Političen list. Naročnina znaša: l dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— mesečno. , četrtletno K 30'—. Cc pride naročnik sam v upravništvo po Ust: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva It. 276, uprave it. 24. Leto III. Maribor, petek 30. aprila 1920. Št 96. Mlad® obstruira proti parlamentu. Trumbič o jadranskem vprašanju. — Poročilo o prometu. — Madžari se pripravljajo na napad. Lago Maggiore. Mirovna konferenca se neprestano seli — če bi hoteli biti hudomušni, bi rekli — kakor cirkus. Nikjer je ne udrži dolgo. Ž njo pa roma po svetu tudi jadransko vprašanje, to njeno najnesrečnejše dete. Mirovna konferenca ga nosi okrog, kakor v plenice povito dete — bolno dete. Povsod mu išče zdravila, podnebje za podnebjem preizkuša, dete raste, plenice so vedno bolj majhne, dete pa vedno bolj bolno. Skoro vsi, več ali manj znani »zdravniki« sveta so preiskavah njegovo bolezen, mu predpisovali vse mogoče recepte, toda doslej še vedno zaman. Severno ostro podnebje Londona mu ni koristilo, ni mu koristil Pariz, ne njegova oko-lica, radi tega so ga sedaj prepeljali v Italijo, topli jug. Toda tudi na prekrasni Rivieri v San Remu mu klima ni ugajala, niegova bolezen je ostala v istem stanju, kakor je bila spočetka. Ubcgo dete. Sedaj so se po dolgem času odločili, da je najbolje, če ga ponesejo v samoto, kjer ga bosta poizkusila ozdraviti »oče« in »mati« sama — Italija in Jugoslavija. Istočasno z vestjo, da se reši jadransko vprašanje po medsebojnem sporazumu v Lago Maggiore, pa so dospele tudi druge zanimive vesti — da je Italija v reškem vprašanju popustila, ter pristala na Wilsonov predlog, da se iz Reke napravi svobodna država. Podrobnih poročil o t. m najnovejšem »kompromisu« še nimamo, ker onim konfuznim poročilom, po katerih je vsaka orijentacija nemogoča, ne smemo in ne moremo verjeti. Zadnje tedne so nas notranji razburljivi dogodki preveč zaposlili, tako, da smo že skoro pozabili na našo veliko rano, na naše še vedno nerešeno jadransko vprašanje. Konferenca v San Remu, s katero se je italijansko, pa tudi drugo časonfsje toliko pečalo, je šla mimo nas skoro neopažena. Izkušeni optimisti nismo verjeli, da bi se tam res rešilo jadransko vprašanje — ir. pokazalo se je, da smo imeli prav. Ni se rešilo. Italijani so nas sedaj povabili v Lago Maggiore, tam naj bi v idiličnem gorskem kraju razpravljali o možnosti kompromisa ter končno prišli do zaključka. Mi smo pesimisti in radi tega tudi v čudeže lepe okolice Lago Maggiore in dobrega chiantija ne verujemo preveč. Morda nimamo prav, toda izkušnje so nas napravile take. Poglavitna vseh izkušenj pa je ta, da se bolno dete zdravi vedno s takimi zdravili, ki že vnaprej dajo sklepati, da bodo brezuspešna, dočim se hotoma prezira in ogiblje onega, ki bi edino mahoma napravilo konec vsej bolezni — samoodločbe, glasovanja za vse sporne točke. Če je Italiji res na tem, da se vzpostavijo z nami prijateljski odnošaji, kakor je to neštetokrat razglašal Nitti, potem bi ji privolitev v plebiscit pač ne smela biti nemogoča, ker je to edina pot, ki bi privedla do pobotanja in resnično prijateljskih in prisrčnih odnošajev med nami in Italijo. Škode bi pri tem ne imel nihče, ne mi in ne Italija. Dežela, obljudena po ljudstvu, ki sovraži vlado in državo, kateri proti lastni volji pripada, ne more nikpli ponašati koristi, ampak edinole škodo. Taka dežela je torišče vednih nemirov, je stalno odprta rana na sicer morda zdravem državnem telesu, ki ščasoma lahko Radiroj Rehar. Tisto jutro ... (Konec.) Celo življenje hodi človek mimo stvari; vsak dan jo vidi; njena podoba mu je tako znana, da bi jo lahko videl, kadar bi jo hotel, samo oči bi mu bilo treba zapreti; toda spozna jo ne. Niti enkrat ji ne pogleda do dna, niti enkrat ne premisli do konca zakaj in čemu. Cez dolga leta morda, se nenadoma ustavi pred njo ter se čudoma zagleda vanjo in zazdi 6e mu da je vsa ona dolga leta hodil mimo nie slep, da jo sploh še nikoli ni videl. Mimo je pridrčal voz, dvoje iskrih konjev Je bilo vpreženih vanj. Tisočkrat, stotisočkrat 8em £e videl voz vprežen s konji, toda še pikoli nisem pomislil, zakaj in čemu. Tisto Jutro pa se je nenadoma odgrnilo čudežno zagrinjalo in videl in razumel sem vse, česar po-Ptej nikoli nisem in kar mi je bilo poprej, slepcu, tuje in neznano. Tisočkrat, stotisočkrat sem že videl konje, toda nikoli še nisem razumel njihovih nemih besed, one velike silne obtožb® na račun vsega vesolnega človeštva, j Tisto jutro sem razumel »)i|U poglede vid 1 sem jima v Uuso ter čital veliko boiest: „Člo-vek naju je zasužnjil 1" Razjokal bi se bil nad njiju žalostno usodo, toda brzela sta dalje, v jasno, solačno jutro; za njima se je pokadil oblaček sivega prahu. Na ovinku sem srečal psa; elegantna dama ga je gnala priklenjenega na verigo. Pogledal sem mu v dušo in glej, ista tragika, ista strašna obsodba: Človek me je zasužnjil." Na pragu pred neko hišo je čepela mačka, vsa trudna in zaspana; celo noč je lovila miši. S strahom sem se ji približal. Plaho in boječe se je ozrla name; v njenem plahem in boječem pogledu pa je bilo lapisano: „Človek me je zasužnjil!" Pod oknom je visela kletka, v njej je čepel rmen kanarček. Že oddaleč sem ga slišal, kako je klical: „Človek me je zasužnjil 1" Živali, rastline, kamni, reke in potoki, grmi in drevesa, vse, vse je upilo, klicalo do neba: „Clovek me je zasužnjil 1“ Na trgu mi je prišla nasproti elegantna mlada dama, vsa v svili in v zlatu. Strahoma sem ji pogledal y oči, v one lepe, temne globoke in nepoznana groza me je spreletela. Tudi tara notri, v tistih njenih rajskih očeh, je bilo, rapisano isto: „Človek me je zasužnjil I" Srečvvat s m »»ike, otn ke, ženske, stfirčke, ’ bogate :ii uboge, toda \si so mi klicali na-j sproti strašne, silne besede: „Clovek me je zasužnjil 1" Tedaj sem se ozrl tudi vase in tudi v meni je bilo zapisano isto. Prijel sem za gumb in začutil: tudi njega je človek zasužnjil; prijel za palico, za uro, za ruto, za papir, a za karkoli sem prijel, vse je govorilo iste strašne besede. žalosten sem se vrnil domov ter legel na divan. Povsod, povsod Je le sužnost, nikjer ni prostosti, nikjer svobode. Vse, čisto vse, je zasužnjeno ; vse kar je, živo in mrtvo. Vse čisto vse, česarkoli se je človek kdaj dotaknil, vse, čisto vse, je zasužnjil ; a najhujše je to, da je zasužnjil tudi — samega sebe. Španska muha. Za literarno visoko vrednim Tolstojevim delom »Moč terne* je prišla v torek na naš oder komedija »Španska muha.« Delo nima globine, ima pa vendar nekaj pereče satire, čeprav je previdno 2akrita in ne sili nikjer vsiljivo v ospredje. Radi tega pa ima toliko humorja, kakor malokatero drugo delo enake vrste. Kdor se želi resnično in od srca nasmejati ne sme zamuditi te ugodne prilike. Do popolnega uspeha pa so ji v prvi vrsti pripomogli igralci sami. Izvrsten je bil ta večer g. Bratina (Cekin), poskusil se je celo v prleškem dijalektu, kar pa mu ni popolnoma uspelo. Šftan 2. Mariborski daJaoec. Maribor, diss 30. aprila s 920. - -------------------------------- okuži tudi ostale dele. Dokaze za to najdemo v vsej zgodovini. S tem naj bi računala Itafiia ^ v Lago Maggiore in prepričali, 5j|o? ^da|bi- ostal ta kraj za vse čase slaven m .zn^mepit, tako za nas, kakor""za'Italijo, •' Dnevne vesti. Član naše mirovne delegacije vseuč. prif. dr. Ivan pl. Žolger je na povratku iz Pariza v Beograd včeraj prispel v Maribor, da poseti svojo družino. Ob tej priliki mu kliče naš mladi jugoslovenski Maribor: dobrodošel ! 1. maj. Po naročilu mestnega magistrata imajo trgovine biti jutri 1. maja odprte. Po kolektivni pogodbi se da lahko nastavljencem prosto. Učenci imajo priti k delu. Radi delavskega praznika jutri, 1. maja, naš list ne izide. Prihodnja številka izide v pondeljek, 3. maja popoldan. Izpremembe v učiteljski službi. Dne 1. majnika nastopi pri Devici Mariji v Brezju novoimenovani nadučitelj Josip Čeh. Sedanji degradirani šolski vodja Zemljič prosi iz zdravstvenih ozirov za daljši dopust. Koncert pevskega drultya „Smetana“ iz Plznja, ki se je imel vršiti dne 5. maja v Mariboru, je odpovedan radi negotovih razmer na naših železnicah. Naše uredništvo je prejelo iz Plznja veselo oznanilo z dne 14. aprila, da pridejo pevci v naše mesto. V Mariboru je bilo že vse pripravljeno za sprejem — sedanje razmere pa So koncert onemogočile. Najfcrže se preloži na poznejši čas. »Deutsche Grenzwacht“ crinaša članek Freda du Bois, objavljen v švicarski »Corres* pondance Europčenne«, pod naslovom »Koroška pred odločitvijo«, v kateri ta »francoski« pisatelj v »francoskem« listu grdo napada naš narod in naše zasedbene oblasti v pasu A, ter nič ne dvomi, da bo kmalu prišel dan obračuna in osvoboditve zatiranih Korošcev. Članek, ki ie pamflet naislabše vrste, ni napisal Francoz, ampak Nemec, ker »du Bois« je le psevdonim, ;n »Correspondance Euro-pženne« ni nikak francoski, ampak nemški, v agitacijske svrhe francosko pisan list. Toliko v pojasnilo. Za jugoslovensko Matico je nabrala gdč. P. Makučeva med uradništvom na glavni pošti 44 članov. Vrli rodoljubki, ki se je tudi zavezala pobirati mesečno članarino in s tem prihranila podružnici troške, bodi iskrena zahvala 1 Drobiž po eno in dye kroni se zamenja v vsaki množini pri davkariji in avstro-ogrski banki. Na to se opozarja trgovce. Trgovski gremij. Predavanje gosp. prof. Ribariča v »Nar. Domu« je bilo v pondeljek mnogoštevilno obiskano, tako da je bila mala dvorana »Nar. doma« polna. Predavatelj je pojasnil upliv francoske in italijanske umetnosti na naše primorje, posebno na Dalmacijo in Dubrovnik. Podal je na kratko pregled dubrovniških pesnikov do Gunduliča. Prih. predavanje o Gunduli^u se vrši v pondeljek ob 20. zvečer. Predavatelj je govoril v srbohrvaščini, nam bi se zdelo bolje, da predava v slovenščini, ker bi bilo potem predavanje V ribniškem dijalektu je podal tudi g Železnik asirijologa Zajca, !n to tako izborno-da je prekosil vse dosedanje komične vloge v katerih je naš največji mojster. Izborna je bila tudi gospa Dragutinovičeva (Cekinova). dalje gdčni Podgorska (Pavla) in Kraljeva (Gusti); celo gdčna Petkova je v ulogi služkinje bila na mestu- Ostali Igralci gg. Grom (Gerlach), Rasberger (VVimmer) in Velušček (Burvvig), ki je igral tokrat zopet državnega poslanca, so bili dobri; posebno dober pa je bil Gregorin (Tiedemayer). Podal nam je starčki? tako izvrstno, da smo bili presenečeni. Tudi ostale vloge niso bile slabe. Karbidovke so tokrat manj motile, ker so bile zastrte. —r. večini bolj razumljivo. Treba je računati na one poslušalce, ki ne morejo popolnoma slediti literarnemu predavaniu, ker so v tem oziru dobili premalo predizebrazbe. Namen l;udskega predavanja pa je ravno temu občinstvu nuditi vsai glavne podatke iz naše kulture. Uspeh predavanja bo torej tem večji, čim bolj bo razumljivo, zato priporočamo predavanje v slovenščini. Koncert gdč. Deylove, prof. Šlajsa, in prof. Berana se vrši 14. ali 17. maja v veliki Kasino-dvorani. Gdč. Deylova absolventinia prašk. konzerv, je bila konfala svoje študije v Parizu pri prof. Cortotu. Po dobrouspeii turneji po Češki, Moravski in Srbiji, je bila umetnica povabljena za prof. na konzervatorij v Kišinlev. Prof. Šlajs istotako učenec prašk. konzerv, (prof. Suchy), nam je dal priložnost pri nekaterih tukajšnih koncertih spoznaii svoje umetniške uspehe, je bil konc. mojster pri operi v Moskvi in simf. oreh. g. Kusevit-skega. Obadva umetnika poučujeta na »Glas. Matici« tukaj. Program koncerta se objavi pozneje Vstopnice pri gdč. Zl. Brišnik, Slovenska ul. in g. Hofer, Šolska ul. Policijski komisarijat razglaša, da ostane prepoved točenia alkoholnih pijač, kakor tudi zbiranja v gručah in prirejanja shodov v veljavi tudi jutri 1. in v nedeljo 2. maja, na kar se občinstvo še posebej opozarja. TeŽajj za občinske tajnike. V letošnjih velikih počitnicah (15. julija) se bode otvoril v Ljubljani dvomesečni tečaj za aspirant« na službo občinskih tajnikov. Predpogoj za sprejem v tečaj je primerna predizobrazba (vsaj osem razredov ljudske šole ali popolna meščanska šola, delna srednja šola, sličen pripravljalni tečaj strokovne šole itd. V prvi vrsti se bodo upoštevali invalidi. Vsakemu vdele-žencu tečaja se bodo Povrnili potni stroški In se mu bo izplačala dnevna podpora 40 K če bode kredit dovoljen. Refiektanti iz mesta MaribOra se pozivliajo, da z dokazi nredizo-brazbe opremljene in na deželno vlado za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve, naslovljene prošnje p ediože pri mestnem magistratu do 20 maja t. 1. Zvišanje zlate doklade z\ plačevanje carine. Glasom brzojavke c. št. 27.527 generalne carinske direkcije v Beogradu je določil finančni minister na podlagi čl. 2, zakona o splošni carinski tarifi, da se od 1. maja 1920 računa sto zlatih dinarjev za dvesto srebrnih dinarjev torej osemsto SHS kron. Dosedaj se je plačevalo za sto zlatih dinarjev 560 K in se na podlagi gornje brzojavke zviša za 43 % na 800 K. Slovensko planinsko društvo priredi v nedelio, 2. maja, o priliki otvoritve Ruške koče, izlet na Pohorje. Zbirališče pred »Veliko kavarno«. Odhod ob 6. uri zjutraj. Pripravljalni odbor snujo ega se „Tenis-kluba“ v Mariboru naznanja, da re vrši ustanovni občni zbor v pondeljek to je 3. maja 1920 ob 18. uri na vrtu v verandi »Narodnega doma«. Vsi ljubitelji tega športa se vabijo na udeležbo in se bodo novi člani pri tem zborovanju sprejemali. Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večio množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vjake vrste. Manjše množine se bodo oddajale v uradu, Dunajska cesta 22. Refiektanti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 5. maja 1.1. Posojilnica v Mariborn je iz svojega čistega dobička v letu 1919 naklonila v narodne in obče koristne namene in sicer po 2000 K: Dijaškemu Domu, Dijaški kuhinji, Glasbeni Matici in Dekliškemu zavodu „Vesna" vsi v Mariboru, po 1000 K Trgovski šoli v Mariboru, po 500 K Jugoslovenskerau akademskemu podpornemu društvu v Zagrebu, Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi in Slovenski dijaški zadrugi v Pragi, po 300 K Podpornim društvom za revne dijake na realki, gimnaziji in učiteljišču v Mariboru in Zgodovinskemu društvu v Mariboru, po 100 K Belski podružnici S- P. D. v Velikovcu. Iz Zrkovc. (Dopis) Dragi Lojzek! Neskončno dobri B'g Ti je po navdihu klerikalne vlade kpo’nil Tvojo najsrčnejšo željo. Postal si gerent. Po našem jeziku bi se glasil Tvoj naslov: „Po vladi vsiljen župan". Kot tak boš naoral prenesti občinsko tablo od Sela na svojo hišo. Da ostani ta zgodovinski dogodek v trajnem sponim- da je sejai razdor in sovraštvo ravno v Itf' bi se moral pripravljati v duhu zbran na po*n° »Veto mašo, p>i kateri bi moral stopiti s čistim srcem pred svojega Boga, ni ga oviralo, d* ie vsilil mesto dobrih besed kletvice na krščanska usta. Kakor je ta naš kaplan izvrstna »siisse Madel« in hoče biti tudi dober politik, tako i« slab dušni pastir. In tudi slab Jugoslo*en je ta naš kaplan. Zakaj, ne moremo si misliti, aa b> človek, ki je za časa vojne izdal avstrofns ufl oblastim ceio obitelj v Selnici ter jo tiral v ječo, postal če;i noč h Savla Pavel. Nc bo se smel i Remu, pa se ja posrečilo, to preprečiti. Ob čuditi, če bo imel čez noč krog cebe mesto svoje 1 enem je dr. Trumbič izjavil, da so vesti ita-Črede ovčic celo občino pravoslavnih, ker poiskali »lijanskih poročevalnic in italijanski si bodo tffllhi in razsodni ljudje dtu£e strehe, pod katero bodo molili k svojemu Bogu. italijanskega časo-' laclule vesti. Vlada v obštrukciji proti parSi meniti. LDU Beograd, 29. aprila. 86. redno Avstrijski pfonfet L maja. " DKU D u n a j; ‘30; aprila. Jutri* se -bo vrSil pisja, da so naše meje že ddcčene, popolnoma po vseh avstrijskih železnicah promet yjk:ti neresnične. Naša delegacija o vsem tem nijniari, kakor, vse ostaie^ralfaike. ' ...... bila uradno obveščena. Naši delegatje potu jejo v Beograd radi zunanie politike. Minister* dr. Trumbič se je pri časnikarjih informiral oj stanju stavke in je s posebnim zadovoljstvom i vzel na znanje informacije, da so vse vesti jj italijanskega Časopisja o velikih nemirih v Jugoslaviji, zlasti o velikem krvolitju in pouličnih bojih v Zagrebu popolnoma neresnične Ministrov tajnik dr. Pavlovič je izjavil, da se sejo začasnega narodnega predstavništva ie ^«*»nov lajmic ar. raviovic |e izjav.i, aa -se ^ i£Sp.° predsednika začasnega narodnega predstav- inlJ" !« ° Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila, išče se gostilna * Ž *£| na Vašo izjavo, izzvano po mojem vprašanju j naa“!Mftd2ari pripravljajo napad. dale pri svojem ob-trukcijskem zadržanju,j t i-DU Subotica, ^8. apn!.*. Madžaii kateremu namerava dati izraza tudi na da-j hirajo Y°js^° na naši meji. Koncentracija se našnji seji, mi je čast, sporočiti Vam v imenu jvr?* tistnsrkacljsfei erti. Opažajo se pri Naslov se izve v upravniStvu. Ražjalss. v \ iHf.ni delničarjev Mariborske estapte 'mh se vrši zorom kakršnim je bilo "začasno“narodno.{pripravljena. ' j J®;.m®[a 1D^J?lJIr **i0p!S^n,e ^ fr" Predstavništvo dosedaj torišče, naša dežela ’7o,o-rp>hčtri Irminu i MBnOOrSke 6SK0IT)pfct6 £3nKS, .Mfi* na priča, kraljevska vlada soglašajoč z, . ^Upatt K01HU“j kSSfldFOVcl CSStS Št. 11, mislimi, ki sem jih razložil v svojem ekspo-! fllStlCtll odborniki SUSpen- DNFUNI RFD* zeju o politični situaciji, predloženem N).j i< • ! * Visofanstvu regentu prestolonasledniku Ale- j N uiralll. j l. Poročilo upravnega sveta o poslovnem ksandru, ne more pod takimi okolnostmi LDU Z a g r e b, 29. aprila. Danes je vlada! 5e,u 1919 prihajati na seje začasnega narodnega^ pred- izročila poverjeniku za mesto Zagreb naredbo, stavništva dotlej, dokler ostane opozicija pri,5 katero se razveljavljajo mandati vseh 20 ko-svojem zadržanju. Podpisan: Stojan Protič, niunistienih mestnih svetovalcev ter mandata dr. 28. aprila 1920. Nato je izjavil podpredsednik Hinkovica in BukSega, to pa radi tega, ker so dr. Ribar, da na podlagi tega dopisa zaklju-; polt žiii imenovani svetovalci prisego s pridržkora, 1 uje danasnio sejo ter sklicuje prihodnjo sejo;kar pa po zakonu ni dopuščeno; nadalje pravi na 10,^00.000 kron. na 3. maja t. I. ob 16. uri. naredba, da je izvoliiev Svetozarja Deliča za J 7- Sprememba pravil, v i y,. župana neveljavna, ker je bi! njegov mandat raz-i Slučajnosti. rorocilo o prometu. veljavijen. Zaradi tega pozivija vlada poverjs- i Tisti gg. delničarji, ki s* hotelo udeležiti LDU Beograd, 28 aprila. (Uradno.) Iz ' nika> nai tllcoi skliče sejo mestnega sveta, na J občnega Ebora, morajo položiti delivce Marij spelih poročil se vidi da je bilo stanie že- ka^eri se vrfiila izvolitev župana in podžu- i borske eskomptne banke s tekočim kuponom _ * m. — -----------;| s:::L —— *-1,! do najdalje 11. maja 1920. pri blagajni Ma- riborske eskemptne banke v Mariboru sli pri njenih podružnicah v Velikovcu in Murski _ _ Soboti, kjer se jim bodo izročila tozadevne 89 vrši promet za vojački in za zasebni premet j r 2. Poročilo nadzorneg?. odbora. 3. Zaključek o čistem dobitku. 4. Volitev članov upravnega sveta. 5. Vol tsv nadzornega odbora. 6. Zvišanje delniške glavice od 6,000 000' Vozniškega prometa včeraj tako-ie : 1. Na prog Pana- ,Nd mesto zaupnikov, cijih mandati so bili sarajevskega in subotišfeega ravnateljstva je j razveljavljeni, stopijo po vrhti oni, ki so na promet reden. Vse železnifko osobje je za-j*'8*1- v posleno; 2. na progi zagrebškega ravnateljstva j CftiagOržl proti Italiji. ? Vseh smereh; 3.Mia vs»h progah v Sloveniji . LDU Beograd, 29. aprila. Iz Cetinja i® promet reden Na progi Južne Železnice voaita iav*jal° ’ Skoro po vsej Crmgori so se vršila t'd vi”er:'.j naprej po dva osebna in po dva me- Pr°testna zborovanja proti Italiji. Na zboro-vlaka v vseh smereh. Na progah bfo-!VaP' s.e 1? za^tevalo, da se Skadar združi grajskega ravnateljstva se vrši promet za vo-,z Ju90Slavi]O. J^ke, deloma tudi za zasebne potrebe. Nocoj MaHvar«ki mirnvtli JO prispel v Beograd simplonski orientni ekspres JVlclU^cirbKl 8,1,1 ovni QClegali, ia bo danes odpravljen i/. Beograda s potniki. LDU Dunaj, 29. aprila. (ČTU). Madžar-15 , v. . ska mirovna odposlanca, grof Bethlem in Fiea sporazumom s stavkujočimi. Csaky sta odpotovala v Versaiiles. Njunemu LDU Beograd, 29. aprila. Pričakuje predčasnemu odpotovanju se pripisuje pose, da bo danes ali jutri dosežen sporazum litičen pomen, med stavkajočimi železničarji in železniškimi 1 A , , v. • j iz Cenoslovaske. j DKU Praga, 29. aprila. Ministrski svet rnt. _ U or, .............................I ie v svoji (lauašnji seji sklenil, da se bo 1. maj LLU Zagreb, 29. aprda. Včeraj se je j praznoval kot državjii o^aznik. v mestu vrši1 pogon na železničarje, ki sej DKU Praga, 29.'aprili. Predsednik čeho-mso javih na službo. Mestni komandi je bilo izročenih približno 100 železničarjev. potrdila. Novi gg. delničarji blagovolijo predložiti do tistega dne interimske liste. UpravRi sni f^ariborskR sskornptne k';?ke. M ministrstvom. Aretacije železničarjev v Zagrebu. t>r. TiUmbič o jadranskem vprašanju. . LDU Zagreb, 29. aprila. Danes opoldne j® dospel na zagrebški kolodvor na suojem Potovanju v Beograd naš minister za zunanje ^tvari iri delegat na mirovni konferenci g. dr. An*e Trumbič. Na kolodvoru ga je Prisrčno Pozdravil ban dr. Laginja, ',<| se je 1 njim v '•»aku dalje časa razgovarjal. 2 dr. Trumbičem lutnja nag mirovni delegat g. dr. Ribar in tatnik dr. Pavlovič. Mirovni delegat dr. Žolger ozdravil TuSaija, kot mandatarja r.a sestavo nove vlade. Borzno poročilo. LDU Zagreb, 29. aprila. (Borza). Devize: Berlin 285, 288, Italija 725, 760, Pariz 1050, 1055, Praga 250, 252, Švica 3000, Dunaj 70, 71. Valute: dolarji 14.500, 14.800, avstr, krone 66, 70, bolgarshi levi žigosani 180, carski rublji 197, 201, čehoslov. krone 250, francoski franki 1036; 1045, napoleon- '}? sr- $ k'B wa slovensko stenografijo nemško stenografijo strojepisje slovensko korespondenco nemško korespondenco računstvo slovensko kn j igo vodstvo nem ško kn j igo v odst v o slovenščino za začetnike hrvaščino nemščino za začetnike lepopisje in cirilico 255 3—3 začnejo S.mapkaliži «3 tVMSSME* ar r Hili SP! m * p *» hai. m Vetrinjska ulica 17, I. nndr-tr. Govorilne ure od 11 —12.-Telefon št. "4/V:13 j !. l‘tiuv.uom uaim auop, napoieon- Natnnfe 11 prospekt se dobi brezplačno hr!i v dor ji 560, 570, nemške marke 270, 274, ro* j knjigarni Heinz v Gosposki tilir.i. M V*«. nmnski leji 270, ital. lire 705, 730, turške Lre 1 komad v zlatu 620, linnmMBseg iisaMisss ras 1X5» AUrJjbcrslU delavec. so. aasfeJM. «Mi Največje domače podjetje v Jugoslaviji! Špedloijski oddelek: Prevažanje vsakovrstnega blaga na mariborskem trgu. špedicija vseh vrst, zacarinanja, prevoz z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranimi vozovi, vskladiščenja raznega blaga in pohištva. ss Balkan" Trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba o MARIBOR » Pisarna: Cankarjeva ulica štv. 1 Telefon Intertirb. 375 Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami. Blagovni oddelek; Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo, impprt ter eksport, prek-morska kupčija- Komisija: Prevzame se vseh vrst blaga v prodajo. msasm vmcsnjsrrn/smMTJi-virriKni gBBMM—BBMMBBBBMHI Veleposestvo na Spodnjem Štajerskem se želi kupiti in sicer lepa stanovanjska hiša 3 gospodarskimi poslopji, vrtom, vinogradi, gozdi, njivami, travniki itd. Cenjene ponudbe na naslov E. Tavčar, Ljubljana, Radeckega cesta 2- Širite noš list! oaao ona □□□□ona anianlaDDnannoaonoDon ■ n g Galanterija, drobnarija, parfu- g g merija, potne košare, pleteno g g pohištvo, sprehajalne palice itd. na debelo in drobno ! BALOH & ROSINA Maribor, Grajski trg 3 •annanaancmonnciaiaDinaoaDnnoDDODoaa ®]| cznga [| i=®ajjl=gt=3 Ifaga fl czgtfETjj© 1 Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. Fr. Sfickler. Rezan in okrogel les tramove — drva — oglje — kupuje vsako 245 množino in Iittiism Hi i g. MARIBOR. Prevzetje restagracije! Naznanjam cenjen, občinstvu, da sem prevzel s 1. aprilom t. 1. restavracijo „Narodni dom“ in prosim za obilen obisk. Prevzamem tudi abonente a 20 K. Se priporočam najtopleje 258 Hinko Kosič, restavrater. A. Verfnik trgovina z mešanim blagom in premogom 130 Sodnijska ulica 17 mr priporoča se občinstvu. Občinska hranilnica v Mariboru (prej Gemeinde-Sparkasse) Orožnova ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Ir. 21 v lastni hiši. Stanje hranilnih vlog..............K 42,442.640-26 Rezervni fondi.....................K 2,749.997*67 Shramba za pupilske hranilne knjižice itd. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri. Uradyj€» mmkdan ©d 3.—12. mc rasun ne- delje in prašnikov. 4 j? 4 4 4 1 % * *