Tedenske iiovi«««1 Duhovniške vesti. Novoimenovani y. kanonik Alojzij Arzenšek bo ustoličen dne 1. septembra. — Za dekana dekanije Maribor desni breg je imenovan č. g. Anton Stergar, župnik pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Za provizorja v Vuzenici je imenovan č. g. Konrad Šeško, kaplan pri Sv. Juriju v Hočah. — Za špirituala na kn. šk. mariborskem bogoslovju je imenovan č. g. dr. Maks Vraber, vikar v Celju. Za vikarja v Ctlju je imenovan č. g. Martin Jurhar, dosedaj vikar pri Sv. Juriju v Konjicfih. Za vikarja v Konjicah je imenovan č. g. Jernej Podpečan, dosedaj kaplan istotam. Novomašnik č. g. Jožef Mirt je nastavljen kot kaplan v Koniicah. — Č. g. Franc Jazbinšek, kaplan na Ribnici na Pohorja, je nastavljen za učitelja na kadetnici na Dunaju. — Č. g. kaplan Jakob Rabuza, je u Starega trga prestavljen na Videm. — V začasni pokoj je stopil č. g. Vencelj Jastrobnik pri Št. Florijanu v Doliču, prej vojni kurat. V Hoče pride č. g Peter Paulič, dosedaj kaplan v Loki, v Loko pa Ivan Slavič iz Vojnika, na njegovo mesto je imenovan T. Lendovšek,kaplaa pri Sv. Maitinu na Pohorin. Zupnliski Izpit so delali ta teden sledeči čč7 gg. kaplani: Macrtin Gaberc izr Rajhenburga, Josip Kodrič od Sv. Martina pri Slovien|gradcu, Jak. Pa,lir iz Bizeljskega in Anton Veranič iz Smarja. Spremembe pri kapucijiih. Skofja-Loka: F. Ladislav Hazemali gre za gvardjana in voditelja 3. reda v Celje, p. Erhard Pečar pai za gvardjana v Sv. Križ. — P. Kari Kemperle je postal zopet gvardjfin v Loki. — V Loko pridejo: p. Metod Mišič za vikarja, p. Kamil Požar iz Lipnice za vodjo 3. reda« in p, Viktorin Fiirsf iz Murave. — Krško: P. Janez Ažbe je bil imenov&n vikarjem istotam, p, Joahim Ferk pojde v Lipnico; v Krško pride p. Jožef Lapuh iz Celja. — Celje: P. Donat Zupapčič bo rezidiral kot provincijal y Celju, p. Rudoll, dosedanji gvardjan, ostane v Celju. — Lipnioa: P. Atanazij pojd» za vikarja v Muravo; za gvardjana v Lipnico pride p. Huttert Madleiner, dosedaj gvardjan v Irdningu. V Irdningu je imenovan gvardjamom p. Albert. — Celovec: P. Anselm je imenovan gvardjanom istotanu P- Lambert ostane v Celovcu. — V "VVollsberg prideza gvardjana p. Zeno iz Schwainberga; na nje^va mesto pride p. Albin iz Hartberga. — Hartberg: P. Anajklet, dosedanji gvardjan, je imenotvian vikarjem istotam, p. Placid pa gvardjanom. — Iz Knittellelda je prestavljen p. Dionizij v Schwanbergv p. Gracijaa pa v Hartberg. — P. Odilo Mekinda pojde za lektorja v Irdning, p. Alfred Kobal v Wolfsberjg, p. Avrel Serik v Celovec. — V Knittelfefd pride p. Tomas iz Gradca. Na njegovo mesto pa pride p. Irenej iz. Sohwanberga. V Muravi je postal gvardjan p. Henrik Putrih. V kn.-šk. dljaško semenlšče so na novo sprejeti sledoči gimnazijci: LaSlič Ivan iz Središča (Vrazred), Obersne Alojzij iz Slov. Bistrice (V.), Držečnik Jožef iz Ribnice (IV.), Poilmenik Rudolf iz; Slovenjlgradtea (III,), Janežič Rudolf iz Smiklavža pri Ormožu (III.), Kovač Stanislav iz Skal (III.), Rihter Jakob iz Noveštifte pri Gornjtemgradu CIH-)» Peršuh Jožef iz St. Lovrenca na Dravskiem pol]a (III.), Ulaga Tomaž iz Smarjete pri Rim. Toplicah (IIT.) \n Potočnik Franc iz Pilštanjia (II.) Notran.il mlnlster prlnc Hohenlohe je iz zdravstvenih ozirov prosil za odpust in se Je podal v kopališče. Za časa njegove odsottnosti je cesar imenoval bivtšega gornjeavstrijskega, cesarskRga namestntnika barona Handel za voldjo našega notranjega ministrstva. f Krpa« Rudolf, ufiitelj v Smartnu pri Slov.Gradcu, je dne 28. avjgusta po dolgi bolezni, prsvidpn 9 sv. zakramenti, umrl. R. p. v m.! Iz poštne službe. Najdpoštar Ernest Vidovič v Gleisdorfu je premeščen v Brežice. — Poštni pristav Aloizij Gmeiner je premeŠSen iz Ptuja v Lipnico. 351etnlco službovanja praznujejo letos naslednji gospodje: Erker Jurij, naducitelj v Koprivniku; Klemenčifi Janez, naduftitelj na Rečici; Schmoranzer Jožef, c. kr. profesor na učiteljišču v Mariboru. Novo šolsko leto na c. kr. glmnaz!|ll v Marlboru. Ako ne nastanejo nepričaikovane ovire, se ba pouk na c. kr. gimnaziji v Mariboru začel ob navadnem 5a.su, to je v sredi meseca septembra. Ne gi&de na vso drugo, pa se bodo zanesljivo izvršile sledečo pripriiivo: 1. S;)re;emni izpiti za I. razrod bodo dne 16 soptembra, od 10. ure dalje. Vpisovanje zft njg se vrši vsak 5as do 15. soiitembra; tega dne sft zaključi. Učenci naj do 15. septembra pošljejo gimuazijskemu ravnateljstvu svoje zadnje spričevalo m krstni list. Vsi, ki so za izpit priglaj&eni, se morajo zanesljivo dnp 16, septembra pred 10. uro dopoldno, zglasiti v i oslopju Elizabetina cesta 16. 2. Ponavljalni i:i dodatni izplti se bocSo vršili dne 16. in 17. septembra. Splošni sprejem lansldh in novih učencev v razrede od 2. do 8. bo, ako se preklic ne objavi po lisjtih, dne 18. septembra od 8. do 10. ure dopoldne. Za ta sprejem naj prinese vsak lanski dijak svoje lansko letno spričevalo. Na novo vstopajoci ufenci teh razredov se morajo ob istib urah osebno javiti pri ravnateljstvu. Ako splošni sprejem dne 18. septembra ne bo preklican, tedaj se otvori šolsko leto dne 19. soptiembra s slovesno službo bož[]o,, Kot šolsko poslopfe služi, dotlej hiSa na Elizabieltini cesti Stev. 16. Šola. Na osemrazrednici 5č. šolskih sester v Celju bo zapisovanje novih učenk dne 14., 15. in 16.  sepfembra. Učenke se tudi vzaimejo na stanovanje in hrano. Novi davki. Po poročilu dunajjskih listov namerava vlada uvesti nove davke, oziroma stare povišati, ker srnašajo vsa štiri dosed.a.nja vojna posojila svoto 13'/2 milijard kron. Letne obresti od te svote znašajo 748 milijonov kron, kjatore svote pa ni mogoče pokriti iz tekočih državnih dohodkov^. Naraeravajo zvišati posredne in tudi neposredne d'avke. ZviSali bodo tudi poštne in brzojavne pristojbine ter železniške farifo, slično kakor v Nemčiji, Novo (peto) nemško vojno posojilo razpiSejo glasom popolnoma zanesljivih poro&il dne 1. ali dne 2. septembra t 1. Kar se tiče zna-čaja, obrRsti itd. se bo novo posojilo popolnoma prilagodilo prejšnjim vojnim posojilom. »Božja pot na Svete Gore." Na razna vprašanja o tej lepi in priljubljeni molitveni knjižici odgovarjamo, da se dobiva v tiskarni sv. Cirila v Mariboru po 80 vinarjev 1 komadi. Ker bo tudi letos, kakor vsako leto, običajno romanje s Slovenskega Stajerskega na Sv. Gore, zlasti dne 6., 7. in 8. septembra in v naslednii osmini, bodo romarji imeli priliko s< ta molitvenik, ki poleg zgodovine Sv. Gore vsebu,|e prav lepe molitve, kupiti na Sv. Gorah. Cena mu je 80 vin. Rojjaki-begunci! Žena od Veilikje Nedelje nam pišR: Slovenski begunci! Velika je va/ša nesreča. Trda usoda vas je zadela, ko ste morali v taki grozoti naglo zapustiti svoj lep preljubi rojstni dom in bežafi daleč v tujo deželo, A bodi vam v toliažbo, da smo štajerski Slovenci usmiljeaiega srca. Naše dobre matere režejo kruh potrebnim, 5e ga je tudi pri nas pičlo, N-aše delavno in požrtvovalno sjovensko Ijudstvo obdeluje v potu svojega obraza $ podvojeno silo trdo zRmljo, da pridela potrebni kruh za se in za trpece rojake iz solnčne Gorice ter žlahtno vino, katerRga imenitnost je svetovno znana. Vsak posamezni štajerski Slovenee je s tako ljutteznijo navezan na svoj dom, da, ko bd gaj v tujini odeli s samim zlatom, ko bi ga kovali v zvezde, bi mu srce hiralo hrepRnenja po domaci rRvšfiini- NašR ljudstvo ne ceni lepote in bogastva mRSJt, ki so mnojgokraf velika gnezda sodomske gnusobe, Kakor mi ljubimo ta svoj mili slovpJnski dom, tako T>a nas veže bra,tska vez ludi do nesrečnih rojaikov,, ld jib |e grozna. vojska pregnala z njih domovja. Sedaj, Ko mi tako krvavo rabimo delavskih moči, bi bilo dobro, ako bi oblasti slovenske begunoe poslalje v naše kra^e, 3a bd na,m pomagali pri delu. Zakaj se naan pošilja nepriljubljene gaJiške in bukovinskiG Žide, naše delavne bratfi goriške Slovence pa se pošilja v tuje, neznane kraie. Naj bi sr moj nasvet- \-pošteval. 2579 odlikovani v 26. domobranskem pešpolku. V junažkem 26. domobranskem pešpolktn je bilo dosedaj zavsRm 2579 odlikovanj in sicer je bilo odlikovanih 170 častnikov in 2409 mož. V to število še pa niso všteta številna odlikovanja ob priliki ofenzive na iužnem Tirolskem. Dva slovenska odlikovanca. C. g. Franc Letonia,, vojni klirat pri c. kr. črnovojniškem peš-bataljonu. poroča: Pri nas sta bila odlikovana s srebrno brabrostno svetinjo drugega razreda vrla slovenska moža: Stabni narednik Franc Polič, kmet v Trnovskem Vrhu št. 63, fare Sv. Urban pri Ptuju, iz iialnanskRga boiišča ima že bronasto svetinjo; predlagan ie že tudi za novo odlikovanje, in narednik Fr. Krenker, kmet v Sredmah, fare Sv. Martina pri SlovenigTadcu: dne 7. arvjgustai je bil ranjen od italijanskega Srapnela in se sedaj nahaja v neki ogrski bolniSnici. Zlato hrabrostno kolajno in 400 K nalgrade je dohil od poveljstva južne arrnade fieto\iodia Iv. Jošt iz Lipovec pri Celju. Imenovani ima sedaj že vse 4 hrabrosfTfe kolajne. Jošt je navdušen Slovenec. Slovenskl fantje se obračajo do Mariie. PiSe .se narn: Vsern priiateljem in Cita.teljem ,,Slovenskega Oospodaria" pošiljamo iskrene pozdravo sloKT&nskoSfa-erski fantje, ki se nahajamo na .južnera bojiSču. pri domobranslcem pečpolku. Zahvaliujemo se Bogu in Matori božji za ljubo zdtavje in se priporočamo zn naprej, da bi nas SAinca in bodal varovala. Na skoraiSno in veselo svidenje v ljubi domovini! Fran Stebih. Juršinci pri Ptuju: poddesetnik Fr. Zmavc, Sv. Tomaž pri Ormožu: Atiton Salamun, Sv. Lovrp/nc v Slov. goricah; Visenjak Anton, PolenSak. M«talcl mln od 87. pcSpolkn na laSkem bojiSCu i'O3rrlrav]in.mo Vas v domovini vso znance: FraTi Lu- J bai iz Vi\vn. desetnik Franc ErKu^ iz Ptnisko gorc, ! poddesetnik Filip ZnMariC iz Ptuja, Jakob Celotiga ' . iz SJivnice, Asiton Kokol iz Maribora), p^amc Divj-ak j iz Radgone in Kaftnik iz Trbovelj. | Kro^lo v glavi, pa še živi. V začetku meseca  ! s\-«5ana 1916 je bil 201etni pridni mla,denič Alojzij \ Kraner, doma pri Sv. Jakobn v Slov, gor., na Do! berdobu zadet od sovražne krogle naravnost v sred > <tdnxe. Bil je že v vefiih bolnjšnicah, pa, zdra*-jniki | mu ne morejo krogle iz glave odstrajniti. Siromak se ; sedaj ne sme pripogniti In je za vsako tRzko delo : nozmožen, ker mu krogla, ki tiči globoko v glavi, de: la hude bole5ine. i ! Gospodarske novice. Nakupovanje kmetijskib prldelkov. Po dežeii hodijo večkrat razni naku-povalci, ki pra^vijo, d,a nakupujejo za vojaštvo, kar pa jogosto ni pes, KmetovaJce zato svarimo pred takirai neznaniifli in neopra^ vičenimi nakupovajlci. Pridelki, ki se takim prodajo, niso nikjer šteti, posestniki pa pofem vzdibujejo in so budujejo, češ, da zabteva oblast od njih dvakrat iste pridelke, ali da jim nekaterikrat prodanegaj tflaga niso išleli. Sami tore] pazite! Vojaki na splošno ne veljajo kot nakupovalci za erar. Uravnava mletja proti plačl. Mariborsko okr. glavarstvo razglaša: Na podlagi cesarskega ukaza z dne 11. junija. 1916, drž. zakf. štev. 176, in ukaza o. kr. šta,jerskega namestniištva z dine 9. avg, 1916. dež. zak. štev. 95, se odredi: 1. Noben posestnik žita ne sme v bodoče žito mleti ali dati mleti brez popre.;§n.:eaa dovolila. 2. Dovolilo (potrdilo zai mletje) izdaja občinski predstojnik in je mora potrditi okrajno glai\a,rslvo. 3. Množina žita, ki jo je zmleliv se ravna po številu oseb, ki jih je v hiši prebranjevati, zai dobo dveh mesecev. 4. Vsaki stranld j,e odkazati poaolnoma dolofieni mlin in sicer najbližje ležeči; no smejo se porabHjati mlini ležeči izven okraja. 5. TudA za vsako mletje v lastnem itlomačein (hišnem) mlinu ali mlinu za drobljenje (žrml|ah) se mora dobiti potrdilo za mletje. Domači (hišni) mjini so v bodoče •podvrženi istim strogim prečlpisom kakor mlini proti plafii (mezdi). Po izvršenem zmletiu jr potrdilo za mletje podpisati in ga potom obftine. vposlati okrainemu glavarstvu. 6. Ako se kakemu mezdnemu mlinu odda žito brRz potrdila za mletje, ali ako se ttrez potrdila zmelje v domačem ralinu, tedaj zapadte državi v prid. 7, Mlinar sme mleti le proti plači. Le-ta znaša za, meterski stot pri pšenici, komzi, ječmenu S K, pri rži 2.70 K. Jemati takozvano mdinsko mitnino ali merico je tudi s privoljenjem stranke prepovedano in se kaznuje ne le mlinar, ampak tudi stranka. 8. Ce bi se kakšna občina pri izdaiii potrdila za raletje ne ravnala natajnfino^ po v točkah 1—5 navedemih določilih, tedaj se ji bode odvzela pravica nadaljne izdajatve i>otrdil. C, kr. poveljstvom orožniških postaj se je naroSilo, strogo nadzorovati izvršRvfanje teh določil in ta;koj naznaniti sluftaj prestopka. Prestopki leteh predpisov s.e kaznujejo po § 35 ces, ukazu z dne 11 junija 1916, drž. zaik. štev. 176, z denarno kaznijo do 2000 K ali z zaporom do trefh raesecev, ppi obtežilnih okolnostih pa z denar^io jkaznijo do 5000 K a,li z zaporom do 6 mesecov, prRganJajo se odnosno kazenskosodno. — Ir tega uradnegai razglasa ni razvidno, koliko žita bi se smRlo zamjeti za živino. Po našem mnenju se bo torej sraelo za živino, n. pr. za svinje, (eleta, breje in mlečne krave ječmen, koruzo in zadnje žito svobodno mlRti (^rotati), ne samo na domačih, ampak tudi na driig^h mlinih, samo da so bo moralo to županu, oziroraa mlinarju naznaniti, Istotako sr bo menda smelo mleti zrnje za živino na domačih mlinih, žrmljah. lOiiozarjamo p,n vsaike.ga posampznika, da se mqra tudi za mletje na žnnl|ah dobiti pri občinskem uradu potrebno dovoljenje. Poveda(i moraš, koliko koruze ali kakiega drugovrstnega žita boš v dobi dveh mesecev zmlel na svojpm domačem inHnu. Mlini izven okrajja. Na podlagl namestniškega ukaiza z dne 9. avgusta 1916 se žito ne bo smelo več dajati preko mej okraja na mlin. S tem bo mnogo naših ob5in na okrajnih mejah hudo prizadetih. So okraji, ki imajo samo po 1 ali 2 mlina, n. pr. šentlenartski in mariborski na levem dravskem tfregu. A kako naj ti borni mlini zraeliejo vse žito celega okoliša? Zakaj se ne bi dovolilo, da bi se iz občin ob meiah okraja dovolilo voziiti kakor dosRdaj v mline onsfran Mure? Saj se tudi pri teh mlinah v sporazumu s pristojnimi okr. glaVarstvi lajhko upolje konttrola, ko dolični mlini vendar ležijo v naši dežeh. Naj vendar politifina otflast vjiošteva, da bodo kmeki liudje zopet zgubili najmanj vsak teden. en delavni dan, ko bodo hodili zaman vpra.§evat v mlin, ali jjo zrnjfi rmlRto ali ne. Kmet ali Minicar bo moral Hi pii dan k županu, da prosi za. potrdilo za; zmletje. To noitrdilo mora župan poslati na okrajno glavarstvo. Ko bo potrdilo prišlo nazai, bo moral zorpt nokdo k županu. Se 1r sedaj bo mprico zrnja., ki je dolločena za prRhrano niegove .družine za. dva mesRca, ssmel ppl.ja.ti ali zanpsti v mlin. ki leži, recimo. ?e je '' osestnik doma na Plodergnici, v tri ure oddaljeno Kanižo pri Pesnici. Tzgublien j-e cel dian. In potem bo mora,l vefikrat iti vprašat v. mlin, ali je zrnje 2e zzmlpto ali ne, in Se le nazafflnie bo smel itj po moko. To sr bo ponavljalo mpseo za mRsecPm. Prosimo in ppozivamo oblasti, nai vendar grelo ubogemu in trpe55emu liudstvu na dieželi na roko in nai zaflevo tako uurediio. da sp bo smplo dniati žito v naibližii mlin. ??.e i.st; 1ež"i tudi izven okra"fl. O,bftine pa se nai s ll^osebnimi prošniajni obra.fiajo do oTcrairiega glavar- • stva in do cesarske namestnijie, da se dovoli voziti I žito tudi v mline izven okTaja. I Sejjte dobroočlščeno semensko žlto. Dunajska ! osrRdnjica za krmila naznanja: Semensko žito ni nij kdar zadosti očiščeno, to je že stara kmečka izkušnja. Predno ae semensko žito poseje, se mora skrbno očlstiti od raznega pievela. Pa ne samo dobro očiščeno žito se naj seje, ampakl semensko zrnje mora tudi biti jedrnato, zdravo in ne morda vsled mlafive zdrobljeno, kajti tako žito slabo vspevij), čepravjeDilo sprav-reno v dobro zemljo., Predno se poseje semensko ž:fo, se mora na rešetu skrbno očistiti od razneiga plevela in vsled mlačve zdrobljonega zrnja. Zlasti je to letos tembolj potretftio, ker se je namlatilo veliko (trobnega in slabo raizvitega zrnja. Ako spraviš v zemljo slabo razvito in medlo zrnjie, no smeš pricakovati dobrega žitne,ga pridelka. Torej še enkrat: Sejte zlasti letos dobiro očiščeno, krepko in ]e:o razvito in zdravo semensko žito. Uporaba zadnjega žita In plevela. Dunajska osrediijica za> krmila na.zna;nja: Pri uporabi zadnjega žita, zlasti plevela, je treba posebne previdnosti. Zaidnje žito, močiio pomešano z raznim plevelom, ni dobro polklada-ti goveji živinfi, , konjem ali svinjarn, kajti plevel gre navaidno neprebavl|en v gnojišče, pride v zemljo, kali in na njivo je prišlo na. ta na^in vse polno pl&vela, čeprav si sejal dobro očiščeno semensko zrnje. Numo je potrebno, da se plevel prav dobro ofiisti o(d zadnjega žitia. Plevela, med katerim se nal?aja navadno tudi strupenRga, ne pokladaj zlasti ne kiravam-mlekarioam ali bTejim kravam, marvec plevel daj na mlin na debelo zamleti (šrotali) in ga pokladaj perutnini, kajti dognano je in izkušnja ufii, da vsaka, druga uporaba pleviela kmetu mnogo več škoduje nego koristi. Cena medu. Ker že seda] izvabljajo razni mešPtarji od čebelarjev, oziiroroa od njihovih žRn, med za slepe cene, opozarjamo čebelarje, da je ob5. zrbor Slovemslkega osrednjega čebelarskega društva y LjuMjani dne 15. avjgiista t. 1. določil ceno medu za kilogram 5 K. Ta cena je sedanjeinu Sasu primerna in z ozirom na veliko redilno vrednost medu nikakor ni previsoka, MaV zasež^n. Kakor smo ž-e roročali, je izšla ministrska naredba, ki dolo6a., da so vse zaloge maka in vrs letošnji pridelek maka zasežen v prid državi. Izvzete o^l te ministrske naredbe so samo tisle ma.ihne ranožine maka, ki ne znašajo več kafcor 5 kilocrramov. Naglaša se, da se tudi teh majbnih množin majc-a ne sme prodajati, ker \1i bil sicer kaznovan prodlajalec in kupec. Vse množine maka, ki znašajo vefi kakor 5 kg, se mofrajo oddati najpoznpjp do dne 30. novembra 1916 avstrijski osredniici za olje in za mast na Dunaju, I, Seitzergasse 1. Prevzemna cena za mak znaša 100 K za metprski stot, ProšnjR, da se prppusti kmptu potrebna množina maka lastnega pridelka za seme za( leto 1917, se morajo vložiti na osrednjico za olje in mast na Dunaju, I, Sfiitzergasso 1. V tej prošnji mora biti navefdena površina zemlje, katero se namerava posejati' z makom. Tozadevne prošnje se morajo vložiti, še pre|dno je bila oddajia dotična množina osrednjicl za olje in mast, torej še pred 30. nov. 1916. Rejta domačlb zajcev. V, Katoliški bukvapni v Ljubljani je izpod. peresa dr. Stefan Voszka izSla knjiga ,,Reja domačih zajcev." Cena 80 v. Knjižica jz izšla s posebnim odobrenjpm c. kr. a.rmadnega pcveljstva in je čisti donos namenjen invialidom iz soške fronte. Priporočamo! Koliko žlvine Ima Nemčlia. Po zadnjem Stetju ima Nemcija 20y2 milijona glav gov«j© živine; 35i milijona konj, 17y« milijona svinj in 3% milijona ovac iu koz Pletarska šola. S 1. oktobrom t. l, otvori društvo ,.Dobrodelnost" v Ljubljani od držtave odobreno in po|dpirano pleltarsko šolo pre*d vsem za vojne invaJide. Prosilci, ki jih vfiseli pletarska obrt in ki hočejo pozneje pri tej obrti ostatti, naj se prijavijo na Dobrodelno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica Slev. 35. Grlnte ali izpabki na glavi. Kuhaj žlico grške dptelje na± 1 I vode in si s tem izpiraj vsak dan glavo: oteri in ptfauši glavo in namaži grinte z žajbljevim mazilom. To je koštrunova mast, na kateri je prevrel žajbelj; tej masti se primeša mato lilijnega nli rožnpga olja, da je bolj mehka. Ker pridejo grint'e od nezdravih sokov v krvi, je treba piti tudi 6aj ovsene slame in se kopafi v izkuhi ovsene slame. Za ^aj prevri pest ovsene slame na. Y* 1 kropa iji osladi z žlico modu. Ogibati se je slanih, popranib jedi in alkohola tor mesa. Razne novice. V vodnjak Je padel in vtonil llletni pasiir F. Osel v TrMojah pri Kranju. Zgodilo se je to, ko so vodnjak popravili. Cez dve uri so potegnili mrtvo trupio iz vodnjaka. Gos - vojaška straža. Francoski list ,..Figaro" pripoveduje tole lepo dogodbico: Ne dalef od Pariza je bila postavljena brezžifina brzojatvna sta.nioa za posredovanje vojaškihf poroCil in naročil. V tej-le stanici sta službovala dva vojaka, ki sta že daljp 5ar sa bridko ob&utilai, da nimata svoje straže, ki bi ju bila. čuvala in varovnla prpd radovpdnpži, ki so ju moiili nri obilnem roslu. Naposled sta si pomagala sama. Preskrbcla sta si gos, ki v kVogu 200 metrov straži stanico tor z hresdečitn rahtanjem prijavlja prihod tujcev. Vojaka sta vsa vesela, da sta jo tako dobro pogodila. Zdaj izvršujeta svoje posle nemoteno, zakaj uRpoklicanim osebam lahko pravočasno zabranita prisfop. Kollko staneio Avstrijjo vojni vjetiiiki. V nasi državi se na-haja zdaj eden milijon vojinh vjetnikov, ki stanejo državo na leto 860 milijonov kron. Od te ogromne svote je odšteti zaslužek 400.000 vojnih vjetnikov. ki s« jih u| orablja za razna dela. Ce se računa dnevni zaslužek posameznega vojnega vvetmka povprečno 3 K na dan, bi znašal celoletni zraslužek teh voiiilt vjetnikov 360 milijonov kron. Doplsi Maribor. Odlikova.n je za požrtvovalno delovanje stražmojster Vekoslav J-urovič, doma iz Maribora in sicer z železnim križcem na traku hrabrostne kolaine. Št. IIJ v Slov. gor. Iz ruskega vjetništva se je oglasil Matija Kren. kmet na Stari gori, brat vojnega kurata č. g. Fr. Kren. Celib 15 raesecev ni dal nobenfiga glasu od sebe, Piše. da je zdrav. Veselje, da se je oglasil, je pri sorodnikib in znancib zelo veliko. Rače. Cesarska slavnost dne 18, avgusta je iu kaj prav lepo usppla. Poveljstvo žrebčarrie je pospbej za sebe naročilo sv. mašo, ki se je diairovala v grajski kapelici. Poveljniku žrebčarne se moramo zahvaliti, da se večkrai daruje sv, maša v naši vasi Ljudstvo ga zaradi tega še bolj ceni. Z hiš so vihrale zasfavp, kar je svečainost dlneva še povečalo, čudimo se pa, (Ia na c. kr. pošti in pri zdravniku žrebčarne ni bilo zastave. Sv. Benedikt v Slov. gor. Pri nas so bili »edaj skoraj v teku enega te&na trije požari. Najprvo ,ie gorelo na Negovskem Vrhu. Zgorele so tri koče. Nekemu posestniku je zgorela tudi vecja svota denarja. Ali je treba denar po ko6a!h in koteh skrivati?! Cemu pa imamo domačo posojilnico ? — V nedeljo zjutraj je gorelo na Drv/anji. Zgoreli so hlevi, živmo so rešili. Požligalca sumijo. — V feetrtek okoli polnoči pa so pogorpli hlevi in gospo'da.rska poslopja posestnika Kukovca na Zg, Bočici. Zgorelo je tudi 11 glav živine in sicer breja kobila, dve breji kravi, 2 voUa, telica in ve6 glav mlatdih goviedi; potem kmetijski stroji, vozovi, gospodarsko in kmetijsko orodje Grozno je bilo 6uti mukanje in tulenje , živdne v zaprtem gorečem hlevu. i Gospodinja in njpn stari hlapeo pa sta mirno spala v liiši. Sosedov ni blizu, in ko so prvi prihiteli, so ju morali še le zbuditi. A bilo je ž-e prepozno, strfiha in strop sta se uaula naubogo živino in gorel je že spodnji del bleva, kajti hlev je bil lesen. Skoda je velikajnska, gotovo znaša o'd 15.000 do 20,000 K, Zavaroviallnina je n-eznalna, kaikor je snloh tiii navada. Gospodar je prii vojakih. Ljtutomer. Za oslepele vojakte sta darovali Stajerski dRželni komisiji za oskrbo vračajočih se voiakov gospa Antonijn Ka,V5i8 od Sv. Jurija ob juž žel. in gospa dr. Schivab iz Celja po 10 K mesto venca umrlemu frgovcu Francu Seršen v Ljutomem — Za avstrijski Rdteči križ sta darovali gospa Antonija Kavčič od Sv. Jurija ob juž. žel. in gospa • dr. Sohwab iz Cplja po 10 K mesto venca umrlemu trgovcu Francu Seršen v Ljutomeru. SredišCe. Iz italijanskfiga bojišča se nam poroča: Za zvesto službovanje pred sovražnjikom je bil odlikovan od njegovega Veli5a)nstva. s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traiai hrabrostne svetinje 5rnoATio,jniški narednik Viiiiko Lašic, doma iz Godeninec pri Središcu, sedaj nastavljen pri višjem poveljstvu. Laporjje. Dne 24. t. m. je umrla po kratki bolezni, spreviidena s sv. zaikramenti, Jnlijajna Gril, rojpna Babšek, sta,ra ,Še Ie 31 let. Ra^na' zapušca" moža in 5 nedorastlih otrok, Svetila ji večna luč! Marenberg. V nedeljo, dne 10. septembra, ie sestanek Dpkliške Zveze pri Sv. Janezu po dopol^ ¦•> skem opravilu v dništveni sobi. Pridit©! Dobrna pri Celju. Ker organizacije v sed ';:iu času le redkokedaj prirede kako zborovanjie, zalo ie zanimanje za vsako zborovanje, ako se M-imemorazglasi, zelo veliko. Dokaz temu kravspa udeležba pri otfčnem zboru naše posojilnice, kateri se je vršil 20. avgusta, v nedeljo. Poleg za sedanje čase še velikega števila mož so bile mnogobrojno zastopane gospo dinje, zlasfi pa mladina obojega spola. Iz poročil smo posneli, da naša, posojilnica kl|uW vojski prav leijo napreduje, da uživa zaupanje in fta ji ni nobeno govoričenje moglo spodkopati ugleda. Nekateri ljudje, ki vse 6rno vidijo, JveSinoma pa nasprotniki, so znali o posojilnici marsikaj povedati, zlasti z ozirsm na prej Oroselnovo posestvo, Na občnem zboru so najn je povedalo, da je že dne 1. julija prodala rom na prej Oroselnovo posestvo. Na občnem zboru treba bati kakega plačila ali zgube in da je s prodajo vsako vznemirjenje za bodoSe čase odvrnjeno. Jasno in odkrito se nam je pojaSnil položaj, sprevideli smo, da iraajo odtforniki napredek posojilnice pred ofimi, zato se bomo v bodoče iste tako in še boij oklepali kot pred vojsko. Nato je povzel bosedo nadrevizor Vladimir Pušenjak, ld je rarpravljal o položaju kmefikega stanu sedaj in po vojski, Povidarjal }Q, daj je domoljulbna dolžnost kme^kega stanu vsč storiti, ^la se pri nas ve5 pridela kot dosedaj, potrebno je pa tudi, da meroda'jni ftinitelji z vsemi raofimi posreSujfijo napredek v kmetijstvu. Pozival \$ navzofee, cla s« na,j v bodoCe tesno oH»]>ajo vseh kmetij- skih organizacij in strerae po tem, da si pridobe vedno višjo izobrazbo, ker igrata v svetovni vojski orgainzacija iu izobrazba zelo pomembno ulogo. Celje. Oddaja smreliove s t o r j e. V nedeljo, dne 3. septembra, ob YA. uri popoldne, bo v hot-elu pri ,,Belem v(olu" v Celju sestaaiek v zadevi oddaje smrekove skorje. Udeležnildi tega sestanka, h kateremu ]e vsak uljudno vabljen. naj blagovolijp prinesti s seboj vse morebitne podatke, korespondenoo itd., katero imajo morda sami v rokali. Tega sestanka se udeleži tu'di eden naših poslancev. V skupnem interesu vseh je, da se sesltanka polnošteviilno udeležimo in se obvarujemo preteče škode! Sv. Ilupert nad Laškim. Tukaj je umrla dne 23. t. m. Neža Gašparič, niati č. g. Župnika, stara 84 let. Vlc. g. lafiki dekan dr. Fra:nc Kruljc ob spremstvu 5 duhovnikov jo je izroči! materi zemlji in ji govori; ?;adiije slovo. N. p. v m.! Sv. Lenart nad Laštkim. Dne 20. avgusta je umrl znani stavbeni podjetnik Andrej iStegenšek, oče bogoslovnega profesorja dr. Avguština Stegenšek. Bil je miren, nerazburliiv značaj, izredno nadarjen mož, ki je iraponiral strokovno izobraženim gospodom, diasi samouk. Zlasti je rajni v zvezi z bivšiin šentlenartskim župnikom g. Caslom stori'1 največ za povzdigo in samoatojnost v Št. Lenartu. Zidal ,je pokopališki zid, rartvašnico,' župniščR, šolo. Posebno se je truttil, da bi dobil St. Lenart novo in složno vozno cesto. Serpentini bi vodili čez Tevče v Št. Lenart in od tam čez Laško vas—Mišidol v Jurklošter. Pri župnik1« Caslu je stanoval pol leta inženir iz Dunaja, ki bi naj stvar izpeljal. Upajmo, da napeta Slegenšek in Casl moža, ki bo začefo delo nadaljeval in skoncal. Bil je skrben oče, dober mož in blag značaj. P. y m.! Vldem. Naš rojak Henrik Zakšek, doma \i Libne, leži ranjen v bolnišnici v Bolcanu na Tirolskem, Kozjc. V rusk-em vjetništvu je umrl dnfc 29. julija Alojzij Lupša, c. kr. sodnijski zemljiški knji^ovodja v Koz-em, c. kr. ognjičar, hraWri branitelj Przemysla. Naj mu bo lafeka tuja zemlja!