Brez namakanja  
v Egiptu ne gre
Slika 1: KAIRo. 
Pogled s kairskega stolpa (Cairo tower, 187 m) na otoku gezira proti severovzhodu in na glavni rokav reke Nil. Skupaj  
z mestoma giza (3,3 milj.) in Šubra al-Haima (1,1 milj.) tvori veliko urbano (15 milj.) oziroma metropolitansko območje  
(16.3 milj); po številu prebivalstva za Lagosom v nigeriji drugo v a friki.
Foto: Ragab A. Hafiez.
Anton Polšak
8
GeoGrafija v šoli  |  1/2016
širimo obzorja

Uvod
Že od nekdaj je znan rek, da je e gipt dar Nila. 
t oda to niso le besede, ampak dejstvo, resnica. 
Že več kot 5000 let ljudje ob Nilu živijo od 
njegove vode, ki je nekdaj tudi odločilno vplivala 
na življenjski cikel ljudi in celo na politične 
razmere v državi. č e je nastopila suša ali pa so 
se poplave zadržale nesorazmerno dolgo, je v 
deželi nastopila lakota. vsakoletno poplavljanje 
Nila je botrovalo tudi štetju let oz. prvotnemu 
koledarju,
1
 samo poplavljanje pa je bilo skrbno 
spremljano. še danes so ohranjeni mnogi 
nilometri, s katerimi so ugotavljali gladino oz. 
višino vode v strugi Nila. j e pa zanimivo, da 
naj samo namakanje sprva ne bi bilo centralno, 
ampak krajevno urejeno. star način črpanja 
vode za namakanje v obliki šadufov se je ohranil 
malodane vse do danes. t oda bistven problem je 
vseskozi ostajal; prebivalci ob Nilu so bili (pre)
močno odvisni od poplav. z ato so se v preteklem 
stoletju lotili velikopoteznega načrta zajezitve 
Nila in obširnega namakanja, ki bi prekinilo 
odvisnost od naravnih dejavnikov. poleg tega 
pa se zadnja desetletja število prebivalcev 
hitro povečuje, kar pomeni, da je potreba po 
povečanju obdelovalnih zemljišč in razselitvi dela 
prebivalcev na nova območja vse bolj nujna. 
egipt
Ljudje, pokrajina in kmetijstvo so v e giptu v tako 
tesni povezavi kot le malo kje. Lego države na 
severovzhodu a frike pogojuje sušno podnebje, 
1 Osnova za izračun časa je bilo nilsko leto – čas od ene do druge 
poplave. Leto so razdelili na tri letne čase (Akhet, Peret, Shemu). 
Shemu je bil čas nizke vode, vključeval je žetev. Za začetek novega 
poljedelskega leta so šteli vzhod zvezde Sirius, saj se je to zgodilo 
tik pred začetkom poplav meseca julija. 
Po l. 1500 pr. n. š. 
so začeli uporabljati 
vodo neposredno 
iz Nila, vendar jo 
je bilo potrebno 
dvigniti oziroma 
prečrpati na višja 
območja s t. i. 
šadufi, od koder 
je potem tekla 
na polja zaradi 
naravnega padca. 
S tem so povečali 
obdelovalna 
zemljišča za  
10–15 %.
Število prebivalcev Egipta
Leto 1975 
 
Leto 2004
Leto 2014
40,0 mio
69,2 mio
87,6 mio
Dr. Anton Polšak 
Zavod RS za šolstvo
anton.polsak@zrss.si
9
GeoGrafija v šoli  |  1/2016
širimo obzorja

Povzetek
V egiptu je kmetijstvo nadpovprečno pomembno tako z 
vidika zaposlenosti kot BdP-ja. dejstvo je, da kmetijstva ne 
bi bilo brez namakanja, tega pa ne brez nila, ki je edini večji 
površinski vodni vir. namakanje sega daleč v zgodovino, 
a vseskozi je ostajal problem poplav in občasnih suš, če 
so poplave zakasnile. V začetku 70. let prejšnjega stoletja 
zgrajen asuanski jez je omogočil hrambo velikih količin vode 
(nasserjevo jezero), ki jo lahko kontrolirano izkoriščajo za 
namakanje in proizvodnjo električne energije. Sam projekt 
je bil dostikrat obravnavan pristransko. ker so ga egipčani 
dokončali z rusko pomočjo, so zlasti na Zahodu poudarjali 
negativne posledice, ki jih bodo morali egipčani v prihodnje 
resda še bolj upoštevati. Z zgodovinskega vidika je to eden 
najpomembnejših egipčanskih gospodarskih projektov, ki 
je omogočil izboljšano kmetovanje in s tem večjo pridelavo 
hrane, so pa tudi realne možnosti za namakanje povsem novih 
površin v sušnih območjih Zahodne ali Libijske puščave. 
Ključne besede: e gipt, Nil, kmetijstvo, namakanje.
Egypt Cannot Do without Irrigation
Abstract 
in egypt agriculture holds above-average importance, both 
from the aspect of employment and of gdP. the fact is that 
there would be no agriculture if it were not for irrigation, 
which in turn would not be possible without the nile, which is 
the only larger surface water source. irrigation dates back far, 
yet throughout history there was the problem of floods and 
occasional droughts if the floods were late. the aswan dam 
built in the beginning of 1970s enabled the storage of large 
quantities of water (Lake nasser), which can be exploited in a 
controlled manner for irrigation and generation of electricity. 
the project itself was often discussed one-sidedly. Because 
egyptians had finished it with help from the r ussians, the 
West above all others pointed out the negative consequences 
that egyptians would have to take into consideration more 
seriously in the future. Historically speaking, this is one of 
the most important egyptian economic projects, which has 
enabled improved farming and consequently greater food 
production; realistic possibilities do exist for the irrigation of 
brand new surfaces in the drought areas of the Western or 
Libyan desert. 
Key words: e gypt, Nile, agriculture, irrigation.
ki v večjem delu ne omogoča kmetijstva brez 
namakanja, ljudje pa so se naseljevali tam, kjer 
je to bilo možno, torej ob Nilu in v njegovi delti. 
t ako ima danes e gipt nesorazmerno gostoto 
poselitve, kjer na okrog 5,5 % države živi velika 
večina prebivalstva. č eprav država meri več kot 
milijon km
2
, je za kmetijstvo (ob namakanju) 
primernih le za okoli dve sloveniji veliko 
območje. t ako je glavna skrb državne politike, 
da zagotovi za hitro naraščajoče prebivalstvo 
dovolj hrane (rast števila prebivalcev se zadnji 
desetletji zaradi načrtovanja družine in državnih 
ukrepov sicer zmanjšuje, a je še vedno hitro). 
z ato je močno tudi izseljevanje, zlasti v arabske 
države, težnja (nekdanje) politike pa je, da bi 
del prebivalcev naselili na puščavskih območjih, 
kjer bi z namakanjem uredili nove kmetijske 
površine. od velikopoteznih načrtov nekdanjega 
predsednika H. mubaraka je ostala večina ne 
do konca izpeljanih načrtov, a vidni so tudi 
konkretni učinki: nova infrastruktura, naselja 
in od povprečnih večje kmetije in kmetijska 
podjetja s sodobnim namakanjem.
Kmetijstvo egipta
kmetijstvo je bila osnovna in močno 
prevladujoča dejavnost že v starem e giptu. 
pravzaprav je malo upodobitev, da ni omenjano 
kmetijstvo (slika 2). 
Slika 2: ŽETEv IN SPRAvILo ŽITA v STAREm EgIPTu.
Slika iz naktove grobnice (za časa 18. dinastije iz t eb oz. 
tutmozisa iV. iz začetka 14. stol. pr. n. š.).
Vir: Wikipedia. https:/ /commons.wikimedia.org/wiki/
File:Tomb_of_Nakht_(2).jpg.
10
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

v starem e giptu so gojili zlasti ječmen, za 
kruh pa resasto pšenico. pomembni pridelki 
so bili še druge žitarice, lan za vlakna in druge 
kulture. k ot zelenjavo so gojili por, česen, 
melone, buče, stročnice, solato, grozdje pa 
tako za sprotno porabo kot vino. kmetijstvo 
je bilo zaradi drugačnega podnebja nekoliko 
manj suho kot danes, toda namakanje je bilo 
vseeno nujno. kmetijstvo je bilo, poleg na oaze, 
omejeno na delto reke Nil in njegovo poplavno 
ravnico. poplavno vodo so zadrževali z zidovi 
oz. nasipi, da je dodobra prepojila tla, nato pa 
so jo izpustili na nižja območja ali v drenažne 
jarke (postel, medmrežje 1). vsakoletne poplave 
so zaradi nanosa rodovitnega mulja omogočale 
kmetovanje brez vmesne prahe, kar je bilo nujno 
pri drugih starih civilizacijah. Na ta način naj 
bi kmetovali na 800.000 ha zemljišč. po l. 1500 
pr. n. š. so začeli uporabljati vodo neposredno iz 
Nila, vendar jo je bilo potrebno dvigniti oziroma 
prečrpati na višja območja s t. i. šadufi, od koder 
je potem tekla na polja zaradi naravnega padca. 
s tem so povečali obdelovalna zemljišča za 
10–15 %. še za toliko so obdelovalna zemljišča 
povečali z uvedbo vodnega kolesa, kjer so vodo 
na višja območja prečrpavali z na kolo pritrjenimi 
vedri (sprva verjetno na človeški, kasneje na 
živalski pogon). r ačunajo, da je v času r imljanov 
obseg obdelovalne zemlje v e giptu znašal okrog 
milijona ha (postel, medmrežje 1). 
Kmetijstvo danes
e gipt posveča danes posebno pozornost v 
enaki meri kot nekdaj. t oda najprej je potrebno 
omeniti izrazito majhne kmetije in to celo za 
slovenske razmere. skoraj 80 % kmetij je manjših 
od 0,84 ha, kar 95 % pa jih je manjših od 2,1 ha. 
večjih od 8,4 ha jih je le 0,92 % (fao ,  
medmrežje 2).
Na kmetijskih zemljiščih pridelujejo največ 
krmne rastline (pogosto egipčansko deteljo), 
pšenico, koruzo, bombaž in zelenjavo 
(preglednica 1). v ečinoma gre za več pridelkov 
letno, v povprečju pa so l. 2007 dale kulture 1,83 
pridelka letno
2
. g lavni zimski kulturi sta pšenica 
in egipčanska detelja (kot vmesni posevek), v 
manjši meri pa še stročnice, ječmen in sladkorna 
pesa, glavne poletne kulture pa koruza, riž in 
bombaž. Leta 2002 je pridelek pšenice znašal 
6,4 t/ha, koruze 8,1 t/ha, riža 9,4 t/ha, bombaža 
(vlaken) pa 2,6 t/ha. 
2 Gre za t. i. pridelovalni intenzivnost, ki upošteva, da nekaterih 
površinah kmetje pridelajo določeno kmetijsko kulturo večkrat (npr. 
dve žetvi pšenice ali pa trikratni odkos detelje). Za leto 2007 FAO 
(medmrežje http://www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/Counprof/
Egypt/Egypt.html) navaja, da je imel Egipt 6.468.000 ha zasejanih 
površin, v resnici je imel pa le 3,5 milj. ha razpoložljivih zemljišč. 
g lavna skrb države je pridelava čim večjih 
količin hrane, saj prebivalstvo nesorazmerno 
hitro narašča. e gipt skuša doseči čim višji delež 
samooskrbe pri hrani, vendar mora za pokritje 
potreb precej hrane tudi uvažati. k ot problem se 
je pokazal tudi najem oz. nakup zemlje s strani 
tujih lastnikov, ki na novih površinah, kjer so 
uredili namakanje, pridelujejo hrano zlasti za 
izvoz in ne za domačo porabo.
Kultura Površina
3
 
(ha)
Pridelek 
(mio. t)
pšenica 1.418.000 9.460.000
koruza 900.000 6.650.000
riž 700.000 6.750.000
sirek 141.200 749.000
sladkorna pesa 193.405 10.044.000
sladkorni trs 139.600 16.100.000
bombažna vlakna
3
115.000
paradižnik
4
216.395 8.652.000
krompir 178.000 4.800.000
pomaranče 118.731 2.786.397
grozdje 66.262 1.378.815
olive 52.100 510.000
jajčevci 45.251 1.193.000
dateljni 42.500 1.470.000
mandarine
4
42.060 885365
banane
4
25.073 1.129.777
jabolka
4
21.145 541.239
limone
4
13.769 300.527
Preglednica 1: PRIDELAvA PogLA vITNIh K mETIjSKIh 
PRIDELKov v EgIPTu L . 2013.
Vir: FAO, medmrežje: http:/ /faostat.fao.org/site/567/
DesktopDefault.aspx?PageID=567.
pridelava pšenice je od leta 1986, ko so pridelali 
malo manj kot 2 milj. ton, stalno naraščala in 
danes znaša okrog 9 milj. ton. podobno po letih se 
je povečevala tudi pridelava riža, ki je l. 2013 prvič 
presegla 6 milj ton. k oruza je poleg egipčanske 
detelje najbolj pomembna krmna rastlina. veliko 
površin zaseda tudi riž, poleg naštetih pa tudi 
zelenjava, zlasti paradižnik in krompir.
med živinorejo je najpomembnejša govedoreja 
(meso in mleko), vendar zahteva pridelavo krme 
na poljih, ki jih e gipt potrebuje za pridelavo 
prehranskih poljščin. pomembno je tudi 
perutninarstvo, v puščavskih območjih pa tudi 
kozjereja in ovčereja. 
3 z upoštevanjem tudi večkratnega pridelka. 
4 o cena ali podatki za l. 2012. 
egiptovske kmetije 
so majhne in to 
celo za slovenske 
razmere. Skoraj  
80 % kmetij je 
manjših od 0,84 ha, 
kar 95 % pa jih je 
manjših od 2,1 ha. 
Večjih od 8,4 ha jih 
je le 0,92 %.
11
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

Nil
malo je rek, ki so tako močno vplivale 
na civilizacijski razvoj kot ravno Nil.
5
 
staroegipčanska država je nastala na sušnem 
območju severovzhodne a frike, kar brez reke ne 
bi bilo mogoče. Na podlagi vsakoletnih poplav, 
s katerimi je Nil nanašal tudi rodoviten mulj, so 
razvili velikopotezno kmetijstvo. vzporedno s 
tem pa so v sušnem delu leta polja tudi načrtno 
namakali. vsega tega brez sodelovanja ljudi v 
dobro organizirani družbi
6
 ne bi bilo.
Slika 3: NILomETER v K AIRu.
Ob nilu jih je bilo po nekaterih podatkih okrog 20. 
Foto: Ragab A. Hafiez.
Nil je z dolžino okrog 6800 km ena najdaljših 
rek na svetu, gotovo pa je najdaljša reka, ki teče 
v smeri od juga proti severu in pri tem prečka 
35 stopinj geografske širine. Napaja se z dveh 
območij: jezerskega višavja (burundi, r uanda, 
t anzanija, k enija, z aire in Uganda), kjer se reke 
stekajo v v iktorijino jezero in od koder teče Beli 
Nil, in iz jezera t ana v e tiopskem višavju, od 
koder teče Modri Nil. povirna območja imajo več 
kot 1000 mm padavin, v severnem sudanu pa se 
začnejo sušna območja, kjer znaša višina padavin 
okrog 20 mm na leto, v egiptu pa jih je še manj. 
površina porečja znaša 3,1 milj. km
2
 (pribl.  
10 % a frike). Nekatere države, kot so e gipt, 
sudan, Uganda in b urundi ležijo skoraj v celoti 
znotraj njegovega porečja. Dejstvo je, da e gipt 
z Nilom dobiva kar 97 % vodnih rezerv celotne 
države, sudan pa 77 %. 
Nil je z vodo bogata reka tudi, če upoštevamo, da 
v spodnjem toku teče preko puščavskih območij 
z nič padavinami in brez pritokov. v tej zvezi nas 
5 Večina učbenikov poudarja, in to upravičeno, da so prve civilizacije 
nastajale prav ob velikih rekah, npr. v Mezopotamiji in ob Indu. 
6 Gotovo na začetku ni bilo organiziranega kmetovanja in namakanja; 
toda že iz okrog leta 3100 pr. n. je upodobitev kralja Škorpijona, 
z orodjem za kopanje jarkov (Sandra Pastel: Egypt‘s Nile Valley 
Basin Irrigation, dostopno na: http://www.waterhistory.org/
histories/nile/t1.html#photo1, ki citira starejše ugotovitve ameriških 
znanstvenikov). 
najbolj zanima pretok vode pred a suanom, kjer 
ima nizvodno Nil skoraj v celoti reguliran pretok. 
pri a suanu je reka najbolj vodnata septembra ali 
oktobra, najmanj pa v zimskih in spomladanskih 
mesecih. Letni pretok znaša pri a suanu okrog 86 
km
3
 na leto; so bila pa npr. v obdobju 1912–1970 
nihanja med 45 in 110 km
3
 na leto. pretok Nila 
znaša tako v povprečju med okrog 930 in 8700 
m
3
/s (grafikon 1). 
grafikon 1: PovPREčNI PREToK voDE v NILu 
PRI ASuANu v obDobju 1871–1966 (obdobje pred 
zgraditvijo jezu; v m
3
/s).
Vir: medmrežje: http:/ /www.sage.wisc.edu/riverdata/
scripts/station_table.php?qual=32&filenum=1607.
k ontroliran pretok pod a suanom pokaže tudi 
merilna postaja e l e khsase (a l ikhsas?), približno 
50 km južno od k aira. t am so bili povprečni 
mesečni pretoki v obdobju 1973–1984 med 1035 
in 1742 m
3
/s (medmrežje 3). 
Pomen Nila
vodo iz Nila so si skušale razdeliti oz. prilasti 
zainteresirane države že v kolonialnih 
časih konec 19. stoletja. t oda gotovo je 
najpomembnejši sporazum iz leta 1959, s 
katerim sta si e gipt in sudan razdelila vodo 
iz Nila tako, da je e giptu pripadlo 55,5 km
3
 
letnega pretoka vode, sudanu pa 18,5 km
3
. 
Upoštevali so merjeni pretok pri a suanu v 
predhodnih desetletjih in odbitek 10 km
3
 vode 
zaradi izhlapevanja. sporazum je že predvideval 
izgradnjo a suanskega jezu. z aradi vse večjih 
potreb po vodi iz Nila tudi v drugih državah, ki z 
ozemljem segajo v porečje Nila, so v naslednjih 
letih nastajala številna nasprotja in zahteve 
po novi delitvi oz. sporazumu. iz tega je leta 
1999 nastala pobuda porečja Nila, Nile Basin 
Initiative, ki vključuje e gipt, sudan, e tiopijo, 
Ugando, k enijo, t anzanijo, burundi, r uando 
in Dr k ongo, e ritreja pa je opazovalec. g re 
za idejo sodelovanja vključenih držav pri rabi 
vode in trajnostnega razvoja na podlagi delitve 
socio-ekonomskih koristi rabe porečja reke Nil. 
z apletena opredelitev nam daje vseeno slutiti, 
Nil je z dolžino 
okrog 6800 km ena 
najdaljših rek na 
svetu, gotovo pa 
je najdaljša reka, 
ki teče v smeri od 
juga proti severu in 
pri tem prečka 35 
stopinj geografske 
širine. 
12
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

da je v ospredju le voda. projekt financirajo 
omenjene države, svetovna in a friška banka 
ter Global Environment Facility. maja 2010 so 
e tiopija, r uanda, t anzanija in Uganda podpisale 
nov sporazum o delitvi vode iz Nila, čeprav 
sta temu e gipt in sudan močno nasprotovala, 
kar kaže na to, da problem izkoriščanja vode 
in dolgoročnejši dogovor glede tega ostajata še 
naprej
7
. 
pogosto slišimo, da je e gipt dar Nila, a dejstvo 
je, da je v e giptu le nekaj več kot polovica 
potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko namakali iz 
Nila, če upoštevano njegov celoten tok. svetovna 
organizacija za kmetijstvo in prehrano, FAO, 
namreč ugotavlja, da je v porečju Nila možno 
namakati okrog 8.000,000 ha površin in da je 
teh (potencialnih) površin v e giptu 4.420,000 
ha. od tega že sedaj e gipt namaka 3.078,000 ha 
površin, torej bi bilo možno dodatno namakati 
še 1.342,000 ha zemljišč. z a to bi potrebovali 
po izračunih fao letno 17,4 km
3
 vode (ali 
17,4 milijarde m
3
 vode, če predpostavljamo, 
da je letna potreba po vodi 13.000 m
3
 vode/
ha/l.
8
) (medmrežje 4). t orej, e gipt je dar Nila, 
potencialno pa bi lahko bila dar še katera druga 
država (npr. e tiopija in sudan), kjer je prav tako 
že urejeno ali še možno namakanje iz Nila. 
Namakanje kot ključna značilnost 
egipčanskega kmetijstva
g lavni vir vode za namakanje je seveda Nil, 
vendar se delež površin, ki jih namakajo z 
različnimi viri vendarle nekoliko spreminjajo, 
v grobem pa ostaja razmerje, kot je zapisano 
v preglednici 2. po zgraditvi a suanskega 
jezu in napolnitvi Nasserjevega jezera so bili 
vzpostavljeni pogoji za velikopotezno širitev 
namakanja. poleg že obstoječih namakanih 
površin, naj bi začeli dodatno namakati 
728.000 ha zemljišč v okolici Nila, poleg tega 
pa še 295.400 ha neposredno ob sami strugi 
oz. neposredno ob koritu reke (medmrežje 5). 
e ciklopedija britannica (medmrežje 6) omenja, 
da so do leta 1975 s to vodo dejansko namakali 
več kot 400.000 ha ob Nilu, iz nekdanje struge 
oz. rečnega bazena pa so pridobili še 284.000 ha 
kmetijskih površin, ki jih namakajo stalno 
(permanentno). o pozarja pa isti vir na to, da 
so ne dosti manj površin v tem času pa pozidali 
za naselja in prometnice. z ato si je egipčanska 
7  To kažejo tudi nekateri projekti, kjer se opisana nasprotja kažejo 
tudi navzven. Tako Egiptu ni »všeč« gradnja jezu Grand Ethiopian 
Renaissance Dam na Modrem Nilu v Etiopiji, prav tako pa ni bil 
nikoli dokončan prekop Jonglei v južnem Sudanu, ki bi bil nekakšen 
obvod, da voda iz Belega Nila (Bahr ej Jebel) ne bi tekla skozi 
močvirje Sudd, od koder je veliko izhlapi. Na ta način bi bilo za 
Sudan in Egipt dodatno razpoložljivih 3,5 do 4,8 km
3
 vode. 
8  M. Pintar (2014, 19) piše, da v Sloveniji znaša norma namakanja 
2.500 m
3
/ha/l. 
vlada zamislila velikopotezni načrt gradnje novih 
naselij in namakanja zemljišč v puščavi. t ako 
so leta 1997 začeli izvajati velikopotezni načrt 
Nova dolina, New Valley. z namakanjem naj bi 
v območju z ahodne (Libijske) puščave pridobili 
več kot 200.000 ha kmetijskih zemljišč, vodo 
pa črpali iz Nasserjevega jezera. večja gradbena 
dela so opravili do leta 2003. večina virov piše 
o tem, da so projekt uresničili le v manjši meri 
(okrog 10 %), sedanja oblast oz. predsednik 
a bdel f attah a l-sisi pa ga naj bi dodobra revidiral 
(mdr. naj bi polovico zemljišč oz. po en aker 
dobili diplomanti, denar pa naj bi bil po navedbi 
Wikipedije (medmrežje 7) iz sklada Long Live 
Egypt Fund egipčanske osrednje banke). p odobne 
projekte so začeli izvajati tudi v z ahodni delti in 
na sinaju. o velikopoteznem načrtu v elike doline 
pišemo podrobneje še v nadaljevanju. 
e gipt naj bi imel 4,8 milj. ha za kmetijstvo 
pogojno primernih tal
9
. fao navaja, da je 
razpoložljivih površin skupno 3,649 milj. ha 
ali 36.649 km
2
 (medmrežje 8). r azpoložljivo 
kmetijsko zemljo po območjih navajamo v 
preglednici 2. 
območje Površina (ha)
Zgornji egipt 474.600
Srednji egipt 966.000
Vzhodna delta 504.000
Zahodna delta 738.360
Srednja delta 966.000
Skupaj 3.648.960
Preglednica 2: KmETIjSKA zEmLjIŠč A v EgIPTu Po 
območjIh.
Vir: http:/ /www.fao.org/ag/AGP/AGPC/doc/Counprof/
Egypt/Egypt.html#soils.
g lede na podatke iz preglednice 2 je potem  
še okrog 800.000 ha za kmetijstvo drugih 
(pogojno uporabnih) zemljišč. z a primerjavo: 
Natek (2006) navaja, da ima egipt 2,82 milj. ha 
njiv in 466.000 ha trajnih nasadov, torej skupno 
3,288 milj ha za obdelovanje najbolj primernih 
zemljišč. 
veliko večino kmetijskih zemljišč (po podatkih 
96 do 99,8 %) je potrebno namakati, če pa 
prištejemo še potencialne kmetijske površine, 
ki naj bi jih namakali v prihodnje, je potreba 
po vodi res velika in se zaradi dodatnih 
potreb še povečuje. e dina rezerva se kaže v 
boljši izkoriščenosti namakalnih sistemov, 
prečiščevanju odpadnih voda in (ponovni) 
uporabi drenažne vode (preglednica 3). 
9 Koliko je v Egiptu dejansko kmetijskih zemljišč v uporabi in koliko 
od tega jih namakajo, ni enotnih podatkov, niti pri enem in istem 
viru (npr. FAO). 
Vodo iz Nila so si 
skušale razdeliti 
oz. prilasti 
zainteresirane 
države že v 
kolonialnih časih 
konec 19. stoletja. 
Toda gotovo je 
najpomembnejši 
sporazum iz leta 
1959, s katerim sta 
si egipt in Sudan 
razdelila vodo iz 
Nila tako, da je 
egiptu pripadlo 
55,5 km3 letnega 
pretoka vode, 
Sudanu pa 18,5 km
3
. 
13
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

(km3/leto) 1993 2000
Razpoložljivost vode:
površinska voda 56,0 58,0
talna voda doline in delte 2,3 4,8
drenažna voda 4,0 6,5
prečiščena voda 0,2 1,2
izboljšana raba vode 0,0 1,0
Razpoložljivost vode skupaj 62,5 71,5
Potrebe po vodi:
namakanje 47,4 57,4
občine 3,1 3,1
industrija 4,6 6,1
plovba 1,8 0,3
Potrebe po vodi skupaj 56,9 66,9
Presežek 5,6 4,6
Preglednica 3: RAzPoL o ŽLjIv A IN PoRAbLjENA 
vo DA.
Vir: http:/ /www.fao.org/docrep/w4347E/w4347e0k.
htm.
o menili smo že, da znaša obseg za namakanje 
primernih (potencialnih) površin 4.420.000 ha, 
od tega naj bi v letu 2002 namakali 3.422.178 ha  
površin; večino ali 85 % v dolini Nila in delti 
(medmrežje 9). padavine kot vir vode omogočajo 
kmetovanje na 133.500 ha, vendar prej navedeni 
vir ne govori o tem, ali je tudi tam potrebno 
še dodatno namakanje. g lede namakanja je 
potrebno poudariti, da je tehnologija namakanja 
relativno zastarela in pomeni precejšno 
neracionalno rabo vode. Največ površin namreč 
namakajo površinsko z odprtimi kanali in 
prostim raztekanjem vode (preglednica 4). 
površinsko namakanje je značilno za kmetijske 
površine na najnižjih terasah reke Nil, za nove 
površine na višje ležečih zemljiščih pa zlasti 
škropljenje in kapljično namakanje, kar je tudi 
bolj primerno zaradi tamkajšnjih peščenih tal. z a 
namakanje so zgradili obsežen sistem kanalov in 
rečnih zapornic, ki je naveden tudi v Wikipediji 
(medmrežje 9), a tu navajamo pristnejši vir 
(medmrežje 10). 
v rsta namakanja: Površina (ha) Delež (%)
površinsko namakanje 3.028.853 88,5
škropljenje 171.910 5,0
omejeno namakanje 221.415 6,5
Skupaj 3.422.178 100,0
vir vode:
površinska voda (nil) 2.843.475 83,1
talna voda 361.176 10,5
mešani vir 217.527 6,4
Skupaj 3.422.178 100,0
Preglednica 4: vRSTE IN vIRI NAmAKANj A v EgIPTu.
Vir: The Enciclopedia Of Earth, http:/ /www.eoearth.org/
view/article/156938/.
o b prebiranju teh podatkov se bralcu zdi, da so 
se po zgraditvi jezu močno povečale namakalne 
in kmetijske površine nasploh. podatki za 
obdobje od zgraditve jezu do sredine 90. let 
prejšnjega stoletja tega ne potrjujejo, res pa 
je bil do danes narejen korak naprej. g re tudi 
za dejstvo, da so polja namakali tudi pred 
zgraditvijo jezu, po drugi strani pa so veliko 
nekdanjih kmetijskih površin pozidali ali 
namenili drugi rabi. primerjava med letoma 1960 
in 1995 je razvidna iz preglednice 5, kjer pa niso 
navedene vse kmetijske kulture. 
1960 1995
pšenica 1,387 1,829
koruza 1,727 1,906
proso 0,469 0,346
riž 0,799 1,276
bombaž 1,751 0,884
sladkorni trs 0,122 0,274
skupaj 6,255 6,515
Preglednica 5: PovRŠINE (mIL. fEDANov), zASEj ANE 
S PogLA vITNImI KmETIjSKImI KuLTuRAmI . 
Vir: medmrežje: https:/ /www.fnu.zmaw.de/fileadmin/
fnu-files/publication/working-papers/aswanwp.pdf.
egipt mora večino 
svojih kmetijskih 
zemljišč namakati. 
Potreba po vodi se 
bo v prihodnosti 
še povečala, saj 
država načrtuje 
širjenje kmetijskih 
zemljišč v puščavska 
območja (npr. 
projekt Nova 
dolina), večja 
potreba po vodi 
pa bo tudi zaradi 
hitro naraščajočega 
števila prebivalstva.
Slika 4: NAmAKANjE v AL o w AINATu v LIbIjSKI 
PuŠč AvI .
Poleg načrta nova dolina je to podoben velikopotezni 
načrt za namakanje zemljišč v puščavskem jugozahodu 
egipta. do leta 2003 so za kmetijsko rabo usposobili 
4.200 ha zemljišč, po drugih podatkih pa do leta 2009 
že 10.800 ha (http:/ /en.wikipedia.org/wiki/Sharq_al-
Owainat). načrt predvideva še nekajkratno povečanje 
kmetijskih površin – celo do 96.000 ha do l. 2017, kar še 
zlasti po padcu predsednika Mubaraka ne bo izvedljivo. 
Vodo črpajo iz podzemnega nubijskega vodonosnika. 
Foto: Ragab A. Hafiez.
14
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

kmetijske kulture potrebujejo za uspevanje 
različno količino vode in v e giptu jo dobijo 
veliko večino z namakanjem. t ako naj bolj kot 
zanimivost navedemo, da potrebujejo manj vode 
zimske poljščine (posledica zlasti hladnejšega 
vremena), je pa to odvisno tudi od vrste kulture. 
t ako za rast največ vode potrebuje riž, ki je 
poletna kultura (okrog 4.700 m
3
/fedan), sledijo 
bombaž (3.000 m
3
/fedan), koruza, visoka 
egipčanska detelja (po okrog 2.500 m
3
/fedan), 
najmanj pa npr. zimske stročnice in zelenjava 
(1.500 m
3
/fedan), še manj pa nizka egipčanska 
detelja (900 m
3
/fedan), seveda če je posejana 
pozimi (vir kot za preglednico 5). 
poleg namakanju so v zadnjih štirih desetletjih 
veliko pozornost posveča tudi dreniranju odvečne 
vode, da bi preprečili preveliko zvišanje gladine 
talne vode in zasoljevanje. Drenažni sistem tvorijo 
odprti kanali, podzemna drenaža in črpalne 
postaje. Leta 2003 so odvodnjavali 3 milijone 
ha kmetijskih zemljišč, od tega 2,2 milijona s 
podzemno drenažo. t o vodo odvajajo nazaj v 
Nil ali pa v glavne namakalne kanale v zgornjem 
e giptu in južni Delti. Drenirana voda v Delti pa 
se črpa v severna jezera ali sredozemsko morje 
(medmrežje 11). z vsemi ukrepi so zmanjšali 
problem slanosti tal z 1,2 milj. ha leta 1972 na 
okrog 250.000 ha v sedanjosti oz. l. 2010. 
Nasserjevo zajezitveno jezero
k ot smo že omenili, je bil glavni problem 
e gipčanov poplavljanje Nila. v starejši zgodovini 
poplave niti niso toliko motile, z naraščajem 
poselitve, širitvijo industrije in infrastrukture 
pa je ukrotitev poplav postala glavna prednostna 
naloga že v času angleške nadvlade (po l. 1882). 
Na reki Nil so prvi jez pri a suanu zgradili že 
leta 1902 in ga potem še dvakrat (1912 in 1933) 
povišali. t a je zadržal le del visokih jesenskih 
voda, saj je bila prostornina akumulacijskega 
bazena okrog 5 milijard m
3
 (ali 5 km
3
!). Nekaj 
časa so razmišljali tudi o gradnji jezu v e tiopiji 
ali sudanu, kjer je izhlapevanje vode manjše, 
toda po Nasserjevem prihodu na oblast je 
bila dokončno sprejeta odločitev o zgraditvi 
akumulacije v e giptu. Do leta 1971 so 8 km 
gorvodno od prvotnega jezu zgradili nov jez, ki se 
uradno imenuje a suanski visoki jez. z ajezitev ima 
prostornino okrog 160 km
3
, kar pomeni, da lahko 
zadrži ves jesenski višek vode, ki priteče po Nilu. 
j ez je tudi hidroelektrarna.
10
 vgrajenih je 12 
generatorjev s po 175 mW moči, kar znese 
10  Kakor se da razbrati s slik, so vsi jezovi, ki so namenjeni 
namakanju, za hidroelektrarno. To pomeni, da gre skozi HE tudi vsa 
akumulirana voda in poganja turbine. Razlika je le v vodi, ki je v 
namakalne sisteme napeljana iz samega jezera (npr. v Novo dolino). 
skupno 2,1 gW moči. e lektrarna je ob zgraditvi 
proizvedla več kot polovico vse električne 
energije v državi, nato pa se je v 90. letih njen 
delež močno zmanjšal in danes znaša le še 
11–15 % (različni viri). t o je posledica povečanih 
potreb po elektriki oz. zgraditvi novih elektrarn 
(največ na plin, so pa še na nafto, veter, nekaj 
malega pa tudi na sončno energijo). skupno 
vgrajena moč elektrarn je l. 2006 znašala okrog 
18 gW (m edmrežje 12), vendar se potrebe hitro 
povečujejo. t udi ti podatki kažejo, da danes 
največji pomen zajezitve ni več v proizvodnji 
električne energije, ampak hrambi vode za 
namakanje. 
Slika 5: območjE NILovE DELTE mED LETomA 1972 
IN 2000 (rumeno = kmetijske površine, črno = območja 
urbanizacije, zeleno = območje zmanjšanja naravnega 
rastlinstva).
Vir: FAO, Global Land Cover Network, http:/ /www.glcn.
org/activities/deltas_nile_en.jsp (14. 1. 2015).
Posledice zgraditve akumulacijskega 
jezera in namakanja
o posledicah zgraditve a suanskega jezu je bilo 
veliko napisanega. mnogo od tega je prišlo tudi 
v šolske učbenike in to ne v povsem pravi luči. 
med redkimi viri, ki sintezno in s pogledom 
na zgodovinsko-politične okoliščin vrednotijo 
ta projekt je tudi kratka biswasova razprava 
(biswas, medmrežje). bralcem jo priporočamo 
v branje, smo pa se nanjo oprli tudi pri zapisu 
nekaterih ključnih posledic. posledice smo 
razvrstili v dve skupini; na negativne in pozitivne 
in jih prikazujemo v naslednjih alinejah. 
Tako imenovani 
prvi Asuanski jez 
so na Nilu zgradili 
leta 1902 in ga v 
letih 1912 in 1933 
povišali. Leta 1971 
je bila dokončana 
gradnja drugega 
ali Asuanskega 
visokega jezu. 
Jez služi za vodno 
akumulacijo in 
hidroelektrarno.
15
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

Pozitivne posledice:
• Namakanje. s tem so preprečili oz. ublažili 
sušo v l. 1972–73 in 1983–84. povečale so se 
kmetijske površine tako zaradi namakanja kot 
tudi neposredno ob reki, kjer je bilo nekdaj ob 
visokih vodah poplavljeno. 
• preprečevanje poplav. Nil ima največji pretok 
septembra in oktobra, poplave pa so bile v 
večjem ali manjšem obsegu vsakoletni pojav. 
• e lektrika. k o je bil jez zgrajen, je prispeval 
½ vse električne energije, leta 1990 23,5 %, 
danes pa okrog 15 %. po zaslugi jezu so mnoge 
kmetije dobile elektriko. 
• t urizem in rekreacija. po reki vozijo manjše 
turistične ladje in čolni, ni pa v reki in jezeru 
zaradi krokodilov možno kopanje.
• r ibolov na jezeru. Leta 1982 so v jezeru ulovili 
32.000 ton, a se ulov med leti precej spreminja. 
Natek (2006) navaja, da egipt ulovi 500.000 
ton (!) sladkovodnih rib. 
• plovba po Nilu je možna celo leto. k ljub 
namakanju je pretok vode po strugi dovolj 
velik, severno od k aira pa tudi po rokavih. 
Negativne posledice:
• povečana erozija za jezom. predvidevali so, 
da se bo rečno dno poglobilo med 3 in 8,5 m, 
dejansko se je za 15 % nižje ocene.
• izguba rodovitnega mulja. pred izgradnjo jezu 
je Nil ob poplavah odložil med 9 in 12 milj. 
ton mulja; to danes lahko nadomestijo z okrog 
13.000 tonami apneno-nitratnega gnojila. 
Dejanska poraba Npk -gnojil je okrog milijona 
ton. 
• povečala se je obalna erozija. pred izgraditvijo 
jezu je Nil v sredozemsko morje odložil okrog 
124 milj. m
3
 gradiva, danes pa le okrog 2 %  
te mase. e rozija se povečuje tudi zaradi 
dvigovanja morske gladine (White, 1999). 
Wikipedija (medmrežje 13) s sklicevanjem na 
organizacijo Ecoword (medmrežje 14) navaja, 
da letno izgine 50 km
2
 kopnega. Nekatere 
objekte ob obali že ogroža napredovanje 
morja. Najbolj vidno je napredovanje morja pri 
izlivu nilovih rokavov r osetta in Damietta v 
sredozemsko morje, pa tudi pri izpostavljeni 
obali severno-vzhodno od kraja baltim. e rozija 
mdr. zmanjšuje tudi območje brakičnih voda, 
ki je pomembno ribolovno območje.
• povečala sta se slanost in zamočvirjenost tal 
zaradi neracionalne rabe vode; to so omilili 
z ureditvijo drenaž na 2.000.000 ha površin, 
vzporedno s tem pa naj bi povečali pridelek za 
15–30 %.
• zmanjšanje ulova rib v sredozemlju in 
nizvodno od jezu in v brakičnih vodah. 
r azprave na to temo so bile številne in burne, 
a vzroki niso povsem pojasnjeni in le deloma se 
to pripisuje manjšemu vnosu hranil iz Nila. 
• šistosomiaza. prenašalec je sladkovodni polž, 
ki se je razširil na rastlinstvu Nasserjevega 
jezera. Nekateri menijo, da je to bolj posledica 
obnašanja in higienskih razmer
11
 kot pa 
posledica namakanja oz. uporaba okužene vode.
• z amuljenje akumulacijskega jezera, zaradi 
česar se zmanjšuje koristna prostornina jezera. 
Letno Nil v jezero odloži 134 milijonov m
3
 
gradiva. g robe ocene kažejo, da bi se koristna 
prostornina zapolnila v 300 do 500 letih.
• povečana kemizacija kmetijstva pomeni 
večje onesnaževanje okolja, zlasti voda. po 
zgraditvi jezu so povečali kmetijske površine, 
a se je hkrati bistveno bolj povečala poraba 
mineralnih gnojil – N, p
2
o
5
 in k
2
o gnojil za 
okrog 3-krat in je l. 1998/99 znašala več kot 
milijon ton (medmrežje 15). 
• z aradi jezera se je moralo preseliti 90.000 ljudi, 
od tega tudi precej v sudanu (m edmrežje 16).
• poplavljanje arheoloških spomenikov. Nekatere 
spomenike (npr. sfinge v templju Wadi es-
sebua, ki so jih l. 1964 prestavili na višji 
teren) so rešili, drugi pa so pod vodo, kar je 
nepopravljiva škoda. Najbolj znan je primer 
premestitve v skale vklesanega kompleksa 
a bu simbel med letoma 1963 in 1968 (iz časa 
r amzesa ii. in žene Nefertari; opomnik na 
bitko pri k adešu).
• izhlapevanje vode iz akumulacijskega jezera 
znaša med 10 in 16 km
3
 vode na leto, kar je 
velika izguba vode oz. po besedah m. s haltout 
(1997) »narodni problem«. 
• v Delto se usedajo težke kovine (m edmrežje 
17), ki so se prej izpirale v sredozemsko morje. 
bolj kot ne smo navedli dejstva, bralec pa naj ob 
kritičnem odnosu do navedb in virov premisli, 
kakšno težo naj da posameznemu dejavniku, 
nikakor pa naj ne bo merilo njihovo število 
(navedli smo več negativnih posledic). poleg tega 
pa je nekaj posledic, za katere še ne moremo 
reči, ali so pozitivne ali negativne. problem 
težkih kovin je bil negativen že pred zgraditvijo 
jezu, po zgraditvi se je spremenilo le mesto 
njihove sedimentacije. o menjali nismo tudi 
spremenjenega (lokalnega) podnebja. v bližini 
jezera se povečala vlažnost, znižale pa so se zlasti 
maksimalne temperature (medmrežje 18), kar je 
na videz ugodno. 
11 Zlasti se lahko prenaša oz. se lahko ljudje okužijo, če delajo na 
poljih, ki se namakajo z okuženo vodo, brez obuval. Na nekaterih 
območjih je okuženost s to boleznijo od 20–100 %, jo pa zadnja leta 
oz. desetletja uspevajo nadzorovati. 
Še danes niso 
ponehale polemike 
o pozitivnih 
in negativnih 
posledicah 
zgraditve jezu. 
Zlasti na zahodu 
so ocenjevali 
jez z več slabimi 
stranmi, egipčanska 
politika in država 
pa je zagovarjala 
pozitivne učinke.
16
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

Načrt Nova dolina ali načrt Toška 
(Toshka)
g re za velikopotezen načrt pridobivanja 
novih kmetijskih oz. obdelovalnih površin 
in gradnje naselij v z ahodni ali Libijski 
puščavi (upravna enota Nova dolina). g lede 
na izgradnjo velikanskega Nasserjevega 
akumulacijskega jezera so se pokazale bolj ali 
manj realne možnosti za namakanje precej 
oddaljenih zemljišč v z ahodni (Libijski) puščavi. 
verjamemo lahko, da je šlo v času nekdanjega 
predsednika mubaraka tudi za politično parolo 
in propagando, dejstvo pa je, da e gipt v resnici 
potrebuje nova obdelovalna zemljišča za 
pridelavo hrane pa tudi nova delovna mesta (po 
nekaterih podatkih vsaj 700.000 vsako leto). 
Dejstvo je, da je prebivalstvo izredno zgoščeno 
ob Nilu in njegovi delti, tam pa je tudi velika 
večina kmetijskih zemljišč (v e giptu je le okrog 
3–4 % od vse površine za kmetijstvo primernih 
površin). Ni potrebno posebej izpostavljati, da se 
del teh površin tudi pozida in tako nepovratno 
izgubi kmetijsko funkcijo. t ako naj bi v z ahodni 
puščavi pridobili skupno kar 570.000 ha novih 
kmetijskih zemljišč, do leta 2017 pa naselili 3 
milj. ljudi. 
e den od problemov, ki otežujejo namakanje, je 
tudi slanost tal. o bstaja velika nevarnost, da bi 
se z namakanjem ta sol pomešala s sladko talno 
vodo, ki je glavni vir pitne vode. Drug problem 
pa je, da je prst precej glinena, kar otežuje 
premikanje koles krožnih namakalnih naprav, ali 
pa se ta preveč pogreznejo v tla (medmrežje 19).
k ljučna za namakanje polj v z ahodni puščavi 
je črpalna postaja Mubarak na obrežju 
Nasserjevega jezera. zgrajena je bila l. 2003 in je 
stala takratnih 436 milj. $. g re za okrog 140 m 
dolgo konstrukcijo s 24 navpičnimi črpalkami v 
dveh vrstah. od tega jih 21 deluje neprekinjeno, 
tri pa so v rezervi. zmogljivost črpalk naj bi bila 
25 milj. m
3
/dan ali okrog milijon m
3 
vode na 
uro (medmrežje 20) – če preračunamo: to znaša 
okrog 300 m
3 
vode/sekundo. v času obratovanja 
so v povprečju prečrpale po 14 milj. m
3 
vode 
na dan, kar omogoča namakanje nad 200.000 
ha kmetijskih površin (medmrežje 21), čeprav 
so do leta 2012 za namakanje uredili le 21.000 
ha površin ali 10 % načrtovanega (medmrežje 
22). od črpalne postaje vodi naprej v puščavo 
50 km dolg in zgoraj okrog 43 m širok kanal, 
ki se naj bi nato razvejal na dva in nato na štiri 
kanale (satelitski posnetki kažejo le enega, 
ki je v uporabi!). č e bi namakali načrtovanih 
540.000 fedanov (egipčanska mera za površino 
zemljišča, 0,42 ha), bi letno porabili 5,5 km
3
 ali 
10 % razpoložljive vode iz Nasserjevega jezera. 
mogočna črpalna postaja pa bi v tem primeru 
porabila tudi okrog 10 % elektrike, pridobljene 
v a suanski hidroelektrarni (poraba elektrike na 
postaji je odvisna od gladine vode v jezeru in glede 
na letni čas, saj so potrebe po vodi različne). 
Naj omenimo še zadnjo možnost, kako so si 
v e giptu zamislili varovanje pred največjimi 
poplavami Nila. Leta 1978 so iz jezera zgradili 
prelivni kanal po vadiju v dolino t oška in to kot 
preventivo ob izjemnem naraščanju gladine vode 
v Nasserjevem jezeru. t akšno stanje se je zgodilo 
ob obilnih padavinah v e tiopskem višavju leta 
1998, ko je gladina jezera septembra dosegla 
maksimum 183 m n. m. v. septembra in oktobra 
je na dan po prelivnem kanalu steklo med 32 
Velikopotezni načrt 
Velika dolina v 
zahodni puščavi še 
vedno ni zaživel.
Slika 6: čRPALNA Po STAj A mub ARAK.
Vir: http:/ /upload.wikimedia.org/wikipedia/
commons/1/14/Mubarak_Pumping_Station_panorama.
jpg.
Slika 7: jEzERA To ŠKA AvguSTA 2013. 
Zelena barva označuje njihov največji obseg. 
Vir: U. S. Geological Survey, medmrežje http:/ /
earthshots.usgs.gov/earthshots/node/62#ad-image-2.
17
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

in 98 milijoni m
3 
vode (370 do 1130 m
3
/s), kar 
je primerljivo s pretokom srednje velike reke. 
Največji obseg so jezera dosegla avgusta 2001. 
v z ahodni puščavi so se tako pojavila jezera, a 
so prav tako hitro tudi izginila. g ladina je ostala 
dokaj nespremenjena do avgusta 2013, saj je 
izhlapevanje nadomeščal pritok iz Nasserjevega 
jezera. k o pa se je znižala gladina Nasserjevega 
jezera, se je ustavil tudi dotok vode, gladina oz. 
površina jezer pa se je začela zmanjševati (slika 7). 
Zaključek
Da je v e giptu kmetijstvo nadpovprečno 
pomembno (28 % delovne sile, 13 % bDp-ja), 
ni dvoma. Dejstvo je tudi, da kmetijstva ne bi 
bilo brez namakanja, tega pa ne brez Nila, ki je 
edini površinski vodni vir v državi, če odmislimo 
skromno količino padavin. Namakanje sega 
daleč v zgodovino, a vseskozi je ostajal problem 
poplav in občasnih suš, če so poplave zakasnile. 
v začetku 70. let prejšnjega stoletja zgrajen 
a suanski jez je omogočil hrambo velikih količin 
vode, ki jo lahko kontrolirano izkoriščajo za 
namakanje in proizvodnjo električne energije. 
sam projekt je bil dostikrat obravnavan 
pristransko, saj je nastal v spremenjenih 
političnih okoliščinah in interesih velesil, poleg 
tega pa mnogi vidijo bodisi pozitivne bodisi 
negativne učinke oziroma posledice. gotovo 
je tudi, da je z zgodovinskega vidika to eden 
najpomembnejših egipčanskih gospodarskih 
projektov, saj daje možnosti za izboljšano 
kmetovanje, kar se tiče namakanja, tako v 
dolini Nila kot delti, ne zanemarljive pa so tudi 
možnosti za namakanje novih kmetijskih površin 
v puščavskih območjih, tudi če odmislimo 
nekdaj (prikrite) domače-politične interese. 
t udi negativnih posledic ni malo, a realno 
gledano, je več pozitivnih učinkov. o bravnavana 
problematika je lahko tudi primerna šolska 
vsebina.
Viri in literatura:
1. Biswas, a., k.: Aswan dam Revisited. The benefits 
of a Much-Maligned Dam. Medmrežje: http:/ /
www.icid.org/aswan_paper.pdf. 
2. Medmrežje 1: Postel, S: Egypt‘s Nile Valley Basin 
Irrigation. Medmrežje: http:/ /www.waterhistory.
org/histories/nile/t1.html#Ftn.aen30.
3. Medmrežje 2: Fa O: http:/ /www.fao.org/ag/agP/
agPC/doc/Counprof/egypt/egypt.html.
4. Medmrežje 3: http:/ /www.grdc.sr.unh.edu/html/
Polygons/P1362100.html.
5. (2010). Water profile of egypt. dostopno na: http:/ /
www.eoearth.org/view/article/156938. 
6. Medmrežje 4: http:/ /www.fao.org/docrep/
w4347e/w4347e0k.htm.
7. Medmrežje 5: http:/ /www.infoplease.com/
encyclopedia/world/nile-irrigation-along-nile.html.
8. Medmrežje 6: http:/ /www.britannica.com/
eBchecked/topic/180382/egypt/43479/
agriculture-and-fishing.
9. Medmrežje 7: http:/ /en.wikipedia.org/wiki/new_
Valley_Project#. 
10. Medmrežje 8: http:/ /www.fao.org/ag/agP/ agPC/
doc/Counprof/egypt/egypt.html#soils).
11. Medmrežje 9: http:/ /en.wikipedia.org/wiki/
aswan_dam. 
12. Medmrežje 10: impacet of the irrigation 
improvement Project, egypt, http:/ /www.waterlog.
info/pdf/irrimpr.pdf. 
13. Medmrežje 11: The Enciclopedia Of Earth, http:/ /
www.eoearth.org/view/article/156938/.
14. Medmrežje 12: http:/ /www.utexas.edu/cola/orgs/
hemispheres/_files/pdf/geography/aswan_high_
dam.pdf.
15. Medmrežje 13: http:/ /en.wikipedia.org/wiki/
nile_delta#.
16. Medmrežje 14: http:/ /www.ecoworld.com/global-
warming/global-warming-egypt.html.
17. Medmrežje 15: http:/ /www.fao.org/docrep/008/
y5863e/y5863e0a.htm. 
18. Medmrežje16: Michigan university: Human impacts 
on the nile river, http:/ /sitemaker.umich.edu/
sec004_gp5/the_aswan_dam_disadvantages. 
19. Medmrežje 17: Medmrežje 18: http:/ /www.iwtc.
info/2001_pdf/05-2.pdf.
20. Medmrežje 18: http:/ /www.conference.ifas.ufl.edu/
emecs9/Presentations/Monday/Salon%207-8/
pm/Session%203/1305%20alaaSalem.pdf.
21. Medmrežje 19: http:/ /en.wikipedia.org/wiki/new_
Valley_Project#.
22. Medmrežje 20: http:/ /www.icat.com.eg/om.html.
23. Medmrežje 21: http:/ /www.water-technology.net/
projects/mubarak/.
24. Medmrežje 22: http:/ /www.thenational.ae/news/
world/middle-east/egypts-new-nile-valley-grand-
plan-gone-bad#page1.
25. natek, k., natek, M. (2006). Države sveta. 
Narava, prebivalstvo, državna ureditev, zgodovina, 
gospodarstvo, znamenitosti. Ljubljana: Mladinska 
knjiga, Založba. 
26. Pintar, M. (2014). Nekateri vidiki namakanja 
kmetijskih zemljišč v Sloveniji. geografija v šoli, 
1/2014. Ljubljana: Zavod rS za šolstvo. 
27. Shaltout, M. (1997). Estimating the evaporation 
over Nasser Lake in the upper Egypt from Meteosat 
observations. Advances in Space Research. 19, 
str. 515–518. Cit. po: Michigan university: Human 
Impacts on the Nile River. Medmrežje http:/ /
sitemaker.umich.edu/sec004_gp5/the_aswan_
dam_disadvantages.
28. White, k., el asmar, H. M. (1999). Monitoring 
changing position of coastlines using Thematic - 
Mapper imagery, an example from the Nile Delta. 
geomorphology 29/1999, str. 93–105. elsevier 
Science B.V. dostopno na: http:/ /www.hmelasmar.
name.eg/research/k evin%20elasmar.pdf.  
Vsi internetni viri citirani januarja 2015. 
18
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

PRILogA :  
EgIPT, NAmAKANjE IN ASuANSKI vISoKI jEz v ŠoLSKI PRAKSI
Že v prispevku smo omenili, da v mnogih učbenikih avtorji 
pišejo tudi o problematiki a suanskega jezu in namakanja 
v e giptu, vendar enostransko ali pa omenijo zgolj kakšen 
ključni problem. seveda je potem od učitelja odvisno, ali 
bo z ozirom na učne cilje in razvoj veščin to temo razširil in 
obravnavi namenil več časa. v prispevku lahko preberemo 
več dimenzij te problematike, a je ta še vedno nepopolno 
obravnavana, zlasti manjka novejša problematiko 
razpolaganja z vodo iz Nila. vendar menimo, da je vsebina 
primerna tudi za šolsko uporabo, ne samo z vidika vsebine 
kot take, ampak da je lahko lepo izhodišče za razvijanje 
splošnega in posebnega (geografskega) znanja ter veščin. 
Nakazujemo nekaj možnosti s kratkim opisom ciljev, 
aktivnosti ter konkretnih nalog. 
Cilji:
Učenci oz. dijaki:
• spoznajo posledice zgraditve jezu, akumulacije in 
razdelitve vode;
• vrednotijo projekt z vidika, kako človek spreminja 
geografsko okolje;
• spoznajo kompleksnost delitve in rabe vode med več 
državami oz. narodi.
Aktivnosti:
• branje gradiva in diskusija v razredu glede pozitivnih in 
negativnih strani jezu,
• primerjava porečij z izdelavo grafikonov, ugotovitev 
razlik med njimi in vzroki za to,
• sWot analiza na podlagi gradiva in diskusije, dijaki 
razvrstijo učinke po pomembnosti, ki jih jim pripisujejo, 
utemeljijo,
• igra vlog v zvezi z izkoriščanjem vode reke Nil v 
njegovem porečju.
Naloge.
• Na spletu poiščite lokacijo jezu in jezera ter zapišite 
lokacijo jezu s koordinatami ter lego glede na celoten 
Egipt. Jez označite na sliki.
Risal: Anton Polšak.
• Proučite porečje Nila in zapišite, kolikšen del ozemlja 
držav, ki so v njegovem porečju sega v posamezne 
države. Naredite (dopolnite) preglednico. Uporabite 
vir na medmrežju: http://www.fao.org/docrep/
W4347E/w4347e0k.htm. 
Država v elikost Delež porečja Nila glede na 
površino države
Egipt 1.002 32,6
Sudan 1.886 79,0*
južni Sudan 619
Etiopija 1.104 33,2
Kenija 581 8,0
Ruanda 26 75,5
Tanzanija 947 8,9
uganda 241 7,4
burundi 27 47,6
DR Kongo 2.345 0,9
Eritreja 117 0,8
8.895
*Velja za nekdanji Sudan v celoti. 
• Koliko prebivalcev držav živi v porečju? Poišči novejše 
podatke o številu prebivalcev in izračunaj, koliko jih 
živi v porečju Nila, če se odstotek ne bi spremenil.
19
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

Država Št. preb. Delež v preb. 
porečju Nila (%)
Število preb. v 
porečju Nila
Egipt 88,0 95 83,6
Sudan 37,2 85 31,6
južni Sudan 8,2 7,0*
Etiopija 88,0 39 34,3
Kenija 45,0 40 18,0
Ruanda 12,0 80 9,6
Tanzanija 47,4 20 9,4
uganda 35,8 100 35,8
burundi 10,3 52 35,8
DR Kongo 77,4 5 3,8
Eritreja 6,3 15 0,9
Skupaj 447,4 (58,7) 269,8
PoREčjE REKE NIL. 
Vir: http:/ /upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2b/
Nile_watershed_topo.png.
• Na zemljevid napišite imena držav in imeni Beli Nil in 
Modri Nil ter Viktorijino jezero. Označite izvir belega 
Nila (Rwanda‘s Nyungwe Forest).
• Primerjajte podatke o dolžini rek, velikosti porečja in 
pretoku ob ustju:
a) http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_rivers_by_
discharge,
b) http://www.primaryhomeworkhelp.co.uk/rivers/
longest.htm,
c) http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_rivers_by_
length.
– Kolikšna so dostopanja??
– Zakaj se podatki razlikujejo? 
– Jih je potrebno upoštevati
– Kolikšen je pretok Nil glede na druge reke? 
Uporabi še vir: http://www.fao.org/nr/water/
faonile/products/Docs/poster_maps/HYro Logi C-
regime .pdf. Nil ima pri merni postaji Dongola 
letni pretok 84,1 km
3
 vode. k oliko ta znaša v m
3
/s?
• Dopolnite grafikone tako, da dopišete naslov 
grafikonov, imena porečij oz. rek in s stolpci 
prikažete zahtevane podatke.
Porečje v elikost 
porečja
Dolžina  
glavne reke
Povprečni  
letni pretok
amazonka 7.050 6400 219.000
kongo 4.014 4371 41.200
nil 3.254 6650 2.670
Mississippi – 
Missouri
-202 6275 16.200
Parana –  
rio de la Plata
3.170 3030 18.000
Ob – irtiš 2.972 5410 12.800
Vir: Wikipedija (največja porečja in najdaljše reke, za Nil preračunan 
pretok).
 
• Razložite ključne razlike med rekami glede 
povprečnega pretoka.
20
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja

z ajezitev Nila in problematika  
mednarodnega sodelovanja pri rabi vode
• k ateri so bili glavni vzroki, da so se e gipčani odločili za 
gradnjo jezu?
• k ako je izgradnja vplivala na obseg in kakovost 
kmetovanja?
• k ako je gradnja vplivala na gladino talne vode? k ašne so 
možne rešitve?
• z akaj je slanost tal problem?
• z akaj je potreben mednaroden dogovor pri  
izkoriščanju vode reke Nil? k ako bi vi kot prebivalec 
e gipta, sudana ali e tiopije gledali na velike 
infrastrukturne projekte v sosednji državi.  
o pišite primer na poljubni državi. 
• z apišite učinke a suanskega jez in jih razvrstite  
glede na predloženo shemo (sWot ).
(Pozitivni učinki) (Negativni učinki)
(Danes)
Prednosti: Slabosti:
(v prihodnje)
Priložnosti: nevarnosti:
• z amislite si, da imate ob ugodnih najemnih ali plačilnih 
pogojih možnost dobiti novo kmetijsko zemljo v 
puščavskem območju Libijske puščave. r azmislite in 
razložite:
– pod kašnimi pogoji bi sprejeli to ponudbo? 
– k akšne prednosti bi imeli in kakšne ovire? 
– j e lahko takšno kmetijstvo konkurenčno  
običajnemu kmetovanju v dolini Nila? 
– k aj je možen vir vode (na sliki)?
Slika 8: v oDA jE KLjučNA . v oDNA vRTINA v o AzI DAKhLA .
Foto: A. Hafiez. 
21
GeOGRAfIJA v ŠOLI  |  1/2016
širimo obzorja