93. številka. Ljubljana, v torek 23. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »ve*er, izimši nedelje in pi-aznike, ter volja po poŠti prejetnan za avatro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 »ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4() kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dona za. vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravništvu naj se Blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Meščan j e I Naši kandidatje so: V drugem razredu, ki voli dne 25. aprila: I*OVŠe Fl'illl, hišni posestnik i. t. d. Rozman IVAH* župnik pri sv. Jakobu, Po veri svoji so Lužičani največ luteranci, samo 12.000 je katolikov. V cerkvi rabi se srbski jezik in ta okoliščina je velike važnosti v narodnem življenji. Opazilo se je, da je povsod začelo se prebivalstvo hitro ponemčevati, kjer so prenehale pro-povedi v srbskem jeziku; iz tega uzroka je zginilo mnogo dolenjih LužiČanov. Zaradi tega je jako važno vprašanje, da se izpraznjena duhovniška mesta popolnijo z Lužičani. Žal, nekaj časa že primanjkuje luteranskih duhovnikov. Mnogo duhovnij je praznih, a prebivalstvo nikakor noče uvedenja nemškega jezika, rajši je brez duhovnika. Da se temu zlu odpomore, se je 1881. leta osnovalo „Društvo za podpiranje učečih se Srbov", katero ima namen, pomagati mladim ljudem, ki se hočejo posvetiti duhovskemu poklicu. Društvo je že doseglo lepih uspehov. V tem oz iru so pa katoliki že brez skrbi, kajti že 1704. leta osnovalo se je v češkej Pragi semenišče za izgojevanje duhovnikov. Misli se, da je kristijanstvo sprva prišlo k LužiČanom z vzhoda čez Moravsko. Zares so Lužičani dolgo imeli zveze z velikomoravsko kneževino, nekaj časa so še celo k njej pripadali. Neko poročilo trdi, da je bv. Konstantin blizu mesta Zgo-reljca propovedovul kristijanstvo in sezidal cerkev na mestu poganskega templa. Pa če tudi je kristijanstvo bilo zaneseno z vzhoda, je vender pozneje vzhodni obred popolnoma izruvalo katoliško dubo-venstvo. Sicer so se pa v minulem stoletji še vršili sprevodi k staremu kamenenerau križu na gori Ja-vorniku. Takih križev je v Lužici več in govore, da jih je postavil sv. Konstantin. Pri tem sprevodu pel je narod „Gospodi pomiluj", morda „Gospodi pomiluj" vztočne cerkve. Kakor v cerkvi, tako se tudi v Šoli rabi narodni jezik, zlasti prva štiri leta, veronauk se pa ves čas uči v lužiščini. Na gimnazijah je predavanje seveda nemško, a se nahajajo srbska društva, katerih so se udeleževali najboljši rodoljubi lužiškega naroda. Lužičani imajo bogate zaklade narodnega pesništva. Dolge zimske večere se vaški fantje in dekleta zbero v kakej koči, kjer prepevajo narodne pesni in pripovedujejo pravljice. Te pesni, katere se mnoge odlikujejo s kaj originalnimi motivi, so najprej vzbudile pozornost I. I. Smoljarja, kateri se je lotil 1842. 1. njib izdavanja. V ta namen prepotoval je vso Lužico zapisal pesni in njihove motive. Sad njegovega truda bila je zbirka lužiških narodnih pesnij, ki je jedno najboljših tacih del v slovanskej literaturi. Zadnji čas se je mnogo lužiških pesnij uvrstilo v zbirko slovanskih narodnih pesnij, katero izdal je Kuba na Češkem. Pri Lužičanih so se ohranili še stari muzikalni instrumenti slovanski, „guslitt in tako imenovani »kozel", na katere še igrajo pri nekaterih prilikah na shodih. Tako vidimo, da v tem malem slovanskem narodu še kipi narodno življenje in da Lužičani še neso zgubili upa na boljšo bodočnost. Želimo tudi LISTEK „Pogled na Prago". Pokrajinska slika-, naslikal Anton Chittussi. Dasi nas je stvarnik posadil na sredino zemeljskega raja", .v deželo, ki je takorekoč naravna galerija pokrajinskih slik, v slikovito deželo, pravim, katera nam o vsakem koraku prikazuje drugačen po vsem očarljiv obraz — ipak se v nas Slovencih dozdaj še ni razvil umetniško izobražen pogled in čut za prirodno pokrajinsko lepoto, kar je pač menda glavni uzrok, da nam do danes še nedostaje tako imenovanega pokrajinskega slikarstva. Tembolj nas je torej razveselila vest, da se nam ponuja prilika za ogledovanje pristnega umotvora na polji imenovane stroke slikarske, dovršene pokrajinske slike, katero je ustvaril poklicani kist po milosti božji izvoljenega slikarja-strokov-njaka v posnemanji slikovitih prirodnih prizorov pokrajinskih. Kakor smo že bili poročali, razstavil je v re-dutni dvorani Ljubljanski sloveči češki slikar, gosp. Anton Chittussi, bvojo najnovejšo, za Pariško svetovno razstavo namenjeno sliko-pokrajinko: „P o-gled n a Prago". Ime Antona Chittussija slovi po vsej Evropi, da! i preko širnega oceana znan je po mojsterskem svojem kiBtu. Chittussi je umetnikspecijalist v stroki slikarstva pokrajinskega. Njegove slike se razstavljajo že celo desetletje v slovečem „Salonu" Pariškem. V teku kratke dobe svojega delovanja pro-izvel je nad tristo pokrajinskih slik, katerih večino so pokupili iruoviti Francozi, okoli trideset jih je razpefanih po Belgiji, kakih dvajset pa jih je romalo preko morja v Ameriko . . . Anton Chittussi je meščansk sin iz Bonova na Češkem. Roditelji so ga bili odločili za praktični inženth'Bki stan; toda on se je posvetil lepšemu uzvišen ejšemu poklicu. Prvotni pouk v sli karski umetnosti sta mu dajala Anton Lhota in Matej Treukvvald v Pragi Od ondod je šel v Mo nakovo, kjer se je vežbal pod navodom slikarja Ansehtitz-a. Potem je bil na Dunajski akademiji. Izvršivši vojniško dolžnoBt kot jednoletni prostovoljec, prebil je dve leti v Pragi, potem prepotoval malone vso Ogersko, od koder se je vrnil zopet v Prago v atelije akademijskega vodje Jana Svveertsa. Pozneje se je združil s slavnim svojim rojakom, s slikarjem Franom Ženiškora. L. 1878. se je udeležil (kakor naš Jurij Šubie) okupacije v Bosni, kjer je nabral i on mnogo posnetkov slikovitih on-dotnih pokrajin in prizorov iz bosenskega življenja, katere je razstavil v „Umelecki Besedi" in v dvoranah češkega umetniškega društva v Pragi. V začetku 1. 1879. s« je preselil v Pariz, kjer ga je sloveči francoski slikar, Theodor Rousseau nauduševal in pospeševal v popolnjevanji slikarske tehnike v izvoljenem si predelu. Takoj prvo leto svojega bivanja v Parizu (1879.) je razstavil v „Salonu" : „Pokrajinsko sliko ob Labi." In od te dobe je stalen gost v Parižkem „Salonu" L. 1880. je dobil znaten avstrijski štipendij. Kot veren sin slavne svoje domovine, bavi se Chittussi najrajši s posnemanjem preslikovih pokrajin čeških. Z najnovejšim svojim umotvorom, katerega je zamislil v Parizu, proslavil je „stovožato" prestolnico češkega kraljestva. Chittussijev „Pogled na Prago" je monumen-talen proizvod pokrajinskega slikarstva. Slika je kolosalnih dimenzij, obsega dvajset štirijaških metrov ter je cenjena na 30.000 gld. Takoj na prvi pogled se prepričamo, da je umetnik res veščak v slikanji pokrajin; kajti on nam stostolpe Prage ne predstavlja v puščobni jednoličnosti utrudljive mestne panorame, v kateri bi bilo nagromadeno nekoliko slučajno skupaj pograbi jenih posumičnih zgradeb, ulic in trgov, temveč „zlato matuško" svojo poklanja nam takorekoč kot dragocen biser v umetno izdelani skudelici. Mesto namreč mi, da bi se ideja slovanska razširila vedno bolj, da bi se ustanovil vseslovanski jezik, okrepila literatura slovanska, na katero upirajoč se, bi se mogli bedni, pozabljeni, pa delavni Lužičani iztrgati še iz krempljev germanizma. Prvo zborovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev". V Ljubljani, dne 22. aprila 1889. Danes zbrali so se ljudski učitelji iz VBe „Slovenije" v beli Ljubljani, da sklepajo o zavezi slovenskih učiteljskih društev. Došli so odgojevalci slovenske mladine, sami mladi in inteligentni možje, ki so si že stekli ime kot strokovni pisatelji, sad-jerejci, značajni možaki, s kratka cvet učiteljstva slovenskega, le tožni Korotan, kar so govorniki z grenkim čutom naglašali, ni bil zastopan. Do 10O učiteljev zbralo se je ob G. uri v mestni dvorani Ljubljanski, ko so si prej bili ogledali Chittussijevo sliko: „Pogled na Prago". Točno ob (5. uri pričelo se je zborovanje. Gospod Ž umor pozdravi delegate in učitelje, došle iz vseh krajev slovenskih k denašnjemu velevažnemu shodu, na katerem naj vsakdo prosto svoje mnenje izraža, svoje nazore naglasa, da se bode uspeh obravnav združil v gotov okvir. Posebno v imenu „Sloveuskega učiteljskega društva0 pozdravlja zborovatelje, ter izraža gorko željo, naj bi bilo vse delovanje le v prid slovenskemu učiteljskemu stanu. Predsedništvo prevzame potem načelnik osno-valnega odbora g. Gradišnik, učitelj v Hrastniku pozdravlja slovenske učitelje, ki so prišli od Jadranskega morja, nemškoštajerske meje in iz druzih pokrajin ter obžaluje, da jedino tužni slovenski Korotan ni poslal nobenega zastopnika. Načelnik gosp. Gradišnik pozove potem tajnika, naj prebere imena delegatov in imena in število udov k zavezi priBtopivših učiteljskih društev. Tajnik gosp. Kocbek čita: Od 70 delegatov bilo je že pri čitanji 31 navzočnih, pozneje jih je prišlo še več. „Zavezu„ imela je začetkom 1. 1889. že 711 članov, in sicer v nastopnih učiteljskih društvih : Brežiško-Sevniško učiteljsko društvo 2G, Celjsko učiteljsko društvo 28, Gorenjegraško učiteljsko društvo 17, Okrajno učiteljsko društvo v Ljutomeru 19, Okrajno učiteljsko društvo v Ormožu 23, Savinjsko učiteljsko društvo 19, Slovenjegraško učiteljsko društvo 10, Šmarsko-Rogaško učiteljsko društvo 14, Učiteljsko društvo za Mariborsko okolico 35, Učiteljsko društvo za Ptujski okraj 32, Društvo učiteljev in šolskih prijateljev šolskega okraja Logaškega 70, Pedagogiško društvo 151, Slovensko učiteljsko društvo 80, Učiteljsko društvo za Postojinski okraj 47, Tominsko učiteljsko društvo 30, Učiteljsko društvo za Goriški šolski okraj 45, Učiteljsko društvo za Koperski šolski okraj 2G. Učiteljsko društvo za Sežanski šolski okraj 39 članov. — Od teh članov biva jih na Štajerskem 223, na Kranjskem 348, na Primorskem 140, na Koroškem 0 . . Ker je učiteljev na slovenskem Štajerskem 543, na Kranjskem 486, na ni naslikano iz neposrednega obližja, usiljivo in ko-ketno, zgolj samo sebi v namen, nego vešč Blikar podaje nam nje tukaj, rekel bi, kot oživljajoco s^tafažo pokrajinske svoje slike. Umetno sestavljena ter z mestom skladno ubrana okolica objema je kot naraven, samorasel okvir. „Pogled na Prago" je posnet s takozvane tičje perspektive, s katere se nam odpira v globoki, poševni daljavi. Umetnik si je v to izbral kaj ugodno mesto, uzvišeno sta-išče v vrtnem paviljonu Stragovskega samostana, od koder se pregleda najlepši predel „zlate Prage", razvrščene jako slikovito v naročji dveh, ob straneh njej k viško rastočih holmov. Slika nam predočuje „pogled na Prago" o zornem vapomladanskem jutru, ko je VBa priroda v polnem cvetji. Tu v ospredji se razgrinja po vsej širjavi bujni vrt-sadovnjak goraj navedenega samostana Stragovskega. Položje mu je krničasto, mehko usejeno, ki se na desno vspenja v prijazen, navzgor kipeč grič, dočiin so na levi plati vrta po razploščenem zemljišči novi ovočni nasadi. Po sredini vrta, perspektivno v globino slike nasajeno je raznolično sadno drevje v dolgih vrstah. Posamična drevesa so naslikana toli plastično in označijivo, kolikor po svoji obliki, toliko in zlasti po svojem cvetji, da se takoj spozna rastlinsko njih pleme. Tu so jablane, hruške, slive, češnje, breskve itd. vse križem v pisanem, nadobudnem cvetu .... Primorskem 141, na slovenskem Koroškem 150, vkupe I učiteljev, jo razvidno, kako izredne važnosti in kako globocega upliva je slovensko učiteljstvo v življenji narodovem. Načelnik osnovalnega odbora g. Gradišnik potem obširnemu poročilu slika zgodovino ustanovljenja „Zaveže slovenskih učiteljev", katera se je porodila še le po dolgih mukah in prošnjah. Že dne 2. novembra 1887 stavil je pri mesečnem shodu Celjskega učiteljskega društva g. Kocbek predlog: Naj Celjsko učiteljsko društvo prevzame osnovanje „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" in v ta namen izvolil se je odsek, ki je bil sestavljen iz gospodov: Anton Brezovnik, Fran Kocbek in Armin Gradišnik. Le ti pooblaščenci lotili so se takoj resnega dela. Sestavil se je primeren „Poziv", do raznih učiteljskih društev, v katerem se je ob kratkem — v glavnih potezah označil namen „Zaveže", in isti doposlal raznim učiteljskim društvom. Temu pozivu so se društva, na Čast bodi rečeno zavednemu slovenskemu učiteljstvu, odzvala izjemom par slučajev častno in moško. Za vsem prijavilo je svoj pristop osemnajst učiteljskih društev na Slovenskem k „Zaveži", število, katerega se osuovalni odbor nikdar nadejal ni. To očito kaže, da je „Zaveza" bila potrebna, ter da ima opravičen up do krepkega življenja. Ko je osnovalni odbor bil prepričanja, da bode „Zaveza" lahko osnovljena, prijavljena društva bilo so mu kažipot, tedaj se je lotil sestavljenja pravil ter je iste v „Popotnikua priobčil, učiteljstvu v občo presojo ter je posamična društva prosil ob jednem, naj izrazijo svoje pomisleke proti pravilom, kar je precejšnje število slovenskih učiteljskih društev storilo. Uvažaje izražene pomislike, ki so bili v obče malostni, predelal je osnovalni odbor pravila ter izročil v potrjenje poklicani politiški oblasti. Načelnik začasnega odbora potem slika velike težave in mnoge prošnje, predno se je dobilo potrjenje pravil „Zaveže", istotako koliko je bilo ovir, da se je prvo zborovanje „Zaveže" sklicati moglo še le današnji dan. Da se je to omogočilo, gre v prvi vrsti hvala ^Slovenskemu učiteljskemu društvu", naposled pa izreka načelnik najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so pospeševali na kakov način koli težavno delo osnovalnega odbora, vzlasti pa še vrlima šolskima listoma „Potniku" in „Učitelj. Tovarišu", ki sta vselej „Zavezne" zadeve točno objavljala, posebno zahvalo pa izreka načelnik prvemu slovenskemu dnevniku »Slov. Narodu", ki je vsekdar rad svoje predale odprl v zadevah .Zaveze", kadar koli se je osnovalni odbor obrnil do njega. (Živio- in SlavaUlici.) „Zaveza" bode pa to v bodoče sigurno vedela tudi dostojno ceniti. (Dobro, dobro!) Sveta dolžnost osnovalnega odbora izreči je tudi prisrčna zahvala gospodu dr. Dečku, kateri je istega s svojim pravniškim svetom vselej radovoljno podpiral. (Živio! Slava!) Gospod Kocbek prečita potem račun ob dohodkih in stroških „Zaveže" od 2. novembra 1887. do 20. aprila 1889. Dohodkov je bilo 49 gld. 30 kr. Na dolenjem konci opisanega vrta, ki je sam zase že celotna pokrajinska slika, stoji siva pre-monstatenska opatija Stragov. In zadaj ob njej, po vsem si i kiii in osredji počez, razgreba se znamenit predel Pružkega mesta, takozvana Mala strana. Iz-mej obširne skupine njenih zgradeb odlikuje se cerkev sv. Nikolaja s prostrano, zelenostrešno svojo kupolo. Poleg te na desno štrli v vzduh visok, sivo-rujav zvonik. Ob njem nekoliko v stran vidi se v poševni perspektivi sloveč Karlov most, s karakterističnima svojima stolpoma in z dvovrstnimi kipi. S tega moBta so vrgli v Vltavo sv. Janeza Nepo-mučana, na kar spominja bronasta njegova podoba na sredi mosta. Onostran Vltave, na desnem njegovem bregu, širijo se glavni predeli „zlate Prage": Staro mesto, Judovsko meBto (Jožefovo) in Novo mesto — očarljiva velemestna panorama z ogromno množico vsakovrstnih zvonikov, kupol in stolpov. In tu na levo, nad Malo strano, ob smelem Vltavi nem ovinku, dviga se najznamenitnejši oddelek mesta Pražkega: z bujuim zgodovinskim sijajem obliti Hradčani. Ondu je stolna cerkva sv. Vida, v kateri leži sv. Janez Nepomučan v srebrni rakvi, sv. Venceslav in mnogo čeških vojvod in kraljev. Nedaleč od imenovane cerkve stoji mogočni kraljev grad, veličastna stolica čeških vladarjev. Srebropena Vltava, vijoča se mej Malo strano in ostalimi predeli mesta, vali se v prostrani strugi tja doli ob stroškov pa 46 gld. 91 kr., tako da je ostalo v blagajnici 2 gld. 39 kr. Gospod Rib ni kar nasvetuje, da se račun olobri in izreče oRnovalnemu odboru, gg. Arminu, Gradišniku in Fr. Kocbeku presrčna zahvala, kateremu predlogu zbor z odobravanjem pritrdi. Predsedništvo začasno prevzame tedaj starosta učiteljev A. Praprotnik, kateri se zahvali na tej časti in izjavi, da za kratek čas rad prevzame vodstvo zbora „Zaveže", a za daljši čas mu to zaradi druzih obilih poslov ni mogoče Gospod Nerat iz Maribora nasvetuje, da bi se pravila „Zaveže", ki so udom itak znana vspre-jela „en bloc". Predlog obvelja. Vršiti se ima sedaj volitev odborova. Gospod R i b n i k a r predlaga, naj bi vsako društvo imenovalo jeduega odposlanca in ti skupno naj bi sestavili kandidatno listo za odbor. Ko so se udje imenovali, izvolijo se slednjič po vskliku: Predsednikom gosp. Feliks S te g nar, podpredsednikoma gg. Razinger in Praprotnik, učitelj v Puščavi; tajnikoma gg. Majer in Ferlan, denar-ničarjem: g. Kokalj, kot odborniki za Štajersko: gg. Kavkler, Gradišnik in Kocbeck. Za Primorsko: gg. Kante, Bogateč in Krašovec, za Kranjsko: gg. Rib nikar in Romih. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. aprila. Novc| šoli se navadno očita, da nema povoljnih uspehov. Mi ne pripadamo onim. ki trdijo, da je sedanja šola brez vseh pomanjkljivostij, da je ni treba zboljševati, a priznati jej vender moramo, da je jako veliko storila za izobraženje naroda. Uspeh nove šole se vidi iz tega, da lani izmej 58.252 nabranih vojaških novincev jih le 14.480 ni znalo čitati in pisati, dočim jih 1872. leta izmej 53.696 vojaških novincev pisati in čitati ni znalo 24.691. — Vladna predloga šolskega zakona, katera se predloži gospodski zbornici v maji, pride v drugem branji še le v oktobru na vrsto. Zbornica poslancev se bode pa bavila ž njo še le bodočo pomlad. Po tej predlogi bode v vsakem krajnem šolskem svetu imel jeden dušen pastir virilen glas. Državno nadzorstvo se bode pa še nadalje obdržalo. Deželnim zborom se ne bodo dale tako obširne pravice, nego Jih zahteva" Liechtensteinov predlog. Katoliški »liort se snide na Dunaji dne 29. aprila in bode zboroval do 2. dne maja. Shoda se bode udeležilo tudi mnogo Poljakov. Poljak Stad-nicki bode poročal o veronauku v srednjih šolah, Popies o internatih za učitelje na vaških šolah. Skrochovski o duhovnih kongregacijah na Poljskem, Cholkow8ki o dolžnostih katoliškega časopisja nasproti preganjanju cerkve v več deželah evropskih. Staro- in Mladorusini so se sporazumeli, da bodo vzajemno postopali pri volitvah v deželni zbor galldki. Sestavili so že skupni volilui odbor, v katerem so vsi rusinski deželni poslanci. Nekateri rusinski vodje so priporočali, da se volitev ne udeleže, ker zaradi pritiska poljske stranke in vladnih organov itak nemajo pričakovati posebnih uspehov. Večina je pa mislila, da je bolje, da imajo le nekaj poslancev v deželnem zboru, ki svetu razkrivajo težnje naroda rusinskega, nego nobenega. Zofijinem otoku. Lahkokril most na lancih vzpenja se ondu nad šumečo reko in dalje tam doli v ozadji vihra železniški vlak preko njenega zrcala. Od Hradčanov na levo gori razgreba se slikovo bre-govje, po katerih so razsejana različna selišča v dražestnih skupinah. Kaj idilično leže* v levem kotu gori nad Hradčinskim mestom ona prisojna brda, kakor tudi onostranski, nad Novim mestom v desno pod Višegradom in Vinogradih razvrščeni holmi. In v globokem ozadji tam doli, blišče*) se skoz sivi tovarniški dim, ki se vali nad prostranim obmestjem, posamične predmestne naselbine .... Vsa Chittussijeva slika je proizvedena z izgledno marljivostjo in z občudovanja vredno vztraj -nostjo. Pozna se jej, da je umetnika pri slikanji uauduševala plamteča ljubezen do sijajne stolice predrage njegove domovine. Kako genijalno nam je predočil zlato svojo Prago z najlepše strani, o najblaženejšem letnem času ter v najugodnejši luči! Kako mojsterski je pogodil označljiv lokalni kolorit, zlasti običajni Pražki vzduh. Iu kakor je, oziraje se na slavno rainolost svoje domovine, s ponosom napisal na vrh svoje slike : „Praga caput regoi", istotako je zrl zaupljivo v lepšo bodočnost svojega naroda; kajti s svojim „pogledom na Prago" v bujnem pomladnem cvetji simbolizoval je domoljubni umetnik pač najlepše prebujenje, pomlajenje in razcvit češke kulture, znanosti in umetnosti. V. H—z. * nanje države. Ker mohamedansko prebivalstvo v starej Srbiji kaj pogo8toma napada pravoslavne Srl>«>. se je več srbskih rodbin izselilo iz te pokrajine v kraljestvo srbsko. Tudi čez srbsko mejo pogostoma prihajajo ropat mohamedanski Arnavti. Srbija tega ne bode mogla dolgo mirno gledati, temveč morala bode porabiti prvo priložnost, da si prisvoji Staro Srbijo. Turčija itak ne more več reda ohraniti v v tej deželi. Veleposlanika turškega v Peterburgu Sakir pašo bodo baje kmalu zamenili z Mukhtar pašo, kateri je sedaj turški nadkomisar v Egiptu, Mukhtar paša je za zvezo Turčije z Rusijo, kakor poročajo ruski listi. Poslednji Čas zopet zmaguje ruski upliv ob Zlatem rogu in zaradi tega bodo poslali Mukh-tarja v Peterburg. Novi poostreni tiskovni zakon, ki je sedaj obtičal v zveznem sovetu, se bode še le jeseni predložil ii« insU« mu državnemu zboru. Najbrž ga bode zvezni sovet poprej precej predelal, kajti v tej obliki ni skoro misliti, da bi ga vsprejel državni zbor. Parnell odločno postopa proti angleškemu listu „Times". Njegov zastopnik je že naznanil, da Parnell zahteva 100.000 funtov odškodnine, ker so „Timesa priobčile znani članek „Parnellizem in zločinstvo". Veliki Londonski list se bode dolgo spominjal Parnellove pravde. V prihodnje bode pač previdnejši v svoji pisavi. — Lastnik „New-York Heralda" hoče v Londonu osnovati posebno izdajo svojega lista. List bi izhajal vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Dosedaj v Angliji ob nedeljah in praznikih ne izhaja noben list, Kajti Angleži strogo posvečujejo nedelje in praznike. Da hoče Američau v angleški prestolnici izdajati list tudi ob nedeljah vzbudilo je veliko nevoljo. Več lordov, kapitalistov, fabrikantov in profesorjev sklenilo je poslati proti temu protest parlamentu. Če se parlament ne bode zmenil za ta protest, hočejo pa z vsemi silami delati proti razširjenju lista. Na Čelu protestujočih je nadškof Londonski. Domače stvari. 3 Matej Cigale f. Baš pred velikonočnimi prazniki dobili smo tužno vest, da je na Dunaji umrl g. Matej Cigale, urednik slovenskemu delu državnega zakonika (z naslovom in značajem vladnega svetnika) in jeden najstarejših domoljubov in pisateljev naših, mož, katerega izvestuo poznaje vsak, kdor je kdaj v rokah imel Wo lf o v nemško-slovenski slovar (18GO), kateremu je pokojnik bil urednik, ali pa njegovo „slovensko juridično-politično terminologijo", mož, ki je začel orati našo ledino in nam vzgradil skoro ves sedanji slovenski pravniški jezik. — Matej Cigale bil je porojen dne 2. septembra 1819. 1. v Dolenjih Lomih hiš. št. 12 pri Črnem Vrhu nad Idrijo. L. 1830. pohajal je v šolo v Črnem Vrhu, od 1831—33 v Idrijo, od 1833—39 v gimnazijo v Gorici. L. 1841./42. bil je v Ljubljanskem semenišči, 1842/43 šel je na vseučilišče v Gradec, drugo leto na Dunaj, kjer se začel zanimati za slovenščino, ker so baš takrat začele izhajati „Novice". Prvi njegov sestavek, popis prve avstrijske razstave na Dunaji, priobčile so „Novice" 1845. 1. — Dovršivši 1845. 1. jus, stopil je Cigalo 1847. 1. v sodno prakso pri mestno - deželnem sodišči v Gorici, ondu tudi napravil prvi uradni prevod na slovenščino. O novem letu 1848 napravil je v Celovci preskušnjo za sodništvo in bil maja usposobljen sodnikom. Ker so mu sredstva pošla, ni mogel stopiti v brezplačno državno službo, vsprejel je ponudbe tiskarja Blaznika, preselil se v Ljubljano ter uredovni „Slovenijo" od 1. julija 1848 do sredi septembra 1849. V tej dobi bil je tudi tajnik „Slovenskemu društvu". Znan rodoljub Ljubljanski pokazal nam je včeraj diplomo, ki je je bil Cigale 9. dan listopada 1848 podpisal in katera Be odlikuje po lepem jeziku in lepi obliki. Kot zastopnik »Slovenskega društva" bil je začetkom 1849. 1. na zboru „Češko-moravske slov. lipe" v Pragi, kmalu potem pa ga je ministerstvo pozvalo na Dunaj, kjer je prvi list državnega zakonika z dne 1. novembra 1849 izšel pod njegovim uredništvom in kjer je ostal do konca svojih dnij. Kot državnega zakonika slovenskega oddelka urednik preložil je blizu 40 letnikov na slovenski jezik, izdal 1853. leta prevod civilnega zakonika, sodeloval pri Koslerjevem I zemljevidu (1854 1.) in izdelal Wolf-Ciga-1 et o v nemško slovenski slovar , „Znanstveno terminologi j os posebnim oz i-rom na srednja učilišča" (1880) in imen-stvo slovenskemu atlantu ter spisal mnogo člankov v „Novieah", „ Vodnikovem albumu," v „Slov. Pravniku" itd. Iz skromnih teh podatkov vidimo, da je pokojni Cigale bil izredno delaven, da je z veliko vestnostjo vršil težavni svoj posel in da je s prvega početka pa do zadnjega dneva vedno deloval za svojo milo domovino. Njegove zasluge so izredno velike, lahko rečemo, neprecenljive. Zato mu bode, akoravno tudi po njem „ne hčere ne sina" ni, narod slovenski vedno hranil hvaležen in blag spomin, zato kličemo: Lahka mu bodi tuja zemljica 1 l — (Današnje dopolnilne volitve v III.razredu za mestni zbor Ljubljanski) udeležilo se je 111 volilcev. Izvoljena sta gg. Anton Klein z 103 in dr. Vinko Gregorič z 87 glasovi. Lani je bilo v tem razredu oddanih 122 glasov. — (Velikonočne procesije vršile so se ob krasnem pomladanskem vremenu v najlepšem redu. Občinstva bilo je mnogo tisoč, kajti pri tej priliki bila je ob jednem razstava pomladnih toalet našega ženstva, dočim so se gospodje odlikovali z najnovejšimi klobuki in suknjami, častniki pa z novimi rumenkastimi hlačami, kar je v vrstah Ljubljanskih „giegerlov" napravilo mnogo senzacije. Procesije v stolni cerkvi udeležili so se dostojanstveniki: deželni predsednik baron VVinkler, deželni glavar dr. Poklukar z dež. odbornikoma, ces. svet. Mur nikom in dr. Vošnjakom, trgovinske zbornice predsednik V. P e t r i č i č, župan Grasselli z mnogimi mestnimi odborniki in mag. uradniki. Sprevod spremljala je vojaška godba. Isto tako bil je sprevod po vseh drugih cerkvah lep in veličasten. — (Chittussi) bil v soboto v tukajšnjem češkem klubu, v katerem je bil naudušeno pozdravljen. Zahvaljuje se, rekel je Chittussi v ostalem, da je svojo sliko „Pogled na Prago" zato razstavil najprej v Ljubljani, ker so mu Slovenci najbolj simpatičen narod mej vsemi Slovani. Chittussi je torej zmatral za svojo dolžnost, pokazati svojo sliko najprej Slovencem, da s tem činom zasvedoči slovansko uzajemnost, katera naj bi vladala mej jednokrvnimi brati. — (Predstava v korist podpornemu društvu slovenskih velikošolcev na Dunaji) bila je sijajna. Vse točke vršile so se gladko na veliko zadovoljnost mnogobrojuega občinstva. Nad vse pa bo dopadale prekrasne „žive podobe". Obširneji popis zaradi nedostatka prostora v prihodnji številki. — (Vreme) bilo je pretekla praznika prekrasno in izletom v okolico jako ugodno, zato je pa tudi veliko občinstva odšlo na gorenjsko stran, posebno na Šmarno goro. — (Podmelška čitalnica) priredi v nedeljo 28. t. m. besedo na čast svojemu udu in bivšemu predsedniku prečastitemu cospodu župniku Josipu Koširju s sledečim sporedom: 1. Pesen : „Za dom" (Volarič). 2. Predsednikov nagovor. 3. Pesen „Slovan na dan" (Volarič) 4. „Krst pri Savici" (dramatičen prizor). 5. Pesen: „Slovenec sem (dr. Ipavec). 6. Pesen „Slovenska deklica" (Avg. Leban). 7. „Gluh mora biti" (vesela igra). 8. „Ustaj" (M. Pavlinović) — petje. Začetek 7'/a uri. Ustopnina 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Arena 8 trobschneider) v Latenna-novem drevoredu bila je včeraj in v nedeljo vsa polna, še več pa je bilo radovednega občinstva zvu-naj nje. Vse produkcije bile so izvrstne. Na vrvi, na drogu in na trapeci videli smo vratolomne a elegentne vaje, na visoki žični vrvi pa smo se divili ravnatelju g. S trohschne rj u, ki je v tej stroki specijaliteta prve vrste. Nesel je moža čez vrv, stopal in tekal po njej, kakor da je na gladkih tleli. Naposled izpustili so velik balon, pod katerim je na trapeci g. Dalba izvrševal svoje predrzne vaje, dokler nam ni izginil izpred očij. Sapa zanesla je balon proti vzhodu in na vojaškem vež-bališči pri Fužinah pal je na tla. Smeli akrobat se ni poškodoval, pač pa je veter balon malo raztrgal. Neprijetno je čuti, da so tamošnji kmetje akrobatu in lastniku balona hoteli delati Bitnosti in zahtevali, Če tudi le malo odškodnine. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. aprila. Tramvajski vozniki včeraj ustavili delo, danes se strajk nadaljuje. Bili so hudi izgredi. Straže in vagone so kamenjali, razdejali tir in napravili barikado, da bi preprečili promet. Straže morale so rabiti orožje in vojaštvo je moralo na pomoč. Veliko ranjenih, veliko osob zaprtih. Najhujše je bilo v Favoritskern okraji. Število strajkovcev na-rastlo je danes zjutraj na 500, le malo voznikov si Še upa voziti. Dunaj 22. aprila. V Favoritskern okraji so zopet stražnike kamnjali, jeden stražnik teško ranjen.-Konjiki in pešci zastavili so dotično hišo in množico nazaj potisnili. Pri tem nad 30 osob ranjenih. V Hernalsu kamnjali so zvečer vračajoče se tramvajske voze. Dunaj 22. aprila. Tramvajsko ravnateljstvo je izjavilo, da ne odjenja in v petih dneh dobi dovolj osob j a, da se bode promet nadaljeval. Dunaj 22. aprila. Eskadron dragoncev odposlali na tramvajske proge, ki so najbolj v nevarnosti. Doslej 100 osob zaprtih. Pariz 22. aprila. Boulanger odpotuje v sredo na Angleško. Boulangistični listi trdijo, da se Bouhuiger v kratkem zopet vrne v Bruselj. Dunaj 23. aprila. Cesar zjutraj semkaj dospel. Tramvajski strajk traje tudi še danes. Tudi pomožno osobje se je uprlo, nekda zaradi groženj. Po noči je množica razbila dvoje voz, jeden pomožni voznik zelo hudo pretepen. Cesar vsprejel policijskega predsednika, opoludne pa kardinala Vanutellija. Wiesba,den 23. aprila. Avstrijska cesarica z Valerijo semkaj dospela. Razne vesti. * (Potres v Bosni.) Po poročilu, katero je poslalo vojaško brzojavno ravnateljstvo osrednjemu meteorologičuemu zavodu na Dunaj, imeli so v Priboj-Sandžaku 18. t. m. ob 3. uri 9. m. popoludue močan, 10 sekund trajajoč potres Mer mu je bila od severozahoda proti jugovzhodu. * (Morilec — nekrivim proglašen.) V kavarni de la Gaite v Parizu sedel je 27. decembra m. 1. v prijetnem kotičku mlad gospod z mlado, prav brdko gospo. Kar prihiti nagloma drug gospod v kavarno in, zagledavši zaljubljeno dvojico, potegne iz žepa samokreB ter ustreli gospejinega spremljevalca. Nesrečni ljubimec zgrudi se takoj mrtev na tla. Morilec ni bil nihče drugi, nego na-pominane gospe soprog Alfred S o u rd ie ux, kateri se je 16. t. m. radi umora moral zagovarjati pred porotnim sodiščem v Parizu. Zatožeuec izjavlja, da je soprogi že čestokrat odpustil njeno nezvestobo — ustreljeni mladi ljubimec ni bH njeni prvi ljubimec — in da je njeno početje že prekoračilo skrajne meje, tako da je bil prisiljen ustreliti svojega tekmeca Gospa naslikala je kot priča prav kratko, a z milimi besedami ves dogodek v kavarni. Porotno sodišče proglasilo je potem morilca nekrivim. Zraa-gonosno ostavil je Sourdieux s svojimi prijatelji sodno dvorano. Se bode li gospa poboljšala ali si zopet izvolila druzega ljubimca, pokazala bode pri-hodnjost. Morda ona razveljavi prislovico: „Stara navada, železna srajca". Zahvala. Akad društvu „Slovenija" na Dunaji pristopila sta kot podpornika gospoda baron Godel-Launoi in J. Zelenik, plačavši po 5 gld., za kar jima izrekamo uajprisrčnejšo zahvalo. O priliki Levstikove slavnosti prirejene na korist podpornemu društvu za slovensko visokošolce na Dunaji darovali so gg. dr. Ferjančič, Gorup ml., dr. Jelene, Koželj, Levičnik, Navratil, Pfeifer, Po-gačar, Radimskv, Scbleiler, dr. Seshun, Suklje, Zelenik in jeden neimenovan po 5 gld.; gosp. Pečnik 4 gld.; gospa Beltoberg-Bun^evucz, gg. dr. Biankini, Bogataj, Cernstein, Cepin, Foerster A. st, drd. Ho-man, Jeršinovec, Kolbezen, dr. Kožic, Luzar in dva neimenovana po 2 gld.; g. Pukl 1 gld. 20 kr. in 16 gospodov po 1 gld. Po odbitih stroških ostalo je za podporno društvo za Slovenske visokošolce na Dunaji poleg od društva že izkazanih 35 gld. 17 kr. čistega prebitka. Vsem p. t. gg. darovateljem se v imenu akad. društva „Slovenija" na Dunaji najpresrčnejše zahvaljuje ©cLToor. Trujul zrirnvllui vttpeli. Vsakeršno trganje po brbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moli-ovi m „Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. V*8ak dan razpošilja po poštnom povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 — 5) „ljubljanski mr »toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. afl i T ii j o i s 22. aprila. Pri U silili: OhergfVlIl iz Kočevja. — Liebemvein, VinriRiicna, KHIerujann z Duuaja. — Spallek iz Teruzina. — Schlaf iz Budimpešte. Slonu: Franke iz Kranja. — (tohnajer iz Loškega potok:*. — Dimnik iz FoHtojino. — Lončar s Krškega. — Uieder !■ Beljaka. — Acholer iz Trsta. — VVit-tek iz Jakina. — Rosenherg iz Siska. 1'ri AvMtr JJHkeui cenarji : Grebene iz Juršincc. — Vrežec z IJt;kc'. — Stoje l Vrhnike — llaiiing-urtner, Tome, Hendrich z Rljnka. - W'trseljovsky iz Vevč. — Koscho iz Kranja. — Zoter, Muršič iz Št. Pavla. Pri .lii/iM-iu kolodvoru: Preurica iz Varaždina. — mešan« r M Celovca. — Tnriner z Reke. Umrli do v BJua>IJacii : 19. aprila: Fran Partel, mesar, ti let. Poljanska cesta Št. 47, za jetiko. — Josip Zonuan, hlapec, 64 let, Florij unske ulice št. -JH, za jttiko.^ 21. aprila: Amalija Oi me, poštnega slug-o hči, 1 mes., Poljanska cesta št 11, za sušico. — Rudolf Vrbovec, delavčev sin, 2 leti, Poljanska cesta št. 18, za kroničnim katarom v črevili. — Liza Pavline, delavka, 59 let, Kravja dolina št. 11, za rakom. 22. aprila: Pavel Križ, gostač, 51 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Jakob Zadnikar, gostuč, 45 let, Rimska cesta št. 5, za jetiko. V d o ž o 1 n o j bolnici: 18. aprila i Drla Hitenc, delavka, 48 let, za jetiko. 19. aprila: Karolina Salouiov, kuharica, 45 let, za rakom. 21. aprila: Marija Pezlaj, strugarjeva ženil, 55 let, za rakom. Meteorologično poročilo. 3 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 20. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740 8 mm. 740 2 mm. 7398 mm. 82° C 18 4° C | loti0 C si. jz. si. vzh. brezv. jas. jas. jas. OOOmra. 21 aprila 7. zjutraj 9. popol. | W. zvečer 739 4 mm. 737 G mm. ! 738 0 mm. 10 8" 0 18«" 0 12-4° 0 si. v zli. z. j z. i rt. ji. jas. jao. jaa. 0 00 mm. 1 ^TjLnstjstea- "borza. dne 23. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 85-05 — gld. Srebrna renta.....„ 85-70 — „ Zlata renta......, 110-95 — , 5fl/0 marčna renta.....10025 — „ Akcije narodne banke. . „ 906'— — , Kreditne akcije....., 297-75 — „ Liondon........„ 120*25 — „ Srebro........, —*— — „ Napol.......... 9-51«/, - , C. kr. cekini...... „ 5-S8 — 9 U mfiki- marke....., 58 75 — . 4% državne srečko it 1. 1861 250 gld. 139 gld, Državne srečke iz 1. 1H64 10u „ 181 „ Ogerska zlata renta 4% ...... 102 „ «>geri k.i papirna renta &•/• • ... 96 „ 5'7o Štajerske zemljifič. odvez, oblig. . 104 „ Dnnava reg. srečko 5°/0 . 100 gld. 122 „ Zemlj. obć. avstr. 4Vj°/0 zlati zaat. listi . 120 „ Kreditne srečke.....100 gld. 192 „ Rudolfove srečke..... 10 ,, 21 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 129 „ Trammway-drnst. velj. 17u gld. a v. 234 „ danes 85-20 85*86 Ulio 100 45 906— 299 — 119 85 9-49 V, 5-65 5860 — ur. 25 „ 85 „ 60 „ 75 „ 50 „ 50 „ 75 50 Srednja temperatura 12-4° in 13-9°, za 2-9° in 44" nad noriualoin. Naznanilo. Hranilno in posojilno društvo (posojilnica) na Ptuji namesti takoj pomožnega uradnika z lopo pisavo, zmožnega slovenščine. Tak prosilec, ki jo že služboval pri posojilnici ali pri kakem drugem denarnem zavodu, vešč knjigovodstva, ima prednost. — Ponudba naj so pošlje načeluištvu. Na Ptuji, dno 17. aprila 1889. Načelnikov namestnik : Dr. Fr. Jurtela. (295—2) Leta 1858. ustanovljeni prvi avstrijski Annoncen-Bureau A. Oppellk nn IMimiJJ, mesto, Ntubenbastei št. 2 pi-OBkrbujo Itltonce vaakc vrsto M vso tu- in inozemske časnike in koledare. Kor iii'jilif i.-iiii aostavu auonca in ]irnvu isber ćasopiaOT, v kutore ao daju auunco, že naproj jamči ]ioL uspalia in da ao donai jio noputrubnom no trosi, priporoča bo goronja, v toj atroki mij-M-jaBnllo ssaatonj, ravno tako tudi zastonj proskrui HVMtltvu aiiimi', |trl«;i olmt trnek to trrdko zo naproj Jiimčt za rctlno, ceno in prtikliiiiu izvršovanjo danih naročil. dobro obranjen, ki ima dober glas, proda se za 150 gld. na Mestnem trgn št. 8, II. nadstropje, na dvoriščnej strani. (285 - 3) Deček, kateri je ravno dovršil leta kot trgovski učenec, star 15 let, z dobrim šolskim in trgovskim spričevalom, — liče službe v kaki prodajalnloi na deželi. Pisma naj se pošljejo na A. F. v Zagorje na Notranjskem. (W)8—1) Ker sem se postaral, prodam svoje posestvo, poleg ceste, jedno četrt ure od postaje I.«'*«■«- na CJorenJ- skeiu. Hiša je v dve nadstropji in je sedaj v njej gostil-nica. -Poleg hišo je lepo prostorno dvorišče, vodnjak in velika štala. Vsa poslopja so trdno narejena. Na vrtu je 19 in na polji 7 štantov kozolca. Na polji je 60 mladih jablan in na vrtu do 20O azuih sadnih dreves, ki rode dosti sadja, v drevesnici pa do 2000 drevesc (preljev), hrušk in jabolk, katerih slednje loto prodam kakih dve sto, in 40 orehov, debelih kakor roka za pestjo. — Posestvo ima 10 oral, za 60 mernikov posetve dobro zagnojenih njiv, 12 oral travnikov, 7 oral zaraščenega gozda. Nadalje so tri lepe kobile in žebe, 6 lepih veličin pisanih krav, 40 janjcev in 8 prašičev, na štali dosti sena za živino, v shrambah dosti žita za družino in za prodaj. — Vse to prodam za 90C0 gld., posestvo samo brez druzega blagu pa za 6,")00 gld. — Kdor želi kupiti, naj se pri meni oglasi. (293—2) Tetjiez; C3-ogrstlst, vas Ilrasc na Cjtorenjskein, pošta iu železniška postaja I^esoe. Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. Bendiksa iz ši. Valen« iiiiii (56—18) c. kr. privilegovana nepremočljiva hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: celft Škatlja 1 gld., skatlje 50 kr., «/4 šfcatlje 25 kr., J|8 škatlje 12»/i kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apreturn za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskuailo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Ceno: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. — Razprodaja'cem rabat. Dobiva bo v vseh večjih krajih monarhije', t I.iiikljitnt pri gg. NttliiiMnlg-u »fc Weber-ju in V. Urinpcr-ju. — Svarimo preil poimrejnnji! — Prosi se za ponudbe v rasprotlajanje, kjer še ni založbi. Smrekovo seme kilo po 85 kr., Jelkovo seme kilo po 25 kr., Bekove rozge za sajenje tisoč po 1 gld. 50 kr. priporoča, dokler jih kaj ima za prodaj; Leo grofa. Auersperga gozdarija v ITamršlu (Hamnierstiel), poŠta Studenec pri Ljubljani. (288—3) Slavnemu občinstvu uljudno niizminbun, da odprem dne 1. maja 188». leta svojo pisarno IZZ V Cclji ZZZ v Kondušarjevi hiši, blizu c. kr. okrajnega glavarstva. Dr. Jurij Hrašovec, (.'102—1) odvetnik. kneza Anersperga železniška tovarna IW na Dvoru na Kranjskem "W priporoča se za zalaganje (217—10) k«iuer£n«Ku Iile^u blaga9 peći v velikej izberi, ogiijiftc in ogujitičiiik delov* kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega bla^a za Ntavbe: Btebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov* priprostih in olepsanih, palic za okrižja, celih držalisč. polževih stopnic, stresnih oken itd., «evi| za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., rutluiMkib priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanjo kamnov, rudniških vozk itd., fušlu-Nkik naprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-niko, peresnih kladiv, klešč, škrpcev, itd, str«ji*il» deiov surovo litih in zlikanih, paruib trtrojev do 50 konjskih sil, raMtllnjakov in pni i lij ono v iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav«, papiruićullt priprav, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostili iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 20o konjskih b!1, tranHiuie>iJMkili priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, ploSč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev vo«lot*toli»iilc9 odvajaJoeili vododržnik »trojev, vodnik kolvN iz litega in kovanega železa, žnguik delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jp'-mom, HlisUn3u.ee : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd, železa v palicah inoMlj iz kovanega pretopljenega železa. Vprašanja glede con so hitro odgovore. ■A1 -A' 'A j^f^^^tf ZA? "^T^tf ^M^M 'aKA' 'A* '^f SA* 'A* 'a.»sasw^ M>^^^'ib*fi»^'VKc4ftk ^CTaWAf ^Af ^."^Af SAHAfAP Najboljše in najcenejše wIfl BAil¥B v plošćevinastih pusica h se dobivajo pri ADOLFU H A TJ P T M AN N- U LJUBLJANA. (218—13> Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar- Lastnioa in tiBk „Narodne Tiskarne*. 437 65