Leto LXX* St. 1 CJnlilJaiia, ponedeljek 4* fmiim^fc 1937 Coni Din Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4-— Popust po dogovora, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNBTVO LJUBLJANA, Knafljeva oliea Štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st_ 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani 5t. 10.351 Nemčija se vedno bolj zapleta: Vojno stanje med Nemčijo in Španijo Nemške vojne ladje sistematično napadajo ladje U stične luke — Obrambni ukrepi madridske vlade — vlade in jih odvajajo v na ciona-protest Anglije pri generalu Francu Vojno stanje-...— Pariz. 4. januarja, z. Med Španijo in Nemčijo se razvija pravo vojno stanje, od kar so španske vojne ladje zaplenile nemški parnik »Palos«, ki je tihotapil orožje in municijo za generala Franca. Nemška vlada je takrat poslala v španske vode svoje vojne ladje in zahtevala izpustitev zaplenjenega nemškega parnika. Španske oblasti so tej zahtevi le deloma ugodile. Izpustile so parnik. pridržale pa so oni del tovora, generala Franca in enega potnika, kije ircnerala Franca in enega potnka, ki je španski državljan in je bil agent generala Franca. Nemška križarka »Konigsberg« je nnto poskušala zajeti španski pnrnik »Soton«, ki pa ji je ušel. ker so nemško kri žarko napadla španska letala in jo pognala v beg. Poveljnik »Konigsberga« pa ni obupni in je po povelju, ki ga je dobil iz Berlina, nadaljeval svojo akcijo, ki naj predstavlja represalije proti španski vladi. V soboto je nemška križarka »Konigsberg« v bližini Santandra naletela nn parnik madridske vlade »Ara-gon« in ga prisilila, da je spremenil svojo pot in ji sledil v neko nacionalistično luko. Poveljnik nemške križar-ke »Konigsberg« je nato sporočil madridski vladi, da je zaplenil ta parnik zaradi zaplembe »Palosa« ter do bo zaplenil še druge pamike, če madridske ohlasti takoj nc vrnejo pridržanega tovora in no izpuste ujetega potnika »Palosa*. Včeraj je prišlo do novega incidenta. V bližini Santandra je nemška križarka »K onigsberg« zajela španski parnik »Marh Junuqucra« in ga je kljub protestu baskiske vlade odvedla neznano kam, najbrže v kako nacionalistično luko. Poveljnik nemške križarke je ponovno sporočil madridski vladi, da bo zaplenil še več španskih pamikov, če nc vrne zadržanega tovora. Med tem se je zgodilo tudi več napadov na druge ladje. Tako je včeraj Francova vojna ladja obstreljevala an-jgleški parnik ^»Blacke HU1«, pri Gibraltarju pa so Francove ladje ustavile ruski parnik »PaskSev«, ki je bil na poti v Belgijo. Tudi več francoskih ladij je bilo napadenih. Protest madridske vlade Valencija, 4. januarja, z Predsednik madridske vlade Largo Caballero je sinoči sklical sejo vlade, na kateri so sklenili vložiti oster protest proti napadom nemških vojnih ladij na španske ladje. Protestirali bodo v Berlinu, Parizu in Londonu, ob enem pa je dobil zunanji minister nalog, da predloži vso zadevo Društvu narodov in prosi za zaščito. Vada je sklenila izdati najradi-kalnejše ukrepe. Vsi poveljniki pomorskih oporišč so dobili vsa potrebna pooblastila. Vzdolž obale je bilo razdeljenih tudi več letalskih oddelkov, ki morajo stalno kontrolirati gibanje ladij v španskih vodah in v primeru kakega ponovnega napada s trani nemških vojnih ladij priskočiti napadenemu parni-ku neglede na njegovo narodnost na pomoč. Angleška demarša pri generala Franca LONDOX, 4. januarja, z. Zaradi ponovnih napadov nacionalističnih ladij na angleške ladje je dobil angleški poslanik v Španiji nalog, naj izvrši ostro demaršo pri :\u svojega sefa kabineta g. dr. Dragana Pro-tiča. Odhaja v inozemstvo zaradi odmora za časa pravoslavnih božičnih praznikov. Za časa njegove odsotnosti bo predsednika vlade in ministra zunanjih zadev zastopal minister notranjih zadev g. dr. Anton KoroJec. 50 milijard za ameriško oborožitev Newyork, 4. januarja, o. Iz \Vashiugtona poročajo. d;i bo RooscveU v svoj. peora* čunskl ^fMHnL-niei. k; bo sporočena pr lul-njri ted^n ajneriškernu kmntKesu, zaiiteval kredit polne nrdjerde doltirjev (3<> nvi'l»jard din-irjev za ranopoInVjev nacionalne obrambe. AfDorjSq oboroževaln; program doio-ča povijanje bontmgenm vojske na kopnem na 165.00). na mooijn pa na 100.000 mož. Nadalje bi se ;>me]a vsa vojska tn^»-torirrrat:. Porvečaft: se Ima tudi število vojnih rr-lotov. Kontno b; se morale po tprn naertu z^radfrr; dve oklopaii ^in; ladji po 35.000 ton. 12 nršn'lcCv pn 6 podmornac. Poljsko-francosko prijateljstvo ojačeno Varšava. 4. januarja. AA. Kakor znano je francoski parlameol soglasno odobril jamstvo ?d posolio, k; l*a ma dolvif Polf" ska To znud.lo v prijsk jnvnnst ve1, ko zadovoljsK'o jn prijateljsko ra/.pnioženje napram Franciji se je spet pomenoma obnovilo. Podpredsednik vlade Kwialkowski ie na sacenjj sej-i »e 'ork 435^5. Brueelj 73.325. Milan 22.925 Amsterdam 238.40. Berlm 175.10. Dunaj 78.60—81.25. Praga L5.25, Varšava 82.25, BukareoU 3.25. Fromazoni zopet strašijo Se preteče 'skoraj teden, da bi listi Katt> ffffrf JH tiskanega društva rte obja\'lli kaki-i'.> članka ali beležke o framasonih ali, ka kor jih oni imenujejo, o »slugah antikrista.* čudno je to, da še do 'sedaj niso izrabili seniiiciunalnih razkritij Leona Taxila in / njimi seznanili svoje vern** »bravce*. Rus kritja o hudiču Bitru in njego\-em p* j J.t šenju f framasi>ni, to bi bilo najučtnkovi tejic sredstvo enkrat za vselej kotnpromiii nro$ti>zidar*ko sodrgo v očeh \crnci\t Ijadštvm. Dchelc knjige, ki jih je napi*.t! o misteriju sodelovanja /lodja Hitru ja < franiasoni l con Taxil. so fOipodom to\mo še na III IJHlf^gjO. saj jih /c IlUJMfliltO razpečavata Katoliška bukvama« in jih toplo priporočala. ne motimo sc. celo V •Slovencu*. Morda bi tudi ne bilo napačna, ako bi »Slo\-cnec* ali -Domoljub* ali pa V9BJ Bogoljub« pri tej priliki s prstani p>> kazal na one framasonske osebnosti, ki upajo v s\-oji peklenski predrznosti %e dm /iti / bi^aboječimi mounu javnega /.utn.* nj». SvbsUl Mub v Beogradu l 'seučiliški profesor Slobodan Jovanovič. /nani srbsk: znanstvenik, je s svojimi prijatelji predložil oblasti v (nlobrcn'c pra\ « »Srbskega kluba«, ki ga nameru\\t uanov.r H v Beogradu. Ker ni nobene zakitnite « preke. bodo pr.nilu gotovo že ¥ kratkem potrjena Beograjska »Pravdo* javlja, da sta poleg Slobodana Jovano\iča ustanovite!; t kluba tudi Sikola StojanoviC m Drag^i 1'asič in da bo ustanovni odbor nbvugiH javnost o naln{\ih in ciljih »Srbskega kluba«, čim bo oblast odobrila pren'ila rakr.it bodo tudi obJ&vtj&Ul imena vseli k!uho\'ih ustanovni kov in čianov. - Kakor je videti, je sedaj nastopil čas za snovanje posebnih srbsk Ji. j>i>r d i narod v lepšo m boljšo bodočmoat Stran 2 »SLOVENSKI NARODc. ponedeljek. 4. j&nuArja 1957. Stev. 2 Ljubljana se zalaga z ledo je poceni in uto ca umetni ie kmalu izpodrinil bo tako Ljubljana 4. jauoij-ja Tudi led je dotffina, ki jo vemo ceniti nekoliko M>ij poiecu kakoi po i« mi M.nvo. Led spada na eni suani med živila, na dragi pa med sredstva, ki konzervirajo živila. Tjrfa ob tej priliki ne name.&v «*no govoriti o njegofi uporabnosti, tem ve 5 saniu opozoriti na to. kako m za'vaj ra uporabljamo, kajti pri ledu je t-reba upoštevati tudi higijenske predpise. Tako vsaj nekaten tni-slijo. Okoličani, ki eo do zadnjih let zalagali z ledom Ljubljano, zlasti prejšnje ča-se, ko mostna klavnica Se ni izdelovala umetnega ledu, se pa posmehuje;o higijeni hi nekakšnim oacuom, ki bi naj Živeli tudi v ledu. Mislijo, da v ledu zmrzne >vsa ne-staga« in nočejo verjeti učenjakom, ki so b-jo odkrili baktciije tudi v lbajerjev«. kakrsnta „e Lilu nekdaj več v Trnovem in Rožni dolini. Za bajer nimamo še poštene slovenske besede, kajti ribnik ni bajer. odnosno iz baje rja tudi lahko nastane ribnik. Nasi bajerji eo v pravem pomenu besede ža-bniki ali žabja ki. Nastali so prejšnje čase. ko so opeKame še kopale ilovico na sedanjem mestnem teritoriju. Ilovico so kopali celo izpod višine talne v ne vožnje na tem ribnika igralci ki so doživeli malo pustolovščino. Coin jim je na lepem odrekel pokorščino in veseloigra se je nenadno spremenila v dramo, ko so ee nesrečni igralci znašli v vodi. Seveda ni nihče utonil, vendar je bila smola dovolj huda, ker so bili povsem premočeni Mudilo se jim je igrat, a preobleči se niso mogli Zato so si nestrpno sušili obleko m perilo v Habjanovi kuhinji da si je eden izmed njih sežgal perilo. To sicer ne spada k našemu ledu pač pa k ribniku Kadar je ribnik zmrznjen je na njem eno najlepših dr sališč v Ljubljani Toda otroci se letos niso dolgo veselili drsanja ker so v soboto »ledaTJi* začeli sekati led. LEDARJI NA DELU Sekanje ledu spada med posebne poklice, toda 'judje. ki se ukvarjajo I ledom nimajo niti poklicnega imena Menda jih lahko imenujemo ledarje Sekanje ledu je tako zanimivo, da je za mnoge meščane pravi dogodek. Oh ribniku je navadno več ljudi, ki se zabavajo nad ledom kakor delavcev Led začno sekati ko je najmanj 10 cm debel Tanjša led ne spada med najboljše blago in sekanje tankega ledu ni več varno. Dočim pri nas sekajo led. ga na Donavi žagajo, toda tudi sekanje gre dobro izpod rok. Začno seveda najprej sekati pri bregu Ko ga sekajo na sredi, aplavijajo velike plošče k bregu. Na breg ga vlačijo s kaviji pritrjenimi na dolgih držajih Ti kaviji so ljubljanska, odnosno barjanska posebnost in Ljubljančani jih imenujejo >haki« po nemškem izvoru. S takšnim »hakom« vlačijo utopljence iz Ljubljanice in Trnovčani so baje z njim izvlekli znamenitega »karfa« ki je bil celo podkovan Ko je led na bregu, ga potiskajo na nakladališče To potiskanje je tudi ledarsk posebnost; ker je led gladek, rad drsi. zato ga delavcem na ravnih tleh ni treba prenašati temveč ga le spretno potiskajo s kaviji od brega Pri tem se led seveda malo uma že. kar pa ttlkogai ne moti. Naravni led je poceni kar predvsem °d loča. zato ga ne bo mogel še tako hitro izpodriniti umetni led Velik, »lojtrski« voz ledu stane le 10 Din. K temu je pa treba še prišteti prevoz ki je nekoliko dražb" od ledu samega. Cena se seveda ravna po mrazu. Vendar v mili zimi visoka cena nima pomena, če ledn sploh ni Vino izdaja vlomilce Policija je spravila v zapor Se enega člana Radoševičeve vlomilske tolpe Ljubljana. 4. januarja Ljudje iz Radoševičeve vlomilske tolpe odhajajo drug za drugim v zapor. Precej jih je še runa:, ker aretirana Bučar in Radoše-vič nista hotela izdati nobenega 6vojega pajdaša, a so tj sami nekam neprev;drri, da ee vjamojo, ali jih pa izda naključje. Predsaoč-njim ie romal v zapor spet H41etni brivski pomočnik Silvo Skrbeč iz Trsta, ki pa se je mudil že dolga leta v naših krajah. Škrbec se je skrjival v nekem stanovanju v Novih Jaršah 69. Sosedje so se ves čas med prazniki in ob novem letu Čudili dražeči m vonjavam iz dot*čnega stanovanja, češ, odkod naenkrat toliko blagostanja. Dišalo je zdaj po pečenki, zdaj po potioi. pekli so opiščeta, race in gosi. Radovednost ie bila čedalje večja, toda ni nič pomagalo. Ljudje v &tanovan:u *-o mo'čali in jedli — dokler niso predsnoČ-njim stopili v gostilno. Med njima sta Lila rudi Skrbeč in neka ločenka. V gostilni so se j|m kmalu razgrele glave In postajalo je čedalje veseleje. Medtem se ie ogla^la tudi h&nnonjka in so se zavrteli pari Pri plesu in pijači pa je posleial Skrbeč vedno pod;ernej»i in je jef zanemarjati ©vojo spremljevalko. Ta je koma< krotila 'ezo,» slednjič je pa v navalu ljubosumnosti iz" bruhnila: *Ce takoj ne sedeš, povem vse!« Skrbeč je zaškripal z zobmi in beseda je dala besedo. Ženaka se je še bolj razburila in naenkrat je zvedela vsa gostilna, odkod dobrote, čijih vonj se je šaril iz kuhinje. Skrivnost je prjgla kmaju na uho tudi policijd in je ta v odsornosii domaČih napravila hišno preiskavo v Skrbčevi sobi. Našla je celo zalogo jedače, več potic, nekaj mesnine, veliko aluminijasto kozo. nekaj belih prtov, lepo rjavo aktovko rn precej drugih ukradenih predmetov. Takoj nato 9o prijeli tudi Skrbca samega, ki je postal ves zmeden, saj se mu še sanjalo ni, da mu ie pravica res že za petami. Na policijo eo povabili-; rudi izdajalsko žensko, ki pa je naenkrat postala zakrknjena in ni hotela ničesar vedeti o tatvinah, k j jih je zagrešil Skrbeč. Na polijcjjš pa so kmalu dognali, da pripada brivec družbi RadoSeviča ter Bučarja in da »ta pote? Be neizalledertih tudi onadva našla vedno zatočišče v dotičnom stanovanju v Novih Jaršah. PoJicia je uvedla na podlagi zaslišanja novih prič obširnejšo preiskavo, ki bo &ele v polni luči pokazala, kje so se udejSrvovald aretirani apaši Ln koliko vlomov fmajo na v osti. 2e zdaj se ie na policaj zgla-t^So mnogo oškodovanih strank, prihajaio pa vedno nove ne samo iz mesta, marveč tudi iz biižaij5h krakov izven policijskega okoliša. i p* mori mat je vaouuua **etruvcioevafe ju je 1 v dolgem presledku spet nastopila pni SeuLjniiooe.rtiiiii. iHUtar je nismo uneu j*n-like v*oeU na odru ae je apremeaiia v do-dto. JNjaom igra je aovcseua, tux ooru je v vsen aifuacijuju živa ui prepričevalna, ter zeio nmpat ena Patrovcioavs ima šarm, to je laauost ženaae oseooosu na ooru, ki jo najOODK) tako reoko na ouetaniakin m tudi na poklicnih odrih. Battelino je igral slugo in zločinca Jamesa šs dokaj dobro. Prijateljevi vlogi Mortimerja Traversa Je manjkaio nekoliko iinierjenoati Hanžicevi vlog* VVuaona Traversa pa nI kaj red. V splošnem sta ona pa oba kot brata moko posrečena. Dobro so resili svoje bolj epi »od ne vloge Kun ter kot nadzornik O Bnen, Gornik kot Pelham in Vizjak kot dr. Sandroas. Velik talent za karakterne vloge pa je pokazal Ki mar, ki je utvratno igral nadzornika Gdlsona. Oče ustrelil sina in sebe Maribor, 3. januacrja A* Maribor jc prspela v dopoldu - Mota prT Radench že eno leto stanuje bivši postrv; upravnik Miroslav Vaupotjič. Ždvel je s svojo ženo m 11 letnim sinom gimnazij oem MiTkom v zadovoljstvu in sreči Le živčna bolezen je oOietnega mož« često vznemirjala. Že takrat, ko je bf"l še upravnik pošte v Križevci h pri L iu tom eru, je pogosto dobrval živčne napade, lei so ga ovralri tudivsluž-bovan>u. Zmo so ga poslali na bolnisk; dopust in končno upokr>>rii. Nato se ie Vaupot-ič naselr-l v okolici Radencev. V nedeljo zjirrnaj je odšla njegova žena že pred 6 uro v cerkev. Doma sta bHa oče rn IlleAnd Mirko, k je obiskoval T-razred gimnazije v Mnriboru. Okol; 6. a?re se ie star^ VaupoMč zbud;J [n zadobil je ž?ven napad. V nerazsodnosti ie pričel kr'č*f; na ženo ter sina. češ <$a bo vse ubTl. V naslednjem trenutku je pograbil revolver in ustrelil spečeoa srna Ko ie izvrsrl to strašno dejanje ie naper-il orožje še proti $eb in se ustrelil. B'4 ie na mogtu mrtev Ko se je vmfla žena domov, ae ~y ie nucK! stravsem prizor: sina m moža je našla mrtva. Vest o tem tragičnem dogodku je pretresla vso okolico. Pobegla nevesta Ljubljana, 4. januarja. Na Šentjakobskem odru v Mestnem domu so igrah tri prve večere v novem letu detektivsko komedijo v treh dejanjih >Po-beg-la nevesta«. Dvorana je bila vse tri večere dobro zasedena Detektivski naslov je privabil publiko prvj večer, za druga dva večera so pa naredili reklamo obiskovalci s premijere. Komedija je namreč res zek> »detektivska« in zelo zabavna. Take komedije gledajo ljudje radi tudi na odru rn ne samo v kmu. Vsebina je zelo zamotana in zapletljaji skoraj preveč zapleteni. Gledalca drii vsebina in razplet dejanja v napetosti od začetka do konca, ki je srečen konec. Glavna junakinja Marija Duquesne je ob koncu razkrinkana ne kot rafinirana tatica, temveč kot najboljša moć detektivskega oddelka policije, ki išče drzne tatove draguljev. Komedijo sta spisala Middleton in Oli-ver, prevedel jo je D. R., režirala je pa Metka Bučarjeva. Rezija je bila v splošnem zelo dobra. Pri prihodnjih vprizorit-vah bode igralci gotovo popravili napake glede izgovorjave angleških in francoskih imen. S:cer zahtevajo komadi, kakršen je t>Pobegla nevesta«, zelo rutinirane igralce, ki so docela sigurni v nastopu in obvladujejo docela tekst in odrska oziroma igralska sredstva. V tem pogledu sta bili odlični režiserka Bučarjeva kot mis« Tra-vers in Petrovčičeva kot zagonetna pobegla nevesta Marija Duquesne. Posebno Kratek športni pregled i-.ju.uajana, *- januarja. Ilirija je v soboto in nedeljo otvorila sezono v hokeju na ledu in je povabila v goste celovSk; klub KAC, ki je poslal svoje drugo raoStvo, ki so ga sestavljali zelo mladi igralci Kljub mladosti so gostje nudili slasti v soboto zvečer, ko jo oda tekma igrana ob svitu žarometov, ze^o lepo in premišljeno skupno igro. Domače moštvo se mkalcoi m znašlo in je igralo ves čas podrejeno vlogo. KAC je skoraj brez težave dosegel v prvi tretjini *, * drugi 3, v tretji pa zopet 2 gola in postavil konci rezultat 7:0. Pri Iliriji je najslabše funkcionirala obramba ki ima na vesti najmanj 3 gole. Včeraj so domači nastopili v izpreme-njeni postavi in zaigrali kakor jih Se nismo viceli. Vsem se je poznalo, da hoeejo za vsako ceno izbrisati visoki poraz prejšnjega dne. Gostje so bili sicer v prvi tretjini nekoliko boljša in so tudi dosegli vodstvo, nato je pa Ilirija prešla v generalni napad. Pred golom gostov so se ustvarjale nevarne situacije in je izenačenje viselo v zraku. In res sta branilca Kacič m Pogačnik uprizorila nenaden prodor ter je slednji izenačil. Kljub vsem naporom se domačemu moštvu ni posrečilo zabiti zrna-gonosni gol. Doletela jih je nesreča, da je Svetica zadela nad levim očesom plošča in so ga morali odpeljati v bolnišnico Gostje so zmedo izkoristili in s pomočjo Ili-rijinega vratarja dosegli drugi gol in nezasluženo zmago. Hermes je končal svoj zimski turnir. V finalu je moštvo prireditelja podleglo izubijani s 4:1. Ljubljana si je osvojila razpisani pokal, tolazilno darilo je pa prejel Slovan, ki je porazil Reko z 2:0. V domačem sportu sicer ni bilo posebnih dogodkov. V dveh prijateljskih tekmah je Hašk premagal Concordio 1:0. Jugoslavija pa subotiškega prvaka 2AK 4:1. BSK je odigral v A i žiru s prasko Slavijo revanžno tekmo in je nezasluženo podlegel 1:2. Kaf je s smučarskimi vagoni ? Ljubljana.. 4. januarja rV>rooaV; smo že, da je l:ubljamska železniške d"*ireikcri ja naročila 10 posebnh vagonov za 5mtrčarie. Ta vest je 'z^rvala v smirČ3irsk;h vtsN&Ti veliko zadovolisitvo. vendar vse kaže. da je b^io veselje ura-njeno. Vagon so namreč la dn: prišl: v rjnornet Vsem ^o-renjsk^m vlakom, s kate-r*nv< se oh^oajno vozijo smučarji, je b;l prikl fUČen en ali dva taka va-gona: novi vagon- so res t^ktičn". Toda v v a 2 on n: 'mel n;fiče dostopa Predeni se ie se T* postavil sprevodnik, kn ie clehemecn.. kdor je bo+el vstofrrrr. zavrnil. Med smu^arfii fe SpffABo takega prvstorm-nia napviadalo nezadovoljstvo en so na ves r^es upestv^eno znbovlia^i čez KetesnMSRo mpravo. Z^kai so nri^: va^ni v promet, če Mh ne *me n9iee aporaMjatf? Al- ^ni-sli 7e'ft7nvskaryid;^-fi onad h t ic". a^" -so na m-r>t'^'"» r^m pti ;er»* le r*ot/v\-n-nu deln Prnoesriev k: «5i1--x'5 ?no ne r>reb^-«io v rm&h nnV* vms b° Tu neVnj m* v redu m nam i« ŽplS7^n:ška uvvil dolžna t>oia^n 'To Člf \-&ctcf-r mfi-m^rt Jle parad:. je Škoda viisok-lh srro-škov. „Kupite žganje" Ljubljana 45 januarja. Mnogi naši meščani Se vedno gledajo na kmečko žganje kakor na redko slaščico, čeprav ga ne pijejo prvič,. Tako so se menda žganja veselili Indijanci, ko so jiii belci začeli za3trupijevati z njim. Toda žganje mika meščane predvsem zaradi tega, ker je neke vrste tihotapsko blago. Kmetje od leta do leta tihotapijo v mesto več žganja mimo mitnice, da bi si nekoliko pomagali z večjim izkupičkom zanj. Kmetice ustavljajo meSčane na ulici, na živilskem' trgu, na kolodvoru, skrivnostno odkrivajo cekarje m šepetajoč ponujajo: Ali kupite žganje? Zelo poceni! — Prodajalci in prodajalke žganja ponujajo žganje tudi po hišah in pogosto celo v trgovinah. Postali so že tako spretni, da nikdar ne ponujajo svojega blaga nepoklicanim, kakor da poznajo prijatelje ^ne!egal-nega^ žganja že po nosu. Posebno mnogo kmečkega žganja je bilo prodanega v Ljubljani pred prazniki. Včasih naletiš na kaj nenavadno sliko na ulici: meščan strokov-njaško pokusa žganje iz steklenice. Nekateri so pa stalni odjemalci kmečkega žganja in kmetje jUm ga nosijo na dom redno. Tako se čedalje bolj msvrja nenavadna kupčija z žganjem kot znak časa v pravem pomenu besede. Kmetje so prisiljeni prodajatS žganje ali karkoli pač imajo naprodaj, kakor vedo in znajo, ko je pa izredna stiska aa denar. Meščani pa radi kupujejo kmečko žganje, ker rnislrjo. da je treba izrabiti ugodno priliko. Kupčevanje s kmečkim *?ranjem zavzema Se druge nenavadne oblike. Prejšnje čase so nekateri izletniki hodih" predvsem na izlete, da so .se založili s cenenim kmečkim ž^anlem. ki so era kupovali po h?5ah V kraflh. kler se ie zbiralo več izletnikov, je btfo Žsranle nekorTko dražbe in marsrrk^o sra ni rdtJ motre! vselel kupiti, ker je bHo vee"krat razprodano. Zdaj Je pa nanroftai toliko žs-afila. da ga kmetle ponujalo tz-Wnikom tu in tam Se ob poteh. Navadno V ta trgovina v rokah otrok. Otroci si nalože po nek*1 srteklenic žsranja m BTe^o zalezovat izletnike. Prodajajo na drobno in debelo. To aa pravi, da lahko kupiš siice i Imanja — navadno je po dinarju — ali pa potno steklenico. Skušnjava je prevelika, da ht ae je mogli ubranita Izletniki, slasti na strminah, ko so oznojeni in utrujeni. Kate, dm bo žganje postalo naša narodna pijača, oa se bo kupčija c njim razvijala ie naprej tako »razveseljivo«. Vprašanja js seveda, kakšne bodo posledice; toda to menda zdaj nikogar ne zanima. Zavzemati as za prepoved svobodne žganj ekuhe je pa danes tudi precej neaktualno, dokler je na kmetih taksna stiska. SOKOL Mladinski oder viškega Sokola Vič. 4. Januarja. Gledališki oder viškega Sokola se je odločil, da bo pričel v letošnji sezoni vnrizar-jati za mladino mladinske predstave, pri katerih bo nastopala m sodelovala mladina sama. Mladini ae mora nuditi mimo redne sokolske telovadbe tudi razvedrilo s prirejanjem mladinskih popoldnevov. akademij, lutkovnih predstav in mladinskih iger. Prav prijetno smo bili zato presenečeni, ko sn.o te dni dobili v roke vabilo, s katerim nas vabi nasa sokolska mladina k prvi mladinski predstavi v letošnji sezoni »Li-lijana in Cvetana.« To prav ljubko pravljično igro v treh dejanjih s petjem in plesom v režiji br. Viktorja Ambrože in Milka Marinčiča, nam je mladina vprizorila včeraj popoldne v dvorani Sokolskega doma. ki jo je mladina in njeni starši skoro docela i apolnila Igra sama. ki ima v sebi mnogo vzgojnega je tekla gladko ter so mlad' igralci in igralke izpolnile svojo nalogo nadvse častno in zadovoljivo. Ce pomislimo da je pri predstavi sodelovalo okrog 60 otrok, ki iih je bilo treba temeljito pripraviti za nastop in izpopolniti do podrobnosti, potem le vemo ceniti delo br. režiserja, ki se je potrudil do najvišje mere, da je predstava uspela v vsakem pogledu. Uvodoma je n*tra-cajn ca I.ukmanova povedala kratko vsebino in predstavila vse nastopajoče. Ko se je prikazal v medveda začarani kraljevič, da je završalo med mladino v dvorani. Tudi ostali so vzbudili veliko pozornost v svojih lepih kostumih. Odveč bi bilo naštevati posamezne nastopajoče osebe, pohvaliti j_a noramo predvsem mater, Lilijano ln Cvetano. medveda in kraljeviča, škrata, gozdne bese. prijateljčke sreče, veter, glasove cvetk plešoče bisere, plešoče zlato itd Vsi dečk" in deklice so povsem obvladal svoje vlage, ter se je videlo s koliko ljubeznijo sc Je mladina oklenila predstave, da je doz v tla tolikšen uspeh. Izvrsten je bil nastop vil. ki so s svojim vilinskim plesom žele poživile potek igre. Tudi rajanje biserov in zlata je bilo zelo posrečeno, za kar gre zahvala voditelju br. Milku Maru čiču. Šcei^rija je bila krasna, prav take razsvetljava, nadvse pa so uigd-j al i kostu.iii. Skratka I mladi i stari *o bili nadvse /aoovoljni ka.- je dokazovalo navdušeno odebravanje ob zaključku vsak*ga dejania. Trva mladin^le; predstava je v vsakem pogledu Itpo uspela, za kar gre zahvala br rcžiseije in vsem nastopajočim. Iskreno želimo da bi nam naša mladina kaj kmalu priredila zopet tako lepo mladinska popoldne —ar. — SareŠcajsko popoldne viškega Sokola. Po lepi n-tidinski predstavi preteklo nedelj i, pa nam bedo na praznik 6. t. m. prire-d.' i arafteajnfld in naraščajnice svoje zabavno popoldne s prav pestrim sporedom. V cs program bodo Izvajali naraščajniki sami Vabimo na to naraščajsko prireditev sokolsko članstvo in prijatelje društva, da v velikem številu posetijo to prireditev. Začetek ob 15., vstop prost. Uprava. — S>kolskn druatvo Ljubljana III Bežigrad sklicuje za petek 8. t. m. ob 20. član-sk sestanek v dru&veno fetiovadnoco za enoten nas!op pri redni letni skur-SnkoLa III v nede*l:o 10. t m. ob 9. uri. Udeležba obvezna. Udelžite se vs članv n prijatelj-: društva z družinam! zabavne be-ž -grajske prixedi'tve »Ples v štal^U 5. Un. ob pol 21. Lep napredek kranjske godbe Kranj. o. j^nu.-Lr.a Po nesebičnem prizadevanju nekaterih glasbo ljubeciii godbenikov se je pred dobrimi tremi leti ustanovilo »Kranjsko glasbeno društvo-«, ki temelji popolnoma na nepolitični podlagi, kar je v dobi svojegu triletnega oL»stoja tudi v resnici pokazalo. Društvo je za prvo silo nakupilo po ugodni ceni — kajti razpoložljiva sredstva so bila minimalna — stare instrumente, tako da je po pridnem vežbanjVi kmalu začela nastopati godba na pihala, ki igra pri raznih veselicah, nastopih, proslavah, p>£T'b:h. priredila jc pa tudi nekaj svojih veselic. Nabavila al je kroje, vzdržuje avojejja k:ipinika ki tudi novincem nudi brezplačen pouk. skratka brez vsake velike podpore je goibn premagala začetne težave ter vztraja z idealizmom na znčrttni poti in prav lopo napreduje. Pripravljena je igrati proti majhni odškodnini vedno in vsakomur brez razlike, kdor jo prosi. L. 1985. se je ustanovil tudi orkeater. ki je tudi že večkrat nastopil. Orkester se je zadnje čase ^e izpopolnil z dobrimi gos!aČi. tako da. Kiaj.j skega ftatbeoegl društva«, ki žrtvujejo ve* prosti čas in večere za učenje, ta oaprt dek, za ugled mesta, priporoč unO kranjskemu meščanstvu, ki je že dosedaj velike-iusn i podpiralo vrle kr.<: jaki godbe.like da j:m ti di v bodode ne odrtče pomoči, namreč jitu ostane naklonjeno po vseh svojih močeh Le na ta način bodo godbeniki mogli me ničiti evoj program doseči >«' vse ftCje n lepfte uspehe, kar jim prav |asi K glasinmi kulturi Kranja bodi s feeai do-prineeli prav lep delei. ki j m bo v b Mloe* v east in ponos kajti tudi glasbam kaltn ra — to je splošni zmieel za glasbo p#Vtl in godbena društva ln sole sitdi med od like m kulturne vrednote j o> ■•veznega na roda, ki se s tem vzgaja in izobražuj' KOLEDAB Dane«; Ponede!;ek, 4. januar;a kn-o' xan1r Ime Jezusovo. DANAŠNJE PRIREDITVE; Kino Matica: Zaprto. Kno Ideal; Ta-nstvem potnik. Kino Sloira: Poaledojl pogan, aiatiaafa -Bot*«n>ka ra[«?odi a« ob 14.1"). Kino 1'nion: Ti m n»oia arafil Kino Mo-ite: Baron Mflneliaaaav in Vraav Emil Adamičev >rM»m|n>k; koncert <^'> -0 v veliki filhar^iionionj dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. RakarC-io. Sv. Jakol>a tfg 0. Rr mor. Miklos čeva cesta 20. Gariu*. Mo^te, /a-loška cets ta Maše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek 4.: Zapno. Torek 5.: Krab z neba. Izvea Znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda 6.; ob 15. RepoMev. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od Din navzdol- Ob JO. Korajia velja- Izven. Znižane orne od '10 Din navzdol. CssHok 7.: Atentat. Red Četrtek. OPERA Začetek ob £0. uri. Ponedeljek 4.; Zaprto. Torek 5.: La Boheme. Red Četrtek. Sreda 6.: ob 15. Pod to goro ze.eno. Izvem. Zoliaaa cone od '6U U.ji nawdOi Ub 20- Traviata. lzt\t.i. Znžane cene od 60 l>in navzn\-rrn r>n pravici — odffovori vratar, kaj takega se pri nas še ni pripe to. &tev. 2 SLOVENSKI NAROD«, puoeder>a, 4 Jm—i)s Stran 3 DNEVNE VESTI — Vse naše naročnike, ki smo jim ▼ današnj; števik; našega Usta pritožili pcr ložn.ce, prosimo, da nam c£m prej poravnajo zaostanke, hkra*u pa tudi nakažejo ncrc^nino za januar. Vsem tistim, k m svojih obveznosti ne izpolnil: najka3neje do 15. januarja, bomo moraij lsst žal ustaviti. _ Obvezno zavarovanje Tseb poštnih mhižbeneev. Včeraj popoldne je bila v Za* iirebu konferenca poštno, brzojavno telefon-skesra usiuzbenstva. Slo je za zavarovanje za primer bolezni ln nesreče. V ta namen na- bi se osnoval poseben fond. Po želji poštnega ministrstva naj bi bilo zavarovanje obvezno in sicer za poštno, brzojavno m telefonsko Očob e vse države- Osnutek uredbe naj bi bil izdelan do 15. januarja in potem bi o njem razpravljala ministrska konferenca, kj bi končnovel javno sklepala. Organiza-dia bolniškega zavarovana za postne uslužbence ^e za«*novana tako da bj dobila vsaka postna direkcMa svoje samoupravno zavarovalno telo. Zavarovanje b-; bilo obvezno za vse aktivne uslužbence, za upokojence pa ne. Osnutek predvideva, da bi vse osobje plačevalo v fond \% svojih kosmatih dohodkov. V fondu b' bilo zavarovanih okrog 8o00 poročenih članov skupa i z rodbinskimi člani okrog 24.000, neoženjeni h 3000, vseh torej 27.000. Člani b; prispevali v fond 2 do 3 mi-Uone. država pa tudi toliko. — Prva številka »Službenega glasnika« notranjega ministrstva. V soboto >e izšla prva številka »Službenem glasnika« notranjega ministrstva na 40 straneh. Uvodnik je napisa! notranji minister dcr Korošec, k pravi, de je izdajanje glasnika glede na sedanje na mere te stroke or^aniza-cii-ki ukrep širšega zp.maha. od katerega si lahko obetamo koristi za notranjo upravo samo. kakor rud- za državo in narod na polju državne organizacije V uredniškem odboru so generalni inspektor dr. Fran to Gorš č. jnspektor dr. Vinska lin in poMtlcno upravni tajnik M. KrstiČ. — Skrajno neugodna zfma za športnike. Sredi E&msko športne sezone smo. ko bi se morale vrstiti smuake tekme drucra za dnigo, pa niti v planinnh nimamo za smuko dovolj snesja. Y>e tekme bo torej treba preložiti. To 7m.i>:i ma!oiu5:e in nered v nas zims-k: spon. da o veliki škodi, ki so jo utrpele na-5e zimsko športne postojanke nit* ne sovo-rfano. Smu arjđ eo se tolažili da dobimo snee vsa^ za božične praznike ali prve dni novega leta, toda nebo se 'dh noče usminti. Včeraj je že kazalo, da se bo vreme izpreme-nilOi r.e^^o se ;e bilo nekoliko pooblačilo ln tople; e le postalo, pa je naenkrat zapihsfl mrzel sever in vreme je ostalo lepo. Nebo ;e zopet 'a.-no Ln zaenkrat ni nobenega upanja, da b zapadni sneg. Morda se bo vreme iz-premenilo ob mla u. ki bo pa šele sredj pri-hodnjega tedna. Smuka rudi včeraj ni bila nikjer k a- prida. Kier je za silo nekaj snega ie večinoma spihan ali zmrznjen. Premiera eksotičnega filma v stilu »Belih senc« in »Poganske pesmi« POSLEDNJI POGAN Napeti prizori in krasni pokrajinski posnetki VSLED ADA>nčEVEGA SPoivON-SKEGA KONCERTA ZAPBTO □ m ?K NajlcpSl pevski velefilm sezone! rl. vlogi najslavnejši sodobni tenorist Benjamin Gigli TI SI MOJA SREČA ESB3 _ < arinski dohodki. y drugi desetimi decembra so znaSalj carinski dohodki 28.401.838 Din protj 25, 252.071 Din v ietem času lanskega ie:a, kar pomeni porast za 3,142.762 Dan a|j 12.4%. Ud 1. marca do 20. decembra so znašal carinski dohodki 575.538 000 Din, doCim e bilo v proračunu predvidenih 507 mlijOiiov 552.500 Din. Presežek znaša torej 67.44S.098 Din- — Veljk švicarski hotel v Splitu, švicarski arh teki SoUnger, je izdeial po naroojdu skupine švicarskih finančnikov načrt velikega hoiela. ki ga nameravajo Svicarri zgraditi na TrumbiČevj obali. Načrt -;e poslal mestnemu gradbenemu uradu v odobritev. Švicarji niso spre el; predloga pomorske uprave, da bi zgradil; ho.el na zemljišču Jugoslovenskega Llovda. Solingerjev načrt predvideva poslopje s podzemnimi prostorj in 12 nadstropji, visoko 40 m. Vsaka soba ima svoj ba-kon. v zadnjem nadstropju je pa velik ba«en za kopanje. — Anketa o znižanju cen v hotelih. Po naroelu banske uprave primorske banovine je sklicalo «-pii;sko srečko načelstvo anketo, na xater. se bo razpravi a'.o o znižanju cen v turističnih ho'elih. Anketa bo 15. t. m. v Splitu in nanjo so povabljeni vsi v poštev priha pi ftfnjteljf, — Natečaj za plakat razstave slovenskega novinarstvi na letošnjem pomladanskem ve* lesemu Ial: Božidar GraSič je Imel nad 100 ran. V soboto smo poročali o strašni usodi dveletnega Bazidarja Grašlča v Zagrebu, I i ki eo ga v Sflveatrovi nofit 4k> grizle podgane, ZdravemM m njegovo trupelce, na kataram Je bfk> 100 ran. 20 podgan tfi v«rtaov Ja fcnal nesrečni otrociček na delu, 90 na bradi, JO na licih, dru«« pa na rokah, kar priča, da Je nesrečni otročioak lskrvasrai. — Nova tnjafco-premet&a poatojanaa Tik pred novim tetom se Je v Žirovnici, tem prijaanem trgu na Gorenjskem, ustanovilo Tujsko-prometno druSvo, ki mu predseduje g. Pran Možak, tajnik Je pa g. Sepec Edvard. Društvo ae Je takoj po svoji ustanovitvi zavzelo za to, da ae proglasi Žirovnica za tujsko-prometni ali turiaUčni kraj, kar bi bilo vsekakor v interesu Žirovnice in njene lepe okolice. V kratkem bo na prošnjo tega društva Zveaa aa tujski promet v Ljubljani priredila v Žirovnici ciklus predavanj, ki bodo med tamošnjima krogi se bolj dvignila razumevanje za tujski promet, pa tudi vse zainteresirane poučila o cilju ln nalogah tujskega prometa. Vse informacije daje za Tujsko prometno društvo v Žirovnici g. Fr. Me* žek, reatavraier pri kolodvoru. — želimo temu mlademu društvu v njegovem razvoju veliko uspeha in dober procvit. kino ideal Danes! Danes! Gene Ravmond — Nanoy CarolJ v filmu Tajinstveni potnik Predstave ob 16., 19. in 2U5 uri — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb dosedanjega vremena. Včeraj je —dala najvišja temperatura v Splitu 10, v Skoplju 8, v Mariboru in Sarajevu 5, v Beogradu 4, v Ljubljani 2, v Zagrebu L Davi je ka-zal barometer v Ljubljani 775.6, temperatura je znašala —5.2. — Nesreče. V Grumovj gostilno v D. M .v Polju se je včeraj razburi gost, ki je med prepirom pograbU ljtrsko stekletnri-co in udaril ž njo po glavi 241etnega delavca Rad« Hafnerja, stanuj očes a v Ci" glerjevj ulici v Mostah Hafnerja so morali prepeljani v bolnico dočm se bo moral napadalec zagovarjatii na sodjšftu Graver-ju Rafaelu Sveticu je včeraj priletela na drsališču v oko težka žoga in ga težje poškodovala. Posestnik France Zaje v Za/vrr-hu pr« Trojanah je včeraj pokladal žnvr rri Kair je pobesnel vol a nabodel gospo-ciatrja na roge. Težko poškodovanega Zajca so spravili v ljubljansko bolnico. V Prevaljah pr; Preserju ie padel 44lerrtf delavec Ivan Elar tako nesrečno, da je dbb;! hude notranje poškodbe. yt Tržiča so davi pripel val- v bolnico 61«*nega de-la^Čeverc^a sinčka Janeza Megl'či. Otrok se je sankal po klancu na Blekab. pj se je zaletel v ograjo in s zlomil obe nogn*. — (^»gavo ie kolo? NTa okrožnem sodišču v Liubliam odri. XT. imajo že od L 1^31 srvraviljeno koln, zaplenjeno nekemu mehaniku v Zg. Kasi hi. kateremu g« ie proda1 rnsn: vlom^ec .To*r?n Lamtv'č. čigavo ie kolo. znamke *Slyoaa« s tovarn;5(ko Štev Iko 1-"»31 in cmo pleskano, še rti ugotovi ip»no. Lastnik na i se i«vi nn sO:*eš.*u. — Soseda Je ubil, ker ura je razbn okna. Težak Edvard črulek v vasi Berek blizu Banjaluke se je v soboto ponoči prebudil, ker je nekdo razbijal po vratih in oknih njegove h!ae. Stopil je pred niso pogledat kdo razbija in zagledal je svojega soseda Ignaca Marsaleka s kolom v roki. Ker se bojeviti sosed ni hotel z lepa umakniti, je pograbil Oulek železne vile in ga udaril z njimi večkrat po glavi. MarŠalek ee je zgrudil in je kmalu izdihnil. — TJbžl ga je, da osveti brata. V vasi Slobodnici blizu Slavonskega Broda je na novega leta dan trvecer Ivan Karakaš iz zasede ubil 6Tletnega kaneta Blaža D jak o-viča. Le-ta se je vračal iz gozda, pa je skočil Iz vasi preden j neznan mladenič s sekiro v roki in ga ubil. Pokojnikov zet je bil nekaj dni prej z nožem težko ranil napadal če vega brata G juro Kairakasa. Orožniki so aretirali Ivana Karakasa, ker je osumljen, da je ubil Djakovtča. da bd osvetli svojega brata. — Kade namestil zajcev. Iz Bosanske vasi Ribčiči fta odšla na novega leta dan dva lovca na lov. Namestu zajcev sta pa naletela na gnezdo kač tn pobila sta jih okrog 60. Ljudje se ne pomnijo, da bi se bile pojavile kače v tem času. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub- I jam je prejela meseca decembra 1936. L: L Podružnice. 2eleznk 338.— Djm; št. Vid-Grobelno 120.— Din; Mokronog 125 Din: Skofja Loka &5 Din; Vel Pola na 10 Din; Bled 560 Din; Moravče 200 Dim; Sv. Lovrenc na Pohorju 100 Din; Potiskava-Pragarsko 205.50 Disn Sv Jur j ob Sčavnioi 255 Dn; Celje m. 1.74Š Celje ž. 013.50 Din- Domžale 730 Din; Slovcnjgradec m 3.187-25! Din: Slovenjgradec ž. 696 Din: Ltttja 1.460 Dm: Hrastn-k m. 516— D:n. Hraštn* ž. 834 Din; Dol pr Hrartrtiu 460 Dm: Beograd 376 Din: R:bnrfca ž. 504 Din; Tolsti vrh 300 D:m: Lćcnbuš 100 Din: Sodražca 20 Din; Ptuj m. 1000 D"Jn:Pn. IT. Jubile.mi sklad pod. Novo mesto m. 200 D!n: TTT. Tomo Zupana sklad podVr. Kranj 375 Dm. TV. Nabiralni? podmižnica Ribnica na Poh. 20 D:sn: V. Kočevski dinar podružnice: Vel. Polane 5 Din: Rogaška Stotin* 300 T>n- Kranj 1.512 Din- Kamri* 477.50 Dim: Plovenrgradec 100 Din: Sv. 160 D n: SWW 200 Din: Beograd 214 l>n: Gom^«rad 211 D-in: Ormo? .V) Dn: Celje m 4*9 7" Dro Celje ž 1.000 Din: Ptuj 400 Dan. VI Rasni prispevki. Učene osnovne šol^ Fohovci 54 Drn- na-rodn« Šola TrŽ^č 2=> D>n: detc^žka sok Novo inesto 11 T>rn- šorsV upravie'fc^vo Dragahi* 10 7=i D^si' DoVefisk^ rb^r |g-9Nr-denoc 160 Din: Joško Ješe. Ljubljana 100 Din; noknapoarana 1.000 D*vt: neVnenova- oa 100 Da>, nami riauamnt zavod 100 Dte; Iv. Lenart, Ljubljana 160 D*n; K Rorman, Ljubljana 70 Dan; Veza Gruden, Ljubljana 100 Din; Ante Beg, Ljubljana 100 Din; Koiteka tovarna, Ljubljana 200 Dm. Skupaj ».747,— Dm. Iz Ljubljane —tj Raspored pravoslavne •lusbe boije za praveeUvns boftačne praznik o. y pravoslavni cerkvi sv. Cirila |n Metoda v Ljubljani bo na badnai dan sv. liturgija Vasilijeva v sanatoriju Golnik. Na prvi božični dan bo poinoe* niea z jutranjo točno o pomoči, sv. liturgija oo 10» jri večernja ob 17- Na drugi dan božica jutranja ob 7, sv. liturgija ob 10. in ve-černja ob 17. Na Štefanovo, na rojstni dan Nj. VeL kraljice Marije, ju trenja ob 7. bla-godarenje za Bj. Vel. kraljico Marijo ob 9. in sv. brurgija ob 10. —lj Današnji večer je posvečen spominu blagopoko mega skladatelja Emila Adamiča. Ob 20. uri začne v veliki Fllharmonični dvorani njegov spominski večer, na katerem se bodo izvajala izključno le njegova dela. Nastopijo Trboveljski Slavčki s souatlnjo Reza-ko Koritrrlkovo, ravnatelj Julij Betetbo. Slovenski vokalni kvintet, pevski zbor Glasbene Matice in Učiteljski pevski zbor Emil Adamič. Veliko bogastvo njegovega duha in talenta bo ta večer razgrnjeno pred nami, slišali bomo melodije, ki amo jih že ponovno slišali od raznih izvajalcev, saj je Adamič last vsega slovenskega naroda Ravno v zborih je nedosegljiv tn zato je sestavljen spored spominskega večera pretežno iz zborovskih skladb. Občinstvo vabimo, da v velikem Številu pose ti spominski večer in tako počasti odličnega kulturnega delavca. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, —lj Sredi zime prah. Zdai, ko meščani ne morejo tožiti nad blatom, se pa pritožujejo, da morajo požirati prah celo sredi zime. In v resnici so netlakovane ceste zelo prasne, kar občutijo pešci zlasti, kjer je živahnejši avtomobilski promet. Ljudje mislijo, da bi zmerno škropljenje cest tudi pozimi ne škodovalo, saj tudi zmrznjenega prahu nihče rad ne vdihava, zlasti ne v sezoni kašljanja in kihanja. —lj Na naslov gledal i >kp uprave. Iz vr?t prijateljev na?eukrade< poljub tajinstvena dama ki se nenadoma, pojavi v njegovem stanovanju, če hočete zvedeti kaj še vse uganja ta dama v hiši dveh bratov — samcev, poletite predstavo na šentjakobskem odru na praznik Treh kraljev zvečer ob 20.15. uri. Ne bo vam žal, izvrstno se boste zabavali. Preskrtute si vstopnice pravočasno pri dnevni blagajni v Mestnem domu, _lj Tat * ine se množe. Iz podstrešja v šentpeier.jkem župnišču je neznanec odnesel te dini 2 rjuhi, 3 kombineže, nekaj moških srajc in več drugega 'perila, v skupni vre in os ti okrog 500 Din. Oškodovana je Neža Lovšin. V Lepodvoraki ulici je nekdo ukrade: Mariji Sušnikovi z mlekarskega vozička denarnico z nekaj drobiža in več legitimacij, ;gUasećih se na ime njenega gospodarja Valentina Babni-ka. V četrtek ponoči je bilo iz .stanovanja Ivana Jenšterla v Zapužah ukradena t>*m-nosiva pelerina, plišast ženski plaA5^ ter športna čepica, v skupni vredno.1;!* ^700 Din. Tat se je splazil še v podstrešje, kjer je ukradel Josipu PavsiCi. rjav suknjič, vreden C00 Din. —lj Slepar. V Fabjanovi gostilni v Tavčarjevi ulici se je zglasil te dni neznanec, ki je pod pretvezo izvabil od Fabja-nove rjav usnjat kovčeg, prevlečen s sivim platnom, vreden 150 Din. Kovčeg je pri Fabjanovi spravil Josip č. iz L,juoliane in je neznanec najbrž poslušal pogovor med njim in gostilničarko ter že tedaj za-c snov al sleparijo. —lj Zagonetna tatvina met-ećno plače. Pred tatiriskimi prsti ljudje res nikjer niso varni. 2al, da se je morala prepričati o tem tudi neka uradnica z glavne pisarne na banski upravi, ki je prišla ob vso svojo plačo in to kar v uradu samem. Medtem, ko je položila svoje mesečne prijemke na pisalno mizo in se za hip odstranila, je posegla po denarju tatinska roka. O tatvini se je seve takoj zaznalo po vsem uradu in prispeli so policijski organi, ki so vse preiskali. Denar je izginil, kakor bi se bil vdrl v zemljo. —lj Trije vlomi. V soboto ponoči so vlomilci vlomili v trgovino Leopoldine Bizja-nove v Rožni dolini. Odnesli so 33 parov ženskih in 8 paiov otročkih nogavic, večjo količino jestvin. nekaj sladkorja v kockah, uro budilko, okrog 100 Din gotovine in nekaj drugih predmetov. Bizjanova je oškodovana za okrog 1500 Din. Pred dnevi je bilo vlomljeno v gostilno. A. Reft>eea na Tvr-ševi cesti, kjer so tatovi pobrali 9 belin namiznih prtov, nekaj ženske obleke in več Škatelj cigaret. Hkrati so vdrli rad: v brivski lokal Etbina Ciča v isti hiši ter mu odnesli 2 uri budilki 32 servijet ter skoraj vse brivsko orodje, v skupni vrednosti 2220 Din. V noči na boboto so po?eiili »vedrovri tudi lokal Čebelarske zadruge na Tyrw cesti *1 in ukradli iz blagajne nekaj goto vine ter večje število kolekov. —4j Uprava klns Matice obvešča občin-•tvo. dd xa.ti.di Adam oeve^a spominskega koncerta dan©s k napredku ve odnadc-jo. Ju-tr, prerraera veličastnega kima »Cesar Kalifornije*. —lj Umrl je g. Edvard Elez'ni. Pogreb bo v sredo, dne o. t. m. ob J, u»r, popodm «z dežel, bolnice. —lj Mnogokratnik za odmero davSTmo od prirastka na vrednosti v okolišu mestne občine ljubljanske, ae je določil za mesec oktober, november in prvo polovico meseca decembra 1936 na 10. —tj Med predstavami o praznikih Je bi*!o najdenih v operj par rokavic. Lastnik jih do bi pri operni blagajni. Iz Celja —c Brezposelnost narašča dalje. Pri celjski borzi dela »e je od SI. do 31. decembra na novo prijavilo 125 brezposelnav delo je bilo ponujeno za 9 oseb, posredovanji sta bili izvršeni samo 2, odpotovalo je 24, od padlo 7 oseb. Dne 31. decembra je ostale v evidenci 790 brezposelnih (571 moikil in 219 žensk) nasproti 698 (480 moških ln 218 ženskam) dne 20. decembra* Delo dobijo: po 1 krojač, vinlčar in hlapec, po 2 kuharici in dekli ter po 1 kuharica za Sarajevo, natakarica in poet rež niča. —c Umrl je na Novega leta dan na Kralja Petra cesti 43 v starosti 59 let znani slikar ski mojster in kremeniti narodnjak g. Vik tor Bevc. Istega dne je umrl v Ltscato 8." letni preužitkar Martin Bračič. —c Neprijetno novoletno presenečenje je doživel čevljarski mojster g. Franc Plevčak. Xa Novejra leta okroir 21. se je v njog^ vem stanovanju v Gosposki ulici Mcv. 9 - mM vsled iskre iz peči vthHo perilo pri peč!, kmalu pa je začelo boreri tihi i poh i ;'vo. Domači, ki $o bili v kuhinji, so k sr<* či kmnhi oparili ogenj in im po«r,»«»-i!i. It predr-o njo. Gospod Kolenko. prcd^^inik oblačilnega društva je ob zaključku imel na sAi leženee lep nagovor, omenjal je naj ne zanemarjajo tega- kar so se v &>li naučili in rudi v ln-*loče. kadar ae bo nudila kaka slična prilika za izobrazbo, isto brez premisleka izrabijo. ZafMfatfl se je tudi kr. han*ki upravi za prireditve +ečaja kakor tudi gonp. učitelju za njegov trud. —c Zanimivo predavanje. Pod okriljem Starešinske organizacijV »Sloge* v Gel ju bo predaval g. dr. Cvetko Sribnr drevi ob osmih v klubski 3obi v G^ljskem domu o aktual n?h zunanjer^>'iričnih vi^ra^njih. Vabljeni so tudi nečlani. MALI OGLASI Seseda 50 para, davek Din 3.—, beseda l Din, davek 3 Din preklici Za pismene odgovore glede mUlb oglasov je trena priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. GLASBA Beseda 50 par, davek 3 Din Najuian ši znesek B Din NajccnejSi Dodo prazniki, ce si plo- p\ Sče in gramofon sposo-pC^Ldite proti mali odškodnin! pri tvrdki i • li Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din STANOVAKJE dvosobno t a 400 ^ n takoj oddam srMi mesta. Pol zve pri upravi bata, 188 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din Telefon 205« Suha drva, premog, tcarbopakete dobite pri L POGAČNIK Bohoričev* al. *t- 5. DVA MOTOCIKLA mala usodno na prodaj. Her- kules. tovarna pjomb. Litih1 ?ana Maistrova 10 189 RAZflO Beseda 50 par, davek Najmaniši znesek 8 3 Din Din JAJCA sveža, debela po SO par komad. Zaboi 720 komadov. Jedroa bela 5 kg 76 Din. Celi orehi, tanke rupine 'jO kg 240 Din, franko kolodvor razpošilja G. Drerh-sler, Titzla. 190 Sveže najfinejše norveško ribje olje tz lekarne DK. G. r I C C O L 1 J A V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. NA VSA jrrmska oblačfla dajemo 15 do 20*r» popusta. Presker. Ljubljana, Sv. Petra c. 14. 6-R Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 LJubljana, Knafljeva ulica štev. s narodna "Tiskarna I UUBUANA IZVRŠUJ t VSE VRSTE TJSKOVUi PREPROSTE Ui Stran '4 »SLOVENSKI NAROD*. paaaMJkk, l Mu Stev. 2 Prvo moderno kopališče na Dolenjskem je v Višnji gori, Id bo z njim na svoji privlačnosti Višnja gora, o. januarja. Višnja gora je napravila spet lep korak na polju tujskega prometa. Nedavno je bilo dograjeno prvo moderno kopališče na Dolenjskem. To je dogodek, ki mora raaveselltl vsakega prijatelja Dolenjske. Saj to je znamenje, da se je tudi Dolenjska začela odpirati tujskemu prometu. De že! a aama na sebi ima vse pogoje za uspešen razvoj turistike. predvsem številne naravne krasote, mirne, posrta-ežljive m z malim zadovoljne prebivalce, kar je velike privlačne sile. Lepo pravi o njej spomenica SK Polža >Čez Polževo na Dolenjsko*: »2e v davnih časih mračne zgodovine in do naših dni pribaja glas o nežni milini te deželice (Dolenjske« prav do Ljubljane in tja do komate Gorenjske. Slovenski pesniki so o njej pisali in peli. a njih pisanje in petje ni našlo odmeva med Slovenci. In vse do danes je ostala Dolenjska nepoznana, zapuščena od ljudi in oblastev, samo božje sonce je ogrevalo njive Ln vinograde ter zlatilo vrbove dolenjskih gričev in hribov . . .c Kljub tolikim lepotam in ugodnostim pa se je tu jaki promet na Dolenjskem do zadnjih let le 5labo razvijal. Največ jc krivo gotovo to. da prilike same še niso dovolj dozorele. Dolenjska je tudi na gospodarskem in kulturnem polju zaostala za Gk>renjsko. Le malo je še elektrificirana, preskopo preprežena z vodovodi in dobrimi cestami. Koliko je hotelov in restavracij, kjer bi se nudile tujcem primerne ugodnosti ? Vse to je treba na Dolenjskem šele ustvariti, treba bo še ogromnega dela Da ljudje sami to ne zmorejo, je jasno, saj jo Dolenjska siromašna dežela. In prvi, ki se je lotil tega težkega dela, je bil SK Polž, -*aa!a dražba iskrenih mož se je združila v društvo, ki hoče na široko odpreti vrata na dolenjsko stran«, pravi o njem že zgoraj omenjena spomenica. Zgradil je na idiličnem griču pri Sv. Duhu nad Višnjo goro top. prostran planinski dom Polže-■wo. In uspeh ni izostal. Ljudje so p-iba-jali rn jim je ugajalo. Oudili so sc. da jc tudi Do'enjska. o kateri do sedaj niso nič slišali, tako lepa Prihajali so pozimi, ostajali poleti. Tam spodaj pa je dremala Višnja gora, polna zanimivosti in s skoro petstoletno tradicijo. Tudi Višnja gora je ljudem ugajala, pa kaj, ko jim ni mr-gla ničesar m diti! Zaman ?o jim dopovedovali, da j višnjegorrko poinebje ze".o zdravo, da. zlasti ugodno vpliva na živčno zbite ljudi, ki iščejo mirnih kotičkov To dokazuje tudi dejstvo, da v Višnji gori ni primera, da bi bila jetrka v kakšni družini dedna. Vse to je res ln prvi pogoj, poleg tega pa je treba Še marsikaj, kot udobnih stanovanj in primernega razvedrila. Zlasti so tujci pogrešali primernega kraja za kopanje. Ker je bilo takih primerov vodno več, Višnja-nom ni kazalo drugo nego ca zgrade kopališče, ako hočejo obdržati tujec, ki vedno v večjem številu prihajajo na Dolenjsko. Zato se je osnoval poseben kopališki odbor z gg. Groznikom in Turkom na Čehi Nekaj so dali ljudje*, nekaj banovina in g. inženjer Maček je zgradil v Višnji gori eno najmodernejših kopališč v Sloveniji sploh. Nedavno je bfl dograjen bazen, ze na prvi pogled nudi mogočen vtis. Dolg je 33-30 m, širok 12.60 globok pa L7O, ce se zapre odtok, se globina poveča na 2 metra. Bazen ima naraven dotok in odtok, tako da se bo voda tahko neprestano izmenjavala. Zgrajen je iz železobetona. In sicer so porabili nekaj nad tri vagone cementa. 150 kubičnih metrov kamna, 250 kubičnih metrov peska, 1500 kg železa itd V steni, ki stoji kakih 15 cm od zemlje, je na vsakih 5 metrov bakren obroč zaradi mraza. Tla so z'ožena najprej iz kamenja, na njem pa ležita dve močni železobe-tonski plošči, druga nad drugo. Zdaj in spomladi misli kopališki odbor napraviti še kabine za oblačenje, stanovanje za kopa'iškega upravnika in kopališko restavracijo, otroški bazen z lastnim dotokom in odtokom, okrog in okrog kopališka pa tenis igrišče, ki bo pozimi preurejeno v drsališče. Sčasoma pride še cvetlični pari^ in drevored od državne ceste do kopališča. Ko bo vse to dograjeno, bo Višnja gora s Polževim najlepši in najmodernejši turistični kraj na Do'enjskem. Takrat se bo »ZaJarana Trnjulčica*, ki spava z gosto mrežo trnja in rože. prebudila in sla lepši prihodnjosti nasproti . . , Tehnična čuda letu v noveu Ameriška znanstvena revija *Seience« je zabeležila pred novim letom najbližje naloge moderne tehnike. Xašteva vsa odkritja, izume in izpopolnitve, ki v sedanjem polo- ZK bo kar esta podnebja. To M ae bflo napačno, posebno smučarji bi bili tega veaefi, ker bi lahko delali sneg. pa tudi kmetje bi si zadovoljno mah roke, če bi lahko delali de* aK iepo vreme, kakor bi jam bolj kazalo. Past za letala Zanrmfr radijski aparat je sestavil prof. Thomas Mac Caleb na harwardski univerzi Zaenkrat se da uporabiti v sobah kot signal proti vlomilcem, izumitelj pa trdi, da ee da serija izpopolnjenih aparatov uspešno uporabiti za protiletalsko obrambo. Aparat ne samo da rzda bližajoče se letalo, temveč točno ugotovi tudi njegovo lego. Zaenkrat pa varuje kot rečeno Magajrm. trgovine, stanovanja itd. pred vlomilci Majhna oddajna postaja oddaja v sobi ultra krm tke, kakih 70 cm dolge valove, ki se odbijajo od sten in sprejemni aparat na drujji strani iste sobe jih prestreza. Cim vstopi kdo ali čim pride tuje telo v sobo, sc odbijajo valovi drugače in v sprejemnem aparatu zapoje alarmni signal. V sobo, zaščiteno z ultrakratkimi valovi, ne more nihče neopaieno. čeprav točno pozna signalno napravo. Prof. Caleb meni. da bi ustvarila baterija večjih oddajnih postaj v ozračju plast kratkih valov v obliki obrambnega ščita in bi takoj naznanila letalo, ki bi prišlo v njeno območje. Po signalih iz poedinih aparatov bi posebna naprava ugotavljala, kje jc letalo. Z Jesenic Magtiel de Unamuno umrl V začetku španske državljanske vojne je bil na strani generala Franca, pozneje so se mu pa odprle oči Slavni španski filozof in pjSateLi Miguel de Unamuno je v četertek v Salamanci po kratki bolezni umrl. Don Miguel de Unamuno. profesor grščine na univerzi v Salamanci in dosmrtni njen rektor, najodliČnejšj predstavnik španskega duha naše dobe* svetovno znanj filozof in pisatelj torej ni doživel konca državljanske vojne v svojj domovini- L'mrl je nenadoma, star 72 let. Strašna nesreča, ki je zadeda njegovo domovino, ie najbrž pospešila njegov konec in izpodjedla žive sile v njegovem organizmu. V začetku državljanske vojne ee je bil Unamuno izrekel za generala Franca, ki je predetavpal v očeh individualista in katoličana idejo domovine, vere in duha. Nedavno pa se je v njegovem pogovoru z nekim francoskim novinarjem pokazalo, da so se tudi slavnemu španskemu filozofu in pisatelju odprle oči m da kaže po torkih drugih katoličanih svoje domovine željo prit! na ono stran barikad, kjer ee še od začetka državljanske vojne bori njegovo delo, na stran ljudske vlade. S tem delom je doseglo vrhunec vse duhovno delo pokolenja, kateremu je Unamuno pnjpadal, velikega pokolenja, ki je prerodr jo sedanjo Španijo in jo postavijo zopet ▼ 1 ospredie evrort=keua kulturnega življenja. /■mu znanost: mso utopija, temveč se lahko _y._: ,. .1 _ ~\ , _' _t^™*™^- pok5en?ja, ki ie sprejelo pozorno m pomemb vsak čas uresničijo. Med Iv spada recimo letalo brez pilota. Letalo ie postaja robot - funkcijskim aparatom. Kakor reagira v*.ak i ivi organizem as vse zunanje vplive, tako reagira tudi letalo na vsak odklon od normalnega polet:i in skuša avtomatično doseči ravnotežje. N.: drugi strani pa omogočajo poleti v stratosferi presenetljivo hitrost. To-dr» zaenkrat postavlja mejo hitro>ti fiziološka tit-spnpobnust človeka za preveliko hitrost. Zato je glavna nalocra doseči varen prehod od miru k veliki hitrosti. V radiotehtiiki sta na vrsti dve ualocri — izpopolnitev gledanja na daljavo in brezini prenos friienrijo. Popolna rešitev pro-'ema gledanja na daljavo obeta pravo re-»lueijo na polju tiska in filma, brezžični .enos energije bo pa pospeši] svetovno industrijaKzacijo. V medicini se nam obeta lečenje z ultrakratkimi žarki, ker so že odkrili odvisnost organizma od radk>valov iz-vesfue dol/me. Ce Se doženejo, da odgovarja vsaki bolezni poseben vaJ. naetane v /d ravni št v u popoln preokret. V kirurgiji se obeta širša uporaba tako, z vašega električnega no^a. ki napravi brez neposred. kontakta b telesom samo s pomočjo električnega toka *rez< potrebne dolžine in globine. Frt taki operaciji je vsaka infekcija izključena. V meteorologiji napravijo že zdaj umeten dež. obeta se pa odkritje načina pospešitve ali zadrževanja drugih atmosferi^nih procesov. Ce zmaga človeški duh še na tem po- no za svoje ime datum zadnjega vojnega poraza šnani-e v zgodovini; 189K, datum špansko-ameriske vojne. Unamunovo dek> je raznoliko. Najpomembnejši je menda njegov obširni; tlozofskd esej >Tragični občutek žjv-ljenja*, gjobokomiseino obravnavanje človeškega čustvovanja in potreba večnosti. Znana so njegova dela pri povedo val ne proze, psihološka novela Abel Saiuhez in roman iz kar-Ijstieho vojne -Mir v vojni t. Njegova zbirka verske poe/Are pod iTue.nom >Poe6iasc obsega strani najčistejše -ci naj-toplejše duhovno lirike, kar jih pozna moderna Evropa. Najbolj tipično njegovo deJo je pa komentar k Cervantesovemu romanu *2iv 1 jen je dona Qui*na tn Sancha Panze« . V tej knjigj proučuje Unamuno oba junaka fn skuša doumeti bietvo španske narodne du" še ter definirati cilje španskega in obce človeškega prizadevanja. Temedj narodne duše vidj v hrepenenju po vtelešenju ideala pravičnosti, enakosti in lepote. Svojo poslanico na svet izraža v svojem geslu; špancL, poSpandte Evropo! Unamuno je pri tem svojem delu z globok i m hrepenenjem po svobodi, pravičnosti in enakosti pripravljaj republiko, zaradi katere je tudi firpea v izgnanstvu v lotih diktature Primo de Rivere. Globoko je veroval v španski narod in vedno žive vjre njegovega don^uijotizma. To je lepo povedal na koncu svoje knjige, kjer govori o Sancho Panzi- Don Ouijot je umrl. toda 7h pustil je dediča. Sancho je njegov dedič. < i Sancho, ki je zapustil ženo in otroke, da bj obogatel ob vitezovi etram, toda tu se je z večnih dvomov in prepirov s Otrijo-tom rodila nova vera, dokler na ob vitezov* I smrtni postelji pobral s tal vitezovega ideala, kj ga je bil vrgel proč umirajoči, da je postal novi ljudski don Qu':jot, ko je t^ari odha^J v večnost. Don Quijotovo hrepenenje Širiti na svetu pravičnost in živeti svobodno, strah za domovino jn vero, strah pred marksističnim izenačenjem, to je bilo pognalo Unamuna v tabor generala Franca. Toda njegovo delo niti za hip ni prenehalo boriti se namesto njega na strani branilcev Madrida m don Mi-guel je legel v grob 7 l>olestno glorjolo mučenika okros? glave- Nihče namreč ni zaradi španske državljanske vojne toliko trpel, kakor on. Med vojno je bil rojen, vojna *ra je uhila. Iz Maribora — Gledališče. V soboto bo premjera Žigonove drame KadaT sc utrga Oblak«. To čzredno močno delo, k sliika propast bogate hjše tmskecja mogotca Kalan«, spada med najuspelejša dramska dela no-■vojše slovenske književnost; =.n je p-»ano selo ućiinkovrito. Delo pripravlja glavni režiser J. Kovic. Sodelujejo P. Kovrč, Knaijeva. Nokr^. Gornsek. Ha>.ber<:cr}e-va, Koš-je in Košuta. — Mariborska policija motorizirana? Že dolgo se opa/a v Mariboru potreba po rnotoritzjac'.ri tukajšnje poVVje. !"*o1rrb-no je to zannil velikega podiroč]« vam ne oblaisti jn stcv.-f.lmh primerov /ločinstev, pri katerih bi bila moto-' zvana policija zeflo dobrotVršl 1. Za^o ic napravil pred-stojn-ik mari:Ko«r.skt> mestne policije utemeljeno vlogo na mestno poglavarstvio. da ono prispeva k stroškom /a motorizae i io poMcije. Pričakujemo, da bo to vprašanje kmalu povoljno rešeno. — Protituberkulozna liga v Maribora ^ zakvaJjaje ob Kovan letu vsem plemenitim podpornikom ter izr.rža upanja, no mesto, sanatrajo pa ga tuji zločinci za eldorado svojih zločn-sk"h podvigov. Tak 1 je mariborska poilr cij« isvvSiIa v preteklem letu 1420 aretacij fin rcŠ la 6000 krim'nu'rrh radev Tnt<^rvc-niiraj^ je v 37S pnmer*"h iriTrcdov proti javnemu redu. 5 rj/.K»vi:škiih u mor-h. ^2 pr:merr!i tatvine. 43 alučajth ut:ric, 72 pr-marfh prevare, v 4 posili van, 16 %amomo-t^ih. 373^ p^-mer-'h prekrškov, v 12l> rtufa->ih ostalih zl pogreb na farr»o p^jkopalnSce oh z tla v udeležbi ljud:, prijatjeljev in ■ ancev pokojnice, njenih snov [n IuCctl-. Pogreb.\c obrede jc opravi1 evangeljak^ /univik r/ I. rubljfl-nc, ki jc tncl t hrš: žjVrstj ^ odprtem grobti krasna cjovora. k s.r i n- -sorne r>ra-ve< v Mariboru g. Josipu Chmelikii, nadal-nja, po predsedniku Ivanu Balam unu na-g-lasena zahvala pa gre tudj onim malim darovalcem posebno iz južnega kraja občane Loče, ki so darovati v pomanjkanju gotovine po nekaj jajc. Odbor se vsem ponovno zahvaljuje za požrtvovalnost Sreda, 6. Januarja 4 9: Ca*, poročila, sjiuied. — {>.lo: Ve*ei jutranji pozdrav (plošče). _ 9-45: \ en*ki pO- vor: Naši mu^oni v Bengaliji (g. Lud v . I^ederha«). — 10: Prenos cerkvene glasb« *z mariborHke stolmce. — 11.30: Otroška ura 12: Filmski debut v sneiru (predavanje SPI I — 1*2.10: liistrumentalni dueti ^g. Stankti Avp^t in Petna France). — 1T.4D: Vromv. rorocila. — 13: Cas- spored, ofUiiatlht 13.15: Koncert radijskaga oraeatra (po i* -Ijah). (oddaja prekanjena od 14. do Uk u:ev — 16: Pakjiaki ura: Slovenka iaai (petem)i Ki -lus in žene ob vodniaku. o da" •našnia kriza (ga pr^f. BobidaX Razgovor, Dekle ie po vodo šu». PraktiČafi oasv« pranje votnom%'a bjaira. — 17: Krn-»i ura; Kakši!* korani t>ino Lmeij o*l aalib jv>^»jil-nic (g. dr. Jože Baaaj). — 17 J0: d \ . razpoloženje 'radirk ork'vtor). — 1H: Tri-kral-jevska i'j-a b. Mežišike dolii^. Pi»>i» in za radio priredil N;ko Kareu [m olanj rad. jgpr. druž. Sodelu.iejo' sr. !». Ka>k;r rov (harmonij), g. F. Bernard (flavta) la Afcadcausbj peN-ski kwi tlet, WmU H ko Km ret. — 19: CaM, vreme, paeaStta, »porodi obvestila. — 19-30: Xac !ira. _ I9JKI; Piada-vaoja akcije za raasir'en.e naš»» »aJaiee (pr, maru S- Leopold i-se). — Jir Prepoi u. ljubltjanskega opernocra u l''dališra. V J otlmoru; Glasbeno predavanja (e, V. Uk-mar), v II. odmoru: Caa v'mi-, poro spored. — Kouec ob *23. un. Četrtek. 7- januarp1 12: Harmonika in citrr tplošŽe). — l*i. 15: Vreme, poročila. — 13: Ca*, spored, obve siiia. — 13.15: . vreme. pororVa. : Plaaj od davnih do današn^h dn i»» šce.) Petek, januarja 12: Slovenski l»-en (ploše>). — 1.' i,'« \ me. poročila. — 13: Cas, spored, orn m ' ' — 13.15: Seaubert; Simfoniia v h-molu (plošče). — 14: \reme, borza. _ l£: Eavakl ura: Versko uravna vzgoja v druž« i (gd& Srečka Labemlk). _ 18-20: Pes^ i kTi- :ek das (p!o»C-e). — 18.44»: Frntie^ina (g, dr. Stanko Leben). — 19: Oas. vreoh . poro* č-ila, spored, obvestila. — 19.90: Nac ura. — 19.50; Zanim.\OTli. 20: Plošo . 20..*»: Koncert Udružena ljubljanskih avasarralo* ri&LOv (prenos iz Krsna). — -2: rac. vreme, poročala, spored. — 22.30: Angiel — Konec ob 23- uh. Sobota, 'J. jami ur ja 12: iPlošca ta. ploš hitj. pa \vaka \n l drobi! — 12.45; V.re*nvs po-očha. _ 13: Cam, spored, obvestila. — 13.15; rio-<;i a ploščo hiti. pa vsaka vesele drolxi! — 11; \ it -me. — 18: Za de4opUi*t' (igra radijakj orkester). — 18.40; Popovori e poslušalci. . 19: Čas. vreme, poročila, spored, obv^^la 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sparada — 20: O zunanji politiki dr. Alo>zi Kuhar). — 20.20: »Kjefe j;ol>e'. /abavna bnaflca Igra, za radio napisa] Enka. V Sgrl nastopajo poleg kmeta (labrona ln njegove žene ChUMNMfebs vel k; hlapec prj (Tabrono\-ih, pafrea^d Tomaž in ostala Gabronova družina. Izva^o člani rad. dramske čmi. Ni pa mogel tega storiti, kajti nekdo ga je prijel za roko in ko se je ves začuden obrnil, je zagledal pred seboj nasmejanega markiza Villenoysy. — Zadržati vas moram. — je dejal stari diplomat in mu stisnil roko. — Tako mi je naročila lepa dama, ki želi govoriti z vami odvedel Prija! je Cravanta pod roflto in ga komtesi de Fonitenay. — Evo vašega moža, Mina. Izročam ga v vaše roke. In odšel je. Baron in karatesa sta ostala sama. Komtesin obraz je tisti hip izgubil svojo navidezno veselost. Postal je resen in otožen. — Kaj ste hoteli storiti, Paul? Izdata me? O, ne zagovarjajte se! Nisem vas nehala opazovati od tmenurtka, ko ste sbopfiS t dvorano in s čela sem vam brala vse miaSi. Ne boste me preslepili. Vem, da ste hoteli posvariti mojega moža. — Res je. — Proti svoji obljubi?... To je grdo! — Torej naj ga zapustim v nevarnosti, ki mu preti? O, ne vem, kaj se je prav za prav zgodilo. Ničesar mi ni povedal. Morda pa stojita oba pand težko nesrečo? Kdo ve, aR bi je ne mogla ena sama prijateljeva beseda pteprečKi aB vsaj odvr-nNarodao Oton Cbrlstof. — Vsi t Ljubijam