Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 K A Z A L O Stran UVOD ……………………………………………………………………………………… 3 RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH ……………………………………….. 4 POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG  Biologija ………………………………………………………………………… 5  Ekologija z varstvom okolja ……………………………………………. 6  Etnologija ……………………………………………………………………… 8  Geografija ali geologija …………………………………………………… 9  Filozofija ali sociologija ………………………………………………….. 10  Interdisciplinarna področja ……………………………………………. 12  Druga področja ……………………………………………………………… 13  Elektrotehnika, elektronika in robotika ………………………….. 15  Arhitektura, gradbeništvo ali promet …………………………….. 15 RAZISKOVALNE NALOGE, UVRŠČENE NA DRŽAVNO SREČANJE … 17 DODATEK ……………………………………………………………………………… 18  Šole - organizatorice regijskih srečanj do danes …………….. 18  Število sodelujočih šol na regijskih srečanjih …………………. 19  Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih ……….. 19  Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih ………….. 22  Število raziskovalnih nalog po predmetnih področjih …….. 25  Najuspešnejše šole na državnih srečanjih mladih raziskovalcev v letih 2020 in 2021 ………………………………… 28 Kolofon ………………………………………………………………………………….. 30 2 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 UVODNIK Dragi mladi raziskovalci in mentorji! Za nami je še eno raziskovalno leto, ki je bilo še vedno obarvano z epidemijo in prilagoditvami v skladu z njo. Kljub temu pa nismo pozabili na raziskovanje ne glede na okoliščine, ki so nas obdajale. Tudi letos ste najbolj zagreti in raziskovalno navdušeni uspeli raziskovati in pripraviti odlične raziskovalne naloge. Menim, da je sam proces raziskovanja tisti, ki nam največ da in tekom katerega se vsi največ naučimo. Spodbuja radovednost, kreativnost in iskanje novih rešitev. Zato je tako pomembno, da gradimo in spodbujamo raziskovalno dejavnost v osnovni šoli. Mnogokrat je ravno to tisto, ki spodbuja učence za nadaljnjo usmeritev in gradi zanimanje za neko področje, ki se mu posvetijo tudi kasneje v življenju. Letošnje srečanje mladih raziskovalcev smo organizirali na Osnovni šoli Toma Brejca, pri tem se za pomoč zahvaljujem Petru Štubljarju, ki je kar nekaj časa posvetil novemu programu za prijavo in vnos raziskovalnih nalog, ter Vilmi Vrtačnik Merčun, ki nas je usmerjala, pomagala z nasveti in oblikovala ter uredila ta zbornik. Pred vami je tako zbornik povzetkov raziskovalnih nalog 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško–domžalskega območja, želimo vam prijetno branje in veliko uspehov pri raziskovanju še naprej. Vse dobro! Ana Lasič, koordinatorka 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev kamniško-domžalskega območja 3 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 RAZISKOVALNE NALOGE PO ŠOLAH Osnovna šola Avtor, naslov in področje raziskovalne naloge Stran 1 OŠ Brinje Svit Verhovšek, Matic Pucelj, Svit Selan, 7. d: VODENJE AVTA Grosuplje NA DALJAVO Z UPORABO VR OČAL (elektrotehnika, 15 elektronika in robotika) 2 OŠ Dob Luka Povhe, Mark Peterka Ramovš, 9. b: CEPLJENJE PROTI 5 COVIDU - NUJNO ALI BREZPREDMETNO (biologija) 3 OŠ Dob Luka Povhe, Maja Kuhar in Maja Bogataj, 7. b: VPLIV EPIDEMIJE NA ONESNAŽENOST POTOKOV V DOBU IN 6 OKOLICI (ekologija z varstvom okolja) 4 OŠ Dob Nina Cerar, 3. razred: KATERE DRUŽABNE IGRE IGRAJO 11 TRETJEŠOLCI? (sociologija) 5 OŠ Komenda Gabrijel Petkovšek, 9. razred: PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE Moste ENERGIJE IZ RASTLIN Aloa vere in Carpobrotus edulis 7 (ekologija z varstvom okolja) 6 OŠ Marije Vere Ela Pestotnik, Zala Plohl, 8. a: UČILNICA SKOZI ČAS 16 Kamnik (arhitektura) 7 OŠ Rodica Luna Debeljak, Živa Zore, 7. b: PRIMERJAVA NALEZLJIVIH BOLEZNI IZ SREDINE 20. STOLETJA Z EPIDEMIJO COVIDA-8 19 (etnologija) 8 OŠ Rodica Brina Umek, 9. b: KAKO SE RAZLIKUJEJO PRSTI Z BRKINOV, IDRIJSKEGA HRIBOVJA IN LJUBLJANSKE 9 KOTLINE? (geografija) 9 OŠ Rodica Pan Lajovic, Hana Rojc, Ažbe Vovk, 6. c: KAKO UČENCI OSNOVNE ŠOLE RODICA PREŽIVLJAJO PROSTI ČAS? 10 (sociologija) 10 OŠ Rodica Žiga Fidler, 8. c: DOSEŽKI ŠPORTNIKOV OŠ RODICA V ZADNJEM DESETLETJU IN ŠPORTNIKI ŠOLE DANES 13 (druga področja – šport) 11 OŠ Rodica Andraž Močnik, Tevž Kovačič, 9. b: POJAV PLESNI NA 14 KRUHU IN NAMAZIH (druga področja – gospodinjstvo) 12 OŠ Rodica Ian Krizmanić, Dejan Kugič, 6. c: CESTNO OMREŽJE V OBČINI 15 DOMŽALE IN NJEGOVA OBREMENITEV (promet) 13 OŠ Toma Brejca Julija Farazin, Veronika Ahlin, 8. b: KAKO DOBRO NAS 5 Kamnik ŠČITIJO RAZLIČNE MASKE PRED BAKTERIJAMI? (biologija) 14 OŠ Toma Brejca Živa Andrić, Ula Osolnik, 8. b: KAKO PRALNI PRAŠKI 7 Kamnik VPLIVAJO NA RAST RASTLIN? (ekologija z varstvom okolja) 15 OŠ Toma Brejca Nika Perčič, 5. b: VPLIV HRUPA NA RAZPOLOŽENJE Kamnik V OŠ TOMA BREJCA (interdisciplinarno področje – biologija 12 in psihologija) 16 OŠ Trzin Elizaveta Klochkova, 9. a: NAJVEČJI MODNI TREND 21. STOLETJA? EKOLOŠKO RAVNANJE. (interdisciplinarno 12 področje – ekologija z varstvom okolja in sociologija) 17 OŠ Vodice Ožbej Stanonik, 7. a: KAKO ŠTEVILO POSOD IN VRSTA KRMILA VPLIVATA NA JEŠČNOST IN JAJCA DOMAČIH 14 KOKOŠI? (druga področja – kmetijstvo) 18 OŠ Vodice Dan Kavčič, 9. a: HIŠA PRIHODNOSTI (arhitektura) 16 4 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG BIOLOGIJA Avtorja: Luka Povhe, Mark Peterka Ramovš 9. b Naslov naloge: CEPLJENJE PROTI COVIDU – NUJNO ALI BREZPREDMETNO Šola: Osnovna šola Dob Mentorica: Andreja Šuštaršič Tomšič V raziskovalni nalogi sva raziskovala pomen cepljenja in anketirala vaščane Doba. Zanimalo naju je, kakšno je njihovo mnenje o cepljenju in ali ga podpirajo ali ne in zakaj. Sestavila sva anketo in se odpravila po vasi in anketirala 105 oseb iz različnih gospodinjstev, da bi pridobila čim bolj raznovrstne odzive. Zbrane podatke sva obdelala in predstavila v raziskovalni nalogi. Ključne besede: cepivo - vaccine, stranski učinki - side effects, bolezen - disease, illness, virus - virus, anketa - survey, imunski sistem - immune system, raziskovanje - research Avtorici: Julija Farazin, Veronika Ahlin, 8. b Naslov naloge: KAKO DOBRO NAS ŠČITIJO RAZLIČNE MASKE PRED BAKTERIJAMI? Šola: Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Mentorica: Ana Lasič V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, kako zanesljive in učinkovite so maske pri zaščiti pred bakterijami. V poskusu smo raziskovali, kako učinkovite so različne maske pri zaščiti pred bakterijami, ki se prenašajo kapljično in po zraku. Po pregledu literature smo zasnovali metode raziskovanja, prilagojene šolskemu laboratoriju, in izvedli dva poskusa. V prvem smo preučevali učinkovitost mask pri kapljičnem prenosu - izvedli smo poskus z mlečnokislinskimi bakterijami iz jogurta. V drugem pa smo petrijevke z agarjem, prekrite z različnim tipom maske, izpostavili zraku. Uporabili smo maske tipa FFP2, kirurško masko in enoplastno masko iz blaga. Ugotovili smo, da nas pred kapljičnim prenosom bakterij najbolje ščiti FFP2 maska, nato kirurška maska in najslabše maska iz blaga. Pred bakterijami, ki se prenašajo po zraku, nas najbolje ščiti kirurška maska, nato pa FFP2 in maska iz blaga, ki sta enako učinkoviti. V vseh primerih, tako pri kapljičnem prenosu kot pri prenosu po zraku, je uporaba maske zelo učinkovita zaščita, saj so v vseh primerih maske zadržale več kot 95 % vseh bakterij, ki smo jih lahko prešteli v kontrolni petrijevki, ki ni bila prekrita z masko. Ključne besede: učinkovitost mask, bakterije, virusi, prenos bakterij 5 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 EKOLOGIJA Z VARSTVOM OKOLJA Avtorji: Luka Povhe, Maja Kuhar in Maja Bogataj, 7. b Naslov naloge: VPLIV EPIDEMIJE NA ONESNAŽENOST POTOKOV V DOBU IN OKOLICI Šola: Osnovna šola Dob Mentorica: Sonja Najman Vedenik Raziskovalna naloga temelji na ugotavljanju kakovosti voda v Dobu in njegovi okolici; in sicer v potokih Dob, Hujs in Rača, v medkoronskem in pokoronskem obdobju. Kakovost voda smo izvedli z eno izmed priznanih metod ugotavljanja kakovosti voda; to je s t. i. čebulnim testom in s tehničnimi pripomočki, kot so kovček za analizo vode in epruvete. Metode dela so bile: odvzemanje vzorcev vode, priprava čebulic, opazovanje in merjenje rasti čebulic, beleženje rezultatov, primerjava rezultatov in analiziranje rezultatov. V okviru raziskovalne naloge smo spremljali vpliv onesnaževalcev, kot so nitrati, fosfati, in merili ter beležili tudi pH vzorcev vode. Na podlagi pridobljenih rezultatov ocenjujemo, da so vode v Dobu in okolici, katerih vzorce smo obravnavali v raziskovalni nalogi, precej onesnažene in da so primerljive z rezultati meritev Agencije za varstvo okolja v letih 2009 in 2010, kjer je bilo ugotovljeno, da je reka Kamniška Bistrica, katere pritoki so med drugim tudi Dob, Hujs in Rača, zmerno onesnažena slovenska reka in da so v njej v večji meri prisotni nitrati, prav tako pa tudi drugi onesnaževalci, ki jih pri naših poskusih nismo merili. Ugotovili smo, da ima pokoronska voda večje število fosfatov in nitratov, kar pomeni, da je bolj onesnažena kot medkoronska voda. Navedeno smo dokazali tudi z meritvami, saj so bile spremembe v rasti koreninic večje v primerjavi z rastjo v pokoronskem obdobju. Voda v naselju Dob, ki je najbližje glavni oz. prometni cesti, v primerjavi z ostalima dvema izvoroma odvzema (Rača in Hujs) je imela največjo količino nitratov. Najboljšo kakovost je imel potok Rača, kar pomeni, da je najčistejši, zato so pri njem koreninice najhitreje zrasle. Ugotovili smo, da sta izredno pomembna velikost in lega potoka, saj se v manjšem potoku vsaka obremenitev, kot so promet, gospodinjstva, industrija ali kmetijska dejavnost, odraža bolj kot pri vodah z večjo strugo, kar ima vpliv predvsem na rast rastlin. Te obremenitve predstavljajo fosfati, umetna gnojila in nitrati, ki prihajajo iz gospodinjstev in kmetijskih obratov. Opazili smo, da se je število nitratov po epidemiji zvišalo, prav tako pa se je povečala vsebnost fosfatov pri potoku Rača. 6 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Avtor: Gabrijel Petkovšek, 9. razred Naslov naloge: PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ RASTLIN Aloa vere in Carpobrotus edulis Šola: Osnovna šola Komenda Moste Mentorja: Katja Polanc, Jure Mravlje V raziskovalni nalogi sem proučeval, kako različni dejavniki (temperatura, svetloba, višja koncentracija CO2, fotosintezna učinkovitost, oblika in število elektrod, vlažnost prsti in tema) vplivajo na napetost in tok v rastlini Aloe vera, pa tudi v Carpobrotus edulis. Meritve sem izvajal na Biotehniški fakulteti, nekatere pa tudi doma. Pri merjenju sem uporabljal različne naprave (multimeter, fluorometer, merilnik CO2). Imel sem več rastlin, tako da sem jih lahko po parih dal na več različnih pogojev hkrati. Da sem iz rastline dobil elektriko, sem za elektrodi uporabljal cink in baker. Električni tok in napetost sem meril v listu in v prsti posamezne vrste rastlin. Raziskovalne pogoje sem moral tudi ustvariti, npr. za povišanje koncentracije CO2 sem naredil komoro in generator CO2-ja. Iz raziskovanja sem ugotovil, da fotosintezna učinkovitost ne vpliva na električna napetost in tok, pa tudi, da vlaga zelo vpliva na električni tok v prsti. Električna napetost je bila pri različnih okoljskih pogojih v listu približno enaka. Proučevani rastlini sta bili med seboj primerljivi. Tekom raziskave sem ugotovil, da se tok bolj spreminja, kakor pa sama napetost. Glede oblike sem ugotovil, da s tulcem dobimo večji tok in malo večjo napetost. Pri številu elektrod pa se napetost poveča premo s številom elektrod. Pridobivanje elektrike iz živih rastlin bi lahko bil eden od načinov oskrbe z elektriko v prihodnosti, saj je tako pridobivanje okolju prijazno in obnovljivo. Ključne besede: električna napetost, električni tok, žive rastline, trajnostni vir elektrike, fotosinteza Avtorici: Živa Andrić, Ula Osolnik, 8. b Naslov naloge: KAKO PRALNI PRAŠKI VPLIVAJO NA RAST RASTLIN? Šola: Osnovna šola Toma Brejca Mentorica: Ana Lasič V raziskovalni nalogi smo raziskovali, kako prisotnost pralnega praška v okolju vpliva na rast rastlin. Vemo namreč, da ima raba pralnih praškov velik, predvsem negativen vpliv na okolje, saj se snovi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, lahko sproščajo v okolje in s tem prihajajo v stik z rastlinami in tako vplivajo na njihovo rast. Zanimalo nas je, kako na rastline oz. njihovo rast vplivata ‘’naravni’’ in ‘’umetni’’ pralni prašek, predvsem to, ali vplivata enako ali podobno, ter če, kakšne so te razlike oz. podobnosti. Poskus smo izvedli na semenu božičnega žita (navadna pšenica), lat. Triticum aestivum. Ugotovili smo, da vsako čistilo, tako naravno kot umetno, slabo vpliva na rast ter da rastline najbolje rastejo, če jih zalivamo samo z vodo. Kljub vsemu pa so rastline bolj uspešno kalile ob zalivanju z raztopinami naravnega pralnega praška, kot ob zalivanju z raztopinami umetnega pralnega praška. Prav tako je na uspešnost kalitve semen močno vplivala koncentracija praška. Poskus smo izvajali pri zelo nizkih koncentracijah: 0,5 %, 0,1 %, 0,05 % koncentraciji čistila. Nižja je bila koncentracija, bolje so semena kalila, izjema je bil le poskus pri naravnem pralnem prašku z 0,1 % koncentracijo. V raziskovalni nalogi smo ugotovili, da tako naravna kot umetna čistila negativno vplivajo na kalitev rastlin. Ključne besede: kalitev rastlin, pralni praški, vpliv praškov na kalitev 7 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 ETNOLOGIJA Avtorici: Luna Debeljak, Živa Zore, 7. b Naslov naloge: PRIMERJAVA NALEZLJIVIH BOLEZNI IZ SREDINE 20. STOLETJA Z EPIDEMIJO COVIDA-19 Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Vilma Vrtačnik Merčun Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, katere nalezljive bolezni in kakšne higienske navade so bile med učenci Državne OŠ Jarše v obdobju 1945–1966. Te sva primerjali z današnjimi, v času epidemije covida-19. Pregledali sva šolsko kroniko Državne OŠ Jarše (predhodnice naše šole) in statistiko o covidu-19 na OŠ Rodica ter opravili številne intervjuje. Šolska kronika jarške šole omenja, da je v šolskem letu 1953/1954 zbolelo 21 otrok za ošpicami, dva pa za škrlatinko (23 % vseh na šoli). Po uradnih podatkih je v letošnjem šolskem letu (do 31. 1. 2022) na OŠ Rodica za covidom-19 zbolelo 187 učencev (26 %), delež zbolelih je primerljiv z epidemijo ošpic pred sedmimi desetletji. Domačini se spomnijo, da so imeli v času šolanja na jarški šoli cepljenja proti črnim kozam, otroški paralizi, ošpicam in tuberkulozi. Cepljeni so bili vsi učenci. Do 31. januarja 2022 je bilo proti covidu-19 cepljenih 28 % vseh učencev naše šole. V letošnjem šolskem letu (do 31. 1. 2022) je bilo v karanteni 26 oddelkov na šoli (vsi, razen treh). Krajšo karanteno so poznali že v jarški šoli, v času epidemije ošpic, saj so bili učenci po nalogu okrajnega zdravnika dr. Kremžarja doma štiri dni (od 3. do 6. marca 1955). Higienske navade v jarški šoli so bile do napeljave vodovoda leta 1962 precej drugačne kot danes. Iz šolskega vodnjaka so z vedrom prinesli vodo v učilnice, tam je bil lavor in zajemalka za vodo. Stranišče je bilo na štrbunk. Pred njim je bil lavor, vrč z vodo, trdo milo in brisača iz blaga . Skrb za higieno je bila po napeljavi vodovoda lažja, navade pa so sprva ostale podobne. Danes, v zadnjih treh šolskih letih, so se higienske navade zaradi epidemije spremenile. Umivanje je postalo pogostejše in bolj dosledno, roke si tudi razkužujemo, pazimo na higieno kašlja, na medsebojno razdaljo in zračenje prostorov, nosili smo tudi maske. Ključne besede: higienske navade, nalezljive bolezni, ošpice, tuberkuloza, otroška paraliza, mumps, škrlatinka, covid-19, cepljenje, ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni 8 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 GEOGRAFIJA ALI GEOLOGIJA Avtorica: Brina Umek, 9. b Naslov naloge: KAKO SE RAZLIKUJEJO PRSTI Z BRKINOV, IDRIJSKEGA HRIBOVJA IN LJUBLJANSKE KOTLINE? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini, Vilma Vrtačnik Merčun Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako se razlikujejo prsti iz petih slovenskih pokrajin. Z eksperimentiranjem sem ugotavljala kislost prsti, vsebnost apnenca v prsti in volumsko gostoto prsti ter sklepala na dejavnike, ki so vplivali na to. Pridobila sem vzorce prsti z Brkinov, z vznožja Hleviške planine, iz Radovljice, z Ljubljanskega barja in z bližnjega Vira pri Domžalah. Na lastnosti prsti je vplivala predvsem kamninska zgradba (prepustne ali neprepustne kamnine) in relief, ki omogoča odtekanje vode, na ravninah pa povzroča zastajanje vode v obliki talne vode. Na Brkinih in Ljubljanskem barju je opazen vpliv kmetovanja, saj prst izboljšujejo z apnenjem, na Barju tudi s številnimi osuševalnimi jarki. Najbolj naravna je bila prst iz gozda na poti na Hleviško planino v Idrijskem hribovju, v kateri je bilo še veliko nerazpadlih organskih delcev in je imela zato najnižjo volumsko gostoto in rahlo kislo reakcijo (pH 6). Prst s severozahodnega dela Radovljice je imela najbolj kislo reakcijo izmed vseh analiziranih vzorcev (pH 5), kar kaže na to, da gre za močno izprano rjavo prst, iz katere je padavinska voda odnesla bazične snovi v nižje horizonte. Prst z roba njive na Viru pri Domžalah je izkazovala nevtralno reakcijo (pH 7) in velik odstotek apnenca (nad 5 %), kar je posledica karbonatnih prodnih nanosov v matični osnovi. Nekoliko presenetljivo je, da je vzorec prsti z Vira izkazal najvišjo volumsko gostoto (1 kg/dm3), kar pa je verjetno odraz visoke talne vode v času jemanja vzorca (konec novembra). Ključne besede: prsti, kislost prsti, vsebnost apnenca v prsti, volumska gostota, Brkini, Hleviška planina, Idrijsko hribovje, Ljubljansko barje, Dežela in Blejski kot, Kamniškobistriška ravan. 9 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 FILOZOFIJA ALI SOCIOLOGIJA Avtorji: Pan Lajovic, Hana Rojc, Ažbe Vovk, 6. c Naslov naloge: KAKO UČENCI OSNOVNE ŠOLE RODICA PREŽIVLJAJO PROSTI ČAS? Šola: Osnovna šola Rodica Mentorica: Tjaša Medved Z raziskovalno nalogo smo želeli ugotoviti, kako učenci 4. in 9. razreda Osnovne šole Rodica preživljajo svoj prosti čas. Zanimalo nas je, kaj takrat najpogosteje počnejo, koliko prostega časa imajo in kakšne so razlike v preživljanju prostega časa med učenci 4. in 9. razreda. Na spletnem portalu 1KA/Spletne ankete smo objavili anketni vprašalnik, ki so ga rešili 104 učenci naše šole, od tega jih je bilo 52 (50 %) iz 4. razreda in 52 (50 %) iz 9. razreda. Rezultati raziskave so pokazali, da ima večina učencev 4. in 9. razreda dve uri ali več prostega časa na dan, večina jih tudi meni, da ima tega časa dovolj. Prosti čas najpogosteje preživljajo zunaj, se družijo s prijatelji in se ukvarjajo s športom in rekreacijo. Učenci 9. razreda veliko več prostega časa namenijo uporabi računalnika in telefona kot učenci 4. razreda. 54 % učencev 9. razreda temu nameni več kot 3 ure in 42 % učencev od 1 do 3 ure. Veliko učencev 4. in 9. razreda v svojem prostem času ne bere knjig, ne gleda poučnih oddaj in ne kuha za zabavo. Največ učencev (67 % iz 4. razreda in 65 % iz 9. razreda) je dejalo, da družina vpliva na način preživljanja njihovega prostega časa in sicer predvsem tako, da tega preživljajo skupaj. Večina učencev (90 % iz 4. razreda in 95 % iz 9. razreda) meni, da imajo časa za druženje z družino ravno prav ali več kot dovolj. V primeru, da bi imeli na voljo več prostega časa, bi se s prostočasnimi dejavnostmi pogosteje ukvarjalo 63 % učencev 4. razreda in 29 % učencev 9. razreda. Ključne besede: prosti čas, osnovnošolci, 4. razred, 9. razred, prostočasne dejavnosti, interesi, vpliv družine 10 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Avtorica: Nia Cerar, 3. razred Naslov naloge: KATERE DRUŽABNE IGRE POZNAJO TRETJEŠOLCI? Šola: Osnovna šola Dob Mentorica: Mateja Sotošek V svoji raziskovalni nalogi sem želela izvedeti, kako dobro tretješolci poznajo družabne igre. Izvedla sem anketo med svojimi vrstniki v šoli. Izvedela sem, da poznajo veliko družabnih iger. V knjigah in na spletu sem poiskala tudi podatke o zgodovini družabnih iger. In my research project I was interested in how good the 3rd graders know board games. I gave my school mates a questionnaire in which I found out they know lots of them. I found much information about history of board games in many books and on the Internet. Ključne besede: družabne igre, board games Slika 1: Plakatna predstavitev raziskovalne naloge Katere družabne igre poznajo tretješolci? avtorice Nie Cerar, 3. razred, iz OŠ Dob, april 2022. 11 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 INTERDISCIPLINARNA PODROČJA Avtorica: Elizaveta Klochkova, 9. a Naslov naloge: NAJVEČJI MODNI TREND 21. STOLETJA? EKOLOŠKO RAVNANJE. Interdisciplinarno ekologija z varstvom okolja in sociologija Šola: Osnovna šola Trzin Mentorica: Slavka Kozel V slovenskih šolah se že vrsto let posveča veliko pozornosti okoljevarstvu in ravnanju z odpadki. Nenehni tehnološki in družbeni napredek prinaša nove razmere in s tem tudi drugačne težave. Srečujemo se z nekontroliranim potrošništvom, ki posebej izstopa pri prodaji oblačil. Ogromen delež kupljenega tekstila konča kot odpadek, človek preprosto kupi nov kos, na starega pa pozabi. Nanj pa ne pozabi naš planet, na katerem se močno izražajo posledice takega gospodarjenja. Vidimo jih lahko na vseh naravnih dejavnikih, od vodovja in prsti do ozračja. Včasih se zdi, da smo mladina le majhna peščica, ki nič ne more spremeniti, kar pa ni res. Te raziskave sem se lotila zato, da lahko ugotovim in nazorno predstavim, kako lahko kot posameznik zmanjšam onesnaževanje našega planeta, ki ga povzroča tekstilna industrija – trenutno drugi največji onesnaževalec okolja. Preučila sem literaturo, opravila intervju s predstavnico Humane in s kupci v second-hand trgovini ter izvedla anketo med vrstniki. Na podlagi zbranih podatkov sem oblikovala smernice, ki nam bodo lahko v pomoč pri reševanju okoljske problematike, povezane s tekstilom. Ključne besede: okoljevarstvo, ravnanje z odpadki, potrošništvo, oblačila, tekstilna industrija, onesnaževanje okolja. Avtorica: Nika Perčič, 5. b Naslov naloge: VPLIV HRUPA NA RAZPOLOŽENJE V OŠ TOMA BREJCA Interdisciplinarno: biologija in psihologija Šola: Osnovna šola Toma Brejca Kamnik Mentorica: Patricija Urankar V raziskovalni nalogi sem se osredotočila na hrup in na to, kako hrup vpliva na človeka. Zanimalo me je, ali vpliva na zbranost in kako vpliva na razpoloženje učencev. Raziskovala sem v petem razredu. Hrup sem merila s pomočjo aplikacije (Sound Meter), sošolci pa so vsako uro sproti zapisovali, kako so razpoloženi in ali so zbrani. 12 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 DRUGA PODROČJA Avtor: Žiga Fidler, 8. c Naslov naloge: DOSEŽKI ŠPORTNIKOV OŠ RODICA V ZADNJEM DESETLETJU IN ŠPORTNIKI ŠOLE DANES Področje: šport Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Vilma Vrtačnik Merčun, mag. Ana Podpečan Cilj moje raziskave je bil ugotoviti, na katerem športnem področju so učenci OŠ Rodica v zadnjem desetletju dosegali najboljše rezultate. Zanimalo me je tudi, kako živijo danes nekdanji učenci šole, ki so bili ob zaključku šolanja izbrani za športnike šole. Podatke o športnih dosežkih sem iskal iz različnih virov, večinoma pa med novicami na šolskih spletnih straneh. Nekdanjim športnikom šole sem poslal vprašalnik, na katerega je odgovorilo deset naših bivših učencev. Glede na razpoložljive podatke sem ugotovil, da so bili naši športniki na državnem nivoju najbolj uspešni na tekmovanjih iz namiznega tenisa, karateja in gorskega kolesarjenja. Uspehi v ekipnih športih se pojavljajo na več let, saj se vsaka ekipa nekaj časa sestavlja, da postane res odlična, potem pa zapusti šolo. Pri ekipnih športnih so bili naši učenci najbolj uspešni v namiznem tenisu in odbojki, nekaj državnih odličij pa so osvojili tudi v košarki in nogometu. Vsi nekdanji športniki šole še danes tekmujejo na državnih tekmovanjih, izjema je le Andraž Kos, ki od leta 2021 dalje le še sodi nogometne tekme. Večina se danes udeležuje tekem na državnem in mednarodnem nivoju, zato ni čudno, da so bili s svojimi ekipami že državni prvaki. Dva nekdanja športnika šole sta danes profesionalna športnika, ostali pa se poleg aktivnega ukvarjanja s športom še izobražujejo. Večina si želi poklic, povezan s športom. Našim športnikom šole so najpomembnejše vrednote: družina, zdravje, prijatelji, športni uspehi, ljubezen in ukvarjanje s športom. Njihovo sporočilo je, da je v športu trdo delo in odrekanje vedno nagrajeno in poplačano. Ključne besede: šolska športna tekmovanja, akvatlon, atletika, badminton, gorsko kolesarjenje, plavanje, judo, karate, kros, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, šah, športniki šole 13 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Avtorja: Andraž Močnik, Tevž Kovačič, 9. b Naslov naloge: POJAV PLESNI NA KRUHU IN NAMAZIH Področje: gospodinjstvo Šola: Osnovna šola Rodica Mentorici: Danica Volčini, Vilma Vrtačnik Merčun Cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti, kako hitro splesni kruh z različnimi namazi in kruh v različni embalaži. Izvedla sva dva osemdnevna eksperimenta. V prvem sva opazovala plesnenje različnih namazov na isti vrsti kruha (lešnikov namaz, namaz s topljenim sirom, pašteta, pašteta s česnom, marmelada in marmelada s česnom). V drugem eksperimentu sva opazovala spreminjanje treh vrst kruha (ajdovega, belega in koruznega), shranjenega v različnih embalažah (v papirnati vrečki, plastični posodi in plastični vrečki). S prvim eksperimentom sva ugotovila, da je plesnenje odvisno od vrste namaza in se zaradi različne sestave namaza pojavi prej ali kasneje, prisotnost česna pa na plesnenje nima vpliva. Najprej, četrti dan eksperimenta, je bila plesen opazna na namazih s topljenim sirom in s pašteto. Po šestih dneh so bili že vsi namazi prepredeni s plesnimi, ki pa so bile različnih vrst. Po osmih dneh so bili vsi namazi zelo plesnivi in smrdeči. Ker je plesen za zdravje zelo škodljiva, je zelo pomembno, v kakšni embalaži živila hranimo. Zato sva z drugim eksperimentom ugotavljala rast plesni na različnih vrstah kruha, ki sva jih hranila v različni embalaži. Glede na rezultate drugega eksperimenta ugotavljava, da je kruh najbolje hraniti v papirnatih vrečkah, kjer se izsuši, kar plesni onemogoča razvoj. Razvoj plesni omogoča visoka relativna vlažnost zraka, ki se ohranja v plastični embalaži. Zato shranjevanja kruha v plastični posodi ali v plastičnih vrečkah ne priporočava. Plesen na kruhu se v takšni embalaži razvije že četrti ali najkasneje šesti dan. Morda bi kruh lahko hranili v plastični posodi le za dan ali dva, saj v njej ostane bolj mehak. Ključne besede: plesen, plesnenje, lešnikov namaz (Nutella), pašteta, marmelada, plesnenje kruha, ajdov kruh, bel kruh, koruzni kruh Avtor: Ožbej Stanonik, 7. a Naslov naloge: KAKO ŠTEVILO POSOD IN VRSTA KRMILA VPLIVATA NA JEŠČNOST IN JAJCA DOMAČIH KOKOŠI? Področje: kmetijstvo Šola: Osnovna šola Vodice Mentorica: Andreja Bečan Raziskovalna naloga prikazuje eksperiment, kako število krmilnih posod in vrsta krmila vplivata na število jajc in ješčnost domačih kokoši. Poskus je bil izveden s pomočjo domačega kurnika in 28-ih kokoši pasme prelux-R. Zastavljene so bile štiri hipoteze, tri so bile potrjene, ena zavrnjena. Poskus je potekal 48 dni, rezultati so bili zabeleženi v preglednici. Na podlagi analize rezultatov in izdelanih grafov so bili narejeni zaključki o vplivu števila krmnih posod in vrste krmil na število in težo jajc ter ješčnost kokoši. Raziskovalna naloga bo pomagala pri reji domačih kokoši. Ključne besede: kokoš, krmila, krmne posode, jajca 14 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 ELEKTROTEHNIKA, ELEKTRONIKA IN ROBOTIKA Avtorji: Svit Verhovšek, Matic Pucelj, Svit Selan, 7. d Naslov naloge: VODENJE AVTA NA DALJAVO Z UPORABO VR OČAL Šola: Osnovna šola Brinje Grosuplje Mentorja: Matej Kastelic, Petra Gumzej Namen raziskovalne naloge je ugotoviti, ali lahko z uporabo VR očal upravljamo vozilo na daljavo, pri tem pa uporabljamo 3D prikazovanje na VR očalih. Vozilo bi bilo zgrajeno iz Lego Mindstorms EV3 kock. Na njem bi namestili ev3dev Debian operacijski sistem in v programskem jeziku Python razvili program za sprejemanje ukazov iz VR očal ter upravljanje motorjev in senzorjev. Vozilo bi imelo svojo videokamero in bi bilo priklopljeno na RaspBerry PI 3B mini računalnik. Na RaspBerry PI bi namestili RaspBerry PI OS operacijski sistem in namestili program za prikazovanje slik iz kamere. Za VR očala bi uporabili Oculus Quest 2. Vsi sistemi bi bili povezani preko WIFI brezžične povezave. Na očalih bi razvili upravljalno aplikacijo v Unreal Engine 4. Aplikacija bi prikazovala pretočni video iz kamere. Na koncu smo ugotovili, da Oculus Quest 2 in Android nista sposobna prikazovati pretočnega videa, zato je bila raziskovalna naloga delno uspešna. ARHITEKTURA, GRADBENIŠTVO ALI PROMET Avtorja: Ian Krizmanić, Dejan Kugič, 6. c Naslov naloge: CESTNO OMREŽJE V OBČINI DOMŽALE IN NJEGOVA OBREMENITEV Področje: promet Šola: Osnovna šola Rodica Mentor: Klemen Kos Cilj raziskovalne naloge je ugotoviti, kakšna je dolžina vseh cest v Občini Domžale, katere vrste cest prevladujejo in kako se je spreminjala njihova dolžina v zadnjih letih ter ugotoviti, kaj se je dogajalo s številom prometa. Raziskovalni del naloge sva izdelala s pomočjo spletne strani https://www.gov.si/teme/cestna-infrastruktura/, kjer so na voljo podatki o cestnem omrežju in številu prometa po posameznih letih. Skupna dolžina vseh javnih cest v občini je 252.403 metrov. Dolžina državnih cest je 28.115 metrov, občinskih pa 224.288 metrov. Občinske ceste so se od leta 2002 podaljšale za 15.800 metrov, kar znaša 7 % povečanje glede na izhodiščno leto. Dolžina državnih cest pa se ni veliko spremenila. Štetje prometa se izvaja na desetih števnih mestih na državnih cestah. Na osmih števnih mestih so rezultati podobni. Na teh števnih mestih je promet med letoma 2011 in 2013 rahlo upadel, nato pa je do leta 2019 naraščal. Na teh števnih mestih je bilo največ dnevnega prometa leta 2019, leto kasneje pa je promet močno upadel. Na dveh števnih mestih sva prišla do drugačnih ugotovitev, saj je promet na teh dveh mestih v zadnjem desetletju večkrat upadel kot narastel. Ključne besede: promet, cestni promet, cestno omrežje, občina Domžale, državne ceste, občinske ceste, štetje prometa 15 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Avtor: Dan Kavčič, 9. a Naslov naloge: HIŠA PRIHODNOSTI Področje: arhitektura Šola: Osnovna šola Vodice Mentorica: Andreja Bečan Raziskovalna naloga se osredotoča na osnovanje hiše prihodnosti, ki pusti na svetu čim manjšo sled. Le-ta vključuje napredne materiale, ki jih lahko pridobimo iz zelo pogostega materiala – odpadkov. Prav tako hiša vključuje napreden način pridobivanja energije s sončnimi celicami Smarflower. Prototip hiše vsebuje izume, kot so vodni kondenzator, ki vodo pridobiva iz zračne vlage, pametno stranišče, ki vode ne uporablja in zanj ni potrebna kanalizacija. Pri raziskovanju me je presenetilo, kako neučinkovito ljudje porabljamo energijo, napredne izume, ki obstajajo že kar dolgo časa (npr. sončne celice), pa še vedno ne uporabljamo v vsakdanjem življenju. Smo še daleč od gradnje hiš, ki pustijo na planetu manjšo sled. Ključne besede: hiša, ekologija, inovativne rešitve Avtorici: Ela Pestotnik, Zala Plohl, 8. a Naslov naloge: UČILNICA SKOZI ČAS Področje: arhitektra Šola: Osnovna šola Marije Vere Kamnik Mentorica: mag. Polona Mežnar Raziskovalna naloga Učilnica skozi čas je razdeljena na tri dele. V prvem delu sva se posvetili zgodovini. S pomočjo pisnih virov sva raziskali, kakšne so bile učilnice v preteklosti in kako so se skozi zgodovino spreminjale. Do bistvenih sprememb ni prišlo, opazna je bila le ločitev stola in mize. V drugem delu sva s pomočjo svetovnega spleta raziskali današnje učilnice v Sloveniji in po svetu. Učilnice po državah sveta sva primerjali in ugotovili, da so v primerljivo razvitih državah učilnice dokaj podobne. Po skromni opremi izstopajo učilnice v manj razvitih državah sveta. Podrobneje sva si ogledali učilnice na Kitajskem, v Estoniji in na Finskem. Pri raziskovanju učilnic v Sloveniji sva najprej pregledali zakonodajo in katera podjetja v Sloveniji ponujajo šolsko pohištvo. Nato sva v QCADU-u zrisali tipičen primer postavitve opreme v učilnicah na Osnovni šoli Marije Vere. Med sošolci sva izvedli anketo, s pomočjo katere sva pridobili njihovo mnenje o učilnicah na Osnovni šoli Marije Vere. Po pregledu anketnih vprašalnikov sva njihove odgovore prikazali z grafi in mnenja z besednimi oblaki. V tretjem delu sva se osredotočili na to, kako se bodo spreminjale učilnice v prihodnosti. Po pregledu virov sva ugotovili, da bo za učenje v prihodnosti značilna: robotika, programiranje, kritično mišljenje, debata, ustvarjalnost, timsko delo in branje. Temu se bodo morale prilagoditi tudi učilnice. Nato sva v programih SkatchUp in HomeByMe zrisali dva različna primera najinih učilnic v prihodnosti. Pri načrtovanju učilnic nisva upoštevali ali se omejevali z velikostjo in obliko obstoječih učilnic, s pravilnikom o velikosti učilnic, drugo zakonodajo s področja šolstva ali varnosti pri delu in s stroški. Slike sva pokazali sošolcem in z anketo preverili, kaj menijo o najinih predlogih. Tokrat sva v anketiranje vključili še učitelje. Njihove ocene in mnenja sva ponovno prikazali z grafi. Ključne besede: učilnica, zgodovina, sodobna učilnica, notranja oprema, tehnologija 16 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 RAZISKOVALNE NALOGE, UVRŠČENE NA DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE 2022 PREDMETNO AVTORJI NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE ŠOLA PODROČJE Luka Povhe, biologija Cepljenje proti covidu – nujno ali Mark Peterka Ramovš, 9. b brezpredmetno OŠ Dob Julija Farazin, biologija Veronika Ahlin, Kako dobro nas ščitijo različne maske pred OŠ Toma Brejca bakterijami? Kamnik 8. b Živa Andrić, Ula ekologija z Osolnik varstvom okolja Kako pralni praški vplivajo na rast rastlin? OŠ Toma Brejca 8. b Gabrijel OŠ Komenda ekologija z Petkovšek Pridobivanje električne energije iz rastlin Moste varstvom okolja Aloa vere in Carpobrotus edulis 9. c Primerjava nalezljivih bolezni iz sredino 20. etnologija Luna Debeljak, Živa Zore, 7. b stoletja z epidemijo covida-19 OŠ Rodica Brina Umek, Kako se razlikujejo prsti z Brkinov, geografija 9. b Idrijskega hribovja in Ljubljanske kotline OŠ Rodica filozofija ali Pan Lajovic, Hana Kako učenci Osnovne šole Rodica preživljajo sociologija Rojc, Ažbe Vovk, 6. c prosti čas? OŠ Rodica interdisciplinarna Elizaveta Največji modni trend 21. stoletja? Ekološko področja Klochkova, 9. a ravnanje. (ekologija z var. okolja, sociologija) OŠ Trzin Andraž Močnik in druga področja – Tevž Kovačič, kmetijstvo Pojav plesni na kruhu in namazih OŠ Rodica 9. b druga področja – Žiga Fidler, Dosežki športnikov OŠ Rodica v zadnjem šport 8. c desetletju in športniki šole danes OŠ Rodica elektrotehnika, Svit Verhovšek, elektronika in Matic Pucelj, Vodenje avta na daljavo z uporabo VR očal OŠ Brinje Grosuplje robotika Svit Selan, 7. d arhitektura, gradbeništvo ali Ela Pestotnik, Učilnica skozi čas (arhitektura) OŠ Marije Vere Zala Plohl, 8. a Kamnik promet arhitektura, Dan Kavčič, gradbeništvo ali Hiša prihodnosti (arhitektura) OŠ Vodice promet 9. a arhitektura, Ian Krizmanić, Cestno omrežje v Občini Domžale in njegova gradbeništvo ali Dejan Kugič, promet obremenitev (promet) OŠ Rodica 6. c 17 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 D O D A T E K 21. REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO– DOMŽALSKEGA OBMOČJA: udeležilo se ga je 31 mladih raziskovalcev iz osmih osnovnih šol. Izdelali so 18 raziskovalnih nalog iz devetih predmetnih področij. V primerjavi z lanskim šolskim letom sta se udeležba in število raziskovalnih nalog močno zmanjšala. Sodelovalo je pet šol manj kot lani (lani 13 OŠ) in 19 mladih raziskovalcev manj kot lani (lani 50 mladih raziskovalcev). Predstavljenih je bilo 15 raziskovalnih nalog manj (lani 33), raziskovalne naloge pa so bile iz devetih predmetnih področij (lani iz 15-ih). Glede na to lahko sklepamo, da so ukrepi zaradi epidemije covida-19 raziskovalno dejavnost v naši regiji bolj prizadeli v letošnjem šolskem letu kot v lani. ŠOLE - ORGANIZATORICE REGIJSKIH SREČANJ DO DANES V zadnjih enaindvajsetih letih mladinskega raziskovanja osnovnošolcev našega območja se je pri organizaciji regijskega srečanja zvrstilo 13 šol, od katerih so bile OŠ Stranje, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Rodica in OŠ Marije Vere Kamnik organizatorice dvakrat ali večkrat, devet šol pa enkrat. Od letos sodelujočih šol edino OŠ Komenda Moste še ni bila organizatorka regijskega srečanja. Preglednica 1: Šole organizatorice regijskih srečanj mladih raziskovalcev osnovnošolcev domžalsko–kamniškega območja v obdobju 2002–2022 LETO ŠOLA LETO ŠOLA 1. 2002 OŠ Stranje 12. 2013 OŠ Preserje pri Radomljah 2. 2003 OŠ Stranje 13. 2014 OŠ Brinje Grosuplje 3. 2004 OŠ Stranje 14. 2015 OŠ Frana Albrehta Kamnik 4. 2005 OŠ Preserje pri Radomljah 15. 2016 OŠ Dob 5. 2006 OŠ Preserje pri Radomljah 16. 2017 OŠ Louisa Adamiča Grosuplje 6. 2007 OŠ Preserje pri Radomljah 17. 2018 OŠ Vodice 7. 2008 OŠ Preserje pri Radomljah 18. 2019 OŠ Dragomelj 8. 2009 OŠ Rodica Domžale 19. 2020 OŠ Rodica Domžale 9. 2010 OŠ Marije Vere Kamnik 20. 2021 OŠ Marije Vere Kamnik 10. 2011 OŠ Trzin 21. 2022 OŠ Toma Brejca Kamnik 11. 2012 OŠ Jurija Vege Moravče 18 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 ŠTEVILO SODELUJOČIH ŠOL NA REGIJSKIH SREČANJIH Podatki o številu sodelujočih šol so popolni za zadnjih pet šolskih let (preglednica 2). Letos je na regijskem srečanju sodelovalo osem osnovnih šol, kar je najmanj v zadnjih petih šolskih letih in pet manj v primerjavi z lanskim šolskim letom. Preglednica 2: Število sodelujočih šol na regijskih srečanjih mladih raziskovalcev ŠOLSKO LETO ŠTEVILO OŠ 2017/2018 11 2018/2019 12 2019/2020 12 2020/2021 13 2021/2022 8 ŠTEVILO MLADIH RAZISKOALCEV NA REGIJSKIH SREČANJIH V zadnjih petih šolskih letih je na regijskem srečanju sodelovalo 278 mladih raziskovalcev iz petnajstih osnovnih šol. Število mladih raziskovalcev se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, na kar so v veliki meri vplivali ukrepi za omejevanje epidemije covida-19. V šolskem letu 2019/2020 je sodelovalo 61 mladih raziskovalcev, naslednje leto 50, letos pa samo še 31. V šolskem letu 2019/2020 je raziskovanje še potekalo normalno, saj je bil rok oddaje raziskovalnih nalog 10. marca 2020, epidemija covida-19 pa je bila razglašena 16. marca 2020. Preglednica 3: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih ŠOLSKO LETO ŠTEVILO MR 2017/2018 59 2018/2019 77 2019/2020 61 2020/2021 50 2021/2022 31 skupaj 278 19 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Preglednica 4: Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih kamniško– domžalskega območja v zadnjih treh letih po šolah 2019/20 2020/21 2021/22 skupaj OŠ Brinje Grosuplje 15 5 3 23 OŠ Dob 0 3 6 9 OŠ Dragomelj 4 0 0 4 OŠ Gradec Litija 2 0 0 2 OŠ Frana Albrehta 6 3 0 9 OŠ Jurija Vege 6 1 0 7 OŠ Komenda Moste 2 2 1 5 OŠ Louisa Adamiča 8 7 0 15 OŠ Marije Vere 6 4 2 12 OŠ Rodica 6 14 11 31 OŠ Stranje 1 1 0 2 OŠ Šmarje – Sap 1 1 0 2 OŠ Toma Brejca 0 4 5 9 OŠ Trzin 4 2 1 7 OŠ Vodice 0 3 2 5 skupaj 61 50 31 142 V zadnjih treh letih je največ mladih raziskovalcev prišlo iz OŠ Rodica (31), iz OŠ Brinje Grosuplje (23), iz OŠ Louisa Adamiča Grosuplje (15), iz OŠ Marije Vere Kamnik (12) ter iz OŠ Dob, OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca Kamnik (po 9). 20 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Število mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih kam.- domž. območja v zadnjih treh letih po šolah šol. l. 2021/22 šol. l 2020/21 šol. l. 2019/20 OŠ Vodice OŠ Trzin OŠ Toma Brejca OŠ Šmarje – Sap OŠ Stranje OŠ Rodica OŠ Marije Vere OŠ Louisa Adamiča OŠ Komenda Moste OŠ Jurija Vege OŠ Frana Albrehta OŠ Gradec Litija OŠ Dragomelj OŠ Dob OŠ Brinje 0 2 4 6 8 10 12 14 16 21 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Delež mladih raziskovalcev na regijskih srečanjih v zadnjih treh letih po šolah 3% 1%1% 1% 4% 22% 4% 5% 5% 6% 16% 6% 6% 11% 9% OŠ Rodica OŠ Brinje Grosuplje OŠ Louisa Adamiča OŠ Marije Vere OŠ Dob OŠ Frana Albrehta OŠ Toma Brejca OŠ Jurija Vege OŠ Trzin OŠ Komenda Moste OŠ Vodice OŠ Dragomelj OŠ Gradec Litija OŠ Stranje OŠ Šmarje – Sap ŠTEVILO RAZISKOVALNIH NALOG NA REGIJSKIH SREČANJIH Mladi raziskovalci so v zadnjih petih šolskih letih na regijskih srečanjih kamniško– domžalskega območja predstavili 193 raziskovalnih nalog. V šolskem letu 2019/2020, ko je bilo za raziskovanje še normalno šolsko leto, so mladi raziskovalci na regijskih srečanjih predstavili 36 raziskovalnih nalog, v lanskem šolskem letu 33, letos pa samo 18, kar je polovico manj kot pred epidemijo covida-19. Trend zmanjševanja števila raziskovalnih nalog pa je bil opazen že v letih pred epidemijo. 22 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Preglednica 5: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih ŠOLSKO LETO ŠTEVILO RN 2017/2018 48 2018/2019 58 2019/2020 36 2020/2021 33 2021/2022 18 skupaj 193 Preglednica 6: Število raziskovalnih nalog v zadnjih treh letih po šolah 2019/20 2020/21 2021/22 skupaj OŠ Brinje Grosuplje 8 3 1 12 OŠ Dob 0 2 3 5 OŠ Dragomelj 3 0 0 3 OŠ Gradec Litija 1 0 0 1 OŠ Frana Albrehta 5 2 0 7 OŠ Jurija Vege 4 1 0 5 OŠ Komenda Moste 1 2 1 4 OŠ Louisa Adamiča 4 3 0 7 OŠ Marije Vere 3 3 1 7 OŠ Rodica 3 8 6 17 OŠ Stranje 1 1 0 2 OŠ Šmarje – Sap 1 1 0 2 OŠ Toma Brejca 0 2 3 5 23 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 OŠ Trzin 2 2 1 5 OŠ Vodice 0 3 2 5 skupaj 36 33 18 87 Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih v zadnjih treh letih po šolah šol. l.2021/22 šol. l.2020/21 šol. l.2019/20 OŠ Vodice OŠ Trzin OŠ Toma Brejca OŠ Šmarje – Sap OŠ Stranje OŠ Rodica OŠ Marije Vere OŠ Louisa Adamiča OŠ Komenda Moste OŠ Jurija Vege OŠ Frana Albrehta OŠ Gradec Litija OŠ Dragomelj OŠ Dob OŠ Brinje Grosuplje 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Največ raziskovalnih nalog so v zadnjih treh šolskih letih izdelali mladi raziskovalci OŠ Rodica (17) in OŠ Brinje Grosuplje (12). Po sedem raziskovalnih nalog je prišlo iz OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in OŠ Marije Vere Kamnik, po pet pa iz petih šol: OŠ Dob, OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Toma Brejca Kamnik, OŠ Trzin in OŠ Vodice. Štiri raziskovalne naloge so izdelali mladi raziskovalci OŠ Komenda Moste, tri pa mladi raziskovalci OŠ Dragomelj. 24 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Delež raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih kam.-domž. območja v zadnjih treh letih 3% 2% 2% 1% 19% 5% 6% 6% 14% 6% 6% 8% 6% 8% 8% OŠ Rodica OŠ Brinje Grosuplje OŠ Frana Albrehta OŠ Louisa Adamiča OŠ Marije Vere OŠ Dob OŠ Jurija Vege OŠ Toma Brejca OŠ Trzin OŠ Vodice OŠ Komenda Moste OŠ Dragomelj OŠ Stranje OŠ Šmarje – Sap OŠ Gradec Litija ŠTEVILO RAZISKOVALNIH NALOG NA REGIJSKIH SREČANJIH PO PREDMETNIH PODROČJIH Mladi raziskovalci so v zadnjih treh šolskih letih izdelali največ raziskovalnih nalog s področij: sociologija/filozofija (12) in biologija (11). Na interdisciplinarnih področjih so predstavili osem raziskovalnih nalog, po šest na predmetnih področjih: ekologija z varstvom okolja, arhitektura/promet in na predmetnem področju zgodovine. Najmanj raziskovalnih nalog je bilo iz astronomije/fizike (1), po dve pa iz geografije/geologije, slovenščine/književnosti in aplikativnih inovacijskih projektov. 25 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Preglednica 7: Število raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v zadnjih treh letih po predmetnih področjih PREDMETNA 2019/2020 2019/2021 2021/2022 skupaj PODROČJA astronomija, fizika 1 0 0 1 biologija 5 4 2 11 ekologija z 0 3 3 6 varstvom okolja etnologija 1 2 1 4 matematika, 2 1 0 3 logika kemija, kemijska 0 3 0 3 tehnologija psihologija, 2 2 0 4 pedagogika geografija, 1 0 1 2 geologija slovenščina, 1 1 0 2 književnost filozofija, sociologija 7 3 2 12 zgodovina, umet. zgod. 3 3 0 6 interdisciplinarna 1 5 2 8 področja druga področja 1 1 3 5 elektrotehnika, elektronika in 2 2 1 5 robotika arhitektura, gradbeništvo ali 3 0 3 6 promet računalništvo ali telekomunikacije 3 1 0 4 tehnika ali tehnologija 2 1 0 3 aplikativni 1 1 0 2 inovacijski proj. skupaj 36 33 18 87 26 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih v zadnjih treh letih po predmetnih področjih 2021/2022 2019/2021 2019/2020 aplikativni inovacijski proj. tehnika ali tehnologija računalništvo ali telekomunikacije arhitektura, gradbeništvo ali promet elektrotehnika, elektronika in robotika druga področja interdisciplinarna področja zgodovina, umet. zgod. filozofija, sociologija slovenščina, književnost geografija, geologija psihologija, pedagogika kemija, kemijska tehnologija matematika, logika etnologija ekologija z varstvom okolja biologija astronomija, fizika 0 1 2 3 4 5 6 7 8 27 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 Preglednica 8: Število raziskovalnih nalog na regijskih srečanjih kamniško– domžalskega območja v zadnjih treh letih po predmetnih področjih Predmetno področje RN Predmetno področje RN filozofija, sociologija 12 psihologija, pedagogika 4 biologija 11 računalništvo ali telekomunikacije 4 interdisciplinarna področja 8 matematika, logika 3 ekologija z varstvom okolja 6 kemija, kemijska tehnologija 3 arhitektura, gradb., promet 6 tehnika ali tehnologija 3 zgodovina, umet. zgod. 6 geografija, geologija 2 druga področja 5 slovenščina, književnost 2 elektrotehnika, elektronika in 5 aplikativni inovacijski proj. 2 robotika etnologija 4 astronomija, fizika 1 NAJUSPEŠNEJŠE ŠOLE NA DRŽAVNIH SREČANJIH MLADIH RAZISKOVALCEV V LETIH 2020 IN 2021 Najuspešnejše šole naše regije po osvojenih zlatih in srebrnih priznanjih na državnih srečanjih mladih raziskovalcev Slovenije v zadnjih dveh šolskih letih (za letos rezultatov še nimamo) prikazuje preglednica 9. Posebej smo veseli zlatih priznanj, saj nam dajejo možnost, da iz teh predmetnih področij naslednje šolsko leto na državno srečanje mladih raziskovalcev lahko napredujeta po dve raziskovalni nalogi. Preglednica 9: Predmetna področja in šole naše regije, ki so v zadnjih dveh šolskih letih na državnih srečanjih mladih raziskovalcev prejele zlata in srebrna priznanja DRŽAVNO Raziskovalne naloge Raziskovalne naloge PRIZNANJE v šolskem letu 2019/2020 v šolskem letu 2020/2021 ZLATO biologija biologija OŠ Frana Albrehta Kamnik OŠ Dob etnologija ekologija z varstvom okolja OŠ Rodica OŠ Frana Albrehta Kamnik interdisciplinarno področje druga področja – gospodinjstvo OŠ Rodica OŠ Rodica 28 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 SREBRNO matematika in logika etnologija OŠ Brinje Grosuplje OŠ Rodica zgodovina ali umetnostna slovenski jezik in književnost zgodovina, OŠ Rodica OŠ Šmarje – Sap aplikativni inovacijski predlogi in interdisciplinarna področja projekti, OŠ Frana Albrehta Kamnik OŠ Rodica elektrotehnika, elektronika in elektrotehnika, elektronika in robotika, OŠ Stranje robotika, OŠ Brinje Grosuplje arhitektura, gradbeništvo ali aplikativni inovacijski predlogi in promet, OŠ Frana Albrehta Kamnik projekti, OŠ Stranje Če seštejemo število raziskovalnih nalog, ki so bile na zadnjih dveh državnih srečanjih mladih raziskovalcev nagrajene z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji, dobimo preglednico 10. Preglednica 10: Najuspešnejše šole naše regije v zadnjih dveh šolskih letih na državnih srečanjih mladih raziskovalcev po zlatih, srebrnih in bronastih priznanjih Št. raziskovalnih nalog Zlata priznanja Srebrna priznanja Bronasta prizn. OŠ Rodica 3 3 3 OŠ Frana Albrehta 2 2 2 OŠ Dob 1 0 1 OŠ Brinje Grosuplje 0 2 2 OŠ Stranje 0 2 0 OŠ Šmarje Sap 0 1 1 OŠ Marije Vere Kamnik 0 0 5 OŠ Komenda Moste 0 0 2 OŠ Jurija Vege Moravče 0 0 1 OŠ Trzin 0 0 1 Našim mladim raziskovalcem tudi letos želimo kar največ uspehov na 56. državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2022! 29 Zbornik povzetkov 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev osnovnošolcev kamniško-domžalskega območja – 2022 KOLOFON MLADI RAZISKOVALCI ZBORNIK POVZETKOV 21. REGIJSKEGA SREČANJA MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNOŠOLCEV KAMNIŠKO-DOMŽALSKEGA OBMOČJA 2022 REGIJSKA KOORTINATORICA Ana Lasič, OŠ Toma Brejca Kamnik UREJANJE ZBORNIKA Vilma Vrtačnik Merčun, OŠ Rodica OBLIKOVANJE NASLOVNICE Sonja Žmavc, OŠ Toma Brejca Kamnik DODATEK Vilma Vrtačnik Merčun, OŠ Rodica OSNOVNA ŠOLA TOMA BREJCA KAMNIK OSNOVNA ŠOLA RODICA Kamnik – Domžale, april 2022 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani COBISS.SI-ID 104752131 ISBN 978-961-94648-2-3 (Osnovna šola Toma Brejca Kamnik, PDF) 30