med 10 in 12 uro v znani knežji dvorani lateranske pala?e. Medlem so se izvedle tudi bolj natančne podrobnosti o razmejitvi papeževe države. Trg Sv. Tetra s kolonadami bo seveda spadal v pareževo czcmlje, obenem pa se določa, da jc ta trg, kakor tudi ccrkcv sv. Petra 6a~o smatrati za skupno lastnino (condominium), ki se torej nc bo mogla ne ločiti nc zapre*, i. Tudi cerkcv sv. Petra sc nc bi smela zapirati. Meja f-c petem dalje ob zunanji črti kolonadc do Porta dc Cavalleggieri, katero doseže skoro v pravem kotu od Via della Sacrlstia. Nadaljnjo mejo eznečuje veliki zid II Muraiolc, ki obdaja tako zvane vatikanske utrdbe. Meja obsega v štT.kcm leku vsa poslopja in vrte Vatikana pri Valle del Inlcrno, ki pa nc spada v papeževo ozemlje. Meja sc krene potem od vatikan- skih zidov na viš no Plazza dcllc Riscrgimcnto in gre potem paralelno do Porta Angelica, kjer gnada k rapeževemu ozemliu med drugimi poslopji tudi tako zvara Fonderia. V vat kansko mesto spadajo torej tudi poslopja Sarto Uli cio, bolncc Sar »a Marta s cestami in trgi ter Cam-po Santo Tcutonico. F/zcn tega sc potrjuje vest, da sc pripusti VaMkanu v last tudi kompleks lateranskih poslepj in rekatcrlb vil, ki jih poscduic Vatikan v ckolici Rima, fakti posebno Castcl Candolfo ca zapadni obali Albanskega jezera! ta grad jc bil rapeška lctra rezidenca od Urbara VIII. fl623—1644) do 1871. Tudi to posestvo bo veljalo kot izventerito-rialno. Po sllkovlth cestah šentpetsrskega pred-kraja, ki sc nahajajo v neposredni bližini papeževega czcmlia, sa b'li prošlo noč zaposleni dclavci pod nadzorstvom ofcčinskh stražn kov s tem, da so odstranjevali zadnje spominske plošče, ki so jih po 1. 1870 posvetili proti- Vatikan in Društvo narodov Ženeva, 10. febr. (Tel »Slov. Listu«) Kakor doznava posebni poročcvalcc »Neue Frcic Presse« od poučene strani, jc računati s tem, da bo italijanska vlada, katere delegat Sslrl ja bo predsednik na prihodnjem zasedanju Društva narodov, polagala posebno važnost na to, da sc dosežena srrava med Vatikanom In Italijansko vlado of!c'jelno objavi članom Sveta Društva narodov. Temu službenemu sporočilu bo sledila svečana manifestacija Svcla Društva na.ro/ov. na kar se bodo odposlale brzejavne Scstllkc papežu in italijanski vladi. Razen tega je nedvomno, da bosta italijanska vlada, kakor tudi Sv. stolica poskrbeli za rcgstracijo sklenjene pegedbe rrl generalnemu sekretariatu v Ženevi, da dobi mednarodro obveznost. Tu se spominja na to, da sc je moril opustili prvotni nrtnen papeža, da bi sc udeležil prve mirovne konfcrcnce, ker sc je temu upirala takratna l.beralna Italija. Zagotavlja se, da v poznejšem poteku stvari Vatikan nikdar več ni niti dl.rektno niti indirektno storil v tem oziru korakov, nasprotno r® I® raznih važnih povedih sam rastofil pri Drašlvu «a-rodov, tako leta 1921. z apelom na pomoč ruskemu prebivalstva, pozneje pa s posebno noto generalnemu sekretariiatu, ki se ic ti- kal varstva svetih krajev, Predvideti jc, da sc bo italijanska vlada v bodoče prizadevala, da priporoča sodclovan'c Vatikana v Društvu narodov o priliki raznih povodov. Verjetno je, da bodo v razne komi5i;c Društva narodov r>o-slani stalni eksperti Vat kana, t-ko v odbor za opium, v odbor za duhovno sodelovanje in druge. Razna ugibanja Rim, 10. febr. Dcsi sc smatra za gotovo, da bo »Osservatorc« dne 11. t. m. vprvič prinesel obvestilo o paktu med Ital jo in papežem, jc pa čisto negotovo, ali bo obavil podrobnosti. Prvotno se jc govorilo, da bo vsebino objavil papež na prihodnjem kor.zistoriju, potem pa sc jc celo trdilo, da bo objavljena šele na prihodnje:.! ccrkvcncm koncilu v navzočnosti 1^0 škofov vsega sveta. Ta vest pa jc bila več kot fantastična, kajti termin za koncil sploh 5e ni določen, na vsak način pa sc nc bo mogel vsaj po dosedanjih predvidevanjih koncil sestati pred I. 1930. Zato sc smatra, da bo Sv. oč« vsebino pogodb« razglasil sam 12. t. m. v cerkvi sv. Petra V navzočnosti kralja, kardinalov, zastopnikov italiLinakc vlade i« diplomatskega zbora. Da bo Sv. oče ob tej priliki notificiral klerikalci svojim mučenikom, kateri so bili v zadnjih papcšk.h vladah obsojeni radi političnih zarot. Kakor sc čuje, se bo izvršil podois na pogodbi x dvema zlatima peresoma, ki sta dar rimske občine. Na peresu, s katerim bo podpisal kardinal, državni tajnik Gasparr, je zarisan grb savojske hiše, na peresu, s katerim bo pedp!sal Mussoiini, pa repcšlri tfrb. Danes jc bil v lateranski baziliki svcča.ni Tc Dcum cb obletnici kronanja papeža Pija XI. Svečanosti so prisostvovali visoki cerkveni knezi, katoliška društva s svojimi zastavami in silna množica ljudstva. Ceni sc, da sc je danes udeležilo ccTkvcnih slovesnosti nad 30 tisoč kjudi. Za jutri dopoldne ob 9 so povabljeni ilaTiar.tki in inozemski časn karji v tiskovni urad ministrskega prcdsedušlva, kjer sc jim bodo dala pojasnila o rešitvi rimskega vprašanja. akt sprave, jc gotovo, koliko pa sc bodo izvedele podrobnosti, o tem se še vedno more samo domnevati. Dcgnano jc, da sc med prilegam! spravne pogodbe nahaja gcegralična karta papeževega ozemlja, ki sc bo bržčas imenovalo »Cit',6 Vaticana«. Bcjda bo obsegala kompleks Vatikanski palač doli do pinijevega gozda »Gianiculo« tik do Tibcre. Baje bo imela papeževa državica tudi svoj lastni krlcdvor, dočim jc Vatikan zahtevo p3 izhodu na morje opustil. Drugo vprašanje, ki zanima javnost, je, kdaj bo papež Vatikan zapustil. Govori 6C sicer, da bo obiskal Monle Cass:no, potem pa Milan, gotovega sc ra nc vc nič, dasi je zelo verjetno, da Sv. očeta vleče sreč v Milan. Govori sc cclo, da sc poda na prvo večje potovanje v Anglijo. Za enkrat jc pa to še preccj drzna kombinacija. Od strani italijansko vlade sc bo veliki akt sprave notificiral aprila meseca v otvoritvenem prcstolnem govoru kralja v novem parlamentu. To bo sploh prvi zakon, ki ga bo nova zbornica sprejela. Objava vseh dokumentov spravnega akta bo pa mogoča le po ratifikaciji v parlamentu. Obsloja pa zelo utemeljeno mnenje, da se dokumenti »ploh ne bodo objavili, ker se Vatikan tradicijonelno upira taki svari, pač pa bo javnost izvedela vsebino samo v glavnih obrisih kot posnetek iz doku- menta, ki bi kol tak ostal tajen. To slednje jo tudi najbolj verjetno. Na vsak način med žurnalisti v Rimu že 60 let ni vladala taka ner-voza, da bi kaj izvedeli o velikem dogodku, ki ga tako Vatikan kakor italijanska vlada zaenkrat skrbno čuvata. „Vc!ifc dogodek" Pariz, 10. febr. (Tel. »Slov. Listu«.) Pa-riški nadškof kard.nal Dubois, ki se jc udeleži pogajanj med Vatikanom in italijansko vlado, sc jc danes iz Rima vrnil v Pariz. Na kolodvoru je izjavil časnikarjem, ki so čakali nanj: »Izvršili smo vcl.kc stvari. Imamo velikega papeža. Mussoiini jc ženij in Italija ima inteligentnega kralia. Pripetil sc jc vcl;k dogodek, velik s stališča zgodovine in katolicizma.a Novi poslanik v Vatikanu DubUn, 10. febr. (Tel. »Slov. Listu«.) Vlada irske republike jc sklenila imenovati dosedanjega poslanika v Belgiji, grofa O' Kclly, za poslanika pri Vatikanu. Tako bo diplomatski zbor pri Sveti stolici pomnožen za enega no vega člana. Gasparri o olcl Rim, 10. febr. (Tel. »Slov. Listu*.) Kardinal državni tajnik Gasparri jc včeraj obolel na hripi z visoko vročino, ki traja tudi šc danes. Vsi hoteli prenapolnjeni Rim, 10. febr. Že več dni v tukajšnjih ho-lolih ni več prosta nobena stba. Neprestano dohajajo brzojavne naroCbc z vseh pet kontinentov sveta, ki jim ni mogoče ugoditi. Obscbno stanje v Bombay-u London, 10. febr. (Tel. »Slov. lista.«) Tekom včerajšnjega dne so se ponovili boji med Hindi in mohamcdanci. Bele čete so morale opetovano poseči v boj, zlasti ko so hoteli mohamcdanci preprečiti, da bi gasilci pogasili nastale požare v predmestju Kamatipura. Pri tem jc bilo 15 oseb ubitih. Sest Hindov je bila od mohamcdancev zaklanih, na obeh straneh pa jc mnogo ranjcnccv. Popoldne jc bilo razglašeno obsedno stanje. Pred 6, uro zjutraj in po 7. uri zveicr nc sme nihče bitf na ulici. Vsako zbiranje ljudi je prepovedano in četam jc zaukazano, da takoj streljajo na vsako večjo množico. V rekviriranih zasebnih avtomobilih patruljirajo vojaške palruljc po ulicah. Ker niso ccstni pometači žc pet dni iz strahu za svoje življenje vršili svojega posla, obstoji resna nevarnost, da izbruhnejo epide mijc, Belgrajske vesti Belgrad, 10. febr. Finančni minister dr. Svcrljuga je danes pregledaval z ministrom za vere dr. Alaupo-vičem proračun tega ministrstva. Na predlog predsednika uprave za zaščito industrijske svejine ic trgovinski minister tla nes imenoval komisijo za polaganje izpitov uradnikov uprave za zaščito industrijske svo-jinc. . Finančni minister dr. šverljrga je bil popoldne pri poštnem ministru dr. Kumanudii" Pravda" za zbližanje z Bolgarsko Belgrad, 10. februarja. (Tel. »Slov. listu.«) »Pravda« prinaša uvodnik, v katerem pise, da jc treba čimprcjc započeti akcijo za gospodarsko sodelovanje med Bolgarsko in Jugoslavijo. Stvar jc v zvezi z otvoritvijo meje in s pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe. Zdravjevoj. Stcpanovičase boljša Cačak, 10. februarja. (Tel. »Slov. listu.«) Vojvodo Stcpanoviča so obiskali zdravniki. Po komunikeju se Stcpanovičevo zdravje vidno boljša. Temperatura se jc znižala na 37.4 in je žc skoro normalna. Bitie žile se je znižalo od 84 na 80. St/an 2. »SLOVENSKI LIST«, dne 11. februarja 1929 Stcv. 8. Mrzel val objel vzhod države Kra't!io!j mrzel dan v Belgradu - V Hercegovini Jedo ljudje skotijo od dreves in kuhajo juho iz slame Od mraza največ trpi železniški promet Bc'grad, 10 febr. (Tel. »Slov. listu «) Danes je bil v Belgradu takšen m i, kakor še nikdar doslej. Top' mer je kazal —24 stopinj Cc'zija. Bclgrajčani pravijo, da je bil to sploh nrjbolj mrzel dan. Val mraza, ki je najpreje ol jel državo v severovzhodnih krajih, je planil preko Banata in danes najbolj zadel Belgrad. Sploh je letošnja zima Belgrajčanom silno nevšečna, ker niso bili prav nič pripravljeni na njo. Zato v mnogih trgovinah ni dobiti premoga, tako da so nekatere družine izpostavljene največjemu mrazu in bedi ter da komaj čakajo, da zima pojenja. Čez dan sc je temperatura sicer nekoliko ublaJila, proti večeru pa jc mraz spet silno ostro nastopil. Po poročilih bclgrujske vremenske opazovalnico je v državi stanje sledeče: Belgrad —24, Pctrovaradin —24, Zagreb —12, Ljubljana —12, Sarajevo —10, Veliko Gradište —23, Koviljača —17, Niš —16, Split plus 1, Kosovska Mitrovica —9, Skoplje —15, Kra-gujevac —17. Kljub vsemu temu pa imajo Belgrajčani re^ko posebnost v osebi grškega poslanika Poiihraniadesa. Kljub najostrejšemu mrazu ni opustil svojega športa in se je šel kopat v Savo. Bc'grid, 10. febr. (Tel. »Slov. listu«) Tu fe bil nocoj tak mraz, kakršnega nihče ne pomni. Najostrcjši je bil okrog 6 zjutraj, ko je toplomer (ali točneje mrazoner) kazal —28. Radi ostrega inraza so vsi vlaki prihajali z zamudami. Brzovlak iz Budimpešte je imel triinpolurno zamudo. Lokomotiva je bila popolnoma oledenela. Belgrad, 10. febr. (Tel. »Slov. listu«.) Ostri mraz je največ škodoval železniškemu prometu. Vlaki so prihajali z veliko zamudo. Na progah, kjer se je pravkar vzportavil redni promet, so bili vlaki odpovedani. Neverjetna beda v Hercegovini. Mostar, 10. febr. (Tel Slov. listu.«) Strahovit mraz je zadel tudi Borno in Hercegovino. V Mostarju se je ustanovil poseben odbor, ki se bo obrnil na vse prebivalce naše države za pomoč tamkajšnjim prebivalcem. V Hercegovini so n:kateri ljudje, odrezani od sveta, morali jesti skorjo od dreves in kuhati juho iz slame. Odbor je izdal poseben oklic na ministrstvo, na Rdeči križ in na prebivalstvo, v katerem opisuje nepopisno bedo te;njevs.'o v pravo zaničevanje Dostikrat je dejal: Ljudi« so od narave slabi. Poznam jih dobro. Kar sem in kar postanem, se iimam zahvaliti le sebi. Disciplino spoštujem, vem pa, da jo more'o ncsp?meLne odredbe hitro pokopati. Zato spravljam stran vse tepce Ti se me boje, pametni me spoštujejo « Nato pravi Boroevič, da se ga povsod zapostavlja. Pa to ga ne br'ga in mu je tudi vseeno, čc postane generaloberst ali ne. Kajti on daje čast činu, ne pa njemu.« Vsa družina se zastrupita Sufcotica, 10. febr. (Tel. »Slov. listu «) Tu sc je zgodil žalosten slučaj zastrupljenja s plinom. Žrtev je bila vsa rodbina. Neki družinski cče se je s svojimi tremi otroci podal spat kot običajno od 10 zvečer. Ponoči pa je začel uhajati iz svetilnika plin, ki je napolnil sobo. Niti oče niti otroci se niso ve; prebudili, marveč so umrli radi zastrupljenja. Polar v Belgradu Pc'grcd, 10. februarja. (Tel. »Slov. liftu «) Nocoj peneči je v Belgradu izbruhnil požar v stanovanju šefa deviznega oddelka Zatožne banke, ki sc nrhaja v U1H vojvode Putnika. Požar je epozil neki pnsant, ki se je vračal iz gledališča. Pcžar je bil objel družinske sobe, ga:i'ccm pa sc je posrečilo požar omejiti, da se ta ni razširil na sosedna stanovanja. Oprav jc požar traja! samo par minut, vendar je poviručil okrog 1C0,000 Din škode. Kako se godi slovenskemu izumitelja Slovenec izumil novo padalo, nemški tovarnat pa ima profit. V novosadski tovarni letal jc bil dalj časa uslužben kot volooter Slovenec, teh-uk Slavko Levičnik. Ta je zgradil poseben tip letalskih padal, ki jih je večkrat preizkusil na novosod-skem letališču in v zimskem pristanišču podonavske mornarice. Letalski krogi so ga podpirali kolikor so ga mogli, toda nova padala se niso obnesla. Levičnik je nato odšel i» Novega Sada. Ljubljanski Aero-klub gradi sedaj po načrtih Slavka Levičnika in pod lastnim nadzorstvom v Zgornji Šiški v mizarski delavn ci Matka Perka brezmotorno letalo po nemških vzorcih. Letalo bo enokrilnik, 10 m široko in 6 m dolgo. To letalo bo namenjeno za brez-motorno letanje z gor v doline. Graditelj Levičnik je o svojem padalu izjavil: »Pred leti sem zgradil v Novem Sadu nov tip zračnih padal. Bilo je to 1. 1925. Padalo sem ponudil neki berlinski tovarni v nakup in priložil ponudbi vse načrte in opis novela padala. Pred kratkim se je ta tovarna udeležila nek tekme padal v Novem Sadu. Pri tem sem spoznal, da je ta tcvcrua nastopila s pedali, ki sem jih iznašel jaz. Izvedel sem dalje, da jc ta tovarna razširila moje padalo po vsej Nemčiji in vsej Južni Ameriki. Seveda sem izročil odvetniku vse nadaljnje postopanje za dosego mojih iznajditeljskih pravic, nisem pa dobil ni-kakega odgovora. Končno sem zahteval pravico pri najvišjem nemškem letalskem uradu. Ta ml je dne 23. januarja t. 1. odgovoril, da ni pristojen odločati o tem vprašanju in da naj grem pred sodišče. Končno mi ni preostalo nič drugega kot da izročim vso zadevo svojemu odvetniku in da zahtevam svojo pravico pred medn&r razsodiščem v Haagu. Naprosil sem že letalsko poveljstvo v Petrovem Varadinu, naj finansire moje pravdne stroške. Če dobim le 10 odstotkov prodajne cenc za moje padalo, bi dobil več sto tiroč dinarjev. Iz športnih revij sem zvedel, da je omenjen« tovarna prodala že nad tisoč teh padal.« 130 miijoncv za tlakovanje Bcl.rada Belgrad, 10. februarja. (Tel. »Slov. listu«.) Danes se je vršil občni zbor inženerske zbornice. Zanimivo je bilo poročilo o gradbeni podjetnosti belgrajske občine. Za kaldrmino je bilo od septembra 192 do novembra I9ž8 130,829.251.80 Din stroškov. Gozdarska alera Belgrad, 10. febr. (Tel. »Slov. listu«) Osrednja komisija, ki se je ssstavila v gozdarskem ministrstvu za pregled dolgoročnih gozdarskih pogodb, je pregledala veliko število pogodb v Bosni in Hercegovini. Ker minister Radivojevič želi, da se vsi pogodbeni odnošaji uredijo na ta način, da se ustanovijo novi pogodbeni tipi in ker ima že dovolj podatkov za revizijo pegodb, je sklenjtno, da se to vprašanje uredi v ministrstvu. Iz tega razloga se je sklenilo, da se vprašanje pristojnosti osrednje komisije prenese na cksp'oata-cijski oddelek generalnega ravnateljstva in da se na ta način vsi odnošaji uredijo s posebnim odlokom. Osrednja komisija je delo končair in predložila ministrstvu poročilo. Pred revizijo trg. pogodbe z Grciro Belgrad, 10. febr. (Tel. »Slov. listu.«) Iz Pariza poročajo, da se bo trgovinski ministvr Mažuranič vrnil v torek. Zvedelo se je, da pripravlja trgovska zbornica v Belgradu za trgovinskega in zunanjega ministra predlog, da se pristopi k reviziji trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjvna z Grčijo leta 1927. Po tem predlogu naj bi se izvršilo izenač;nje že'ezni-ških tarifov. Če bo zbornica uspela, je vprašanje, kajti naši železniški tarifi so se grški vladi že predložili in sedaj je odvisno mnego od dobre, oziroma slabe volje grške vlade. Navosr.dska vremenska napoved. Oblačno. Vetrovi v severnih krajih, ki se bodo po-jačili. Spremenili bodo smer severo - jugovzhodno. Oster mraz bo trajal dalje, zlasti na severu. TVRDKA DAVORIN CEMN je bila av'z2rana, da jc na potu več vagonov šlezijskega premoga, vsled česar obvešča svoje cerj. naročnik«*, da bodo dosedanja naročila v teku tega tedna eiektuirana. „ Krjavetjic Izide jutri kot pustna prilega ,Slovenca4 Štev. 8. »SLOVENSKI LIST«, dne ».februarja 192$. .Stran 3. De! Ljubljane brez vode Hud mrae v Ljubljani je povzročil, da eo včeraj ponekod v mestu popokale vodovodne cevi. Najhujše je bilo na Kaflovški cesti, kjer jc ob 3 popoldne počila glavna vodovodna cev. Vola je pričela z močnim curkom dreti na dan in je zalila skoro ves spodnji del in kar je najhujše, tudi nekatera kletna stanovanja. V hiši št. 12 na KairloSki cesti sta v kleti stanovala dva starčka, 80 letni Pavle Koscc, nokdanii tesar, ter njegova žena. Voda, ki je dila po Karlov Skd cesti, je zalila tudi njuno stanovanja v kleti. Pavle Kosec je bil že prej sla1 g len in sploh ni mogel radi bolezni vstati iz postelje. Sedaj, ko je voda zalila njuno sta-ne van je, pa je bilo njegovo zdravje na mah prav resno ogroženo. Poklicani so bili gasilci, da bi izčrpali vodo iz kleti. To pa ni bilo rao-gole. Ni kazalo drugega, kot da so gasilci bolnega starčka naložili na rešilni avtomobil in ga prepeljali v bolnišnico. Pogodba glavne cevi na Karlovški cesti fe imela še druge, znatne posledice. Ves šentjakobski ekraj je sedaj cdrezan cd vedovoda. Vodovodne napeljave v hišah od šentjakobske iole dalje ter na Gradu so funkcionirale le še nekaj ur za tem, za danes pa je prav resno pričakovati, da ostane ta okraj brez vode. Popravilo vodovodne cevi na Karlovdki cesti je radi mraza zelo otežkočeno in ni verjetno, da bo že danes izvršeno. Brez vode so ostali ves šentjakobski okraj z Zabjekom, Prulami, Gradom. Barjem in vso Dolenjsko stranjo. Predpustno prireditev hat. rokodelskih pomočnikov V svojem domu v Komenskega ulici delajo marljivo na polju izobrazbe naši agilni rokodelski pomočniki. Javnost za njihovo delo izve le redko in še tedaj bore malo, kar pa jih ne moti, temveč še nadalje vztrajajo pri svojem stremljenju. — Včeraj na pustno nedeljo, so priredili zase in za svoje prijatelje uspelo pred-pustno prireditev. Kdo bi jim za to zameril, posebno, ko je bila prireditev res posrečena in prisrčna. Najprej je pevski zbor pod vodstvom prof. Bajuka zapel nekaj lepih pesmi, ki so žeile velik aplavz polne dvoran«. Preč. g. kanonik dr. Stroj, ki vodi vse gibanje rokodelskih pomočnikov, je ob pav/.i omenjal, da je društvo katoliških rokodelskih pomočnikov, čeprav je že v 74. letu svojega obstoja, še vedno mdado, ka Grafike«. Maske vsepovsod, veseli mladt ljudje vsepovsod, kdor je bil star, se je med temi počutil mladega. V vsaki tretji, četrti gostilni jc bila predpustna prireditev. Doma so ostali le tisti, ki jim ni mar predpusta, ki jih žene niso pustile in ki niti za vstopnin« niso imeii. Teh pa je žal zelo mnogo r Ljubljani. Na pustno nedeljo je marsikdo z vso skrenostjo žvižgal tisto: »Lani sem bil krofov sit, letos pa zelja!« Bur|a je pometala po ulicah in ljudi naganjala pod strehe. Javni lokali seveda polni, ljudje so v kavarnah s čajem in slivovko preganjali sobotnega mačka, mraz in dolgčas ter sc pripravljali na večerno »»Sla včevo« maškerado -»V Japanu«. Po zadnjih poročilih, ki smo jih v večernih urah prejeli v uredništvo, je bilo tudi v nedeljo zvečer prav veselo. Gejše so bile »skoraj« pristne, Japonci pa le posili »škilavi«, nekateri pa zelo mačkasti. Ampak brez zamere, kei je že tradicija takšna, da ga pustna Slavčeva maškerada v Unionu pihnel In jc tudi bil« res veselo in živahnol Do kedaj? — Kon\i žal niomo molli učakati. ker jc šel »Slovonsk list« preje v stroj, ko pa nekateri čestilci pust nc nedelje. Ali bi se radi smejali ? ^■■■■■■■■■■■■■MMHHBHHMnHHManHMHpMii Citajfe jutri „KRJAVLJA", pustno prilogo „Stovenca" ■""V Smrtna kosa. Na Ježici pri Ljubljani je umrl upokojen: nadučitelj Anton Zibirt v 8o. letu svoje starosti. Rojen je bil v Krasni, služboval jc na tukajšnji osnovni šoli 31 let, v pokoju jt živel 18 let. N p. v m. Na Muljavi pri št. Vidu je bil dne 0. febr pokopan janez Bolek, samski užitkar. Bil je užc ✓ 93 lelu. Samo še dva moža sta v župniji še starejša. Od novega leta šteje župnija št. Vid že 17 mrličev. Mraz hudo pritiska in ljudje močno bolehajo. V Clevelanda (Amerika) je umrl 9. jan za hripo Ignacij Jerič, brat g. dr. Jos. Jeriča, odvetnika v Ljubljani. Med tednom Ali poznale verz: Le začniva >per Home-ri«? Če se prav spominjam, je rodil ta verz Prešeren. Mogoče pa je tudi kdo drugi, kar pa nič ne stori, ker je verz vseeno nepravilen. Prvič namreč niti najstarejši Ljubljančani ne pomnijo, da bi bil živel kdaj v Ljubljani kakšen Homer in tudi v ljubljanski okolici ne pozna zgodovina cvička nobene gostilne »per Homeri«, drugič pa jo verz nepravilen, ker se mora verz pravilno glasiti »le začniva pri klobasi«. Za tistega Homerja še učenjaki ne vedo, kdaj in kje je živel, klobasa je pa realna slvar, ki se da videti, tipati, poduhati, skuhati in pojesti. Ni pa vsaka klobasa za vse in za povsod. Ogri imajo svoje saiame, mesto Franklurt ima svoje franl furtarice, Wiener Neusladtu so dali kranjski študenti rasten naslov, »Wiirslel-stationc, v Braunsclivveigu in v Augsburgu pa izdelujejo znane večerje za revne ljudi Samo I jubljana nima nič podobnega za kosilo, še n.anj pa za večerjo Bila pa je doba, ko se je tudi Ljubljana lahko merila s svojimi klobasami z vsemi svetovnimi konkurenti. To je bilo ta' ral, ko je bila Ljubljana še silno ponosna na vse, 1 ar je bilo ljubljanskega. Nekdanja 1 ranjs' a ali ljubljanska klobasa Je bila silno izbran in skrbno izdelan domač proizvod. Ljubljanski klobasarji so jako do-I:ro vedeli, da se da rapraviti prava klobasa le iz mesa in masti domačega kranjskega pujsa, ki ne sme biti niti premlad niti pre-s'ar. Izbrare kose mera so rezali z roko in ga niso stiskali s strojem, da ni ušla na tla niti kapljica okusnega soka. V pravilnem razmerju napravljeni mešanici mesa in masti so pridejali po okusu razne dišave in začimbe, ne preveč in ne premalo. Kdor je to zadel, je bil mojster v svoji široki. Mešanico so nato stlačili v lepo oprano svinjsko črevo, potem pa so klobase obesili v dim. Dokler so klobase prekajali, so kurili samo z bukovino, posebni oblizkarji so pa polagali na žerjavico še po nekoliko brinjevega lesa. Izurjeno oko, iz-vežban tip in obcutljv nos so povedali, kdaj j« dima dovolj. Tako pripravljene klobase so ponekod zalili z mašijo, ponekod so jih pa obesili na zrak, po okusu. Tako so izdelovali klobase nekdaj, ker so ljudje dobro vedeli, da samo taka in prav samo taka klobasa paše za domači cviček. Kako neskončno modra je pač narava, samo spoznavati jo je treba! Dalmacija leži ob morju, kjer žive take ribe, ki se dajo dobro pripravili le na olju — in glej! v Dalmaciji rastejo tudi oljke. Na oljnato podlago pa ne gre kranjski cviček, ampak zopet le močno vino, in tudi to rodi Dalmacija. V borati ptujski in ljutomerski okolici žive cele črede perutnine, ki ima zopet posebne vrste mast, in to mast posebno dobro razkraja ravno ljutomersko vino. Dobre masti kranj kih pujskov pa nobena pijača tako lepo ne raz1-raja kakor cviček. Vse to so dobro vedeli stari ljubljanski oblizkarji ln cmol avčki in zato so nekdaj kranjske in ljubljanske klobase slovele dale? po. svetu. Ta lepi sloves naših izdelkov pa so uničili stroji in tista nesrečna kemia. Naj':olj seveda cleirača zanil rn^st in pohlepnost, ki prenese žalibog vse. lcar s!r j produein namesto člove1 a. ljudje pravijo, da dandanes prašiča zakoljejo ob šestih zjulraj, ob csm'h po pa že klobase na prodaj. Jaz ne ven, če je to res, ampak mogoče jo že. Zato se pa ljudje klobas vedno bolj boje in izogibljejo, prav tako, kakor današnja kislega zelja, ki ga pokvari stroj in umetna kislina, da še za gnoj ni perabno. To sem povedal le kot en sam primer, kako strašno napravlja današnji rod naše stare domače dobrine, ki se dobe samo pri nas in prav nikjer drugod. Kal.o so Dunajčani ponosni na svoj specialni »Apfelstrudel«, Čehi na svoje »buhie«, Angleži na svoj beafsleak, Francozi imajo pa kar celo oblizkarsko akademijo za svoje domače produkte, mi pa melemo vse po vrsti za plot, 1 ar zraste doma in se bahamo po naših gostilnah z ogrskim gulja-žom, z laško rižoto in z dunajskimi zrezki. Lc znancev nil ar, ker jih je treba mešati, čeprav žganci niso nobena beraška in »gmajc jed. ampalc se 1 adijo tudi na gre lovskih mizah. V »Mladiki« sem nedavno bral v nekem sestanku dr. Janeza Plečnika citat iz knjige slavnega anatoma Hyrtla, ki pravi, da narod, ki se ne zanima in ne spušča v delajle, postane top. Tudi kulliviranje naše domače hrane je po mojem tak detajl, ki ga je treba kul-tivirati in izpopolnjevali do najvišje rafinlra-nostl, Fe nočemo postati prašiči, ki vse brez izbire požro, kar.se jim nasilje in nalije v korito. * * • Sedaj pa kaj dru^eja Ali poznate med svojimi sosedi kega, ki ne silno boji vsa' e besede, ki jo sliši o sebi iz tujih nst? Jaz poznam enega takega človeka in ga vselej vidim, kadar se rrod ogledalom brijem ... Človek jo zavije zvečer n. pr. v gostilno, n!č hude-fl sluteč, kakor pravije. Pa pride še eden in še eden in tako naprej. Beseola da besedo, družba je prijeina, po grlu pa steče četrt za četrtjo. To rodi še več besed, besede pa rode še veo čelrii. Možgani se polagoma giejejo, dokler ne zavro, in glava počasi zleze na mizo. Pa kaj to pripovedujem — kdor tega ne ve iz svoje izkušnje, naj kar pobere kamen. Drugo jutro pa se oglase hudobe. »Ti, kaj pa je bilo včeraj? — in par zlobnih cči se sveli v divji škodoželjnosti. In človek, neumen kakor je pač, se 1 ar zdrzne, eden od strahu, drugi od sramu itd. Ljudje so sirahovili suž. nji svoje okolice! Tudi mene je doletelo mnogo mačjih ur, dokler mi ni moj dober prijatelj razodel sijajnega recepta proti tej bolzeni. Recept je čisto priprost in obstoji samo iz dveh besed, zvezanih s Črto: no — in? Rabi se pa ta recept takole: Kadar ti stopi pred oči tak ško-doželjnež in ti začne suvati ped nos vse resnične in izmišljene tvoje grehe prejšnjega večera, ga le mirno poslušaj, dokler ne nehn. Ko bo svoj lepi rožnivencc odmolil. pa reci s prezirljivim pogledom na tako pokvarjene figuro obe skrivnostni besedi: No — In? Te dve besedici de'ata čudeže! Je rešilna moč v njih. No, prijatelj, in kaj potem? Kaj je zato? Kaj Je sedaj? Ali boli glava mene ali tebe? Če boli mene, kaj bri T. > C (/■• 3 C s S ^ z r ^ iz IO s S O io J* 'X. — p S. rr.cS V." e > sr a. Zu> ~ X- '— — l: 2Z.2. ca 2>i-K"- Nn. S t- (/>. > ~ N — C » nv. o "i M« CSfS. S-ff J Hi fll 5 = g i. N S str £ IS » r« ■i N n> , < 5" *g. C' — N >r J3£ K I? 3. V* 5 r-c. <» ŽČ> D'Anmmzio in plesa tka Iz spominov najbolj ekssntrične ameriške plesalke Ameriška plesalka Izadora Duncan, ki ; je kot prva pričela boj proti trikoju plesalk in ' na vse zad^e v tem tudi prodrla, je napisala j iz svojega izredno turnega življenja spemine ped naslovom »MoJa spo.ed«. Spomini so pisani z izredno odkrilo:rčno6tjo in so mestoma tudi splošno zanimivi. Našo javnost bo zlasti zanimalo poglavje, ko govori Izadora Duncan o svojih cdnoiajili z D'Annunzi»m. Beseda »ednošaji« pravzaprav niti ni umestna, ker je D'Anunzio doživel pri Duncanovi popoln poraz. Pa naj pripoveduje plesa ka sama Mnogo let sem bila naprej nerazpoležena Jo D'Annunzia in ga nisem hotela niti videti, ker je silno slabo postopal z Eleonoro Duše (največjo italijansko tragedinjo), ki sem jo oboževala. Nekoč so me vprašali, če ga smejo pripeljati k meni. »Nikar,« sem odgovorila, ker bom proti njemu zelo neprijazna.« Prvi sestanek — prvi poraz D'Annunzia. Kljub mojim prošnjam je bil D'Annunzio vendarle uveden v mejo hišo. Čeprav se nisem z njim nikdar srečala, se ob prvem snidenju nisem mogla vzdržati, da ne bi vzkliknila: »Dobro došli! Zelo ste mi všeč!« Toliko svetlobe in magnetizma je odsevalo iz njegovega pogleda. Bilo jc to leta 1922 v Parizu. D'Annunzio je sklenil, da me csvoji. Ni bila to ravno po- j sebna čast, ker je D'Annunzio dvoril vsem s ve- I tu znanim ženam, obešajoč osvojena ženska J srca na sebe, ko Indijanec skalpe. jaz pa sem i se iz spoštovanja do Eleonore Dusc upirala. ' Motela sem biti edina žena, ki je ostala napram i njemu trda. Bil je to sklep heroizma. Kadar D'Annunzio dvori kaki ženi, jej pošilja vsak dan verze in cvetlice, ki naj izražajo vsebino verzov. Vsak dan ob 8 zjutraj sem dobivala rože in verze, a vendar sem se hrabro držala. Nekega večera mi je dejal D'Annunzio: »Danes ob polnoči pridem k Vam v Vaš atelje.« Ves dan sem s prijatelji pripravljala atelje za sprejem gesta. Vso sobo smo napolnili s cvetjem: belimi lilijami in cvetlicami, ki se jih potrebuje pri pogrebu. Razen tega pa smo prižgali celo kepo sveč. Ko je prišel D'Annunzio, ga je prevzel pogled na atelje, ki je bil podoben gotski cerKvi. Takoj smo ga spremili k di-vanu, polnim blazin. Pričela sem plesati in si-pala sem pri tem vedno več cvetlic na nJega in okoli njega. Plesala pa sem ob zvokih Chcpi-nove žalobne or?čnice. Polagoma sem u.Tašc-vala svečo za svečo in nazadnje tudi vse okoli D'Anr.unzia. Ležal je, ko hipnotiziran. Ostale so le še sveče nad njegovo glavo. Ko sem hotela pogasiti še te, je zbral D'Annunzio vse svoje sile in s strešnim krikem groze zbežal iz ateljeja. Jaz in pianist nisva megla dati drugače duška svejemu divjemu smehu, ko da sva si eden drugemu padla v narečje. Drugi poraz D'Annunzia se je izvršil v Vernaju. Bilo je nekako dve leti kasneje. Povabila sem ga v Palače hotel na kosilo. »Ali hočete, da se najprej sprehodiva pc gozdu?« »Seveda, to je dobra misel," je dejal D'An-nunzio. Prišli smo do gozda in pustili avtomobil ob kraju gozda. Nato sva šla v gozd in po kratkem sprehodu sem predlagala, da se vrneva. Nisva pa mogla najti avtomobila in zato sva šla peš, da sc vrneva v hctel. Pri tem pa sva zabredla i:i nisva našla iz gozda ven. D'Annun-zio je bil vedno bolj nemiren in na zadnje je pričel jokati kot ctrok: Jaz ocm iačen, jaz hočem jesti! Imr.m možgane in ti potrebujejo hrano! Če sem lačen, ne inerem hoditi!" Tolažila sem ga, kakor sem ga tncgla, dokler nismo našli hotel, da se je pesnik najedel, kakor treba. Prazr.overai D'Anatsnzio in njegov tretji poraz. V tretjič sc je sestala Duncan z D'Annun-zicm pri markizi Ceratti v Rimu. Markiza je imela svojo vedeževalko in ko je prišel D'An-nunzio, je poslala po njo. D'Annunzio je namreč zelo praznoveren in veruje svojim vedeževal-kam. Markizina vedeževalka mu je pripovedovala gotovo č.sto nemogoče stvari. Med dragim pa mu je rekla tudi to: -Poleteli beste po zraku in izvršili nenavadne stvari. Nato beste padli in boste na vratih smrti. Toda ubežali ji beste in potom nje prišli na višino slave.« Tudi plesalki je prerokovala, a se ni nobena teh prorokb uresničila. Ko sta se vrnila v jedilnico, jc dejal D'An-nunzio: »Prišel bcm k Vam vsako polnoč. Osvojil sem vse žene, nisem pa še esvejil Iza-dorc Duncan.« In res je prišel vsako noč, točno ob dvanajstih se je pojavil v moji sobi. »Jaz pa bom izjema« — sem sklenila — »in hočem biti edina žena, ki ni padla pred D'An-nunzia na kolena. Tako je prihajal skozi tri tedne k meni, mi govoril lepe in čudne stvari iz svojega življenja in mi slikal svojo mladost in svojo umetnost! -Izadcra, ne prenesem več! Vzemi me, vzemi!« je klical. Frctreslo me je to, in skoraj nisem vedela, kaj naj storim! Prijela sem ga za roke in ga nežno peljala iz sobe Po treh tednih sem tako prišla že do meje blaznosti Nisem mogla več vzdržati, vsedla sem sc v prvi vlak in odhitela iz Rima D'Annunzio me je pogc-sio spraševal: »Zakaj me ne moreš ljubiti?« »Zaradi Elecnore.« D'Annnr.zio in njegova zleta ribica »Adolfo«. V hotelu Triancn jc imel D'Annunzio zlato ribico, ki jo je eilno ljubil. Ribico je imel v zlati kristalni čaši in ko jo je D'Annunzio hranil, se je z njo pogovarjal. Ribica pa je stala pred njim in odpirala ter zapirala usta, kakor da bi ga razumela in kakor da bi mu odgovarjala. Nekoč vprašam vratarja v hotelu, kaj je s to ribico. In izvedela sem: »D'Annunzio je odpotoval in naročil vratarju, da skrbi za njegovo ribico. »Ta zlata ribica je mojemu srcu zelo blizu", mi jc dejai. Kmalu sem dobival telegrame s to vsebino: Kako živi moja ribica, moj Adclf.« Lepega dne je pričel Adolf počasneje plavati in bližal se je njegov kcnec. Vzel sem ga in vrgel skozi okno. Kmalu nato ra pride telegram D'Annunzia: Čutim, da je Adolfu slabo.« Odgovoril sem: »Adclf je včeraj zvečer umrl. D'Annunzio je takoj odbrzcjavil: »Pokcpljite ga na vrtu! Naredite grob!« Vzel sem neko sardino, zavil jo v srebrn papir, jo pokopal na vrtu in zapisal: »Tu počiva Adolf«. Ko se je vrnil D'Annunzio, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Kje je grob mojega Adclfa?« Pck?zal sem mu grob na vrtu, kjer je bila cardina. DV.nnunzio je vzel mnogo rož in pri grobu prelil mnogo vročih solz. Frikrojsvzlni tečaji ia pletilje, kroia^e, £ivi-Ije, ncSivilje. Poduk tudi za ir.oSko, damsko perilo. Učrnci, kateri ne morejo osebno k por,uku. Istega lahko zvršijo c1orrn potom učnih zvezkov. Damam, ki nc morejo v tečaje, pouk v poljubnih urah. BrezplaJ-ia rekomandacijs služb. Izdelava kroiev. Zasebno kro:no ttčilišče in modni salon: Ljubljana, Stari trg 19 - R8vn«iiim ceneje, 1 FntRHtRB spalne folcle. otomane. modr ce v različnih v/.or-e h. kup o najcen' je pri ape n;ku FRA « lAGt^', Ljubi ana, Sv. P, tra nasip Stev. 19. Posestvo s 7 oralov zemlje, hiša zidani z opeko, se ugodno proda. 1'olanec Miha, Sv. Miklavž, pešta IIcčo. Naročnikom l Ecnašnji številki smo prllcžlli poštne po« Io2n'xc In prorimo cctjcr.c caročr ke, da se jih posležijo ia poravnajo naročnino. One cerj. rarcčrlkc pa, ki so članarino žc poravnali, prcs!xo, da nam pridobe novega narcčnllta in naj petem temu Izroid položnico. Opozarjano, da bo ni o us t a vili list vsem, ki ne bi do 17. t. m. poravnali naročnine. Razgovor dwh priiatelife »Bo^ Tc živi Francka! V Konzumu so mi povcdili, da si se žc vpisala in da si dobra odjemalka in plalnica. No vidiš, zadnjič Ti n-sem vsega p-ovedda. Glej, lansko leto jc Izplačal Kocz-j/n člar.om <£80 000 Ein, to je 1 mi-liicn "cO.OCO krcn samo ca pcpuslu. Koliko so pa člani dobili ccnejšc blago, Ti po sploh ne morem povedati in si gotovo že sama poskusila. <• »Draga Micka, zelo sem Ti hvaležna, da v. me opozorila na Konrum. Samo to ms skrbi, nekdo mc jc oplelil, da Konzum lahko falir? In bi bili mi členi plsčniki za dolg." »Draga Francka! Vel, to je pa le bav, bav, za take, ki niro poučeni. Prvič ima naš I'oa-zam 2® 1 ciU jca d narjev rezerve, ki jam" i za cventuelno zgubo. Drugič: Če bi Konzum s!'bo gospodaril, nc bi mc^cl iz-Jačati vsako 2-'o pol milijona d'norjcv ra po~us!u. Konč-o ved", da jamči vrek čl=n le z deleže-n, ki 'a plača ob vstopu, to je 25 Dh, in čc bi bila res nesreča in z£uba velika, bi plača! vsak član samo še enkrrt 25 Din, torej tvega član vsCa skupaj le 50 Din, kar ni nobeno premoženje. Pa tudi za to cventuelno zgubo |e pre-skrbljcco na ta n-čin, da sc prvi 3% popust, ki ga mi kratko imenujemo dividendo, članu do višine zneska 2C0 Din ne izplača, ampek zapiše na njegovo ime kot de!e?.na rezerva, ki kr'je ropoHosna ves rizlko in bi torej tudi v slučaju zgube dobili člani vedno nekaj izpla^ čanega.« »A tako! Kaj se teh 200 Din potem nikdai ne doM nazaj/« »Nc Francka! Tudi teh 200 Din debi član raza), skupno z deležem, čc umrje ali pa odstopi iz zadruge « »Hvala Ti Micka, sedaj sem pa pomirjena in z veseljem bom hodila v Konzum « Osrednja vinarska zadruga priporoča svojo vlnslco klet v Spodnji Šiški, Celovška cesta šlev. 81, bivša Juvančičeva klet nasproti gostilne pri Zvezdi