Prvo zasedanje delegatske skupščine delegatski žaromet
Naporen začetek
V ponedeljek, 14. aprila so se novoizvoljeni dele-gati prvič sestali. Delegati vseh treh zborov — zbora krajevnih skupnosti, dtužbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela so na ločenih sejah izvolili predsednika in podpredsednika zborov ter imeno-vali tajnike zborov. Tako bo zbor krajevnih skupnosti v naslednjem obdobju vodi I predsednik Alojz Izlakar, podpredsednik je Tone Broš, tajnik zbora pa Tatjana Komac. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je bil izvoljen Miroslav Podbevšek, za podpredsed-nika Jože Mencinger, za tajnika zbora pa imenovana Katarina Krivic. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Borut Eržen, za podpredsednika Jure Vulkan, za tajnika zbora pa imenovana Živa Isajlovič.
Nato so se delegati sešli na 1. skupnem zaseda-nju zborov. Uvodoma so se seznanili s poročilom občinske volilne komisije o poteku splošnih volitev, nato pa izvolili delovno predsedstvo, ki je izvedlo vo-litve predsednika in podpredsednice skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Rado Roter, za podpred-sednico pa Janja Domitrovič.
Za predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Petor Hočevar, izvolili pa so še tri podpredsednike in 10 članov izvršnega sveta. Nadalje so imenovali
svet za SLO in DS, komite za SLO in DS, komisijo za volitve, imenovanja in administrativna vprašanja, komisijo za odlikovanja in priznanja ter statutarno-pravno komisijo.
Na prvi skupni seji vseh zborov pa so glasovali o listi kandidatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ, o kandidatu za predsednika Predsedstva SRS in o listi kandidatov za člane Predsedstva SRS.
Po prvi seji delegatske skupščine smo zaprosili dosedanjo predsednico skupščine Anko Tominšek za kratko oceno dela skupščine pod njenim vod-Stvom in novega predsednika Rada Roterja, ob prevzemu odgovorne dolžnosti predsednika skupš-čine. Takole sta nam povedala
Anka Tominšek: »Iskrenazahvala...«
»Menim, da smo skupaj uspešno razrešili kar pre-cejšnje število zadev, čeprav smo imeli večje ambi-cije, toda marsikdaj tudi nismo imeli ustreznih pogo-jev. Precej smo naredili na stanovanjskem področju, uspešno smb uresničili program drugega in tretjega samoprispevka, s čemer smo upravičili zaupanje Ijudi. Uspešno se vključujemo v mednarodno delitev dela in še bi lahko naštevala
Obdobje, ko sem bila predsednica delegatske skupščine v naši komuni, mi bo ostalo v lepem spo-minu predvsem zaradi Ijudi, ki sem jih v tem času spoznala. Tisoče sem jih srečala, od delavcev za strojem dodelavcev na vodilnih mestih. Vtisi niso bili vedno enaki, kar je razumljivo. Pogum so mi dajali tisti, ki so pošteno, trdo in odgovorno delali in dose-gali pogojem in razmeram primerne, lahko bi celo rekla nadpovprečne rezultate v posameznih okoljih. Ponosna sem bila na uspehe, ki smo jih kljub vsem težavam dosegali. Žal mnogih problemov nismo uspeli zadovoljivo razrešiti, tako tistih, ki tarejo de-lovne Ijudi v zdaiženem delu, kottistih, kitarejovas občane v krajevni skupnosti. Samokritično moram priznati, da mordatudi zaradi tega ne, ker nismo bili dcvolj odločni in borbeni v delegatskem skupščin-skem sistemu, ki še vedno orje ledino. Zato želim delegatom 4. mandatnega sklica, da bi delo uspeš-neje opravili kot smo ga mi.
Dragi občani in delavd! Za vse, kar ste storili, za soaeiovanje, pomoč in razumevanje se vam iskreno zahvaljujem. Naj beseda »hvala« zajame vsa moja občutja, kibijih lahkoobširnoopisala Želim, dabise naša komuna tudi v prihodnje uspešno razvijala v in-teresu ne le posameznega delavca in občana, ampak družbe kot celote.«
Volitve
Rado Roter: »Prednost gospodarskemu razvoju.«
Novoizvoljeni predsednik delegatske skupščine Rado Roter pa je uvodoma dejal, daže ob izvolitvi ni želel imeti nobenega programskega govora ter na-daljeval:
»Gre samo za nadaljevanje neke politike, ki se v naši občini izvaja Osebno sem prepričan v kakovost dokumentov, ki so za razvoj občine sprejeti, kon-kretno mislim dolgoročni program »Ljubljana 2000«, oziroma Ifitni načrt razvoja, na žalost pa program dnjžbenega razvoja 1985—1990 še ni sprejet zaradi nedorečenih kriterijev in razvojnih ciljev na področju urbanistične in prostorske ureditve. Ostaja pa to ena pomembnih nalog, ki bo razvoju občine dala ja-snejše okvire.
Mesto predsednika si predstavljam kot mesto pr-vega med enakimi, zato mislim, da ne bo uspehov, če ne bo deloval delegatski sistem, oziroma, če ne bo ustrezne koordinacije, dogovorov z ostalimi dejav-niki v občini, predvsem družbenopolitičnih organiza-cij.
Delo in razvoj bosta pogojena s širšo, zlasti dtuž-benoekonomsko problematiko, prrčemer je seveda najpomembnejše to, da se elementi krize poglablja-jo, zato bo prednostna naloga dana reševanju nor-malnega gospodarskega razvoja, čeprav bi po logiki morali enako pozornost namenjali družbenopolitič-nemu razvoju, krajevnim skupnostim, družbenim deiavnikom, kulturi itn....«