•1 PROBAN KA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 GrBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041 280 10 40, 280 10 17, 280 10 30 faks: 04 1 280 10 12 www.gbd.si, info@gbd.si varnost s strokovnost > donosnost ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^ Banka Banka .< pooluhom @®mHMcJJ©ISSGJLAS ktoUV - ISSN 0352 - 6666 - št. 53 - CENA 150 SIT (13 HRK) Sc\!esen trenutek na Pavličevem sedlu. Podkanclerka Republike Avstrije Susanne Riess - Passer in kancler dr. Wolfgang °tV(rSse'' koroški deželni glavar dr. Joerg Haider in predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek z ministri režejo tltveni trak z barvami slovenske in avstrijske zastave. - Slika T. Doki Kranj, torek, 10. julija 2001 Pavličevo sedlo Kranj, 10. julija - Leta 1997 je slovenska vlada prekategorizirala mejni prehod Pavličevo sedlo v meddržavni mejni prehod. Dileme, ali bo mejni prehod med Avstrijo in Slovenijo na koncu Matkovega kota na koncu Logarske doline na Pavličevem ali na nekoliko višjem Lesnikovem sedlu, takrat ni bilo več. Slovenija in Avstrija sta soglašali s Pavličevim sedlom. Pred tem je bilo nad 30 let obljub in opravičevanj, da je cesta med Slovenijo in Avstrijo v tem delu Kamniških in Savinjskih Alp potrebna, vendar so se znova in znova našli razlogi za odlašanje. V petek je bila "prava" otvoritev obnovljene okrog 15 kilometrov dolge ceste na obeh straneh meje z skupnim mejnim objektom. "Prava" zato, ker smo tudi slišali, da jih je bilo pred tem že nekaj. Opravljena je bila ob udeležbi najvišjih predstavnikov sosednjih držav in lokalnih oblasti z obeh strani meje ter ljudi ob meji, ki že dolgo sodelujejo, čeprav pogoji niso bili najboljši. Urejeno Pavličevo sedlo z moderno cesto do Bele nad Železno Kaplo na avstrijski strani in do Sester Logar na odcepu proti Logarski dolini na slovenski strani je neverjetna pridobitev za prebivalce na visokogorskih kmetijah v Matkovem kotu in njihova vez s svetom in Solčavo kot središčem občine. Obmejne občine Železna Kapla, Jezersko in Preddvor ter Solčava in Črna so si sedaj medsebojno blizu, komaj uro vožnje z avtomobilom, prej pa je bilo treba delati dolge ovinke. Urejeno Pavličevo sedlo odpira nove možnosti razvoju turizma in kmetijstva in kot posledico zagotavlja boljše življenje v teh krajih živečih ljudi, ki naj bi tukaj ostali. Na primeru 1339 metrov visokega mejnega prehoda je mogoče spoznati, kako velik pomen ima lahko samo 15 kilometrov ceste in večji stanovanjski hiši podoben objekt na državni meji. • j. Košnjek V Kranju samo še semnji? r S pripojitvijo k Živilom tudi uradno ^°renjskega sejma v Savskem logu ni več. KrI?nj' ,0- Julija - Vloga in pomen sejmov v Savskem logu v koVeJU' na dosedanji lokaciji PPC Gorenjski sejem, sta od pet-\x. .^Upščine negotova. Na skupščini delniške družbe Živila jo v J So namreč Gorenjski sejem pripojili Živilom, ki načrtuje-Vene avskem logu kranjski BTC. Z ukinitvijo Poslovno priredit-^dn °entra Gorenjski sejem pa se je Kranj najbrž poslovil od slej va,r.0(*no registriranih sejmov. Če pa bo v Savskem logu po-» nakupovalno središče, bo njegova ureditev veljala ljn8 8 milijard tolarjev. katerj ° se-ierr|ski dejavnosti poslej v Kranju so različna. Ne-% t ,SlCer zanikajo, da to pomeni slovo od poltisočletne sejem-tUclj aa>cije v Kranju in na Gorenjskem. Vendar pa je hkrati ^ijo S' ta trenutek nihče odločne ne zanika, da se Kranj s se-fegjst °dločitvijo glede sejmarstva ni poslovil od mednarodno &čne lra.mh sejmov. Če bodo še naprej v Kranju takšne ali dru-Hlci Sejernske dejavnosti, bodo najbrž bolj lokalni semnji kot .Res Sejmi- V smetiščni jami v Svetem Duhu pogosto zagori Gorele gume in smeti V t.i. Keklčevo jamo v Svetem Duhu ljudje s širšega območja vozijo odpadke in gume. V jami zagori približno dvakrat na mesec, petkov požar pa je bil doslej največji. Sveti Duh, 10. julija - V petek, 6. julija, nekaj po poldnevu se je nad Svetim Duhom razširil grozeč oblak dima, saj je zagorelo v jami na obrobju Sorskega polja ob Svetem Duhu, kamor tamkajšnji prebivalci in tudi iz širše okolice vozijo različne odpadke. Po slabih dveh urah so požar uspeli lokalizirati prostovoljni gasilci iz Virmaš, Škofje Loke in Trate. Premoženje ni bilo ogroženo, saj se v okolici ne nahaja noben objekt. ni bilo," je razložil Tomšič. Pozval je vse, ki v jamo odvažajo smeti, naj le-te ne kurijo tam, saj je že manjši sunek vetra dovolj, da se ogenj nekontrolirano razširi na ostale smeti in gume. Domačini se spomnijo, da je krajevna skupnost svoj- £vr0pPavJe tudi, da so sejmi nasploh ne le pri nas, ampak tudi v h gfe' 2e nekaj časa v krizi. Njihovi zagovorniki so prepričani, ^rari- 2a Prehodno obdobje, v katerem bi bilo treba zdržati, '^ni ~ 1 Oziroma Gorenjski sejem očitno tega ni zmogel, saj je %l k0 Vno leto sklenil z 22 milijoni tolarjev izgube. Tako so v%\ nec nekdaj obsežne sejemske dejavnosti napovedali z no-^brj^^^niskimi zasnovami Savskega otoka, ki jih je pred mesecem sprejel tudi svet Mestne občine Kranj. • A. Žalar Po To S 1*6 Pet So ^ Za svež vsakdan. ki naj bi bil lastnik zemljišča. "Omenjeno zemljišče je bilo nekdaj res v lasti Terma, sedaj pa ne več, saj se je v fazi privatizacije zemljišče preneslo na republiški sklad kmetijskih zemljišč. V preteklosti je Termo na tem območju saniral tri jame, tudi obstoječa jama se počasi sanira, a za zemljišče je sedaj pristojen bodisi sklad bodisi najemnik zemljišča," je pojasnila direktorica splošnega sektorja Zvonka Košir. • S. Šubic, foto: M. V. O' ^ARKET Na Klancu Ukozarjeva ulica 16 pon - pet: od 8. do 19. ure sobota: od 7. do 17. ure "Najprej so se vnele smeti, nakar se je ogenj razširil še na velik kup gum, ki so v t.i. Kekl-čevi jami. Skupaj je požar gasilo približno trideset gasilcev, s petimi cisternami pa so dova-žali vodo: Ker je v jami v nekaj metrih naloženo na kupe najrazličnejših smeti, je bilo ogenj zelo težko pogasiti," je razložil Matija Tomšič predsednik PGD Virmaše - Sveti Duh. Ogenj se je pritlehno širil v globino smeti in gum, iz jame je butala neznosna vročina, zato gasilci samo z vodo sploh niso uspeli ohladiti žarišča požara. Uspelo jim je šele s pomočjo gradbenega stroja - buldožerja, s katerim so potisnili nekaj ku-bikov gradbenega materiala in zemlje na smeti, da so ogenj zadušili. "V Keklčevi jami se velikokrat pojavi ogenj, skoraj na vsake štirinajst dni moramo gasilci intervenirati. Tako velikega požara, kot je bil tokrat, pa še čas k jami postavila redarja, ki naj bi nadziral dovažanje odpadkov, a se je dogajalo, da v času njegovega redarstva ljudje smeti niso vozili, takoj koje izginil za prvim ovinkom, pa so bili s polnimi prikolicami smeti že pri jami. O rešitvi tudi ekološkega problema smo želeli povprašati predsednika KS Sveti Duh Janeza Jenka, ki pa je bil včeraj nedosegljiv, obrnili pa smo se tudi na Termo Škofja Loka, mm K 00 O « * * e<« * «r i o o o ««« •• m* UM 551 g 3*1 ■V- o -O • i (C 8 ■J -x 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Košnjck SLOVENCI NA KOROŠKEM Dr. Alois Schvvarz je novi celovški škof Pastir obeh narodov Dr. Egona Kapellarija, ki je bil naklonjen Slovencem, je nasledil dr. Alois Schwarz. Kranj, 9. julija - Pred dobrim tednom je v Krki na Koroškem dosedanji škof krško - celovške škofije dr. Egon Kapellari, ki mu je Vatikan zaupal vodenje graške škofije, simbolično predal škofovsko palico novemu škofu dr. Aloisu Schwar-zu. Novi škof je že v nastopnem govoru pokazal, da bo spoštoval dvojezičnost škofije, kar je dosledno počel njegov predhodnik. V 69 župnijah od skupno 337 v škofiji je bogoslužje v nemščini in slovenščini. Novi škof se je v kratkem času naučil osnov slovenščine in del nastopnega govora prebral v slovenščini. "Dragi Korošci slovenskega jezika, sveti oče vam je pri svojem obisku v Krki dejal: Zvesti ste veri, ki ste jo prejeli od svojih očetov in mater. Ta vera je stoletja dajala pečat vaši kulturi. Oblikuje naj jo tudi v bodoče. Tudi jaz vem, da je bila vaša zakoreninjenost v veri in narodu v stoletjih zgodovine izpostavljena težkim preizkušnjam in da tudi danes stojite pred novimi izzivi. Prosim vas, še posebej mlade, da naprej spoštujete vrednote, ki so vas doslej zaznamovale in vam dajale življenjsko oporo. Vabim vas, da se za te vrednote trudite v katoliški Cerkvi, v imenu katere vam ponavljam obljubo, ki jo je moj prednik v škofovski službi vedno poudarjal: V njej imate in boste imeli zanesljivo domovino. Kličem vam kakor tudi nemškim sodeželanom: Slovenski in nemški jezik naj bosta na Koroškem jezika zbiranja in ne razdora, naš govor pa naj bo v službi iskanja in izrekanja resnice, klicanja k pravičnosti, vabljenja k lepoti, še posebej pa v službi oznanjevanja veselega oznanila in klicanja božjega imena." Na ustoličenju novega škofa sosednje škofije so bili tudi slovenski škofje ordinariji ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, mariborski škof dr. Franc Kramberger in koprski škof Metod Piri h. • J. Košnjck Dr. Alois Schwarz Novi diplomanti v Poveljniško štabni šoli Usposobljeni za vodenje vojaških enot Poljče, 10. julija - Minuli petek je bila v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah slovesnost ob koncu 4-mesečnega štabnega tečaja Poveljniško štabne šole Centra vojaških šol. Letos je tečaj obiskovalo 17 udeležencev, med njimi pa je bila tudi ena častnica. Kot je ob koncu šolanja ugotovil načelnik šole podpolkovnik Ivan Mikuž, so na tečaj prišli ljudje z različnimi Med najboljšimi je bil tudi Matej Crnkovič iz gorske enote SV. izkušnjami, vendar so ob skupinskem delu uskladili tudi te razlike. Pridobljeno znanje za poveljevanje bodo prenesli na podrejene enote in morda se bodo pozneje pojavili v vlogi učiteljev naslednjih generacij tečajnikov. Diplomantom je čestital tudi načelnik Centra vojaških šol brigadir mag. Viktor Kranjc. Med slovesnostjo, ki jo je s kulturnim nastopom popestrila Godba iz Mengša, so tečajnikom podelili diplome in priznanja. Najboljši so dobili tudi plakete; Uroš Paternus zlato, Žarko Ostojič srebrno in Matej Crnkovič bronasto. • S. Saje Italijanski partizani v Škofji Loki Skorja Loka, 10. julija - Jutri bodo območno združenje borcev in udeležencev NOB Skofja Loka ponovno obiskali predstavniki italijanskega protifašističnega gibanja ANPI iz Gorice skupaj s svojci na loškem območju padlih garibaldincev. Začetek srečanja bo ob 9. uri dopoldne na turistični kmetiji Žgajnar, nato pa bodo gostje in gostitelji skupaj obiskali spominski obeležji NOB na Rovtu in na Lenartu. • J.K. Umrla je Danila Gril Kranj, 10. julija - V Kranju je v 82. letu starosti umrla Danila Gril, nosilka partizanske spomenice 1941. Pred drugo svetovno vojno je sodelovala v delavskem gibanju, za začetku okupacije pa je bila povezana z Osvobodilno fronto in s Kranjsko ter Jelovško četo ter Cankarjevim bataljonom. Januarja leta 1942 so jo zaprli, najprej v Škofjo Loko in Begunje, od maja leta 1942 do konca vojne pa je bila jetnica v Ravensbrucku. Po vojni je opravljala številne dolžnosti v družbenopolitičnih in kulturnih organizacijah. • J.K. Cesta in mejni prehod Pavličeyo sedlo odprta Povezava treh dolin Od ideje za ureditev ceste na Pavličevo sedlo na koncu Matkovega kota in zgraditev mejnega prehod do njene uresničitve konec preteklega tedna je preteklo nad 30 let. Sprva ni bilo določeno, ali bo prehod na 1339 metrov visokem Pavličevem ali 1521 metrov visokem Lesnikovem sedlu. Kranj, 10. julija - Udeležba na petkovi otvoritvi 7592 metrov dolge ceste na koroški strani med Velach - Belo in sedlom, 7380 metrov dolge panoramske ceste od križišča pri Sestrah Logar v Logarski dolini in prehodom na slovenski strani ter skupnega objekta avstrijskih in slovenskih mejnih organov kaže na pomembnost dogodka. Udeležili so se je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, avstrijski zvezni kancler dr. VVolfgang Schuessel, podpredsednica avstrijske vlade oziroma podkanclerka Susanne Riess - Passer, koroški deželni glavar dr. Joerg Haider, diplomatski predstavniki, nekateri ministri slovenske vlade, novi celovški škof dr. Alois Schvvarz in župani sosednjih občin in ljudje, ki živijo na obeh straneh meje. Uresničen je bil projekt, v katerega sta avstrijska in slovenska država vložili precej denarja, obema pa je pomagal Phare z denarjem iz čezmejnega oziroma Cross Border programa. Avstrija je vložila v izgradnjo ceste na svoji strani 37,7 milijona šilingov in je bila končana že lani, Slovenija pa vključno z letošnjimi zaključnimi deli 955 milijonov tolarjev. Ureditev mejnega objekta pa je stala 224,5 milijona tolarjev. Končno, so ponavljali prebivalci na gorskih kmetijah nad Železno Kaplo na Koroškem in v Matkovem kotu na Srečanje prijateljev na Pavličevem sedlu. koncu Savinjske doline, ki jim nova sta omogoča normalno povezavo S| tom. Savinjska dolina z območjem j] čave, Logarske doline, Podolševe, ^ kovega in Robanovega kota na štajđ] strani, dolina Bele oziroma Velac^j koroški strani do Železne Kap^j Kranjska dolina od Jezerskega essel prerezala trak in cesto z meJ objektom predala namenu, so tudi župana Solčave in Železne*. Vojteh Klemenšek in dr. Peter H». lapp, ki je svoj nagovor prebral % pan dvojezične občine v obeh JeJ'j ni koroški deželni glavar dr. " Haider. • J. kosu jok, slike T. Na otvoritvi so povedali: Dr. Janez Drnovšek: "Med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo želimo vzpostaviti najboljše odnose. Veliko zgodovine nas združuje, bili pa so tudi časi razlik in zaostrovanj, vendar moramo graditi na tistem, kar je pozitivnega in kar nam je skupno. Pred desetimi leti je koroški deželni zbor soglasno podprl slovensko samostojnost. Tudi Republika Avstrija je bila ena glavnih zagovornikov naše osamosvojitve. Upam, da bo Avstrija podprla naše članstvo v Evropski uniji tako, kot je našo osamosvojitev. Od odprtja tega prehoda bo imela koristi tudi naša manjšina na Koroškem. Veseli me, da se odnos do nje spreminja." vam čestitam. Ta pot je prava in dobra in je omogočila današnji dogodek. Manjšina mora biti in je naše bogastvo, saj kaže raznolikost naših ljudi in naše dežele. Včeraj smo v parlamentu sprejeli pomembne zakone v njeno korist. Čestitam vam za napre- ritvijo." dek pri pogajanjih z EV. Trenutno ste na vrhu. Imate pametne in sposobne pogajalce, ki so danes med nami." urejena. Ko sem se danes peljal r*a V^rnai vanje v Železno Kaplo in sem, se ni $PC kako blizu smo si sedaj sosednje 0Pcl Od Preddvora do sem je dobrih 40 kilo>n, rov. Zato sem navdušen nad današnjo ofl. Dr. VVolfgang Schues-seli: "Da je današnji dan pomemben, kaže tudi to, da je gospod predsednik vlade prekinil dopust, midva s pod-kanclerko pa bi morala biti na Dunaju na seji parlamenta, vendar sva se raje odločila za Koroško. 26. junija pred. desetimi leti je postala Slovenija svobodna dežela. Prva med republikami bivše Jugoslavije je krenila na pot demokratičnega razvoja. Spoštovani gospod predsednik, resnično ste prehodili prekrasno pot, za katero Dr. Joerg Haider: "Lepo je, da se znova krepi povezanost med obema deželama, ki jih je v preteklosti ločila različna zgodovina, z odločitvijo Slovenije, da postane demokratična družba, pa nastajajo možnosti za nove povezave. Ker je bila pripravljenost na obeh straneh, smo danes priča velikemu dogodku. Današnji dogodek je signal sosedskih držav Evropi prihodnosti, ki bo temeljila na povezanosti ljudi in regij in bo omogočala svoboden razvoj na obeh straneh meje." Miran Zadnikar, župan Preddvora: "Že v prejšnjem mandatu smo se veliko pogovarjali o urejevanju mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, sedaj pa sta cesta in prehod končno Milan Kocjan, ž^i občine Jezersko'- J mejni prehod je za J^A sko velikega pometi prav danes Pove?f& nami in Kranjsko d° ni bila posebej orrjtV na. Pavličevo sedi0 zbližalo in povez^0 doline in to je velikega pomena za Pre"1 ce in za sodelovanje med njimi." Dr. Peter Hadf* župan občine Zet Kapla: "Danes je m ši dan za mojo °°cl zame. Za kar sff1 trudili nad 30 leLj danes uresničili- ,j Slovencem in K° J želim dobro sodeW | V naši občini vemo, kako je pome'na zato sodelujemo s Kranjem, J^eP,A Preddvorom in Črno, sedaj pa bomo 11 tudi s Solčavo. Naše območje bi bilo lahko naravniM Vanj bi povezali Logarsko dolino, " Kočno in Korte." Konec tedna pohod na Triglav Velika zaključna prireditev bo v soboto, 14. julija, od pol enih naprej pri Šport hotelu na PokU^' Kranj, 10. julija - Konec tedna, v petek, 13. in v soboto, 14. julija, bo 16. spominski pohod na Triglav, ki ga skupno organizirajo borci NOV, veterani vojne za Slovenijo, organizacija Sever in Zveza slovenskih častnikov. Pohod bo tokrat organiziran v spomin partizanskim patruljam, ki so se med NOB povzpele na Triglav, 60. obletnici ustanovitve OF in začetku boja zoper okupatorja ter 10. obletnici vojne za Slovenijo. Organizatorji pričakujejo, da se bo povzpelo na Triglav okrog 400 pohodnikov, ki se bodo v soboto okrog poldneva vrnili na Pokljuko, kjer bo pri Šport hotelu velika slavnost. Začela se bo ob pol enih, govornik pa bo minister za obrambo Republike Slovenije dr. Anton Grizold. V kulturnem programu bodo sodelovali partizanski pevski zbor, orkester Slovenske vojske in dramski umetniki, program pa bo povezovala Alenka Bole - Vrabec. Po proslavi bo družabno srečanje z glasbo in postrežbo. • J.K. Odlikovanja veteranom Ljubljana, 10. julija - Predsednik Republike Slov**© lan Kučan je včeraj izročil državna odlikovanja-^* znake svobode Republike Slovenije, veterane vojne^|l venijo, policiste in člane republiške koordinacije- / vanja so prejeli dr. Andrej Anžič, Franc Bevc, p Bratuš, Zdenka Celin, Janez Drevenšek, Zlatko , Slavko Gerželj, Franc Kokot, Srečko Krope, Jože y Raj ko Meh, Edvard Mlačnik, Vinko Mlinšek. Mermolja, Stane Plohi, Janez Sodržnik, Borut v M Stanislav Veniger, Drago Vidrih, Bojan Vrečic, D nikar, Miroslav Žaberl in Anton Žele. • J.K. (^MMP3M^EIIGliAS [MMi POlit'ka: neHdviSni nestrankarski Mitično- informativni policdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Vaijavec / Odgovorna urednica: Marija Volčjak / Novinarji **J — ■■' w Helena Jelovčan. Jn/e Korak* 1 Mu vtimU WJn n,™i, t«w uiu. c.™i 7„u.ii n..:« 7.j ..j... . j.., * .........' .. ....r^nfitl'1 j# Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ ' -------------.....puuuuiv miuiiuauim pvmuni* * puuuaimmi na uugajjnjiii na iiorcnjuem / uircKior: Marko vaijavec / Odgovorila urednica: Marija Volcrak,' M Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Urša Pctcrnel, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fou tisk: Mcdia Art, Kranj / Tisk: DELO ■ TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: (147201-42-00, teleta: 04/201-42-13 / W* ■* telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis i/haja ob torkih in petkih. Naročnine: trii alni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja 7i [ lit) DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 81 v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem) Torek, 10. julija 2001 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Vlada uresničuje projekt prijazne in informatizirane državne uprave Z računalnikom do izpiska iz matične knjige Izpiski iz matične knjige so prvi korak v uvajanju elektronskega poslovanja državne uprave, s katerim so 14. junija poskusno začeli na upravnih enotah Novo mesto, Ljubljana, Piran, Murska Sobota in Nova Gorica. Septembra bodo za novo poslovanje usposobljene vse upravne enote, na katerih bo na elektronski način mogoče naročati tudi druga potrdila. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kra«j, 10. julija - Projekt elektronskega poslovanja med državno upravo in državljani, ki naj bi bili zaradi tega postopoma razbremenjeni obveznih opravkov na upravnih enotah, je 2ačel nastajati lani. Usklajeval ga je Center vlade za informatiko na Langusovi 4 v Ljubljani. 14. junija je bil narejen prvi J°rak, ki bo spreminjal odnos med državo, njeno upravo in državljanom: preko domačega računalnika oziroma interneta & bila na območju petih upravnih enot uvedena možnost elek-tronskega naročanja izpiskov iz matičnih knjig. Predstavniki vlade in njenega Ler>tra za informatiko (CVI) so Pretekli teden na novinarski k°nferenci predstavili javnosti Projekt E - uprava, ki bo za dr-2avljane prijaznejša in dostopna. Minister za informacijsko Jr«žbo dr. Pavel Gantar je potr-0,1 odločenost vlade, da bo z . lektronizacijo in informatizacijo delovanja države in njene JPrave nadaljevala. Tudi seje Jade že potekajo tudi na elek-°nski način, zaradi česar odpadajo kupi papirja, na interne-, Pa Slovenci brezplačno že lah-?,J?rskamo po Uradnem listu. '°je velik projekt, s katerim nrerriikamo gore," je menil ge-eralni sekretar vlade Mirko deande|j. Vendar je Slovenija gle-j^tega tako kot večina razvite r°Pe omejena: primanjkuje ustrezno izobraženih ljudi. V Evropi jih manjka okrog milijona. Marin Silič, direktor Centra vlade za informatiko, je povedal, da je bilo treba najprej analizirati upravne postopke in najti možnosti za poenostavitve, kar je eden od pogojev za elektronsko poslovanje. Ker ima Slovenija stroge predpise o varovanju osebnih podatkov, jih je bilo treba spoštovati. Preprečiti je bilo treba možnosti in priložnosti za zlorabo osebnih podatkov. Zaradi novega načina poslovanja uprave se bodo zmanjševale vrste pred okenci na upravnih enotah. V petih letih naj bi se prepolovile. Ker bo Z uvajanjem elektronskega poslovanja naj bi se vrste pred uradi državne uprave postopoma skrajševale. Slika: G. Kavčič Krajše vrste Ministrstvu za informa-jjsko družbo in v Centru vlade za informatiko priča-kuiejo, da se bodo z uvaja-nJem elektronskega poslovala med državno upravo in Pavijani skrajšale vrste pred okenci na upravnih enotah. V petih letih naj bi se Prepolovile. Tako se je doga-Jalo v bankah, ko so uvajale ^ektronsko poslovanje, ban-k°mate, teledome in druge možnosti poslovanja. Popol-n°rna pa vrst ne bo mogoče °dpraviti. Del državljanov n°vega načina dela ne bo sPrejel ali zanj nima možno-st*- Za marsikoga je namreč Joisk upravne enote ali ča-kanje na banki priložnost /.a Srečanje z ljudmi in za od-n°d od doma. Vsako skrajševanje vrst je dobrodošlo za ^Poslenc na upravnih eno-a"< ki bodo imeli več časa *a delo z ljudmi, in za obča-^c> ki bodo čakali pred oken-vendar v krajših vrstah in manj nervozni. Dušan Kričej manj nervoze na obeh straneh, bodo državni uslužbenci lažje in kakovostnejše opravljali svoje delo. Seveda vrste ne bodo nikdar povsem izginile, saj se vsi ljudje ne bodo nikoli navadili ali pa ne bodo imeli možnosti za nov način poslovanja. Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve dr. Bojan Bugarič je gnečo pred okenci na upravnih enotah in velike potrebe po dokumentih, zlasti izpiskih iz matičnih knjig, podkrepilo s podatki: Lani so upravne enote izdale 165.000 izpiskov iz rojstnih matičnih knjig, 23.000 izpiskov iz poročnih matičnih knjig in 67.000 izpiskov iz matičnih knjig umrlih. Internet in spletno potrdilo O praktičnem poslovanju med državljanom, ki sedi doma za računalnikom, in upravno enoto smo se pogovarjali z vodjo projekta v Centru vlade za informatiko, državnim podsekretarjem Dušanom Kričejem. Povedal je, da so bile upravne enote Novo mesto, Ljubljana, Piran, Murska Sobota in Nova Gorica izbrane zato, ker so v preteklosti že sodelovale pri poskusnem uvajanju nekaterih projektov in imajo zato največ izkušenj. Do sredine septembra bo mogoče izpiske iz matične knjige (poročne matične knjige, rojstne matične knjige, knjige umrlih) na elektronski način dobiti na vseh 58 upravnih enotah v Sloveniji. Državni podsekretar je pojasnil način pridobitve enega od izpiskov iz matične knjige. "Občan mora imeti doma računalnik in priključek na internet. Glede računalnika ni posebnih zahtev. Razen tega mora dobiti občan spletno potrdilo. Včeraj, 9. julija, smo jih na osnovi vloge začeli brezplačno izdajati na Centru vlade za informatiko v Ljubljani, na Langusovi 4, na začetku Tržaške ceste v Ljubljani. Občani bodo morali do sep- več ovifc! „Zcio se mi mudi. Mi Sek ir fo\ na naselbine, od FORUM LUBELINO do TRŽIČ. Sloves«0 J bodo udeležili tudi predstavniki občine Bruchsal iz Nem&J^jjn tero so Francozi že pobrateni, Tržičani pa bodo to uresfl bližnji prihodnosti. Konec prihodnjega meseca bodo v Tržiču odprli tako i«1^ ni Park pobratenja. Na začetku ceste Ste Marie aux MineS^ sredi zelenice postavili tračnice in rudarski voziček iz fr^1 ga pobratenega mesta. • S. Saje Torek, 10. julija 2001 IZ GORENJSKIH OBČIN 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Na Brezjah pri Tržiču delujejo gasilci že pol stoletja Članstvo in vaščani z roko v roki Vsi dosežki so plod skupnega dela, pravi Milan Vaijavec, ustanovni član gasilskega društva. rezje pri Tržiču, 10. julija - Zadnji uspeh je nov gasilski avto, ki j|0 ga predali namenu ob praznovanju minulo soboto. Slavje, na aterem se je poleg domačinov zbralo veliko gostov z Gorenjskega n »z Avstrije, so združili s podelitvijo gasilskih priznanj. V brošuri So Predstavili jubilej društva in 950-letnico naselja. letja pomagali društvu, predvsem pa tistim, ki so jih podprli pri nakupu novega gasilskega avta. Skupaj z opremo jih bo vozilo stalo okrog 9 milijonov rejšnji teden Trak sta je bil na Pn Tržiču v znamenju Drezjah vajoStVa- V četrtek so izvedli trjCe v gašenju gasilci iz Bis-vasj 'Javorja, Leš in domače cj ^ , as'ednJi večer so se gasil-kate/ na slavnostni seji, med kro •? So predstavili društveno doiR , 'n podelili priznanja za stva n° del°- Za 50 let č,an" Va/jaySo dobili značke Milan rejgj °' ^eter Praprotnik, sta- boto "ej praznično je bilo v so- slavilPopoldan' ko Je ves kraJ Stw 5°-letnico gasilskega dru- SW- letnico izgradnje gasil-lja p doma in 950-letnico nasekat«..0 Vasi Je krenila parada, v ceri nj i h so se pridružili gasilcem 'n ben'ikn0Vlm vozilom tržiški 8°d" n°še 1',vmažoretke in narodne gostov^n°žici domačinov in z Gorenjskega ter iz so- Gasilski priznanji sta dobila društvo in njegov predsednik Andrej Bešter. sednje Avstrije je izrekel dobrodošlico predsednik PGD Brezje pri Tržiču Andrej Bešter. Zahvalil seje vsem, ki so v pol sto- >l Rupar. SIT, zato je prišla prav pomoč občine in vaščanov. Kot je ugotovil edini še živeči ustanovni član društva Milan Vaijavec, so vsi dosežki - dom, oprema in vozila - plod skupnega dela vaščanov in članstva. Zato seje odločil napisati brošuro o kraju in društvu, ki jo poklanja gasilcem za zlati jubilej. Mejnike društvenega razvoja je predstavila Tonica Marin. Društvu, ki ima danes 70 članov in kar 217 podpornih članov, je predal ključe novega avta tržiški župan Pavel Rupar. Z botro Vido Kokalj je krstil vr> Milan Vaijavec je poklonil gasilcem za zlati jubilej kroniko društva in vasi. žilo s šampanjcem in prerezal trak, blagoslov pa je opravil župnik Ivan Kos iz Kovorja. Čestitke za uspehe so izrekli slavljencem številni gostje. V najlepši vasi pod Dobrčo jih je pozdravil predsednik KS Brezje pri Tržiču Ivan Kokalj, ki je poudaril pomen povezanosti v kraju in občini. Podpredsednik Gasilske zveze Tržič Vladimir Goltez je podelil medalje in priznanja najbolj zaslužnim članom, društvo pa je dobilo gasilsko plamenico III. stopnje. Predstavnik Gasilske zveze Slovenije Lojze Ljubic je izročil še spominska priznanja domačinom in avstrijskim gostom. Slavje so sklenili na veselici s srcčelovom in nastopom ansambla Vesele Štajerke. • S. Saje Proslavili novo vozilo Brizgalna starejša od društva v°ljtid ' l0- Ju,'Ja - Prosto-nik v 8ka.Sllsko društvo Kuplje-nov m° Clni Bled »ma 26 čla-Slavlialingn'1konec tedna so prodno 'vu"letnico. Čeprav niso 'main a,bo|Je opremljeni, saj 0 se vedno star 2a "»»»ny euino vozno PoseK^tav,n kombi, je njihova 19()5 '°st tudi brizgalna iz leta Je ent PPS?°sni smo nanJ°, saj uddruštv, e'" tudi starejšaje r'žgaln 7 pa irnamo dve lniamn .;.Zanimivo je tudi edino vozilo \xx\q v —•■■"■iivvj jc iuui, da verJi k Vasi Kupljenik več gornik preb'valcev," je ob Povedal predsednik KraS,K.arel pnnu •eto na praznik imajo vsako imajo pri Sicer pa kraJu tri hidrante okrog sto kubičnih metrov vode v rezervoarjih za morebitno požarno reševanje. 90-letnico so proslavili z gasilsko reševalno vajo, v kateri so poleg gasilcev sodelovali tudi člani gorsko reševalne službe in reševalno zdravstvene enote Bled. V vaji so prikazali reševanje in gašenje v skalnatih predelih gozda. Devetdeset let aktivnosti v društvu, ki ima dom od 1911. leta, dom pa so prenovili 1931. leta, so v nedeljo proslavili s parado in podelitvijo priznanj. Priznanja veterana so podelili Francu Frelihu, Alojzu Razin-gerju in Martinu Bernardu. Po svečanosti pa so po več letih na Kupljeniku spet pripravili veselico. Igral je ansambel AS. • A. Ž. Utik, 10. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica -Utik, ki ima 178 članov, predsednik društva pa je Franc Šuštar, je v soboto proslavilo prevzem novega gasilskega vozila. Akcijo za novo vozilo so začeli že pred časom. Odločili so se namreč, da bodo sami zbrali 30 odstotkov denarja za vozilo Vodice pa se je ob tej priložnosti zahvalil za delo in jim zaželel čimboljšo usposobljenost v prihodnje tudi župan občine Vodice Anton Kokalj. Na svečanosti ob prevzemu novega vozila, najsodobnejšega na območju celotne Gasilske zveze Vodice doslej, so podelili tudi priznanja. Plaketo veterana ^V« Kupljeniku imajo tudi gasilsko brizgalna, ki je starejša od društva. GVC 16-25, vredno 22,8 milijona tolarjev. Kar 70 odstotkov je za nabavo vozila namenila občina Vodice iz proračuna na predlog Gasilske zveze Vodice. Prevzem vozila so proslavili z gasilsko parado, s programom in podelitvijo priznanj. V paradi je sodelovalo več kot sto gasilcev iz desetih društev iz občine Vodice in nekaterih sosednjih. V povorki so sodelovale narodne noše, godba Vodice, praporščaki, gasilci in vozila. Novo vozilo z 2.500 litri vode, visokotlačno črpalko in celotno opremo je blagoslovil vodiški župnik Franc Mervar, boter in botra vozilu sta bila Pavla Šimenc iz Bukovice in Feliks Nahtigal iz Utika, gasilcem PGD Bukovica - Utik in vsem na območju Gasilske zveze so dobili Feliks Nahtigal in Tone Šetina iz Utika in Stane Rahne iz Bukovice. Priznanja III. stopnje Gasilske zveze Vodice so podelili Simoni Vrhovnik, Meti Žnidar in II. stopnje Janezu Trevnu iz Utika. Priznanje III. stopnje je dobil tudi Marko Štupar, II. stopnje pa Peter Novak iz Bukovice. Odlikovanja Gasilske zveze Slovenije pa so dobili Cilka Kimovec (odlikovanje III. stopnje), Vinko Kimovec (odlikovanje II. stopnje) in Franc Štupar mlajši plamenico III. stopnje (vsi iz Bukovice). Janez Kimovec iz Utika pa je dobil odlikovanje III. stopnje. Po proslavi so pripravili še veselico z ansamblom Bratje Poljanšek. • A. Žalar Policija je prisluhnila Cerklje, 10. junija - Cerklje so znane po veliko kilometrih dobrih cest, kar je sicer velika prednost, hkrati pa tudi precejšnje tveganje. Vozniki močneje pritiskajo na plin in možnosti za prometne nesreče se večajo. Na zadnji seji občinskega sveta, ko sta komandir policijske postaje v Kranju Franci Frantar in vodja policijskega okoliša Benjamin Jančič ocenjevala varnostne razmere v občini, je župan predlagal namestitev radarskih zased na cestah Zalog - Lahovče, skozi Praprotno Polico in Cerklje - Luže. Na teh odsekih vozniki največkrat razvijejo preveliko hitrost (med njimi tudi župan Franc Čebulj, kar priznava sam). Kot smo se že nekajkrat prepričali, je policija prisluhnila pobudi in na omenjenih odsekih meri hitrost. Samo da se ne bi prihodnjič v Cerkljah pridušali, da policija ne dela drugega, kot lovi prehitre voznike, kar smo že slišali na sejah občinskega sveta. • D.Ž. Gradili še ne bodo Preddvor, 10. julija - V osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru še ne bodo gradili, čeprav prostorska stiska in dvoizmenski pouk kar kličeta po večji prostornosti šole. Razmišljanjem o gradnji športne dvorane in prizidka, ki bi dal več učilnic, so se spričo spleta nenaklonjenih okoliščin odpovedali. Gradnjo dvorane in prizidka so vezali na gradnjo stanovanjske soseske Voke, kar jim je ob propadu Gradbinca padlo v vodo. Računali pa so tudi na 50-odstot-no financiranje šolske investicije s strani države. Tudi to je bil račun brez krčmarja, saj država po novem šolskim naložbam v občini ne da več kot petino sredstev. Ker bi radi odpravili vsaj dvoizmenski pouk, so razmišljali, da bi pouk razširili na zunanjo lokacijo. V igri so bile tri možnosti, a so se vsem odpovedali: gasilskemu domu, ker še nima vseh dokumentov, domu krajanov na Beli zaradi težko izvedljive organizacije prevozov in prehrane ter graščini v Preddvoru, ki ni več primerna, saj jo zapušča še zadnja skupina vzgojnega zavoda, ki se seli v Škofjo Loko. Tako jim za jesen preostane še ena možnost, namreč večji oddelki otrok, o čemer pa mora šolsko ministrstvo sprejeti posebno odredbo. • D.Ž. Za obrtno cono ni ovir Preddvor, 10. junija - Vlada je že pred časom potrdila prostorske dokumente, ki so jih v občini Preddvor pripravljali tri leta. Z njimi so dobili zeleno luč tudi trije večji projekti, ki jih načrtujejo v občini. Ena je gradnja obrtne cone na obeh bregovih Kokre (v podaljšku Jelovice), ki naj bi obsegala okoli šest hektarov zemljišč. Druga je projekt gradnje varovanih stanovanj za starejše občane, ki jih preddvorski dom starejših občanov načrtuje na treh hektarih zemljišč v domski soseščini. Tretji je Sončno mesto, kjer zasebni investitor predvideva zidavo objektov za zdravstveni turizem. Še vedno pa v Preddvoru čakajo, kako se bo razpletel projekt stanovanjskega naselja Voke. Ves postopek so morali v občini začeti znova, ker je bil prejšnji nepravilen, sprožili pa so ga nasprotniki pozidave Vok. ki vztrajajo, da to območje ostane namenjeno rekreaciji. Institucije, ki dajejo soglasja, pa v javni obravnavi niso imeli večjih pripomb. Pomisleki so zlasti na načrtovano pregosto naseljenost, ki bi preobremenila tudi infrastrukturo. • D.Ž. Si Priznanje Jožetu Struni Jesenice, 10. julija - Minulo sredo sta dve krajevni skupno sti jeseniške občine, krajevna skupnost Cirila Tavčarja in krajevna skupnost Staneta Bokala praznovali krajevni praznik. 4. julij. Ob tej priložnosti so v spominskem parku na Jesenicah priredili lepo proslavo, na kateri je v kulturnem programu nastopil tudi pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora. Krajevni skupnosti sta se letos prvič odločili, da podelita tudi krajevno priznanje. Dobil ga je predsednik prostovoljnega gasilskega društva Jesenice Jože Struna za svoje dolgoletno in uspešno delo pri gasilstvu. • D.S. Kolesarski družinski potep Radovljica - V sodelovanju z lokalno turistično organizacijo Linhartova dvorana Radovljica so v radovljiški občini pripravili program za kolesarski družinski potep. Pot vodi iz Radovljice prek gozdne učne poli, Globokega, Mišač, Srednje Dobrave, Prczrenj, Podnarta, Ovsiš in Cešnjicc do Krope. Vrnili naj bi se skozi Kamno Gorico, Zgornjo Lipnico in Lancovo nazaj do Radovljice. Ob poti si je mogoče ogledati najstarejšo železarsko talilno peč v srednji Evropi - Slovensko peč v Kropi, vigenjc Vice in staro kropar-sko trško jedro. Kovaški muzej, fužin i co Sekirarnico v Lipnici, staro vaško jedro Kamne Gorice, Pusti grad, cerkev Sv. Lamberta na Lancovem in mini zoo na Zgornji Lipnici. V pripravi pa je tudi naravoslovna učna pot na podorčju Galerij in Grabnarice. • U. P. Žarni grobovi namesto zidu Kranj, 10. julija - V Kranju je že nekaj časa živa pobuda, slišati jo je bilo tudi že na mestnem svetu, da bi pred mrliškimi vežicami na kranjskem pokopališču postavili nadstrešek, zaradi stiske s prostorom pa naj bi se postavil žarni zid. Komunala Kranj je v pojasnilu mestnemu svetu navedla, da je bila projektna dokumentacija za izdelavo nadstreška pred poslovilnimi prostori in projekta kostnice pripravljena ze lani, trenutno pa pridobivajo delno gradbeno dovoljenje za izgradnjo nadstreška. Zaradi pomanjkanja sredstev Komunala Kranj, ki skrbi za pokopališče, namerava investicijo opraviti v štirih fazah - v prvi izgradnja nadstreška nad poslovilnim delom, v drugi izgradnja dela nadstreška nad prostorom pred obstoječimi mrliškimi vežicami, v tretji fazi bodo zgradili objekt kostnice, v zadnji fazi pa naj bi zgradili še vhod na pokopališče in opravili tlakovanje. Prvo fazo naj bi izpeljali še letos. Na kranjskem pokopališču ni predviden žarni zid, saj je za stari del že izdelan projekt za preko tisoč tipskih žarnih grobov. Prvih trideset žarnih grobov je že postavljenih in so že začeli s pokopi, tako da so štirje grobovi že v uporabi. Na novem delu pokopališča je že zgrajen kare za ra/tros pepela, a ga še ni bilo potrebno uporabiti. • S. Š. OB JUBILEJU RAZSTAVA Kupljenik, 10. julija - Prostovoljno gasilsko društvo Kupljenik v občini Bled je minuli konec tedna proslavilo 90-letnico. Med slovesnostmi ob prazniku je bila tudi razstava starih fotografij domačinov iz vasi Kupljenik. Razstavo je pripravil Davorin Bernard po domače Mežnarjev, ki ga zanimajo stare fotografije in dediščina kraja. Zbral je veeč kot sedemdeset fotografij in ob odprtju je povedal, da so domačini radi sodelovali pri pripravi razstave. Najstarejša razstavljena fotografija je bila iz leta 1880, na njej pa sta bila Ivan in Jakob Zupan. Jakob je bil tudi med soustanovitelj gasilskega društva Kupljenik. Sicer pa imajo na Kupljeniku najstarejšo fotografijo iz leta 1876 z Brsove domačije. Razstava v gasilskem domu je bila še v nedeljo, ko so na Kupljeniku sklenili praznovanje gasilskega praznika ob 90-let-nici društva. • A. Z. BESEDA, HUMOR IN GLASBA Tržič, 10. julija - Voditelj radijskih oddaj Silvo Teršek je z gosti zabaval publiko na umetniškem večeru v Tržiču. Sobotni nastop v okviru letošnjih Poletnih prireditev v Tržiču je bil prav gotovo nekaj posebnega. Radijski novinar in voditelj Silvo Teršek, ki ga nekateri poznajo tudi po nastopih njegove kabaretne skupine Paramiks, se je tokrat družil s poslušalci v drugačnem okolju. V atriju občine Tržič se je srečal z malce nevsakdanjim gostom, politikom Pavlom Ruparjem. Kot je povedal pred nastopom, se rad pogovarja le z ljudmi, ki ga na neki način vznemirijo. Izpolnil je dano obljubo občinstvu na začetku, da bo gosta predstavil z drugačne plati. Pavel Rupar je zapel ob spremljavi citer, na katere je zaigral Aleksander Prime. Predstavil je tudi brata Kemperle; Luka igra klarinet in Blaž saksofon. Nekaj skladb sta dodala pianist Inč Gorenc in Silvo Teršek z ustno harmoniko. Slednji je navdušil obiskovalce tudi s sceno, saj je namesto kulis postavil ob oder svoje slike. • S. Saje 55 LET DOLIKA Jesenice, 10. julija - V restavraciji Kazina na Jesenicah je jeseniški župan Boris Bregant v petek, 6. julija, sprejel člane Dolinskih likovnikov, DOLIK-a, ki letos praznuje častitljiv jubilej obstoja in ustvarjanja - 55-letnico. V Kažrhi seje zbralo precej jeseniških likovnikov - med njimi so bili tudi soustanovitelji DOLIK-a - ki že dolga desetletja delujejo v likovnem klubu. Jeseniški župan je v pozdravnem nagovoru likovnikom čestital ob jubileju in poudaril, da je v občini le malo kulturnih klubov ali društev, ki bi doživeli tako častitljivo obletnico. Predsednik DOLIK-a Joža Vari pa je pri opisu zgodovine kluba, njegovih uspehov med drugim dejal, da bo čez dober mesec minilo 55 let, odkar je bila na Jesenicah v organizaciji DOLIK-a prva razstava. Ob tej priložnosti so DOLIK-ovci izdali tudi lepo knjigo svoje ustvarjalnosti. • D.S. Anton Jobst, skladatelj in žirovski organist GLASBA, NJEGOVA UNIVERZALNA GOVORICA Razstava in koncert ob 20-letnici smrti Antona Jobsta - Skladatelj, žirovski organist, zborovodja, kapelnik in glasbeni učitelj - Več kot 600 skladb in priredb Žiri, 10. julija - Žirovci so se konec minulega tedna spomnili domačina in vsestranskega glasbenega ustvarjalca Antona Jobsta. V petek zvečer so odprli pregledno razstavo o njegovem delu in življenju, sobotni večer pa je bil v znamenju Jobstovih pesmi. Na koncertu, ki je bil v žirovski cerkvi Sv. Martina, je Cerkveni mešani pevski zbor Anton Jobst, pod vodstvom Antona Čadeža in ob spremljavi organistke Angele Tomanič izvedel Job-stova dela, koncert pa je bil tudi osrednja prireditev spominske slovesnosti. Slednja se je začela z odprtjem razstave v žirovskem muzeju (galeriji Žirovske pristave), kjer so bili na ogled Jobstovi osebni predmeti, fotografije, Številna priznanja in odlikovanja, ki jih je muzeju podarila njegova, hčerka Mojca Lenče. Pel je moški pevski zbor Alpina pod vodstvom Andreja Žaklja, Anton Žakelj pa je razstavi dodal svoj osebni spomin na Jobsta. Pod njegovim vodstvom je kot tenorist prepeval četrt stoletja in Jobst mu je že v otroštvu približal skrivnost glasbene govorice. "Zborovodja, skladatelj in organist Anton Jobst je dosledno upošteval prvine vokalne tehnike, izobraževal se je tudi v ljubljanski orglarski šoli. Pri vsaki pesmi seje s pevci trudil, da bi ji vdihnil dušo in če nam ni šlo, je rad rekel, da pojemo motorsko in da je naše petje kot bi kamen padel v vodo. Kot organist nas je navduševal z improvizacijami pre-ludijev. Zadnjič smo ga lahko slišali igrati orgle na veliko noč leta 1981. Na glasbenem področju je bil dejaven več kot 68 let," je povedal Žakelj, publicist Miha Naglic, ki je vodil prireditev, pa je dejal, da je tokratna spominska zbirka na ogled le začasno, prizadevajo si, da bi po obnovi Žirovske pristave v njej lahko uredili stalno Jobsto-vo zbirko. Tudi sicer Žirovci na skladatelja, organista, zborovodjo, kapelnika in glasbenega učitelja v dveh desetletjih od njegove smrti niso pozabili. Po njem se imenujeta cerkveni mešani pevski zbor in ena od ži-rovskih ulic, v šolskem parku so Jobstu postavili spomenik, delo akademskega kiparja Metoda Frlica, leta 1998 je izšla zgoščenka^ Jobstovih pesmi v izvedbi Slovenskega komornega zbora in organistke Angele Tomanič, muzikolog dr. Franc Križ-nar je o njegovem glasbenem ustvarjalnem opusu napisal knjigo, Anton in Luka Čadež pa sta uredila spletno stran. Odprtja razstave o delu Antona Jobsta sta se udeležili tudi njegovi hčerki Vere na Jobst (levo) in Mojca Lenče. Anton Jobst se je rodil septembra 1894 na Brdu pri Šmo-horju v Ziljski dolini, oče Nikolaj mu je bil prvi življenjski in glasbeni učitelj. Končal je tedaj slavno Orglarsko šolo v Ljubljani, leta 1912 pa je nastopil službo organista v Žireh. V Križ-narjevi monografiji o Antonu Jobstu med drugim zasledimo podatek, da je zabeleženih več kot 500 posvetnih in sakralnih kompozicij ter ob njih še vsaj 109 neraziskanih in izgubljenih. Zelo znana je njegova slovenska maša Bog na svoj rod se ozri, Jobstove najbolj izpovedne pesmi pa so adventne in postne. Glasbeni učitelj je j najprej na žirovski nižji g'111 ziji ter pozneje v žirovski osfl ni in glasbeni šoli. Prejel je ^ vilna odlikovanja in priznanj odprtja petkove razstave pa J se udeležili tudi Jobstovi hW Verena Jobst in Mojca Lefl d ki je po prireditvi povedala-so bili za očeta v Žireh riwA membnejši pevci in orgle- u ki je bil čuteča duša, je več* dejal, da je žirovski kralj, ke > bila naša hiša bolj na san!.Rl okoli nje pa je valovil0 ^ Glasbi je bil povsem Pre je še dodala Lenčetova. R. Škrja11' Dve likovni razstavi v galeriji Fundacije Jože Ciuha na Bledu UMETNOST ODPIRA VRATA V SVET Bled, 10. julija - V soboto, 7. julija, sta bili v galeriji Fundacije Jože Ciuha na Bledu odprti dve razstavi likovne umetnosti. Prva razstava - Novi temperamenti - združuje likovna dela skupine italijanskih mladih, že 5.7. 20.30 festivalno dvorana: OT^RITVE N^jKONCE RT J. VUk-burit... *. Sa«l.r »ioi«, ». fhlti te i. !<*.<» »iaii.R MEDNARODNI 6.7. 20.30 Vil« Bledi VEČER G0TTFR1EDA V0N EINEMA CjLASBENI 7.7. 20.30 Festivalna dvorana: MARC0 FORNACARI(viola) in MASSIM0 LAMBERTINI(klavir) FESTIVAL 8.7. 20t30 Festivalna dvorana: VEČER FRITZA KREISLERJA BLED 2001 9.7. 10.7. 20.00 Radovljiška graščina: KVARTET ARMONICO 20.30 Cerkev na otoku: VIRTUOZNA DELA ZA GODALA 11.7. 20.30 Hotel Golf: JAVNI IZBOR MEDNARODNEGA TEKMOVANJA VI0LIST0V-FINALE 12.7. 20.30 Hotel Golf: JAVNI IZBOR MEDNARODNEGA TEKMOVANJA VIOUNISTOV-FINALE 13.7. 20.30 .Festivalna dvorana ZAKLJUČNI KONCERT MOJSTRSKIH TEČAJEV 14.7. 18.00 Grad Albe J Barbara Boltar je nastala likovna dela 0 J za prave male umetnine. Sodelovanje J J umetnikov na omenjeni razstavi, ki bo n j| do 22. julija, pa je prav gotovo eden izlTl6jje, nov vzgajanja bodočih obiskovalcev g^°rcJ . Eva p Do k. » % 'o I^eMO. julija 2001 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Primorje - Gradbinec GIP se je preselil v komunalno cono na Polico Zelena luč za gradnje na območju Kranja Razpletanja kranjskega prostorskega vozla so zelo veseli tudi v Gradbincu GIP, saj si na območju Kranja obetajo precej dela. Kranj - Gradbeno podjetje Gradbinec GIP iz Kranja, ki je v stoodstotni lasti Primorja Ajdovščina, je bilo ustanovljeno 7. februarja |ani pos|ovati je dejansko začelo v drugem polletju lanskega leta in v tem času postavilo temelje svojega obstoja. S •68 zaposlenimi spada med večja gradbena podjetja pri nas, ki na območju Gorenjske nadaljuje tradicijo dobre gradbene operative nekdanjega kranjskega Gradbinca, čigar stečaj še ni pov-Sem končan. Gradbinec GIP se je spomladi s Kokrice preselil v komunalno cono Polica in s tem v občino Naklo, saj ob njegovi ograji poteka občinska meja in sosednji Exoterm spada že y sanjsko občino. Na območju Kranja je doslej vladalo gradino mrtvilo, ureditev prostorskih aktov prižiga zeleno luč za stevilne gradnje in Gradbinec GIP si obeta precej dela. Lahko recemo, da je v pravem trenutku izpeljal preobrazbo iz starega v novega Gradbinca in da Primorje s prihodom na Gorenjsko le m »nielo tako nesrečne roke, kot je sprva kazalo. Pogovarjali Smo se z Zmagom Geršakom, direktorjem Gradbinca GIP. j. '^akaj ste se preselili na Po-'Co> Pričakovali smo, da boste 0stali na Kokrici?" Kokrice smo se v komunal-J° cono Polica preselili 24. >ri'a letos, približno mesec dni rne. rne J® trajala selitev vse opre-■ako smo na enem mestu - vso dejavnost in dislo-Se a.n° enoto imamo le še na Je-no lcan ■ separacijo in betonar-hj|.na Hrušici. Na Kokrici smo nai na-!emniki, prostore nam je u JPreJ dal v najem stečajni nat elj Gradbinca, ki jih je smohrodal Savi IR Na Kokrici smo '''nekako tujci, plačevali poU naJemnino; Prostore na nos/ Srr,o obnovili in dejav-sa/ So2Lružin na enem mestu, ca "e^onarna, železokrivni-C.iri ob rat betonskih polizdel-le Medsebojno povezani in s lce gegamo sinergične učinila^ 0ram reči' da so betoni rerii 'n da imamo edini na Go-noJskern betonarno certificira-»5 Potrebe Darsa." ^ to pomeni?" %i\naSc betone lahko upo-To iaj0 v cestnem programu. s0 |f°meni> da so kvalitetni, da drucJ* tne recepture in vse stvari in da je seveda Primorje - Gradbinec GIP sodeluje v izgranji obrtne cone Šenčur. Zmago Geršak se bo marsikaj spremenilo, gradnje na najbolj privlačnih lokacijah se bodo začele. Za gospodarske investicije je bil že skrajni čas, primanjkuje tudi stanovanj." "Kaj nameravete graditi?" "Ker se odpira toliko gradenj, povsod seveda ne bomo mogli biti prisotni. Vsekakor bomo skupaj z matičnim podjetjem sodelovali pri nadaljevanju avtocestnega programa, gradili bomo vzporedne objekte. Zaradi uvajanja devetletke je še vedno zanimiv šolski program. Vključili bi se radi v stanovanj- kak, "££slalna- 8aGrarfKPremozenJa prop»i in separaciji na Po-iajavna Hrušici, samski dom ''Sam iT- ter vso 0Premo-" J0^le'n1?^'kertamStanUJe- i Že steč?niSki dom Je spraznil i p0stODlni uPravitelj. V teku je n0stj * spremembe namemb- n°vankten°vili §a borno v sta-Ponudir Poslovni objekt in "Brez Stan°vanja." seveda ne bi bilo n°rja podJetja sP,oh tC] azorjevi 1, na Kokri-separacijo na samski dom na Na Jesenicah gradijo most čez Savo. Nil*, Dalo mu je zagon in !Nu i??1? Se po Vegovem k Je u' 'JUcuJemo se v sistem, ?eluj Pesen in prepoznaven. 0 obmKna Gorenjskem, tja pW°DJa Ljublj ane, tudi v stoln ICO lol^Pri "as ni strah pogle- ^ Gradb^0ri^Z--dovo,Jni z de" -adovoljm so z našim delom Pos Pristopom. Vsekakor nam rp žagajo, sai unor«w;o— P "Oo, temioiogijo n Naše je znanje in celo." Uobra kombinacija. Kaj tre-,,ta° delate?" ' ob\ l dveh zel° pomembnih I Vuh- Prvi ie kanalizacija in j^Ktor v Kranjski Gori, gre za 10 p0v projekt, ki ga je pridobi-nmorje, mi smo izvajalci. nca GIP? rimorja, torej vso nnoloeiin transpor- Gradbinec GIP ima edini na Gorenjskem betonarno certificirano za potrebe Darsa. Drugi veliki projekt je most čez Savo na Jesenicah. Na širšem območju Kranja gradimo mar-ket Živil v Cerkljah. Pripravljamo še nekaj projektov, ki bodo aktualni v drugi polovici letošnjega leta, vendar o tem ne bi rad govoril, ker bi dal s tem idealno priložnost konkurenci." "Nove možnosti se sedaj odpirajo v Kranju?" "Kranj je bil v gradbenem pogledu doslej mrtvo mesto, z razpletom prostorskim problemov sko izgradnjo, sodelovali bomo seveda na vseh javnih razpisih. Vsekakor ni dobro, da bi preveč razkril našo strategijo." "Kakšna je konkurenca v gradbeništvu?" "Zelo velika. Tudi groba in nelojalna, za pridobitev posla se ne izbira sredstev. Včasih so prišle na razpise tri, štiri ponudbe, sedaj se nas prijavi tudi po petnajst. Cene padajo in na boljšem so investitorji. Razmere nam narekujejo strogo obvladovanje stroškov, dobro organizacijo gradbišč in osebno angažiranost vseh, ki jih vodijo." "Konkurenca je večja zaradi manjših, zasebnih podjetij?" "Zelo so konkurenčne, predvsem zaradi manjših stroškov. Povezujejo se med seboj, kar je njihova prednost. Nekatera so že pomembni dejavniki v prostoru." "Kako zmanjšujete stroške?" "Ne gre za zmanjševanje stroškov, temveč za načrtovanje in ugotavljanje uspeha na posameznih gradbiščih. Vsi se moramo zavedati, da sta prihodek in odhodek osnovna elementa naše uspešnosti. Od Primorja sedaj prevzemamo informacijski sistem, ki nam bo v vsakem trenutku dajal podatke o finančnih kazalcih. Vsa gradbišča bomo opremili z račualniki. v Cerkljah, na Jesenicah in v Kranjski Gori jih imajo že in računalniško opismenjevanje ima sedaj v našem podjetju prednost. Ponujamo ga vsem, saj v prihodnje brez računalnika ne bo šlo." "Kakšen je lanski rezultat Gradbinca GIP?" "Težko je govoriti o tem, saj je bilo podjetje ustanovljeno februarja in je dejansko začelo poslovati šele v drugem polletju. V kratkem bomo ugotovili lastno ceno, ki bo predstavljala pregled dosedanjega dela in nam dala usmeritve za prihodnje." "V dobrem letu ste postavili temelje novega Gradbinca, ste pričakovali, da bo Vam bo to uspelo tako hitro?" "Zahteve postavljam zelo visoko, kar je včasih tudi obremenjujoče. Zato sem pričakoval hitrejše spremembe. Vendar spoznavam, da je za miselni preskok potreben določen čas, da v urejenem okolju traja približno tri leta. Torej smo v letu dni kar precej napravili. Naši ljudje niso več obremenjeni s preteklostjo, zavedajo se, da je minila in da je treba iti naprej. Če se na začetku pri nas nihče ni hotel zaposliti, ker se je bal, kaj bo, sedaj prihajajo novi ljudje, predvsem mladi. Štipendiji smo podelili dvema študentoma gradbeništva in resno računamo nanju. Kar nekaj se jih izobražuje ob delu, pridobivanju novih znanj dajemo veliko pozornosti." "Zaupanje zaposlenih se je povrnilo?" "Vsekakor. Primorje je spoštovanja vredno ime, za kar ima ■zasluge direktor Dušan Črni-goj, letošnji gospodarski nagrajenec, ki je karizmatična osebnost. Moram reči, da rad delam v tako dobro organizirani firmi in mislim, da se tudi naši ljudje tega zavedajo. Človek se v taki firmi pač dobro počuti." Iskrateling za hrvaške zdravnike Zdravniki na daljavo Iskrateling iz Kranja je na hrvaškem zdravniškem simpoziju praktično predstavil pomen sodobnih tehnologij v zdravstvu. Kranj - V hrvaškem mestu Vrgorac je pred dobrini tednom potekal simpozij o uvajanju telemedicine "Adriatic-Tele-doc. 2001". Kranjsko podjetje Iskrateling je za simpozij zagotovilo tehnično podporo in videokonferenčne sisteme Polyspan-Polycom in tako praktično prikazal pomen sodobnih tehnologij v zdravstvu. Udeleženci simpozija so se s pomočjo videokonferenčnih sistemov, ki jih je preskrbel Iskrateling, so se povezali z zagrebško Medicinsko fakulteto, s Kliniko Sveti Duh, z zagrebško Travmatološko kliniko, s zasebno ustanovo za usposabljanje kirurgov v Strasbourgu in s predstavnikom podjetja Polyspan-Polvcom v Niči. Osrednji in najpomembnejši dogodek pa je bila videokonferenčna povezava z otokom Brač. Zdravnikom specialistom, ki so sodelovali na simpoziju v Vrgorcu, so zdravniki z Brača poslali podatke o dveh pacientih. Tako sb si lahko ogledali CT posnetke enega in EKG diagrame drugega in za oba bolnika postavili diagnozo ter predlagali nadaljnje zdravljenje. Na simpoziju so tako ugotovili, da s pomočjo videokonferenčnih sistemov lahko v medicini znatno zmanjšajo stroške zdravljenja. S hrvaških otokov zdravniki vsako leto v specialistične ustanove na celini napotijo več kot 20 tisoč ljudi, kasneje pa se izkaže, da je bilo kar približno 30 odstotkov nepotrebnih. Druga pridobitev je tudi višja kakovost zdravstvene storitve in človeški odnos do bolnikov, ki jim je tako prihranjena nepotrebna pot, pri zdravljenju pa ne izgubljajo časa. Simpozij je potekal pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za zdravstvo, društva za telemedicino in zdravniškega zbora. Projekt so vodili prof. dr. Ivica KJapan iz zavoda za telemedicino ter profesorja Ostojič in Slaven Letica. Za tehnično pomoč so se obrnili na kranjsko podjetje Iskrateling, ki je poskrbelo za tehnično podporo, sodelovali so njihovi in strokovnjaki Poliyspan-Polycoma. V Iskratelin-gu so prepričani, daje prihodnost v hitrih in dobrih povezavah, kar velja tudi na neprofitne organizacije. Zato svoj program komunikacijskih rešitev dopolnjuje z video-konferenčnimi sistemi. Marija Volčjak Kranj - Živila so minuli petek odprla prenovljen market v Britaju. Na 320 kvadratnih metrih so naprodaj prehrambeni in galanterijski izdelki za vsakdanjo rabo, boljša kot doslej je predvsem ponudba svežega sadja in zelenjave ter delikatesnih izdelkov, dietičnih in naravno pridelanih izdelkov, na svoj račun so prišli tudi ljubitelji mehiške in kitajske hrane. Market Britofje odprt vse dni v tednu, tam je zaposlenih deset ljudi. Novo podobo je dobila tako notranjost kot zunanjost objekta in njegova okolica, povečali so število parkirnih mest. Investicija je znašala 127 milijonov tolarjev. Zmanjševanje brezposelnosti Ne več samo "čakanje" Kranj - Vlada je minuli četrtek sprejela strategijo razvoja trga dela in zaposlovanja do konca leta 2006, ko naj bi stopnja brezposelnosti padla na 5 odstotkov, registrirana brezposelnost pa na približno 8 odstotkov. Slovenija se je v državnem programu za prevzem pravnega reda EU zavezala, da bo pripravila dolgoročno strategijo razvoja trga dela. Vlada ga je minuli četrtek sprejela in ga državnemu zboru poslala v tretje branje. Po vzoru evropskega modela uvaja celostni pristop k zmanjševanju brezposelnosti in spodbujanju zaposlovanja, ki pri tem zagotavlja usklajeno sodelovanje gospodarskega, šolskega in finančnega področja ter aktivno socialno partnerstvo. Za brezposelne bo v prihodnje manj pasivnih in več aktivnih oblik pomoči, kar pomeni, da bodo usmerjene v iskanje nove zaposlitve in ne več zgolj v "čakanje" na zavodu za zaposlovanje. Tako naj bi v prihodnjih petih letih dvignili izobrazbeno raven ljudi in njihove usposobljenosti in pri tem delež dolgotrajno brezposelnih zmanjšali na približno 40 odstokov, delež brezposelnih brez poklicne izobrazbe pa na približno 25 odstotkov. Vse mlade, ki po šestih mesecih ne bodo našli dela, in vse ostale, ki ga ne bodo našli po letu dni, bi vključili v posebne programe. Zmanjšali naj bi bila regijska neskladja na trgu dela. Letna rast zaposlenosti naj bi v povprečju 1-odstotna, kar bi omogči-lo zmanjšanje brezposelnosti. Za uresničevanje teh ciljev bi ustanovljena posebna usmerjevalna skupina vlade in socialnih partnerjev. POSLI IN FlI ureja: Marija Volčjak Obnovljena brezcarinska prodajalna na Brniku Prenovili največjo, sledita manjši Odprli obnovljeno največjo brezcarinsko prodajalno v odhod nem delu ljubljanskega letališkega terminala - Aerodrom Ljubljana pred leti oddal v najem restavracijo, zdaj prodajalno, sledila naj bi še kargo skladišče in katering (priprava hrane) - Sodobna ekonomija zahteva demonopolizacijo - Petletna pogodba s podjetjem Regal GH - Prenavljajo tudi manjši prodajalni Zgornji Brnik, 10. julija - Minuli petek so na brniškem letališču odprli obnovljeno največjo brezcarinsko prodajalno v odhodnem delu letališkega terminala. Trak sta prerezala Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, in Claus Heinemann iz podjetja Gebr. Heinemann (GH). Uprava Aerodroma Ljubljana je pred desetimi leti že dala v najem restavracijo in čiščenje, zdaj so oddali brezcarinsko prodajalno, drugačne organiziranosti pa naj bi bila deležna tudi katering (priprava hrane) in kargo skladišče. Obnovljeno, največjo od treh, letališko brezcarinsko prodajalno so si ogledali (z leve) Barbara Gunčar, direktorica Slovenske turistične organizacije, Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana in Marijana Regina, vodja izmene prodajalne. "Odločitev za oddajo trgovin na letališču ni bila lahka, vendar sodobna ekonomija zahteva demonopolizacijo. Prednost pri oddaji dejavnosti dajemo tistim, ki svoje delo dobro obvladajo. Oddaja je bila nekoliko lažja, ker nihče od zaposlenih ni ostal brez zaposlitve, vsi delavci bodo delali v novem podjetju," je povedal Vinko Može, ki je s podjetjem Regal G H podpisal pogodbo o petletnem najemu prostorov. Omenjeno podjetje sta leta 1997 ustanovila murskosoboška družba Regal in nemško družinsko podjetje Gebr. Heinemann z namenom oskrbovanja brez-_ carinskih prodajaln na slovensko- hrvaški meji. Claus Heinemann je pred odprtje/n povedal, da ima njihovo podjetje že stotridesetletno tradicijo in je specializirano za brezcarin- Zdravica uspešnemu poslovanju in sodelovanju -(z leve) Jože Brodnik, Regal GH, Claus Heinemann iz podjetja Gebr. Heinemann, in Vinko Može, predsednik uprave Aerodroma Ljubljana. Licene potrebujejo tudi male vodne elektrarne Doslej le slabo četrtino vlog Agencija za energijo je doslej izdala že 155 odločb o pridobitvi licenc. Kranj - Agencija za energijo je doslej prejel 219 vlog za izdajo licenc za opravljanje energetske dejavnosti. Doslej je izdala 155 odločb, od tega je 83 pravnomočnih. Te dni je prispelo še 64 vlog in kmalu bo torej pri nad že več kot 200 licenc za opravljanje energetske dejavnosti. Do 9. oktobra letos jih morajo pridobiti vsi, ki se želijo vključiti v trgovanje z elektriko. Pri o oživljanju energetskega zakona so se najbolj podvizala energetska podjetja, ki jih proizvodnja električne energije predstavlja osnovno dejavnost in je brez licence po 9. oktobru Po podatkih Zveze društev lastnikov malih vodnih elektrarn je v Sloveniji je vseh njenih 353 članov vsaj občasno vključenih v energetsko mrežo, kar pomeni, da odkupujejo presežke njihove elektrike. Do oktobra morajo seveda pridobiti licence, do njih so lahko ravnodušni le tisti mali elektrarnarji, ki elektrike ne oddajajo v omrežje, teh pa je po oceni omenjene zveze v Sloveniji manj kot petdeset. ne bi mogla več opravljati. Lastniki mali vodnih elektrarn pa še vedno čakajo, vendar jih bodo večinoma prav tako potrebovali, saj bodo leta tako lahko vključene v elektro energetski sistem. Mali vodni elektrarnarji si na ministrstvu za okolje in prostor lahko pridobijo tudi status kvalificiranega proizvajalca električne energije. Brez tega namreč ne bodo mogli sklepati pogodb za odjem električne energije pod ugodnejšimi pogoji- Pri Agenciji za energijo ocenjujejo, da so doslej dobili slabo četrtino vlog za izdajo li-cennc, saj je v Sloveniji skupaj z vsemi malimi 410 elektrarn. Natančnih podatkov sploh ni, pridobili jih bodo s podelitvijo liceenc. S tem bo tudi delovanje elektroenergetskega trga postalo preglednejše, pridobili bodo tudi osnovne podatke o elektroenergetskih zmogljivostih. Kljub spodbujanju trgovanja z elektriko je potrebno skrbeti tudi za to, da ne bi doživeli električnega kolapsa, kakršen je v začetku letošnjega leta zajel Kalifornijo, pravi direktor Agencije za energijo prof. dr. Jože Koprivnikar. • M.V. sko trgovino. V podjetju je zaposlenih 1600 delavcev, lani so ustvarili 1,7 milijarde nemških mark prometa. "V prodajalni smo vsekakor poskrbeli za mednarodno ponudbo in za motiviranost zaposlenih, trudili pa se bomo, da bodo zadovoljni tudi v upravi letališča," je še dodal Heinemann. v Obnovljena brezcarinska prodajalna je s svojimi 260 kvadratnimi metri največja od treh letaliških brezcarinskih prodajaln, v dobrih treh tednih pa sojo povsem prenovili. Jože Brodnik, direktor Regala GH, o stroških še ni želel govoriti, čaka jih namreč še obnova obeh manjših prodajaln. Manjši prodajalni že obnavljajo in ju bodo odprli 20. julija. Slovesnega odprtja se je udeležila tudi Barbara Gunčar, direktorica Slovenske turistične organizacije, ki je po odprtju za naš časopis dejala, daje brniško letal- išče eno lepših letališč in da tudi lepo urejena brezcarinska prispeva k turistični ponudbi. Po njenih besedah naj bi se Slovenija razvijala tudi kot 'avi-adestinacija', razvoja pa bomo deležni le, če bo prevladal podjetniški interes. Prenovljene prodajalne niso bili veseli le potniki, kajti ponudba je raznolika in kakovostna, ampak tudi vseh 26 zaposlenih. "Vsaj dve leti naj bi tudi pri novem delodajalcu delali pod enakimi ali celo boljšimi pogoji in prvi občutki so dobri. Veseli smo, da smo obdržali delo, čakata pa nas še obnovi manjših prodajaln, ki sta trenutno zaprti. Upam, da bo obnovljena prodajalna dovolj privlačna tudi za kupce, saj je ponudba na mednarodni ravni," je povedala Marijana Regina, vodja izmene brezcarinske prodajalne. • R. Škrjanc Prisilna poravnava za Murko Murka očiščena dolgov Kranj - Pred tednom je bila potrjena prisilna poravna za lesko trgovsko družbo Murka, upniki bodo 20-odstotno poplačani, približno polovica jih bo svoje terjatve spremenila v lastninske deleže. Prisilna poravnava za leško Murko je bila uvedena že decembra lani, potrjena je bila šele pred tednom, saj so nekateri upniki skušali doseči 100-odstotno poplačilo (kranjska Živila in še štirje upniki, kar pri prisilnih poravnavah seveda ni običajno. Murkine podatke je zato morala pregledati sodna izvedenka, ki jih je potrdila, sodišče pa je odločilo, da zahteve upnikov niso utemeljene. Za prisilno poravnavo je glasovalo 70 od 1 K) upnikov oziroma 81 odstotkov upniških terjatev. Murka je upnikom ponudila pretvorbo terjatev v lastninske deleže ali 20-odstotno poplačilo, približno polovica se jih je odločila za lastninske deleže. Pri njih gre za 160 milijonov tolarjev upniških terajtev, z dokapitalizacijo bodo postali 25,9-odstotni lastniki Murke. V leski Murki ima sedaj 53-odstotni lastninski delež trgovska družba SM Savinjska iz Žalca. Murka je imela ob uvedbi prisilne poravnave 392 milijonov tolarjev neporavnanih zapadlih obveznosti, od tega v okviru prisilne poravnave 370 milijonov. Zaradi zapletov v postopku prisilne poravnave je imela Murka po besedah direktorja dr. Draga Dubovskega približno 50 milijonov tolarjev škode, predvsem zaradi plač 38 delavcev, ki so že od decembra na čakanju, zaradi negotovosti so bili manjši tudi prihodki. Po izpeljavi prisilne poravnave bo delo izgubilo 35 od 91 delavcev, koliko jih bo še ostalo bo v bodoče odvisno predvsem od tega, kako bo Murka poslovala. Postopku prisilne poravnave je nasprotovala Metalka Trgovina, ki je vztrajal pri uvedbi stečaja, vednar je bila na sodišču zavrnjena. V Metalki Trgovini so namreč že pri uvedbi prisilne poravnave trdili, da želi Murko očistiti in nato prevzeti Emona BC, ki je večinska lastnica SM Savinjske. Delež slednje se bo po vseh kapitalskih spremembah znižal na približno 36-odstotnega. Mediamix prejela "leva" Kranj - Na oglaševalskem festivalu v Cannesu je mariborska oglaševalska agencija Mediamix prejela medijskega leva, kar je prvo tako visoko priznanje za katero od naših agencij. Mariborska agencija je bila nagrajena za promocijsko kampa-nijo It's taxi tirne, ki je bila namenjena spodbujanju mladih, da bi po zabavah in veseljačenju namesto v avtomobile raje sedli v taksi. Levi, ki jih podeljujejo v Cannesu, v oglaševalskem svetu veliko pomenijo, podobno kot oskarji v filmski industriji. Konkurenca je bila ostra, v kategoriji Media lions je bilo prijavljenih 650 del, v ožji izbor se jih je uvrstilo 98, nakar je bilo podeljenih petnajst medijskih levov. Le dva sta ostala v Evropi, enega so odnesli Danci, drugega Slovenci. Sicer pa je bila žirija nad delom mariborske agencije tako navdušena, da ji je sprva nameravala podeliti celo najvišjo nagrado - grand prix, ki jo je na koncu podelila ameriški agenciji. Kljub temu je uspeh mariborske agencije zelo velik. Imelda prejela Zlati peresi Kranj - Agencija Imelda je konec junija v New Yorku prejela nagradi za izdelavo Hitovega poslovnega poročila in za odprtje prenovljene poslovalnice Abanke. Podelitev Zlatih peres je letos potekala v okviru letne konference mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev IABC. Nagrade podelijo vsako leto, v več kategorijah. Kar dve Zlati peresi je letos dobila slovenska agencija Imelda; v kategoriji odnosov z delničarji je bila za Hitovo poročilo za leto 1999 nagrajena Alenka Jakomin, v kategoriji posebnih dogodkov pa Sašo Uruka-lo, ki je pripravil odprtje prenovljene centralne poslovalnice Abanke v Ljubljani. MEŠETAR Vrednost "stanovanjske" točke Minister za okolje in prostor Janez kopač je podpisal uredbo o vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanj. Vrednost se določa skladno z rastjo nemške marke po srednjem tečaju BanK Slovenije. Nova vrednost točke, ki je začela veljati sredi junija, Je 189,93 tolarja. Preprečevanje korupcije Vlada je ustanovila Urad za preprečevanje korupcije in mu d° delila delovno področje. Urad bo usklajeval dejavnosti pri Pr'P[.a. vi besedila osnutka zakona o preprečevanju korupcije in pri op kovanju protikorupcijske strategije v Republiki Sloveniji. LetosiJ1 stroški delovanja Urada bodo znašali okrog 40 milijonov tolarje V prihodnjih letih računa Slovenija na pomoč iz programa Phare-Mednarodne ocene o razširjenosti korupcije v Sloveniji so ze ugodne, ustrezno organiziranost pa terja od nas Evropska uHlf Porabniki čakajo elektrarne Veliki porabniki električne energije so zaskrbljeni, ker jim dorna či proizvajalci še vedno niso poslali nove ponudbe za nakup 0m trične energije po 15. oktobru, ko bo konec prehodnega obdooj pri uvajanju trga z električno energijo. Podjetja potrebujejo to P° nudbo čim prej, saj traja postopek do sklenitve pogodbe več me secev. Veliki porabniki se tudi sprašujejo, če se po odprtju trg elektrika ne bo podražila za 10 do 30 odstotkov. V interesne^ združenju porabnikov električne energije jih zanima, če morda ra misija vlada o interventnem uvozu električne energije. Prepriča so, da bi bilo zanje bolje, če bi sami poiskali dobavitelje elektriK • Bo bencin cenejši Če vlada ne bo povišala trošarine, se bodo danes pogonska $® riva pocenila: bencin za približno pet tolarjev pri litru, P'inS olje za 4 tolarje in kurilno olje za dva tolarja. Take izračune im, jo v Istrabenzu in Petrolu. Naftni trg postaja vedno manj predv ljiv, zato so napovedi tvegane. Letos se je bencin na svetovn borzah zelo hitro dražil, kar je vplivalo tudi na dvig cen suro ^ nafte. Ker seje podražila nafta, so se podražili tudi destilati, m katere sodita kurilno in plinsko olje. Poraba kurilnega olja se^ letos zaradi višjih temperatur zmanjšala. Prodaja plinskega °'Ja 2 pa se nekoliko povečuje, predvsem na račun povečanega tf žitnega tovornega prometa. Od tovornega prometa bi lahko v^ j iztržili, če bi predpisali (po vzoru nekaterih drugih držav), da vornjaki pri vstopu v Slovenijo v rezervoarjih ne smejo imeti v kot 200 litrov goriva, ne pa 600 in več. Privatizacija Telekoma V igri trije modeli Kranj - Država naj bi dolgoročno svoj lastninski delež v Te'^ mu zmanjšala pod 50-odstotnega. Ministrstvo za informacus* družbom bo predlog privatizacije Telekoma pripravilo do kofl septembra. [f Pogodbeni partner Price-WaterhouseCoopers je že pripravil, modele privatizacije Telekoma, ki so si na prvi pogled podob vendar so predvideni različni vlagatelji. Bistveno je, da namC' , država svoj lastninski delež zmanjšati pod 50 odstotkov in da , j bi se nekateri manjšinski delničarji pri prodaji pridružili drža ^ Prvi model predvideva kombinacijo strateške prodaje, izdaje vih delnic in javne ponudbe delnic z ohranitvijo večinskega .... ništva države Državni delež bi se s prvim korakom privatiza . znižal na 50 odstotkov in eno delnico, nato pa bi v nasled" dveh do treh letih upadel pod 50 odstotkov. u Drugi model predvideva enako kombinacijo kot prvi, s ten1 bi država takoj znižala svoj lastninski delež pod 50-odstotne^f Tretji model predvideva prodajo manjšinjskega in večinskega ^ leža strateškemu partnerju, ki bi kupil tudi Mobitelov de Kombinirana pa naj bi bila z javno ponudbo delnic. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor od\^ Ija prosto delovno mesto 1. KV KUHAR v Domu oskrbovalcev - 1 delavec Pogoji: - IV. st. izobrazbe gostinske smeri - smer kuhar - znanje iz dietnega kuharstva - najmanj 2 leti delovnih izkušenj kot samostojni kuhar - izpit iz higienskega minimuma 2. KUHARSKI POMOČNIK * v Domu oskrbovancev - 1 delavec Pogoji: - končana osnovna ali poklicna šola oz. tečaj za kuharskega močnika . ($ - najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri delu v kuhinji in Pr'P hrane - veselje do dela v kuhinji Delo poteka v dveh izmenah, tudi ob sobotah in nedeljah- Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmefl^ določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dop^s Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aKt znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. J dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo na 9 naslov. Rok prijave: 8 dni. J &] bij k'i li ko Ur, do loi t b0, % % K, ]orek, 10, julija 2001 9. STRAN • GORENJSKI GLAS STABILNI TEČAJI Za gibanje tečajev na ljubljanski borzi v zadnjem mesecu je značilna visoka stopnja stabilnosti, saj slovenski borzni indeks (SBI20) že skoraj ves mesec niha (i majhnimi odmiki) okoli vrednosti 1815 točk. V petek je njegova vrednost znašala 1821 točk. Indeks PIX je v celem tednu pridobil 17 točk in v petek končal Pri 1361 točkah. v preteklem tednu so od pomembnejših podjetij najbolj na-rastle cene delnic Istrabenza (7 odstotkov), Radenske (7 odstotkov), Save (4,9 odstotka), Etola (4.4 odstotka). Tečaj delnic farmacevtskih podjetij Leka in Krke se je znižal za 1,2 odstotka oziro-m<* 2,2 odstotka. V Krki se agresivnejšega prodo-ra Cedevite ne bojijo. Cedevitini 'nstant vitaminski napitki v Složniji zasedajo prvo mesto in tudi sicer so paradni konj tega podjetja. Po zadnjih podatkih ima Ce-devita z instant vitaminskimi na-P'tki v Sloveniji kar 87-odstotni tržni delež, daleč zadaj ji sledila F°ster Clurk's z devetimi odstotki ln Podravka z dvema odstotkoma. Ljubljansko podjetje Hermes Softlab naj bi v treh letih kotira-lo na borzi, tudi ljubljanski. Pod-■'etje se je v preteklem mesecu do-jPitaiiziralo, pri čemer so med ^tnačimi in tujimi investitorji zbrali deset milijonov evrov. Med n®>lrni solastniki so tako Evrop-y^ banka za obnovo in razvoj, Henlett Packard, Charlemagne kapital, NLB, Zavarovalnica Tri-8'flv, Pid Triglav, Steber i in ja-p°nska investicijska banka No-murQ- Prejšnje leto so se celotni prihodki družbe v primerjavi s 1999 povečali za 47 odstotkov in so znašali 6,869 milijarde tolarjev. Čisti dobiček družbe za lani je 575 milijonov tolarjev (dobrih 50 odstotkov več kot leto poprej) in ostaja po sklepu skupščine nerazporejen. Delničarji Merkurja bodo glasovali o predlog4i uprave za izplačilo dividend v višini 550 tolarjev bruto na delnico. Dividende bi se po predlogu izplačale iz nerazporejenega revaro/iziranega čistega dobička iz leta 1999. Nerazporejen naj bi ostal tudi lanski čisti dobiček Intereurope, o katerem bodo delničarji glasovali danes. Simobil je lani ustvaril za 5,33 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, tri milijarde več kot lani, čista izguba pa se je s predlanskih 1,8 milijarde tolarjev povzpela na 5,79 milijarde tolarjev. V družbi Aerodrom Ljubljana so trenutno priča rahlemu zastoju rasti števila potnikov, vendar načrtujejo vrsto ukrepov, s katerimi bodo podvojili promet do leta 2010. Za jesen odpravo poletov z Brnika napoveduje tudi Austrian Airlines. British Airways in belgijska Sabena sta to že storila, poleg tega pa je čarterske polete na Kanarske otoke v začetku leta odpovedal slovenski letalski prevoznik. Vlada je nedavno skleni/a prodati do 49 odstotkov delnic Aerodroma, kar je celoten državni lastninski delež. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH, d.d., Analitski oddelek V Merkurju dividenda lansko leto 550 tolarjev ^ f^i -Delničarji kranjskega Merkurja bodo za lansko leto "'H 550 tolarjev bruto dividende, v neto znesku znaša 4&50 tolarjev. ginuli petek seje sestala skupščina delniške družbe Merkur tal .^lega, zastopanega je bilo 69 odstotkov osnovnega kapi-%\\' r.em'čarJ' so sprejeli poslovno poročilo za lansko leto in ra.eniti, da dobiček v višini 1,52 milijarde tolarjev ostane ne-Porejene. Za izplačilo dividend in udeležbo na dobičku bo 10 ?rarjlUcn nerazporejeni dobiček iz leta 1999 in njegov rcva-^j|.2actiski popravek. Tako so za dividende delničarjem 501,9 na(jlj0na tolarjev, za izplačilo udeležb na dobičku upravo in sku rnemu svetu Pa 22,3 milijona tolarjev. Izplačilo bo tako sko i Zna^a'° 524,2 milijona tolarjev. Bruto dividenda za lan-jeii ^to znaša 550 tolarjev, v neto zneskz bodo delničarji prest; .i »5 tolarja dividende na delnico. Do nje so upravičeni ti-diviri ni<^ar-i'' ki so v delniško knjigo vpisani 10. julija (danes), 8lašapnC*e k°d° izplačali 27. julija. Merkurjeva skupščina je so-a tudi z dokončno vključitvijo celjske Kovinotehne v kl»r kot glavno družbo. Gor enjski sejem k Živilom ž* Dr. ~:n'čarji Živil Kranj so se na petkovi skupščini odloči ^°troš ,.?°-'^ev PPC Gorenjskega sejma Kranj in Veletrgovine 1ii|jj0 n,k Murska Sobota. Lanski dobiček Živil v višini 408 bo, ^tolarjev ostal nerazporejen, dividend za lansko leto ne ^ialti ' 3 nadaljujejo z izgradnjo novih in obnovo sedanjih pro- Prip0^arji PPC Gorenjskega sejma so minulo sredo izglasovali kaPiteV, k družbi Živila Kranj, zastopanega je bilo 87,09 odstot-'e en oi. . ^a Pripojitev je glasovalo 99,99 odstotka delničarjev, Jtij ža *Sj£bil Proti. Delničarji PPC Gorenjskega sejma bodo doke, ^.sakih sedem svojih delnic po eno delnico Živil, za ostanimo 1So deljivi s sedem, pa bodo dobili po 2.931 tolarjev za del- jitev k C|rji.^eletrgovine Potrošnik Murska Sobota so se za pripo-"n,S a271.v''0m odločili minuli četrtek, za enajst svojih delnic M °d°d K*r"U"1 oaiocl" rninuli Pu \ V) po eno delnico Živil, za ostanke, ki niso deljivi z enaj-t(Vjev 69 tolarjev za delnico. Potrošnik je imel lani 12 milijard eHakj Pr°meta, v letošnjem prvem polletju se je v primerjavi z §ube n lanskim razdobjem povečal za 30 odstotkov in tekoče iz-Alr'Več- " *a priPo- so se sestali minuli petek in se prav tako odloči-k!avPomenKV °^e^ Podjetij. Zanje je pripojitev Gorenjskega sej-{ n° 8 m"1) pr'dobitcv. Živila nameravajo tam investirati pri-|Cr' ^°godh1Jard tolar-'ev' s čimer bo Kranj dobil nov trgovski cen-i Ustrezna d 2 investitorJ Dodo podpisane takoj, ko bodo pridobili01 ^ tiso - Vo'-'ema- V novem nakupovalnem središču bo več r/ecli1' Pov° ProdaJarnri Površin, zadosti parkirišč, za pešce bodo I tPoInJevapZav°-~S starim Kranjem, saj se bo trgovska ponudba t ci)o nr/" Zivi,ih pravijo, daje tudi med drugimi trgovci za ll> n*arjf?J 2an'manja. kašal 40g 2>?° sPreJeli lansko poslovno poročilo, dobiček je h^0 deliij' 7mi.'^ona tolarjev, ostal je nerazporejen, dividend ne cjkV° starih "lvila.narnreč nadaljujejo z izgradnjo novih in z obči- 8radij0 u roda'aln- Letos so že odprli supermarket v Raden-bi°. in M-irk1?eDmarkel v CerklJah, obnovili so Mlečno restavra-šedVe - trg°vini Na klancu in v Britofu, izpeljali Gorenjska banka s sodelovanjem EBRD Gorenjska banka izvoznikom odpravlja tveganje S plačilom provizije si izvozniki lahko zagotovijo stoodstotno plačilo svojega izvoza v države srednje in vzhodne Evrope. Kranj - Gorenjska banka je ponudila zelo zanimivo storitev podjetjem, ki svoje blago ali storitve izvažajo v države srednje in vzhodne Evrope, vključno z državami bivše Sovjetske zveze ter na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino in Makedonijo. Ponuja jim zavarovanje plačil, kar je uvedla s sodelovanjem Evropske banke za obnovo in razvoj. Gorenjska banka je zavarovanje plačil ponudila v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) iz Londona, ki ima poseben program za odpravljanje tveganja pri izvozu v omenjene države. Trenutno je vanj vključenih 24 bank, dogovarjajo pa se še z dvajsetimi. EBRD tako pospešuje mednarodno trgovanje in s tem povezane plačilne instrumente v teh državah. V program je vključenih tudi več kot 70 zahodnoevropskih bank, ki imajo vlogo potrdilnih bank in svojim komitentom tako omogočajo varnejše poslovanje s srednjo in vzhodno Evropo. Gorenjska banka je v program EBRD vključena kot potrdil-na banka in izvozniki lahko pri njej zavarujejo plačila blaga in storitev, ki jih izvozijo v omenjene države. Praktično to napravi tako, da potrdi plačilni instrument, ki ga je izdala tuja banka iz teh držav, plačilni instrument je lahko garancija, skredi-tiv, stand by akreditiv, zadolžnica ali menica. S tem potrdilom Gorenjska banka jamčei stoodstotno izplačilo denarja izvoznikom tudi v primerih, ko ga tuja banka ne nakaže. Stroški potrjenega plačilnega instrumenta oziroma provizija je odvisna vrednosti in trajanja posla in so dogovorjeni za vsak posel posebej. Potrditev ne traja več kot pet delovnih dni, če je dokumentacija seveda popolna. Kako hitro pride do potrditve, je odvisno tudi od odzivnosti EBRD. Pri tem velja tudi nekaj omejitev, saj potrjevanje plačilnih instrumentov ne pride v poštev pri trgovini z orožjem, tobakom, žganimi pijačami ter izdelki, ki so navedeni na seznamz za varovanje okolja. KOLIKO JE VREDEN TOLAR Petrolova dividenda za lani znaša 500 tolarjev Kranj - Delničarji Petrola bodo najkasneje v tridesetih dneh dobili izplačano dividendo, ki znša 500 tolarjev bruto na delnico. Novi model oblikovanja cen bencin Petrolu zagotavlja stabilnejše poslovanje. Skupščina delničarjev Petrola je minuli četrtek sprejela lansko poslovno poročilo in se odločila, da bruto dividenda na delnico znaša 500 tolarjev, kar je po besedah predsednika uprave Janeza Lotriča kompromis med interesi delničarjev po čim večji dividendi in Petrolovimi razvojnimi načrti. Uprava bo kot udeležbo v dobičku dobila v obliki delnic 31,5 milijona tolarjev, nadzorni svet pa 22,5 milijona tolarjev. Model za oblikovanje cen bencina kljub polovici nižji marži od evropske Petrolu zagotavlja po Lotričevih besedah stabilno poslovanje, energetski zakon pa jim omogoča vstop na trg z elektriko in zemeljskim plinom. UMAR popravil svoje napovedi Po novem naj bi bila letošnja gospodarska rast 4,4-odstotna, inflacija 8,5-odstotna. Kranj - Vladni Urad za makroekonomske nalize in razvoj je minuli teden popravil svoje napoved v Pomladanskem poročilu, pri gospodarski rasti navzdol in pri inflaciji navzgor. Analitiki so doslej napovedovali 4,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda v letošnjem letu in 7,8-odstotno inflacijo. Sedaj so zapisali, da bo gospodarska rast 4,4-odstotna in inflacija 8,5-odstotna. Na to bosta vplivala predvsem izvoz, ki se bo v letošnjem drugem polletju umiril in domača porabo, ki se bo povečala. Tudi pri nas se bodo potemtakem odrazili učinki gospodarskega umirjanja v EU, kar bo vplivalo na manjši slovenski izvoz. Domača poraba pa se bo okrepila zaradi sorazmerno visoke rasti dohodkov in varčevanja ter hkratnega odplačila kreditov, ki so jih ljudje ob uvedbi davka na dodano vrednost množično najemali zlasti za nakup avtomobilov. Elektronski Link ima že 750 uporabnikov vecji obnovi. Kranj - Gorenjska banka uvaja elektronsko banko Link, ki ima že več kot 750 uporabnikov, privlačna je zaradi dostopnosti, udobnosti in cenovne ugodnosti. Elektronska banka Link je odprta dan in noč, od delavnikih in praznikih. Poleg tega vam nikamor ni treba hoditi, seveda potrebujete računalnik in internetni priključek, kar vam omogoči tudi uporabo Linka. Poleg tega so tudi bančne storitve cenejše. Tako na bančnem okencu provizija za položnico, s katero plačate 8 tisoč tolarjev, znaša 80 tolarjev, pri Linku pa 49,50 tolarja. Pri položnici z zneskom 450 tisoč tolarjev provizija znaša 825 tolarjev, pri Linku le 49,50 tolarja. Uporabniki plačajo pri vključitvi v Link pristopnino, nato pa mesečno uporabnino. Za imetnike tekočih in žiro računov pristopnina znaša 4.950 tolarjev, za imetnike študentskih računov 1.980 tolarjev, če se odločite za varovanje s pametno kartico in či-talnik, pa znaša 23.925 tolarjev. Mesečna uporabnina za imetnike tekočih in žiro računov znaša 198 tolarjev, imetniki študentskih računov ne plačajo nič. Za položnico ali virmanski nalog znaša provizija 49,50 tolarja, notranja plačila znotraj Gorenjske banke so brezplačna. Potrdilo ob plačilu velja 99 tolarjev. Digitalni certifikat bodo obnavljali na štiri leta ali če ga boste izgubili, vas bo to veljalo 1.485 tolarjev. Zamenjava pametne kartica pa stane 7.920 tolarjev. KRANJ, 10. 7. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA L0N, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka KOVAČ (na Radovljiški tržnici) ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kfan} PBS D.D. (na vseh poštah) SZKB Blag. mesto Žiri TAL0N Škofja Loka VVILFAN Jesenice supermarket Union VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 111,70 112,20 111.95 112,10 111,95 112,25 111,80 111,75 111,90 111.80 111,46 112.20 112,20 112,25 112.10 112,25 111,70 112,20 15,85 15,87 15,85 15,87 15,86 15,85 15,87 15,84 15,84 15,95 15,91 15,95 15,95 15,94 15,95 15,91 15,95 15,94 11,20 11,29 11,26 11,28 11,27 11,27 11,27 11,26 11,26 236 26 00 111,55 112,15 15,86 15,94 11,25 110.70 112,30 14,92 15.92 10,85 111,30 112,00 15,78 15.94 11.22 111,80 112,20 15,82 15.98 11.23 586 26 96 236 02 60 630 40 40 (8.h -13 h, 13.45h - 18.h) 596 38 16 11,30 11,32 11.33 11,33 11,34 11,34 11,31 11,34 11,33 11,35 11,40 11.33 11.33 povprečni tečaj 111,64 112,18 15,76 15.94 11.22 11.33 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostili sprememb menjalnišitin tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihov telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. www.nbeinvode.com Digitalni tJSk a Media Art . . www.gorenjskaonline.com 04.. «>J!!^ nternet Med dopustom shranite dragocenosti v sef Kranj - Dopust bo vsekakor prijetnejši, če boste prepričani, da so medtem vaše dragocenosti na varnem, kar omogočajo bančni šefi. V Gorenjski banki so nam povedali, da se prav med dopusti poveča zanimanje za najem bančnih šefov, ki jih imajo v Kranju, Škofji Loki in na Bledu. Povsod je trenutno nekaj še prostih. Sef lahko najamete tudi za krajši čas in sicer od enega tedna do enega meseca. Tedenska najemnina znaša 20 odstotkov letne, mesečna 30 odstotkov, trimesečna 40 odstotkov in polletna 70 odstotkov letne najemnine. Šefi so različnih velikosti, za manjše znaša letna najemnina od 10.300 do 15.810 tolarjev, najemnina za največjega, ki je precej večji od ostalih in je namenjen večjim predmetom, znaša 125.800 tolarjev. Lip ne bo delil dobička Bled - Delničarji blejskega Lipa so se na nedavni skupčini odločili, da lanskega dobička ne bodo razdelili. V blejskem Lipu so lani ustvarili 155,3 milijona tolarjev dobička, ki tako ostaja nerazporejen. Osnovni kapital so znižali za 213 milijonov tolarjev oziroma za deset odstotkov in sicer z umikom delnic Lipovega sklada lastnih delnic. Tako po novem osnovni kapital družbe znaša 1.942 milijonov tolarjev. Knjigovodska vrednost delnice je ob koncu lanskega leta znašala 3.200 tolarjev, na prostem trgu Ljubljanske borze pa je bila minuli petek vredna 630 tolarjev. Kovinotehna dokončno vključena v Merkur Kranj - Delničarji celjske Kovinotehne, ki je v 95-odstotni lasti Merkurja, so na četrtkovi skupščini sklenili, da se Kovinotehna dokončno pripoji Merkurju. Na skupščini je bilo sprejeto lansko poslovno poročilo in način pokrivanja izgube, ki je znašala 1,3 milijarde tolarjev. Iz rezerv bodo namenili 155,7 milijona tolarjev, iz vplačanega presežka kapitala 14,3 milijona tolarjev in iz revalorizacijskega popravka osnovnega kapitala 1,13 milijarde tolarjev. Preostalih 5 odstotkov delnic Kovinotehne, ki niso v lasti Merkurja, bodo prav tako prešle k njemu. Delničarjem Kovinotehne. ki bodo izstopili, bo Merkur kot odpravnino zamenjal 41 delnic Kovinotehne za eno Mcrkurjevo. Če posameznemu delničarju preostalo manj kot 21 delnic, bo prejel 819 tolarjev za delnico. Komur bo preostalo 21 ali več delnic, bo dobil še eno Merkurjevo delnico. Na skupščini je napovedana tudi izpodbojna tožba za sprejem lanskega poslovnega poročila, mnenje revizorja k računovodskemu izkazu Kovinotehne in njeno vključitev v Merkur. Dividende v Viator&Vektorju Kranj - Delniška družba Viator&Vektor bo za lansko leto izplačala 200 tolarjev bruto dividende na delnico. Delničarji Viator&Vektorja so se odločili, da lanski dobiček v višini 144,6 milijona tolarjev ostane nerazporejen. Za izplačilo dividend so namenili 35 milijonov tolarjev nerazporejenega dobička iz obdobja 1993 do 1997. Skupščina je sprejela poslovno poročilo za lansko leto in v nov nadzorni odbor izvolili Zorana Boškoviča, Marjano Konstantin, Tatjano Eink in Viktorijo Potočnik. Iz kmetijske statistike Kmetijska zemlja izginja Ljubljana, 9. julija - Za Slovenijo je značilen majhen delež njiv v strukturi rabe kmetijske zemlje, ki jo še vedno ogroža urbanizacija, je zapisano v analizi rastlinske pridelave. Samo leta 1999 je bilo zaradi pozidave izgubljenih kar 604 hektarov kmetijskih zemljišč. Pomembnejša območja za intenzivno poljedelsko proizvodnjo se nahajajo v vzhodnem delu Slovenije ter v ravninskih predelih ob rekah v osrednjem delu države. Poljedelstvo prispeva k skupni vrednosti kmetijske pridelave okoli 17 odstotkov. Delež krmnih rastlin v setveni strukturi dosega 25 odstotkov. S koruzo za zrnje in za silažo je posejanih več kot 40 odstotkov njiv. Krušna žita zasedajo manj kot 25 odstotkov njiv, krompirju pa je namenjenih 5 odstotkov njiv. Med industrijskimi rastlinami je najbolj razširjeno pridelovanje sladkorne pese (4,7 odstotka). Hmelj je na primer posejan le na 1 odstotku kmetijske zemlje. Statistični podatki za leto 2000 kažejo, da je bilo tržno usmerjeni vrtnarski proizvodnji namenjenih 1893 hektarov površin, od tega 1765 hektarov za pridelovanje zelcnjadnic, zelišč, jagod in gojenih gob, 127 hektarov pa za pridelovanje cvetja in okrasnih rastlin. Sadovnjaki pokrivajo 13.457 hektarov kmetijske zemlje. 61 odstotkov je kmečkih sadovnjakov, 39 odstotkov pa intenzivnih. Delež sadjarstva v vrednosti kmetijske proizvodnje je 5 odstotkov. Čeprav vremenski pogoji omogočajo gojenje raznovrstnega sadja, je največ jablan. Po obsegu so pomembne tudi pridelave hrušk, breskev, visenj, češenj in jagodičevja. Zadnja leta hitro narašča vzgoja oljk. Povšina kmečkih sadovnjakov se postopoma zmanjšuje, delež intenzivnih sadovnjakov pa se povečuje. V travniških sadovnjakih prevladujejo tradicionalne sorte bobovec, carjevič, jonatan, zlata parmena in podobno, v intenzivnih sadovnjakih pa predvsem sodobne sorte kot so idared, jonagold, zlati delišez in gloster. Travniški sadovnjaki predstavljajo identiteto slovenskega podeželja in zakladnico biotske pestrosti v kmetijstvu, žal pa so bili ti sadovnjaki v zadnjih desetletjih zapostavljeni. Kupci kažejo za stare, tradicionalne sorte vedno večji interes. • J.K. V Kranju samostojen zavod Ljubljana, 9. julija - Na osnovi Zakona o Kmetijski gozdarski zbornici Slovenije so nastali iz Kmetijskega zavoda Ljubljana trije samostojni zavodi. Eden od njih je Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, skrajšano ime KGZS - Zavod KR, sedež Cesta Iva Slavca 1, 4000 Kranj, matična številka 5151074, davčna številka 91502543, žiro račun 51500 - 603 -34254, telefon 04/280 46 00. • J.K. Subvencije ribičem Ljubljana, 10. julija - Vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj morskega in sladkovodnega ribištva za leto 2001. Uredba določa ukrepe za uresničevanje ciljev kmetijske politike, ki so predvideni v zakonih in Programu razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva do leta 2002. Pravna podlaga za subvencije je Zakon o kmetijstvu, ker predpisov, ki bi to problematiko posebej urejevali za ribištvo, še nimamo. Podeželske žene na Blegošu Škofja Loka, 10. julija - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in Društvo podeželskih žena Blegoš iz Gorenje vasi vabita na že 24. srečanje kmečkih žena na Blegošu. Tradicija velja in treba jo je spoštovati. Srečanje bo v nedeljo, 15. julija, in se bo začelo ob 12. uri pred kočo na Blegošu. Tudi tokrat pripravljajo organizatorji prijeten kulturni program, v katerem bodo sodelovali lončka in Lucija Oblak in Cilka Štucin s skečem, Marija Kavčič z recitalom, na harmoniko pa bo igrala Ana Potočnik. Za zabavo bo igral Duo Jereb. Pripravljajo tudi bogat srečelov. Če bo slabo vreme, bo prireditev teden kasneje. Dostop na Blegoš je mogoč z več strani; Hotavlje - Leskovica in nato poldrugo uro hoje, Holavlje - Suša - Črni kal in nato uro hoje, Železniki -^Zali Log - Potok - Črni kal in Poljane - Javorje - Gorenja Žetina - Črni kal. • J.K. KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD KRANJ Kmetijska svetovalna služba in Mercator - KŽK, Kmetijstvo Kranj vabita na OGLED POSKUSA Z RAZLIČNIMI SORTAMI PŠENICE jutri, v sredo, 11. julija 2001, ob 9. uri na parceli M - KŽK, obrat Sorsko polje ob cesti Kranj - Ljubljana (ob lokalni cesti proti Bregu) V poskusu je 21 sort pšenice, ki jih bodo predstavili zastopniki semenarskih hiš iz Semenarne, Agrosaata in KK Ptuj, podjetje Syngenta pa bo predstavilo novo sredstvo za regulacijo rasti žit in nove fungicide. Vljudno vabljeni! Kmetijske površine se zaraščajo Kmetje bodo odnehali, naslednikov pa ne bo V treh občinah zgornje Gorenjske, na Jesenicah, v Žirovnici in v Kranjski Gori je le še 60 kmečkih zavarovancev, od 8000 hektarov kmetijskih površin pa se jih je v zadnjih desetih letih zarasla vsaj polovica. Lesce, 10. julija - Tilka Klinar, inženirka živinoreje, je pri kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj zaposlena kot kmetijska svetovalka za tri občine zgornje Gorenjske: Žirovnico, Jesenice in Kranjsko Goro. Kako Tilka Klinar, ki razmere na kmetijskem področju zelo dobro pozna, ocenjuje probleme, ki se pojavljajo v teh treh občinah? "Zame sta v prvi vrsti dva problema: problem tistih, ki se poklicno ukvarjajo s kmetovanjem (teh je 60 v treh občinah) in na probleme polkmc-tov, tistih torej, ki se s kmetijo ukvarjajo po službi. Podatki, ki smo jih zbrali, so zaskrbljujoči: leta 1991 je bilo še 810 kmetov, lani le še 443 in se je torej v zadnjih desetih letih njihovo število prepolovilo. Upadlo je predvsem število malih kmetov, kar je dodatna škoda, saj prav ti kmetje najbolj ohranijo kulturno krajino na gorskem območju. Te kmete bo slovenska država še kako potrebovala, če bo želela, daje vse obdelano in poseljeno. Ob tem, ko upada delež kmetijskih površin, se v odročnih krajih hudo zarašča kmetijska zemlja. Leta 1991 smo imeli še 8.077 hektarov kmetijskih po- vršin, zdaj jih je le še 2553, če ne štejemo planin. A čeprav prištejemo kakšnih 2000 hektarov planin, je opazen ogromen odstotek zaraščanja kmetijskih površin. Vsako leto znova ugotavljam, kako se v rovtih kmetovanje opušča, vedno več je neobdelane zemlje. Ob tem upada stalež govedi, proizvodnja mleka, čeprav količina oddanega mleka narašča zato, ker so se večje kmetije specializirale. Po planinah je vedno manj živine: še pred tremi leti je bilo na Svečici 180 glav, letos jih je le še 150. Na našem območju je 42 planin in štiri neregistrirane ter 20 pašnikov. Kmetje obnavljajo planine po svojih močeh, velik problem pa je dobiti dobrega pastirja, čeprav je velika brezposelnost. Nekateri kmetje imajo hude probleme z denacionalizacijo, saj od kmeta, ki ni član agrarne skupnosti, lastniki zahtevajo najemnino in tako ima denacionalizacija tudi svojo negativno plat. Tilka Klinar Na zgornjem Gorenjskem se povečuje stalež ovac. Ustanovili smo društvo rejcev drobnice, ki šteje 70 rejcev ovac s skupno 1521 ovcami. V društvu smo se združili zato, da bomo kot rejci lažje nastopili na trgu, lažje prodajali jagnjeta in meso. Imamo tudi 12 rejcev matičnih tropov. Na kmetih, predvsem v Žirovnici, se vedno bolj uveljavlja konjereja, saj imajo v Žirov- nici kar 120 konj. Od Rateč do Rodin je že 25 ekoloških kmetij, ki za svojo pridelavo dobivajo državno podporo. Podpore so kar precejšnje, saj na hektar travnika dobijo 40 tisoč tolarjev, na hektar njive 80 tisoč tolarjev. A povedati je treba, da vsi ostali kmetje, ki se niso odločili za ekološko pridelavo, tudi pridelujejo ekološko neoporečno hrano. Eden izmed hudih problemov se mi zdi v tem, da mladi nočejo ostati na kmetijah. Od Rateč do Rodin imamo v kmetijski šoli le 24 dijakov. Sama mislim takole: država bi morala z mladimi, ki ostanejo na kmetiji* skleniti desetletno pogodbo, da bodo zemljo obdelovali, in j"11 zato dati ustrezno podporo. » nasprotnem primeru bo vedno več opuščene kmetijske zenilje< ki se bo zaraščala, mali kmetje bodo izginili. Ostali bodo le veliki in močni, ki so uredili čredo, ki imajo veliko posest in ki so že zdaj kva* litetni v prireji. Na gorskem ,n hribovitem območju pa b00".0 mali kmetje odnehali, nas'ednl kov pa ne bo..." . D. Sedej Komisar Franz Fischler o slovenskem kmetijstvu Podeželje bogastvo Slovenije Komisar Evropske komisije, pristojen za kmetijstvo, je Avstrijec Franz Fischler. V pogovoru za EU novice je govoril tudi o slovenskem kmetijstvu in njegovih možnosti po vstopu Slovenije v Evropsko unij0 Na vprašanje, zakaj naj bi slovensko prebivalstvo, še posebej kmetje, podpiralo širitev unije, je odgovoril: "Širitev je zgodovinska priložnost za združitev Evrope na temelju skupnih idej in standardov. Pričakujemo, da bo Evropi z vidika miru in varnosti prinesla veliko prednosti, saj bo zagotovila stabilnost in blaginjo. Pripomogla bo k uveljavljanju načel demokracije in tržnega gospodarstva v državah, kot je Slovenija.J^a širitev je treba gledati kot na dvostranski projekt, ki je v dobro obeh strani. Na področju kmetijstva zagotavlja širitev kandidatkam velike možnosti, saj jim bo pomagala pri učinkoviti izrabi lasnega kmetijskega proizvodnega potenciala. Kmetijski sektor je pomemben del gospodarskega in političnega življenja držav, ki se trenutno pogajajo za vstop v Evropsko unijo. V primeru Slovenije je delež kmetijstva - 3,6 odstotka BDP leta 1999 - razmeroma nizek v primerjavi z drugimi kandidatkami. Vseeno pa je kmetijstvo zaradi razdrobljene posestne strukture in visoke stopnje družinskih in mešanih kmečkih gospodarstev pomembno v družbenem smislu. Za Slovenijo je značilna nizka gostota prebivalstva in nizka stopnja urbanizacije, ki je omejena predvsem na nižinske predele. Z uporabo podeželskih indikatorjev OECD ugotovimo, da v Sloveniji 89,1 odstotka po- Franz Fischler voj. Na podlagi Eurostatovih podatkov je približno deset odstotkov delovne sile zaposlene v kmetijstvu. Po mojem mnenju je najučinkovitejši način zagotavljanja poštene življenjske ravni kmetom, ki je eden temeljnih ciljev Evropske unije, razvoj konkurenčnega kmetijskega sektorja brez zapostavljanja večfunkcijske vloge, ki jo igra kmetijstvo. To je najboljši način učinkovite izrabe proizvodnih zmogljivosti in premagovanja raznih strukturnih ovir v kmetijstvu. Popolna vključenost v notranji trg bo slovenskim proizvodom omogočala dostop do novih trgov. Za spodbujanje takšnega vključevanja smo se začeli pogovarjati o sprostitvi trgovine. Pogajalci so pogajanja s Slovenijo končali vršine in 57,3 odstotka prebi- maja. Vseeno se moramo izogi-valstva odpade na podeželje. To bati šokom, še posebej v kmetij-pomeni, da na teh območjih skem sektorju, kjer so se mora-potrebujemo trajnosten gospo- li kmetje na obeh straneh v darski, družbeni in okoljski raz- zadnjih desetih letih veliko pri- lagajati. Kmetje v Evropski uniji so bili deležni dveh daljnosežnih reform skupne kmetijske politike, najprej leta 1992 in pred kratkim na osnovi Agen-de 2000. Tudi v Sloveniji so kmetje po letu 1989 doživeli radikalne spremembe. Strukturne razlike kažejo na dejstvo, da si bomo morale kandidatke še močno prizadevati, da bodo lahko konkurirale na notranjem trgu in prilagodile svoje kmetijske strukture. Tehnična in denarna pomoč Evropske unije bo prispevala h konsolidaciji gospodarskih reform in okrepila trgovino. V okviru programa SAPARD, posebnega pristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja, bo Slovenija prejemala več kot 6 milijonov evrov letno kot pomoč za sprejem evropskega pravnega reda in izboljšanje konkurenčnosti. Načrt temelji na dveh glavnih nalogah: izboljšanju proizvodnih in tržnih struktur v kmetijstvu in živilski industriji (75 odstotkov sredstev) ter za podeželje in izboljšanje njegove infrastrukture 25 odstotkov sredstev." So ta e>! lat Neugodna posestna „e struktura p< Na vprašanje, kakšne ukrcVjj 11 mora sprejeti Slovenija za' jjj.^ sanje konkurenčnosti kme r1 stva, je komisar odgovoril: ■X 1 "V predpristopnem o^^Jj*' bo treba združiti procese str i turnih sprememb. Pot^^^L' izboljšanju neugodne PoS^frkjL strukture in po naložbah v k l, tijska gospodarstva se v SI t niji že zavedate. V živilski P ( delovalni industriji bo Potr6-^«e(j zboljšati kakovostne in san'vJa|j ne standarde skladno z mi Evropske unije. To je jm\ nega pomena, če želi Sl°v6^fcv sprostiti potenciale živilske delovane industrije, katet6.^ lež je med 3,5 in 4,5 BDP wJjJ kateri je zaposlenih 18.7 . jirjoj^, lavcev. Slovenska živilska "^jlv^j strija se mora spopasti Ji vsem s strukturnimi pr° kot so slab razvoj, nizka loška raven izdelkov, P°!^% kljivo trženje in pomanjk ^ programov prilagajanja n° tržnim razmeram." J. Kos" ■i % Mlade skrbi prihodnost Kranj, 10. julija - Na 15. državnih kmečkih igrah, ki so t", š soboto v Polani v Slovenskih goricah, so mladi opozarja'1^, skrb zaradi prihodnosti kmetijstva in tudi svoje prihodflp| število kmetij se zmanjšuje in z okrog 60.000 dosega krit mejo, mladi pa še vedno odhajajo s k skednje ter uvajajo druge dejavnosti mejo, mladi pa še vedno odhajajo s kmetij ali praznijo h le Posebej so opozori' svoj položaj po vstopu Slovenije v evropsko unijo. Km minister mag. Franc But je dejal, da se vlada zaveda po\°*j vendar morajo tudi mladi sami predlagati ukrepe za z&&° J tev njihove obetavnejše prihodnosti. • J.K. T°rek, 10. julija 2001 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Za srečo otrok iz drugačnih družin Zvedavi potepuhi po sledeh zgodovinskih odkritij Otroci, ki iih radovljiški center za socialno delo vključuje v program Za srečo J J arheoloških odkritij na Gorenjskem. otrok v drugačnih družinah, se že ves julij potepajo po poteh zgodovinskih Radovljica, 10. julija - Tako so v Pr°gram aktivnih počitnic Mučeni tudi otroci, ki jim do-l^ače razmere pogosto ne do-fščajo brezskrbnega uživanja v Jr°stih dneh. Že prve počitniške P1 so zanje pripravili tabor v jKadovni, v koči Triglavskega prodnega parka, kamor so ?rvič povabili tudi članice P>n starih za kakovostno ftarost. Udeleženci tabora so «aelovali punčke iz cunj, ™ršne so imele za igro na voljo Jse babice, pogovarjali so se o miad«sti "babic", ki so jih Pre? *le na taboru in skuPaJ Jm,lral' kniig° Drevo ima srce. knn, Pskin deželah, kjer L^hČ° predstavljajo z et-,rVPrn\,n kultu™o dedišči-Stf S r!1"6111 razpoloženju je ' tudi ogled Šolske- ministrico za kulturo Andrejo Rihter. Župan s strokovnimi sodelavci je predstavil članom komisije nekatere prostorske opredelitve in načrte v Kamniku in občini. Člane komisije pa so podrobneje seznanili z zani-mivostimi in mogočimi načrti Arborertuma in Volčjega Potoka tudi predstavniki vodstva Ar-boretuma z direktorjem Alešem Ocepkom. Kaj pomeni Ar-boretum za Kamnik in občino, pa so člani komisije in tudi Kamničani lahko posredno prepričali že pred tem, v pripravah na obisk komisije in med sprehodom le-te po mestu. Arbore-tum je namreč po zaslugi Andreje Pogačar Špenko poskrbel, da je Kamnik sprejel evropsko komisijo polepšan, urejen s cvetjem in s prijazno podobo. Obisk v Kamniku so sklenili z ogledom golf igrišča v Arboretumu in kulturnim programom, ki so ga v restavraciji Golf Ar-boretum pripravili člani Glasbene šole. Člani komisije so župana s sodelavci nazadnje sez- nanili, da so bili z obiskom zelo zadovoljni in da so tudi rezultati zares spodbudni. Zato je župan po končanem obisku povedal, da bodo z optimizomom pričakovali izid, ki bo znan 14. in 15. septembra, ko bo slovesna razglasitev na Irskem. Takrat se bodo namreč zbrali na prireditvi tudi predstavnih vseh 20 mest in krajev, kjer je bila letos na obisku mednarodna komisija. • A. Žalar -g^.................------...........— »NAJ PLANINA S PLANŠARUO 200?« Glasujem za:.. Ime inpriimek: Naslov:............................................................... Glasove pošljite na dopisnicah do torka, 31. julija 2001, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. a^e.------------------------ Bralke in brala Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planiarijo, nagrade prispeva Planika Danes objavljamo četrti glasovalni kupon, na katerem lahko glasujete za planino, na kateri se pase živina in kjer je mogoče pojesti vsaj kislo mleko in žgance. Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na treh vmesnih žrebanjih 13., 20. in 27. julija vsakič izžrebali bon Planike za 10.000 SIT za nakup pohodne obutve in 5 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 31. julija 2001 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 5. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvrščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 naglavnih trakov Gorenjskega glasa. SALON OKVIRJEV GABI Vodopivčeva 3 4000 KRANJ delovni čas: vsak dan: 9-12 in 15-19 ure sobota: 8-12 ure Miteta, Mtiret&ie ct«, kratki reki taWro tM.: (O* J ISnH-S # u Ponudba okvirjanje izdelava ogledal REKLAMNA m prodi|s 001.7.0015.7.01 LAHKO ZA VREDNOSTI OKVIRJANJA IZBERETE SERIJSKE OKVIRJE PO VASI ŽEUI BKKIE IMtt SHUS8E NP* VlSNltl MN M? Prihodnje leto Mercedes-Benz Vaneo Eleganca in uporabnost Stuttgartski Mercedes-Benz se namerava zelo resno preizkušati tudi v razredu kompaktnih enoprostorcev. Zgodaj prihodnje leto bodo namreč postavili na cesto novega vanea, avtomobil, ki bo hkrati združeval eleganco trikrake zvezde in ponudil veliko prostora in praktičnosti po merah uporabnikov. Odločitev za avtomobil, kakršen je vaneo, se zdi logična, saj se bo predvidoma do leta 2004 število prodanih enot v tem razredu na evropskih trgih že približalo magičnemu milijonu, pri Mercedes-Benzu pa nikakor ne nameravajo križem rok gledati, kako jim konkurenca odžira najboljše kose pogače. Vaneo je na prvi pogled sicer podoben križancem med potniškimi avtomobili in lahkimi dostavniki, a je zaradi porekla in namena elegantnejši in pripravnejši. Sprednji del spominja na malčka razreda A, na bokih so najbolj izrazita široka drsna vrata, zadaj pa ozkev stebričke porinjene luči. V potniški kabini bo lahko pet oziroma sedem sedežev, zadnja dva bosta modularna, s podiranjem in odstranjevanjem pa bo vaneov prtljažnik lahko narasel kar na 2.970 litrov. Pogonu bo namenjenih več motorjev, 1,6-litrski bencinski bo lahko razvil 60 ali 75 konjskih moči, 1,9-litrski pa športnih 125 konjskih moči. Oba turbodizla z neposrednim vbrizgom po skupnem vodu bosta imela prav tako različno zmogljivost 75 oziroma 90 konjskih moči. • M.G., foto: DaimlerChrvsler X) AtTOMO&Zl-lKZ TX& Polletni obračun ni optimističen Prodaja še vedno nazaduje Tudi po polletnem obračunu prodaje novih avtomobilov na slovenskem avtomobilskem trgu, ostajajo napovedi, da jih bo letos na cestah vsaj toliko kot v prodajno skromnem lanskem letu, še vedno dokaj nerealne. Prodajna slika po polovici leta namreč kaže, da je zaostanek na letni ravni še vedno precejšen, poleg tega pa je bil tudi letošnji junij slabši od lanskega. Lani so slovenski kupci v prvi polovici leta registrirali 37.143 novih avtomobilov, letos pa le 31.273, kar je za 15,8 odstotka manj. Zaostanek na letni ravni se je v zadnjih treh mesecih sicer nekoliko zmanjšal, toda, ker bosta zanimanje za nakup avtomobilov krojila tradicionalno sušna julij in avgust, se trgovcem tja do jeseni najbrž ne obeta nič dobrega. Poleg tega je bil prodajno skromen tudi pravkar minuli junij, na upravnih enotah so namreč zabeležili 5.185 novih prvih registracij, kar je za 13,5 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Polletni tržni pregled pri znamkah kaže le manjše spremembe v sicer že vse leto približno enaki strukturi. Tudi junija je bil na vrhu lestvice Renault, kije uspel zakrpati luknjo iz prejšnjega meseca zaradi menjave generacije pri cliu, drugo mesto še vedno drži Volksvvagen z najmočnejšim golfom, medtem ko je tretji že kar nekaj časa Peugeot s popularnim modelom 206. Sorazmerno velik prodajni minus beležijo pri četrto uvrščenem Fiatu, popravlja se prodaja pri petem Fordu in šestem Oplu, nekaj slabše pa gre tudi Citroenu, Škodi, Seatu in Hvundaiju, ki je še uspel ujeti rep deseterice. Glede na prodajne številke se napovedi, da bo letos na slovenskem trgu prodanih med 63.000 in 65.000 novimi avtomobili se torej vse bolj odmikajo, obliž na slabo prodajo morda pride jeseni z nekaterimi novimi modeli. • M.G., vir: IV1NZ, obdelava: Avto Triglav ft TEJT RENAULT CLIO 1.4 16V EXPRESSION NADALJEVANJE ZGODBE O USPEHU Renault clio je zagotovo eden najpopularnejših štirikolesni-kov na stari celini. Od leta 1998, ko je na avtomobilski svet zapeljala druga generacija, so pri Renaultu izdelali 1,9 milijona primerkov in v statističnih tabelah dosegli še vrsto drugih zavidljivih uvrstitev. A ker spanje na lovorikah ni priporočljivo, še zlasti ne v avtomobilski industriji ne, je tudi clio letos spomladi moral na lepotno in tehnično dodelavo. Iz nje je izšel še bolj mladosten in oborožen s številnimi limuzino vel satis. Manj odločen, a vendarle drugačen je novi clio z zadnje strani. Veliko tistih, ki se ozirajo za njim, se še vedno ni navadilo na kupolasto steklo prtljažnih vrat, zdaj pa se bodo lahko še na okrogle bele izreze v rdečih lučeh in na velik Renaultov romb, ki v sredici Glede na triletno starost je clio doživel kar obsežno prenovo, poleg oblikovnih so ga doleteli tudi tehnični popravki. Nova podoba armaturne plošče: z dvema zavihkoma nad merilnikoma in z izboljšano kakovostjo plastike. novimi podrobnostmi. Teh je več kot kaže zunanjost in manj, da bi bil clio lahko povsem nov avtomobil, popolna zamenjava je namreč odmaknjena še vsaj za debeli dve leti. Kljub temu so se oblikovalci zelo potrudili in cliu popolnoma zlikali obraz, na katerem se zdaj bohotita nova z gladkim steklom prekrita žarometa, nova pa je tudi re-žasta maska s poudarjenim Re-naultovim logotipom. Oblika sprednjega dela precej jasno nakazuje poteze bodočih Renaul-tovih avtomobilov, delno spominja na primer na novo veliko varnostna oprema, motorne zmogljivosti, lega na cesti, oblikovna osvežitev osvetlitev merilnikov, površna končna obdelava, sorazmerno skromen prtljažnik TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere: d. 3,812, š. 1,639 v. 1,417 m medosna razdalja: 2,472 m prostornina prtljažnika: 255/10371 motor: štirivaljni, bencinski, 16V gibna prostornina: 1390 cem moč: 72 kW/98 KM pri 6000 v/min navor: 127 Nm pri 3750 v/min najvišja hitrost: 185 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 10,5 s poraba EU norm.: 9,2/5,3/6,71/100 km maloprodajna cena: 2.155.000 SIT zastopnik: Revoz, Novo mesto skriva tudi kljuko za odpiranje prtljažnika. In nenazadnje pozorne oči opazijo, da se je preselila tudi radijska antena, recimo, da so se pri Renaultu odločili za "nemški recept" in jo namestili na zadnji del strehe. Novi ali prenovljeni clio (z natančno določitvijo, kaj pomeni novo in kaj prenovljeno, je vedno nekaj težav) je mladosten tudi v potniški kabini. Največje pridobil voznik z novo armaturno ploščo z dvojnima zavihkoma nad velikima merilnikoma hitrosti in vrtljajev, ki imata tudi preglednejšo grafiko, a še vedno motečo rdečkasto osvetlitev. Sicer pa je občutek zaradi novih kakovostnejših materialov v cliu prijeten, malce škriplje le še pri temeljitosti končne obdelave. Vsekakor je najbolj pohvalna pregovorna Renaulto-va skrb za varnost; potniki so v cliu po novem (serijsko) zavarovani s štirimi varnostnimi vrečami in zavore imajo dodan protiblokirni sistem z elektronsko porazdelitvijo moči. Konkurenca bo na tem področju s cliom imela še veliko opravkov, za udobje pa je pri paketu ex-pression poskrbljeno z daljinsko upravljivo osrednjo ključavnico, elektrificiranim mehanizmom za pomik stekel in bočnih ogledal ter z višinsko nastavljivim vozniškim sedežem. Po motorni plati je 1,4-litrski bencinski štirivaljnik s 16 ventili za Na nosu sta nova žarometa z gladkim steklom, ki skupaj z masko nakazujeta novo Re-naultovo identiteto. Zadaj: nekateri se še niso navadili kupolastega stekla, že so tu tudi nekatere matij izrazite spremembe. ta avtomobil skoraj idealna kombinacija in več si želijo samo še zelo zahtevni vozniki. Motor s 95 konjskimi močmi je zlahka kos cliovi teži in voznikovim zahtevam; enakomerno pospešuje že iz srednje visokih vrtljajev, zagotavlja ugodno končno hitrost, medtem ko je pri porabi goriva še na zgornjem robu ekonomičnosti. Motorna prožnost omogoča lenar-jenje s prestavno ročico, štirivaljnik pa ubogljivo zaprede in opravi naloženo delo, ko si voznik nenadoma želi hitrega pospeševanja. Cliovo podvozje je naravnano k udobju, ki pristaja temu avtomobilskemu razred^ vendar je hkrati dokaj čvrsto temu primerno se avtonioP tudi obnaša na cesti; v ovir* dolgo ohranja nevtralno lCp vodljivost je lahkotna in pri P1, tiravanju zadek nakaže ze zdrsavanju. S prenovo, ki Je za tri leta stara avtomobil ?Q cej obsežna, se torej skuša bil« predi" utrditi na že dosešenem ppi°*f ju; pri Renaultu so si najbrž & ki i, delajmo tako, kot da nafl konkurenca ne pride do živ# in se pripravljajmo, kot da \ nevarnih novih tekmecev več. In res jih bo. .c • M. Greg°rl K) AITOMOP/UKA MZ>(/XTX/JA Opel začenja prestrukturiranje . ,nibr^ Adam Opel AG in General Motors Europe bosta sepie" ^ začela z obsežnim prestrukturiranjem, ki naj bi pripornog j oživitvi blagovne znamke in po lanski izgubi v višini skoraj Tjardc nemških mark, ponovnemu doseganju dobička. ^z\,nj|c itveni projekt, ki ga je maja zasnoval novi Oplov predse . Carl-Peter Foster, so v spomin na slavni Oplov poimenovali Olvmpia. V okviru projekta bodo najprej dol prednostne ciljem med drugim vrnitev v trdno in dobičko% no stanje, utrditev in optimiranje prodajne palete, dvig ug j, blagovnih znamk in razvoj procesa stalnih izboljšav. Pf^ dene so udi obsežne spremembe v organizaciji in procesm- q. Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel,: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-m a i l: i nfo@radio-so ra. s i 89.8 91.1 96.3 A TrgoAvto Kidričeva 2. Kranj, tel.: 2024-601. fax: 2024-602 MOTORJI TOMOS akcijske cene KOLESA FIELO, ROG, MERIDA akcijske cene modela RUNNER in NRG ZM PIAGGIO Vse za vaš avto od luči do izpuha, ne glede na znamko vozila Rabljena vozila Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Renault 19 1,4 1992 MET.MODRA 560.000,00 OpelVectra 2,0 1992 MET.MODRA 590.000,00 Fiat Tipo 1,4 IES 1994 RDEČA 650.000,00 Lancia Dedra 1,8 (SV,CZ,ES) 1992 MET.M0DRA 690.000,00 Ford Mondeo 1,6 (SV,CZ) 1993 ČRNA 940.000,00 VW Golf VR6 2 ,8(SV,CZ,STR.0K.) 1992 BELA 970.000,00 Renault 5 Five 1994 MET.SIVA 520.000,00 VW Golf 1,3 1988 RDEČA 460.000,00 Renault Tvvingo 1,2 1999 RUMENA 1.220.000,00 Proton 416 glx 1,6 (SV,CZ,ES,R) 1996 BELA 1.250.000,00 Citroen Jumper 2,5 TD 1994 BELA 1.290.000,00 RENAULT www.al[)(ilnur-rtiinon.Lsi ZA VOZILA Z GARANCIJ0 VAM JAMČIMO. ♦ Brezplačen preizkus ♦ 45 točk kontrole na vozilu ♦ tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoč na cesti, vleko aH popravilo ♦ 3 mesečno tehnično garancijo mestu: D.D. KRANJ* SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 Vse za vaš avto na enem i— ■ -trač1) « Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in reg» Jj, ^ ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja ra ^ ♦ Najem vozil ♦Tehnični proti!'«" ♦ Vleka vozil tovornih in prikl"l»" -Del. čas: BAZEN - SAVNA Moi «r- * ■ •■ • pon.sred.,pet.od 15.-21.ure Na kresu 25, Železniki ,oraet.,od15..22.urein Tel.! 04/5146-381 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik Icctat ŠOLA LE1BMA Z JAt>R PADALI PANORAMSKI POLEV V 7ANPEMU SVETOVANJE fW OPREMA EDEL-KLUB SLOVENIJA p.p. 108,4290 Tržič GSM: 041 67.7 031 e mail:iurij.kurnik@siol.ne1 http://www.edel-klub.si JADRALNO PADALSTVO Nataša Kejžar je pri 24 letih končala bogato^portno kariero NISEM VEČ NASLA MOTIVACIJE Ko enkrat nastopiš na olimpijskih igrah, potem si za cilj ne postavljaš več nastopov na svetovnih ali evropskih Prvenstvih, ampak spet na olimpijskih igrah. Naslednje čez štiri leta, bodo zame že pozno," pravi Nataša. PLAVANJI Nataša Kejžar, plavalka Plavalnega kluba Radovljica Park Ho [el Bled, državna rekorderka na 50 in 100 metrov prsno \ kratkem in velikem bazenu, najbolje uvrščena slovenska plavalca na olimpijskih igrah, če omenimo le drobec uspehov 24-letne Radovljičanke, ki zadnja leta živi na Mlaki pri Kranju, se je Poslovila od aktivnega plavanja. Vaše slovo od plavanja sovpada jetno ne bodo nikoli zbledeli? z.zaključkom študija na Fakulte- "Nastop na olimpijskih igrah, Jj za računalništvo in informati- posebej še prvega, si vsak za-ko- Se tu skriva razlog za pred-°a,stn' konec bogate kariere? Res je, da me čaka le še diploma, vendar zaključek študija ni pravi vzrok za konec športne kariere, prej povod. Enostavno P° olimpijskih igrah lani v Syd-neyju nisem več našla prave ^otivacije. Tako kot večina sPortnikov sem po vrnitvi iz Avstralije začela razmišljati, kako "aPrej. In ko sem preračunala, koliko bom stara na naslednjih jjlimpijskih igrah in kdaj bom k°ričala študij, se mi je zdelo Pravi čas, da zaključim s šport-n° kariero takoj. Ko enkrat na-st°piš na olimpijskih igrah, po-eni si za cilj ne postavljaš več nastopov na svetovnih ali ev-r°Pskih prvenstvih, ampak spet na olimpijskih igrah. In nasled-"Je bodo na vrsti šele čez štiri e!.a'. to pa je zame že pozno." ^ r*to»b temu se ne morem upreti jS^šljanju, da se je Nataša l ,J.2ar poslovila prehitro, v naj-?('is'« plavalskih letih. . ^e mogoče, zaradi pomanj-fanJa motivacije pa dvomim, da svoje rezultate zmogla ohra-n,ti na že doseženi ravni. Sicer Pa se mi zdi bolje posloviti se na vrhuncu kariere kot pa presno. Težko je izbrati pravi Cas za slovo." v že tako bogati karieri sta bili adni» leti najuspešnejši. Vrhu-'ec ste dosegli prav v Sydneyju, ^ vašem prvem in očitno za-nJem nastopu na olimpijskih grah. Spomini na Sydney, kjer ..e s 16. mestom dosegli najbolj-J1 rezultat na Ol v zgodovini slo-eiskega ženskega plavanja, ver- pomni, saj gre za zelo lepo doživetje. Pomembnost tekmovanja, ves vrvež, ki se tiste tedne dogaja na olimpijskih prizoriščih, je name naredilo zelo velik vtis. Tako velik, da so se mi zdela vsa poprejšnja tekmovanja, od evropskih in svetovnih prvenstev do tekmovanj v svetovnem pokalu, kar naenkrat vredna za rang nižja. In to kljub temu, da je tudi na teh tekmovanjih nastopala ista konkurenca in so se dosegali enako dobri rezultati." Sestra Alenka je nastopila že leta 1996 v Atlanti, vi tedaj niste dosegli norme. Ste bili zato pred devetimi leti razočarani, mogoče celo nevoščljivi sestri? "Seveda mi je bilo malo hudo, vendar pa nisem nikoli razmišljala v tej smeri, da bi bilo bolje, če bi šla jaz na tako tekmovanje namesto nekoga drugega, ki se je nanj uvrstil. Enostavno je bila tedaj predpisana norma v mojih disciplinah prehuda, da bi jo lahko dosegla. Na srečo sem normo za olimpijske igre v Sydneyju dosegla že leto prej, kar me je razbremenilo, na najpomembnejši nastop kariere sem se lahko v miru pripravljala, v odsotnosti pritiska lovljenja norme." Tandem sester Kejžar ponuja vzporednico z bratoma Petrič. Ali se med sestrama (oziroma bratoma), ki se ukvarjata z istim športom, razvije neka posebna vrsta konkurence? Se je to zgodilo med vami in Alenko? "Ko že omenjate brata Petrič, lahko povem, da se nastopov Darjana še spominjam, Borut pa je že toliko starejši. Spomnim se, kako ponosna sem bila, ko sem nekoč v Iliriji nastopila na nekem tekmovanju, ker je tam tekmoval tudi Darjan. Z njima se s sestro nikoli nisva primerjali, sva si pa od nekdaj želeli, da bi skupaj hodili na velika tekmovanja. Med Alenko in mano ni bilo nekega pravega konkuriranja, šlo je bolj za spodbujanje, saj sva si bili po slogu precej različni in nisva velikokrat tekmovali skupaj. Kadar pa se je to zgodilo, je bilo povsem normalno, da sem nanjo gledala kot na konkurcntko in ne sestro. Zanimivo pa je, da ŠTIRI KOLAJNE NA MALTI Kranj, 10. julija - Osvojili sta jih tudi gorenjski plavalki Tama-ra Sambrailo iz radovljiškega plavalnega kluba in Anja (ar man iz kranjskega. Niti največji optimisti niso pričakovali tako uspešnega nastopa naših plavalk in plavalcev na letošnjem evropskem prvenstvu na Malti. Naši so začeli z dvema srebrnima kolajnama, ki sta jih osvojila Matjaž Markič iz Kopra in radovljiški plavalni up Tamara Sambrailo. S tem uspehi slovenskih plavalcev še niso bili končani. Pred zaključkom tekmovanja so osvojili še dve bronasti kolajni in obe sta prišli na Gorenjsko po zaslugi kranjske in radovljiške plavalke Anje Čarman in znova Tamare Sambrailo. Sinoči je plavalna zveza organizirala za obetavne mlade plavalce sprejem. Starejši pa so tekmovali na velikem tekmovanju v Pragi. Dosegli so štiri zmage. To je dober obet pred svetovnim prvenstvom konec meseca na Japonskem. Tja bodo odpotovali Marko Milenkovič, Peter Mankoč, Blaž Medvešek, Alenka Kejžar in Urša Slapšak. V Pragi so naši zmagali štirikrat: Urška Slapšak je zmagala na 50 metrov delfin z novim rekordom prvenstva, Peter Mankoč je zmagal na 100 metrov prosto, vse pa je presenetila Alenka Kejžar, ki je zmagala na 200 hrbtno in dosegla nov državni rekord. Serijo slovenskih zmag je zaključil Blaž Medvešek, ki je bil najhitrejši na 200 hrbtno. • J.K. UMETNOSTNO DRSANJE sem bila na olimpijskih igrah precej bolj živčna pred Alenkinimi nastopi kot pa pred mojimi." Slovo, pravite, je dokončno. Ste že razmišljali, kaj boste počeli poslej? "Na plavanje me bodo vedno vezali lepi spomini. Zelo sem zadovoljna z življenjsko potjo, ki sem jo izbrala do sedaj. Upam, da bom imela s tem srečo tudi v prihodnje. Pravih načrtov za naprej še nisem delala, malo sem že razmišljala, kaj bi počela, a je vse še v povojih. Trenutno sem najbolj osredotočena na pripravo diplome." • S. Šubic VATERPOLO KADETI TRETJI ATLETIKA JOŽLE, BRIGITA iN TINA DRŽAVNI PRVAKI Kozle sino ku v in Preže« z novim osebnim rekordom 224 crn v skoku v vt-Brigita Uangerholc v teku na 400m in Tina Čarman v sko-daljino so letošnji državi prvaki v članski kategoriji. Maribor, 10. julija - V soboto nedeljo je v Mariboru potekalo DP za člane in članice. At-oet,«je in aUeti AK Triglav so J?0''')' 3. naslove državnega pr-^ka in eno drugo mesto. Rožle rezelj je z novim osebnim rekordom (224cm) v skoku v viši-0 Prepričljivo zmagal in ohra-lanskoletni naslov. Brigita ^ai»gerholc je v teku na 400m v Preveč prepričljivem nastopu •uvereno zmagala z rezultatom J-25 (na 800 m ni nastopila ^aradi zaporedja mitingov v zla-' bgi in GP). Tina Čarman je Jub ponovnim problemom s Prestopi brez večjih problemov zmagala v skoku v daljino s 616 Četrto medaljo (srebro) je P.r'skakala mladinka Špela Vor-*,c v troskoku (12,30). Tik pod ^°Pničkami sta pristala ml. ^'adinka Tina Bonča v skoku v "alJino (531) in Tomaž Janežič * ^etu diska (44,84). Edi Okič metu diska (43,05) ter dva-Ja* Tjaša Ovniček v metu di- pka (29,75) in metu krogle (10,15) sta zasedla 5. mesto. Matjaž ^ngerc s 6. mestom v metu kopja (58,12) ter Eva Prezelj v sko-*u v daljino (520) in Vojko Korošec v metu kladiva (36,54) s /. estom so prišli še v veliki finale. Foto: T. Doki Brigita Langerholc odhaja na dva grand-prbc mitinga. Novaky - S srečanjem Slovaška : Hrvaška se je v slovaškem mestecu Novaky končal mednarodni turnir za kadete. Z dvema zmagama je Slovenija zbrala enako število točk kot Slovaška in Madžarska ter zasedla tretje mesto. V prvem srečanju so kadeti po dobri igri premagali domačina Slovaško. V drugem so bili na pragu zmage proti reprezentanci Madžarske, a so prav v odločilnih trenutkih kar štirikrat zapravili priložnost igralca več in tako zmago prepustili Madžarski. V tretjem srečanju pa so pokazali najslabšo igro na turnirju in zabeležili visok proraz proti Hrvaški. V odločilnem srečanju za tretje mesto so naši odigrali zelo dobro v prvem delu srečanja, vodili s kar 5:0, nato pa zaigrali nekoliko ležerno in dovolili Čehom, da se jim približajo na dva zadetka razlike. V zadnjih sedmih minutah so zaigrali ponovno bolje in na koncu slavili zmago s tremi zadetki razlike. Reprezentanca je nastopila v postavi: Nejc Pernuš in Luka Prelc (vratarja), ter igralci: Luka Švegelj, Rok Vehovec, Armin Kern, Žiga Bukovac, Žiga Erhatič, Armin Salkič, David Kecman, Jure in Jaka Škof, Blaž Verač, Andija Šulič, Tugomer Volčič in Blaž Ček-lič. • J.M. SLOVENIJA DRUGA Kranj, 10. julija - Mladinska reprezentanca je odigrala na mednarodnem turnirju v Istanbulu vidno vlogo in na koncu osvojila drugo mesto. Vaterpolisti Slovenije so pod vodstvom trenerja Boruta Sirka in njegovega pomočnika Andreja Laginje v Istanbulu nastopili v postavi: Miha Vreček in Mitja Puhar (vratarja) ter igralci: Matjaž Ul, Matevž Podlipnik, Tomaž Mihelčič, Miha Šmarčan, Uroš Štuhec, Peter Puhek, Jure Nastran, Andrej Zagernik, Anže Caric, Lan Ogrizek in Aleksander Mertelj. Prvo srečanje so igrali proti favoritom za osvojitev prvega mesta na svetovnem prvenstvu reprezentanci ZR Jugoslavije. Jugoslovani so bili pretrd oreh za naše in so že v prvih dveh četrtinah priigrali prednost, ki je bila neulovljiva. V drugem srečanju so bili varovanci Boruta Sirka boljši od reprezentance Turčije 1, v tretjem pa so po katastrofalni napaki izgubili proti Rusiji. Sledila je še tekma proti Romuniji, ki sojo naši igrali brez kaznovanega Jureta Nastrana, jo dobili in se vključili v boj za eno od prvih treh mest. V zadnjem nastopu so nato premagali še reprezentanco Turčije 2, ki je bila boljša od prve turške reprezentance. Ker pa so v zadnjem srečanju Romuni premagali Rusijo, je naša reprezentanca zasedla odlično drugo mesto, s prednostjo ene točke pred Rusijo. • J.M. OLIMPIJSKE PRIPRAVE GREGORJA URBASA Najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor l Ji bas, član Drsalnega kluba Jesenice, v poletnih dneh ne pozna počitka. Jesneice, 10. julija - Najboljši slovenski umetnostni drsalec Gregor Urbas, član Drsalnega kluba Jesenice, v poletnih dneh ne pozna počitka. Pred dnevi se je vrnil z enomesečnih priprav v Coloradu Springsu v ZDA. Tam je pod vodstvom priznanih svetovnih trenerjev izpolnjeval program za novo sezono. Med drugim so mu pripravili koreografijo za dva nova programa, veliko je vadil piruete, na pripravah so velik poudarek dali tudi kondicijskemu treningu. Za Gregorja Ur-basa bodo naslednji meseci težka preizkušnja. Po uspešni lanski sezoni, ko je nastopil na mladinskem svetovnem ter članskem evropskem in svetovnem prvenstvu, se mu nasmiha morebitna udeležba na zimskih olimpijskih igrah prihodnje leto v Salt Lake Citvju v ZDA. "To je moj doslej zagotovo največji izziv," pravi Gregor. "Temu cilju bova s trenerko Leno Babicki v naslednjih mesecih namenila največ pozornosti. Velike izkušnje s priprav v ZDA mi bodo sedaj veliko koristile v Celju, kjer bodo v juliju potekali treningi slovenske reprezentance v umetnostnem drsanju. Moja velika želja je, da bi nastopil na olimpijskih igrah. V novembru me v Zagrebu čaka kvalifikacijski nastop in upam, da bom uspešno preskočil to oviro. Program za naslednjo sezono bom v avgustu izpopolnjeval z Marijo Bu-tirskajevo, večkratno evropsko in svetovno prvakinjo ter drugimi ruskimi tekmovalci, ki se prav tako pripravljajo na olimpijske igre. V novi sezoni me čakajo še drugi pomembni nastopi, med drugim sodelovanje na turnirjih Grand prix, kjer se prav tako želim finalnega nastopa decembra letos na Bledu." • J. Rabič TENIS SLOVENCI DRUGI Kranj, 10. julija - Na finalnem teniškem turnirju za Pokal del Sol, ki velja za evropsko prvenstvo reprezentanc do 14 let, je dosegla Slovenija izjemen uspeh. Po zmagah nad Nizozemsko in Belorusijo se je naša reprezentanca uvrstila v finale, kjer je izgubila z Jugoslovani tesno s 3 : 2. Za Slovenijo so igrali Nejc Novak (Radenci), Blaž Kavčič (Slovan), Luka Ocvirk (Šport plus), Rok Bizjak (Velenje) in Iztok Kukec (Triglav Kranj). Drugo mesta zagotavlja Slovencem nastop na svetovnem prvenstvu za to kategorijo, ki bo od 14. do 18. avgusta na Češkem. PESTRO POLETJE NA UKOVI Jesneice, 10. julija - Pri Športnem društvu Jesenice so za letošnje počitniške dneve pripravili pester program na kopališču Ukova. Med drugim bodo poskrbeli za neplavalce, saj zanje pripravljajo tri tečaje v juliju in avgustu. Od 13. do 31. avgusta bo vsak petek ob 17. uri potekala občinska plavalna liga za dečke in deklice. Predvsem za mlade bodo poletne dneve popestrili s košarko v vodi, namiznim tenisom, skoki v vodo ter z likovnimi delavnicami in lutkovnimi predstavami. Še posebej je pohvalna poteza Športnega društva Jesenice, da tudi letos organizira tako imenovane Županove dneve v kopališču Ukova. To je brezplačno kopanje vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 17. ure za otroke, učence in dijake do 18 let starosti. • J. Rabič ureja: Vilma Stanovnik PADALSTVO 11. tekmovanje v skokih na cilj za Pokal Bleda SVETOVNI PRVAKI USPEŠNI TUDI DOMA Lesce, 9. julija - Le slab teden po zmagoslavni vrnitvi z 2. svetovnih letalskih iger v Grenadi v Španiji, od koder so se slovenski padalci vrnili s štirimi medaljami - med njimi tudi zlato za ekipno zmago, seje na letališču v Lescah v organizaciji padalske sekcije Alpskega letalskega centra nadaljevalo tekmovanje za evropski pokal. Tokratnega že 11. tekmovanja za pokal Bleda se je udeležilo 125 tekmovalcev in tekmovalk v 25 ekipah iz 11 držav in od svetovnih padalskih velesil so po besedah duše leškega in slovenskega padalstva, trenerja Draga Bunčiča, manjkale le ZDA in Kitajska. Tridnevno tekmovanje od petka do nedelje je sicer dva dni motil močan veter, vendar so uspeli izpeljati sedem serij skokov z višine 1000 metrov na cilj. Na zahtevo nekaterih tujih tekmovalcev cilj zaradi turbulence, ki jo v vetru povzroča letališka stavba, ni bil pred restavracijo, pač pa na padalskem krogu sredi letališča. Kljub temu daje v močnem vetru skakanje na cilj odvisno tudi od sreče, domači padalci - svetovni prvaki, niso dovolili pre* senečenja. Pod zlato obarvanimi lasmi (zaradi stave) so jim že drugič v dobrem tednu okoli vratu obesili zlate kolajne. Zmagala je torej ekipa Flvcom ALC, v sestavi: Roman Karun, Matjaž Pris-tavec, Uroš Ban, Domen Vodišek in Borut Erjavec; drugi so bili Italijani Centro sportivo "Carabinieri" tretji pa Nemci Sport Fordergruppe BW 1. V posamični konkurenci sta si šprvo mesto razdelila Domen Vodišek in Peter Balta (oba Slovenija), tretji pa je bil Madžar Tamas Varga. V ženski konkurenci je zmagala Veseljka Pire iz Hrvaške, druga je bila Slovenka Maja Sajovic, tretja pa Helena Janson tudi iz Hrvaške. Irena Avbelj, svetovna prvakinja je tokrat skočila v močnem vetru (tik pred prekinitvijo tekmovanja) in zaradi enega zgrešenega skoka zasedla četrto mesto. • Š. Z. KOLESARSTVO JURE CUDERMAN ZMAGAL Kranj, 10. julija - Minuli konec tedna je bilo Novo mesto v znamenju kolesarjev in sicer so se v soboto pomerili po mestnih ulicah na kriteriju za nagrado Telekoma, v nedeljo pa na klasični cestni dirki za nagrado Krke. Na sobotnem kriteriju je bil med člani najmočnejši član Krke Telekoma Vladimir Miholjevič, najboljši Savčan pa je bil na 7. mestu Dean Podgornik. Med starejšimi mladinci se je od Savčanov najbolj izkazal Gašper Pilar, kije osvojil 2. mesto. Grega Bole in Vid Ogris, člana Kolesarskega kuba Perftech Bled, sta bila med mlajšimi mladinci zopet nepremagljiva, saj sta osvojila prvi dve mesti. Omeniti je potrebno še zmago mladega Blejca Nejca Rakuša, ki je bil najboljši med dečki C. V nedeljo so se člani pomerili na 182 km dolgi krožni progi v okolici Novega mesta. Na startu je bilo 96 kolesarjev iz 6 držav, med njimi kar nekaj profesionalcev, ki so se potegovali tudi za točke svetovne jakostne lestvice UCI. V kategoriji elit je bil najmočnejši domačin Boštjan Mervar, med kolesarji pod 23 let pa Gregor Gazvoda. Rok Jerše in Marko Žepič iz Save sta med kolesarji pod 23 let svojila 3. in 4. mesto. Med starejšimi mladinci seje s prvo zmago v letošnji sezoni izkazal Jure Cuderman iz Kolesarskega kluba Sava. Med mlajšimi mladinci pa je na najvišji stopnički ponovno stal Grega Bole, Perftech Bled. • T.P. BASEBALL LISJAKI PRVI VINTER LIGI Škofja Loka, 10. julija - V soboto in nedeljo sta bila na sporedu 21. in zadnji 22. krog rednega dela Inter lige v baseballu. Prvi dan je na igrišču v Škofji Loki gostoval zagrebški HAŠK, ki ni bil dorasel nasprotnik domači vrsti, kije na tem srečanju igrala vidno oslabljena brez nekaterih ključnih igralcev (Berginca, Arneža, Kešarja...). Domači baseballisti so za zmago 10:0 potrebovali osem iningov, v katerih so dokazali, da se brez tistih, ki jih ni, tudi da dobro odigrati. Zagrebško moštvo je igralo brez pravega motiva, kajti možnost za napredovanje so zapravili že prej. Na nedeljsko srečanje proti varaždinski Vindiji so bili igralci Četrte poti še posebej pripravljeni in motivirani, kajti to hrvaško moštvo je edino porazilo Kranjčane v rednem delu Inter lige. Tako želeno maščevanje je Lisjakom v popolnosti uspelo, saj so igrali od samega začetka na polno moč z željo zmagati s čim višjo razliko. S to zmago so Lisjaki prepričljivo osvojili prvo mesto po rednem delu v Inter ligi in si s tem zagotovili pravico nastopa na septembrskem finalu, ki bo v madžarskem Szentendreju. Tam bodo Lisjaki branili naslov lanskoletnih prvakov tega prestižnega Mednarodnega tekmovanja. • S.A. Nogometaši Živila Triglav pripravljeni na prvo ligo BREZ STRAHU PRED TEKMECI V soboto se za nogometaše Živila Triglav Kranj s pokalno tekmo v Kopru začenja letošnja sezona. Prva tekma v prvi ligi pa bo 25. julija v Celju. Čeprav so novinci v ligi jih pred tekmeci ni strah. Kranj, 10. julija - Nogometaši Živil Triglava iz Kranja so pripravljeni na vnovično tekmovanje v prvi državni nogometni ligi, iz katere so lani po eni sezoni izpadli. Priprave v Kranju pod vodstvom trenerja Staneta Bevca so bile uspešne. Začeli so jih 18. junija. Ker je pomožno igrišče na kranjskem stadionu neuporabno, so morali vaditi na glavnem igrišču. Odigrali so nekaj tekem za trening. Na eni movanju Kranjčanom ni bil naklonjen, so prepričani, da bodo tudi psihično zmogli to breme in da se bodo tekem lotili brez strahu pred nasprotniki. "Pod pogodbo" je trenutno 18 igralcev, je povedal Boris Sirk. Še naprej bodo iskali dva višja igralca: enega vezista in enega napadalca. Sedanji igralci so hitri, vendar manjši. Klub so zapustili Jani Pate, Jaka Štroma-jer in Goran Dragic. Novinci v Trener Stane Bevc. so s 3 : 1 premagali Olimpijo iz Ljubljane, vendar je trening eno, redno tekmovanje pa vse kaj drugega. Direktor kluba Boris Sirk pravi, da je okolje končno le bolj naklonjeno nogometu, vendar je prevzel tudi tokrat nase največji del bremena glavni pokrovitelj Živila in predsednik njihove uprave Branko Remic skupaj s predsednikom kluba Iztokom Krašovcem. V klubu pričakujejo, da se bodo sedanjim sponzorjem priključili še novi. Igralci so amaterji, stimulirani za uspeh. Naše geslo je realnost, skromnost in poštenost, je dejal Boris Sirk, nekdaj tudi sam odličen nogometaš. Čeprav žreb v pokalnem in tudi ligaškem tek- Med treningom. moštvu so Igor Perkovič, Erik Kržišnik, Denis Selimovič in Danilo Kušar, z moštvom pa vadijo tudi igralci iz Jugoslavije Savić, Ristanović in Nikolić. O njihovi usodi se bodo v klubu odločali danes. Včeraj so igrali še prijateljsko tekmo na Bledu. Miljan Pejčič iz Niša pa je odpotoval domov. Boris Sirk je povedal, da razmišljajo o možnosti angažiranja enega od če-Odličen strelec Jaka Zaletel ških igralcev. Konec tedna se zdravi poškodovano levico. bo začelo zares. V soboto, 14. julija, ob 17.30 bo v Kopru tekma šestnajstine finala Poka'a Slovenije, prva liga pa se bo za' čela teden kasneje, 22. julija. Zaradi mednarodne tekme CMC Publikuma iz Celja bo prvenstvena tekma prvega kroga med Publikumom in Živili Triglavom v sredo, 25. julija. Kranjčani bodo kot prvoligaši prvič igrali doma v nedeljo, 29. julija, ob 17. uri s Koprom. • J. Košnjek, slike T. Doki BALINANJE Gorenjska balinarska liga GNEČA NA SREDINI I Kranj - Po končanem prvem delu v je v 1. gorenjski balinarski ligi nastala prava gneča od 3. do 6. mesta, kjer klube ločita le dve točki. O naslovu gorenjskih prvakov bosta v jesenskem delu odločila vodilna Tržič in Trata Vedrialp. Rezultati 12. kroga: Bratov Smuk : Jesenice Gradiš 11:5, Podnart : Tržič 4:12, Žiri Magušar : Železniki 11:5, Rogovila TELE-TV : Trata Vedrialp 6:10, Cirče VAN-DEN : Radovljica Alpetour 11:5. Vrstni red: Tržič 31, Trata Vedrialp 25, Bratov Smuk 20, Jesenice Gradiš 19, Rogovila 19, Čirče VAN-DEN 18, Žiri Magušar 16, Železniki 13, Radovljica Alpetour 6, Podnart 5. Po 11. krogu v 2. gorenjski ligi vzhod vodi Center 27, sledijo Visoko Rapa 21, Bistrica mladi 19, Loka 1000 17, Sava 16, Šenčur 15, Milje 6 in Kres Javornik 5. V zahodni skupini vodita Adrijan Črnivec in Lesce s 24 točkami pred Planino 91 21, sledijo Huje Kokra 19, Jurč Blejska Dobrava 15, Lipa Bitnje 11, Zarica 9 in Žirovnica 2. V ligi starejših članov - vzhod so na vrhu Jesenice 26, Bratov Smuk 22 in Adrijan Črnivec 17, v skupini zahod pa Primskovo 26, Tržič 23 in Lesce 21. • S. Š. Državne balinarske lige ZMAGA TRATE Super liga, 14. krog: Lokateks Trata : Milje TELA 20 : 4, Huje : Skala Casino K Bar 12 : 12, Sloga : Jesenice 17 : 7, Jadran Pakir-ka : Mlinar Padna 10 : 14. Vrstni red: Mlinar Padna 36, Lokateks Trata 29, Skala Casino K Bar 24, Jadran Pakirka 20, Sloga 18, Milje TELA 15, Huje 11, Jesenice 9; 1. liga, 11. krog: Balastv : EIS Budničar 20 : 4; Fužine Balinček : Brdo 19:5, Jadran Izola : Center 12 : 12, Bistrica : Zabiče 18 : 6; vrtsni red: Center 28, Bistrica 19, Balastv, Fužine Balinček 18, Jadran Izola 16, Zabiče 15, Brdo 13, EIS Budničar, Železničar 1; 2. liga vzhod, 11. krog: Planina : Krim Špica 13 : 11, Krško : Sodček 14 : 10, Primskovo : Velenje premogovnik 15:9, L.U.S. Duplica : Zarja 6:18, Radovljica Alpetour : Mirna 21 : 3. Vrstni red: Krim Špica 25, Zarja, Primskovo 22, Radovljica Alpetour, L.U.S. Duplica 20, Velenje premogovnik 19, Planina 17, Sodček 5, Krško 4, Mirna 3. • A.P. SMUČARSKI SKOKI ZMAGOVITA VRNITEV KRANJCA Velenje, 10. julija - Na dvodnevnem tekmovanju smučarskih skakalcev na kontinentalnem pokalu v Velenju je nastopilo po 90 tekmovalcev iz 14 držav sveta. Na 85-metrski skakalnici so izfe' den uspeh dosegli slovenski skakalci, oba dneva so imeli med šesterico po šest tekmovalcev, točke pokala pa so dosegli kar 30-krat Lep uspeh je dosegel Triglavan Robi Kranjec, ki se je po hudem padcu na velikanki v Planici zelo uspešno vrnil na tekmovanja s pomembno sobotno zmago in tretjim mestom v petek. Odlično so nastopili tudi ostali Triglavani. Primož Peterka je osvojil četrto in šesto mesto, Primož Zupan Urh je osvojil tretje in deseto mesto-Med najboljšo dvajseterico sta se uvrstila še Gašper Čavlovič na osmo in devetnajsto mesto in Bine Norčič na dvanajsto in trinajsto mesto. Tudi preostali slovenski dinalisti so skakali solidno. Na dvodnevanem tekmovanju so kar tridesetkrat osvojili točke kontinentalnega pokala. Na tem tekmovanju sta pratični izpit za mednarodnega sodnika uspešno opravila Triglavan Brane Benedik in Tržičar Boštjan Ahačič, zato jima čestitamo. Rezultati, petek: 1. Jure Radelj, 2. Igor Medved (oba Ilirija Feršped), 2. Robi Kranjec, 4. Primož Peterka (oba Triglav), 5. Petef Žonta (Dolomiti) in Damjan Fras (Ilirija Feršped), 8. Gašper Čavlovič, 12. Bine Norčič (oba Triglav), 19. Rolando Kaligaf0 (Velenje), 20. Uroš Kočnik (Mislinja), 25. Robert Meglic (Wf Tržič), 26. Primož Delavec (Triglav), 30. Primož Gostič (W"f Feršped). Sobota: 1. Robi Kranjec (Triglav), 2. Jure Radelj (H> rija Feršped), 3. Primož Zupan Urh (Triglav), 4. Igor Medved (Ilirija Feršped), 5. Peter Žonta (Dolomiti), 6. Primož Peterka (Triglav), 7. Damijan Fras (Ilirija Feršped), 13. Bine Norcic, 19. Gašper Čavlovič (oba Triglav), 20. Uroš Kočnik (Mislinja), 2 Roman Perko (Trifix Tržič), 26. Primož Delavec (Triglav). . J. Bestef TENIS ALJA ZEC PESKIRIC PRVA Radenci, 10. julija - Alja Zec Peškirič, igralka Teniškega kluba NOGOMET V STRAZISCU Kranj 10. julija - Danes ob 18. uri bo na nogometnem igrišču vSt ražišču zanimiva prijateljska nogometna tekma med Olimpijo iz Ljubljane in makedonskim klubom Vardar iz Skopja. Top ten iz Mojstrane, je letos v Radencih še drugič postai državna prvakinja v kategoriji pionirk do 12 let. Brez izgublJ6 igre je v finalu ugnala Pio Rak (Benč Ljubljana), predtem P polfinalu Hercogovo z rezultatom 6:1; 6:0. Med pionirji sta vladovala brata Bedene (Šport Plus Ljubljana), ki sta se v ključnem dvoboju pomerila med seboj. Zmago je z'tV poškodbe Anžeta slavil Aljaž, predati pa sta morala tudi Hn dvojic. • B.M. Ji 15. STRAN • GORENJSKI GLAS Na kroparskem kovaškem šmarnu Kovali so tudi učenci mojstra Bertonclja "Bil je čudak, a enkraten mojster. Ogromno sem se naučil od njega. Res je imel ideje, posebej za izdelke iz masivnega kovanega železa. Če je bila kakšna stvar iz tankega železa, je rekel: kaj boš s to solato!" Takole je v soboto popoldne na kroparskem placu pripovedoval Franc Kordež, umetni kovač, eden od učencev legendarnega kovaškega mojstra Joža Bertonclja, čigar stoletnici rojstva je bil posvečen letošnji kro-Parski kovaški šmaren. Kordež kuje že več kot petdeset let in delček svojega znanja je prikazal na mednarodni kovaški ko-'°niji, na kateri so umetni kovači kovali po načrtih priznanih oblikovalcev. Kordež je ob pomoči Dušana Zupana po načrtih Marjana Gašperšiča skoval Roparski svečnik, po načrtih B°nija Čeha pa kovanega ptiča, delala sta dva dni v priložnostnem vigenjcu, ki so jih postavili Po Kropi. Poleg kroparskih ko-vačev so kovali še kovači iz Maribora, Slovenj Gradca, Rovt, kovaške in avstrijske Koroške. Umetni kovač Frane Kordež (levo) in njegov pomočnik Dušan Zupan sta v kovaški delavnici po načrtih Marjana Gašperšiča izdelala svečnik, po načrtih Boni Čeh pa kovanega ptiča. V obnovljen kroparski bajer so spustili vodo. Predstavili so se rokodelski mojstri. gledališka skupina iz Krope. Že v petek pa so uprizorili tudi Bertoncljeve Žebljarjeve težave. Tri dni je Kropa živela v spominu na starodavne čase, v katerih je kovaški šmaren za kovače pomenil dan oddiha od trdega dela. "Za turizem je odlično, da se je Kropa spet začela uveljavljati, takšne prireditve bi lahko pripravljali pogosteje, denimo ob koncih tedna. Še zlasti letos in prihodnje leto, ko sta leti dediščine v turizmu," je dejal dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki se kro-parskega kovaškega šmarna redno udeležuje. • Urša Peternel v starodavni Kropi - stara r°Parska kovaška družina Jftrektor Seawaya Marko \kriha z. ženo in hčerko, tudi 'šralci v predstavi Pero proti kladivu). Predsedniku Turistične zveze Slovenije dr. Marjanu Rožiču je Tomaž Peternel, kije ponatisnil knjigo Kroparske zgodbe Joža Bertonclja, podaril podpisan izvod. Zgodbe (prvič so izšle leta 1973) na iskriv in sočen način prikazujejo trdo življenje nekdaj v Kropi. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE Obiskovalcev se je v soboto popoldne trlo, svoje spretnosti so jim predstavljali rokodelski mojstri, kovanje žebljev so prikazovali kovači, vrhunec pa je bila igrana predstava po noveli Joža Bertonclja Pero proti kladivu, ki jo je pripravila ljubiteljska GLASBENIKI MESECA junija 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Največkrat ohcet z Mladimi godci dohSambel Mladi 9odci Je že kar di' zel° P°g°st0 ob SODOtan *9ra" 1^ Dro leto med tistimi "krivci", jo na ohcetih. Vsi člani, tudi obe MlaH-re skuPaJ spravljajo. Ja, članici, so glasbeniki. In da so po afll godci, ki so resnično mla- pravici Mladi godci, bi se najbrž GLASBENIKI MESECA - KUPON Ansambel Mladi godci so skupaj dobro leto. Bi se jih uPali povabiti, da bi vam igrali na veselici, če bi bili vi organizatorji? DA NE Irnei p°šta: ,n Priimek: ■ nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p, 124, 4001 Kranj. kar vsakdo strinjal, ki bi nekaj ur prebil oziroma preplesal skupaj z njimi na veselici, prazniku ali ohceti. Mimogrede, zelo zadovoljni so bili z njimi prejšnjo soboto tudi v vodstvu Turističnega društva Sovodenj, ko so pripravili tradicionalno srečanje Janezov v Novi Oselici. Poznani lipi, častitljive starosti v Novi Oselici, sta bili zavetnici skoraj premajhnega prostora za številne plesalce, ko so na srečanju Janezov igrali Mladi godci. Ansambel Mladi godci, čeprav so skupaj šele dobro leto, so dokazali in potrdili, da so res ta pravi godci. Ni čudno, da so potem tudi na ohcetih skoraj vsako so- boto in so zares nenehno zasedeni. So narodnozabavni ansambel, vendar njihov repertoar sestavljajo tudi zabavne skladbe in melodije. Vodja ansambla je Matej Maver, ki igra harmoniko. V prostem času je rad s prijatelji, ukvarja pa se, pravi, tudi s punco. Njegov konjiček sta TV in računalnik, po poklicu pa je stavbni klepar. Doma pa je iz Gabrovke pri Za-gradcu. Drugi harmonikar v ansamblu, ki je v celoviti zasedbi ansambla predvsem baritonist, je Tomaž Podlesnikiz Ljubnega ob Savinji. Tretji član ansambla je kitarist Luka Petrič s Krke. Ob prostem času je s prijatelji in kitaro, popravlja motor in ga dopolnjuje. Njegovi konjički so nogomet, košarka, TV in računalnik, sicer pa je dijak srednje gostinske in turistične šole. Baskitaro in klaviature (sintiseizer) pri Mladih godcih igra Lidija Bonifer, doma iz Kitnega vrha pri Zagradcu. Rada klepeta po telefonu in s prijatelji, njen konjiček pa so ples oziroma aerobika. Je dijakinja srednje vzgojiteljske šole. Pevka v ansamblu pa je Renata Novak iz Rebra pri Žužemberku. Ob prostem času rada, zares rada, kolesari, se druži s prijatelji, gleda TV in surfa po Internetu. Njeni konjički so odbojka, ples in solo petje. Sicer pa je v zadnjem, osmem razredu osnovne šole v Žužemberku. No, asnsambel Mladi godci pa imajo že tudi dve svoji skladbi. • A. Zalar Še se bodo srečevali Selo pri Vodicah, 10. julija - Prebivalci Sela pri Vodicah so se doslej udeležili vseh petih srečanj pod naslovom Selo, Sela, Sele - Da se bolje spoznamo. Zadnje srečanje je bilo na Selu pri Žireh prejšnjo soboto. Selani s Sela pri Vodicah pa so se minulo soboto še enkrat zbrali in dogovorili, da se bodo udeležili tudi prihodnjega srečanja, ki bo konec junija leta 2002 na Selu pri Robu v občini Velike Lašče. Tudi takrat bo s prebivalci Sela pri Vodicah Gorenjski glas Več kot časopis. • A. Ž. VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 16. 7. 2001 Popevke: 1. Nimaš pojma - Jan Plastenjak 2. Ko te ni - Aleksander Mežek 3. Ogenj in led - Anika Nz - viže 1. Sinoči je pela - Cita Galič 2. Brez glasbe ni življenja 3. Srne - ans. Mihe Dovžana Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: i Poletna Noč - Matjaž Jelen 2. Z glasbo vas pozdravljamo - Planinski kvintet iz Kanade VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA Popevko: Naroilnozahavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: GORENJSKI GLAS • 16. STRAN MNENJA, PODLISTEK Torek, 10. julija 2001 ■GRi #- m Golob nad glavo Branko Grims, ■Sar državni svetnik Lukec in njegov škorec Andrej Kokot, zunanji sodelavec Prva zahteva za parlamentarno preiskavo v tem sklicu državnega zbora je tu. Vzrok za parlamentarno preiskavo so številke o prodaji elektrike, ki so zgovorne. Zgodba je preprosta, da bolj ne bi mogla biti. V času prejšnje Drnovškove vlade so odgovorni elektriko prodajali v tujino po približno štiri tolarje za kilovatno uro in manj. Potem je prevzela oblast vlada koalicije Slovenija in opravi/a le nekaj najbolj nujnih higienskih zamenjav v ministrstvu za gospodarstvo in Elesu (primer Šuštar dokazuje, da zanesljivo vsaj eno premalo). Pod novim vodstvom so bile sklenjene za Slovenijo bistveno bolj ugodne pogodbe, po katerih se je elektrika prodajala v tujino po več kot dvakrat višji ceni - čez osem tolarjev za kilovatno uro. V pripravi pa so bile še boljše rešitve. Toda časa ni bilo več, saj je oblast znova prevzela Drnovškova vlada. Protizakonito - po sodbi sodišča! - je zamenjala odgovorne na čelu Elesa in na stolček se je znova zavihtel državni sekretar Golob, katerega dejanja kažejo, da sodi med najbolj cinične jastrebe LDS. Prejšnjo vlado je obtožil sklepanja škodljivih pogodb in dosegel njihovo razveljavitev, potem pa sklenil nove, po katerih danes Slovenija prodaja elektriko za neprimerljivo nižjo ceno kot v času Bajuko-ve vlade. Medtem ko Drnovškova vlada svojim državljanom električno energijo danes računa po približno dvajset tolarjev za kilovatno uro, jo v tujino prodaja po javno objavljenih podatkih za do desetkrat(l) ceneje. Sklepanje škodljivih pogodb je po zakonu gospodarski kriminal. In po ustavi naj bi zakoni veljali za vse državljane. Nekateri v državnem zboru sklepajo, da je legendarna frizura ministrice Petri nove nastala zato, ker si zaradi početja svojih državnih sekretarjev - najprej Šuštarja (zaradi korupcije že obsojen) in sedaj Goloba (v preiskavi) lahko vsak dan le- še puli lase. V vsaki šali je pol resnice. No, vsaj tako pravijo... Poleg tega se je g. Golobu (in za stanje na tem področju objektivno odgovorni ministrici Petri nov i) zapletlo še pri preprodaji električne energije preko naše države. Najbolj opazen izid te manj znane dejavnosti vlade ter (njenih) javnih podjetij je bil razpad električ- nega sistema, ki se na ozemlju Slovenije prej ni zgodil že zelo dolgo. Razpad je po uradnih podatkih povzročila preobremenitev sistema in s tem povezano pregrevanje, zaradi česar so se vklopile samodejne zaščite. In Slovenija se je zaradi vprašlive dejavnosti odgovornih z ministrstva za gospodarstvo zavila v temo za kar lepo število ur. Za posledice doslej ni odgovarjal nihče. Mediji, ki so Bajukovo vlado silovito napadali, vprašanja odgovornosti za veliko gospodarsko škodo sploh niso postavili. Morda bi kdo že lahko pomislil, da gre za dvojna merila? Šaljive j bi dejali, da ta razpad sistema dokazuje, da Slovenija gre naprej in - po zaslugi stranke, ki je pod tem geslom postavila tako ministrico za gospodarstvo, kot državna sekretarja Goloba in Šuštarja - tipa v temi... Preiskovalna komisija ne bo imela lahkega dela, čeprav so dokazi očitni. Dejstvo je namreč, da tudi v preiskovalni komisiji o sklepih odloča večina. Kdo pa ima v parlamentu (celo ustavno) večino glasov, je znano. Nikomur ne bi bilo v čast, če bi preiskovalna komisija opravila nalogo tako slabo, kot so jo lustracijska sodišča v povojni Nemčiji. Navadni državljani so papirje, na katerih so bili zapisani sklepi o "nič krivih " nacistih duhovito poimenovali kar (v prostem prevodu) Per-silčki - po znanem pralnem prašku. Toda že preiskava sama bo omogočila, da na dan tudi uradno pridejo mnoga dejstva, ki potiho že odmevajo po parlamentarnih hodnikih. Ključno vprašanje bo, zakaj je Drnovškova vlada odobrila sklenitev za Slovenijo očitno škodljivih pogodb in kdo je od vse te kolobocije imel (politično ter osebno) korist. Zneski, ki so v igri, so veliki in segajo v stotine milijonov nemških mark. Najbrž si bo Drnovšek želel, da na ključna mesta ne bi postavil ljudi, ki imajo (prosto po zgornji anekdoti) tako vroče dlani. Ministrica Petri nova pa bo zagotovo imela v prihodnjih tednih in mesecih mnogo razlogov in priložnosti za razmišljanje o tistem znanem Murphyevem zakonu, ki pravi, da je boljši vrabec v roki kot Golob nad glavo...! Branko Grims je član SDS. Tako kot mnogi Slovenci imam tudi jaz dva (s številko: 2) otroka. Enega enajstletnika in enega se-demnajstletnika. Oba sta krepka fanta, bistre glave in pridnih rok. Če jima kaj naročiš, to naredita. Včasih se pri tem zmrdujeta. Nista čisto nič drugačna od tisočih otrok drugod po svetu. Ne morem pa reči, da nista čisto nič drugačna od mene v njunih letih. Moja mladost mije ponujala drugačne priložnosti. Počitniško delo je bilo v tistih časih kar pravilo, ne privilegij, kakor je to zdaj. Sam sem že kot prvošolec pomagal materi, kije bila sobarica v enem od blejskih hotelov. Veščine pospravljanja kopalnic, posti-Ijanja hotelskih postelj, sesanja itisona in brisanja prahu so mi v kasnejšem življenju še prav prišle. Res si s tem nisem nikoli zares služil kruha, čeprav je dandanašnji čiščenje bolje plačano kot pa kakšno resno intelektualno delo. O tem moram enkrat še razmisliti. Mogoče bom pa, tako za sprostitev, kdaj s tem začel služiti kruh. Predvsem pa moram razmisliti o tem, kakšna je država, ki me obdaja, da v njej otroci ne morejo dobiti pametnega počitniškega dela prej kot pri 18-tih, če imajo srečo, veze in poznanstva. Moj starejši mule, no ni več mule, ima 79 kil in deklariranih 185 centimetrov meri v višino. Jaz mislim celo, da jih ima več in da me je že prerasel. Z lahkoto se kosa z dvanajstletnim po biče m, kakršen sem bil jaz, ko sem prvič s proletarci v enem blejskih hotelov čakal v vrsti na plačo. J a, prvo plačo (osebni dohodek, nagrado, karkoli že) sem dobil pri dvanajstih. To pa zato, ker sem kot dva-najstletnik smel in mogel delati. In med dvema možnostima, ki sem ju imel takrat, sem se rajši kot za streženje polavtomatskega stroja za plastiko odločil za hotel. Več zaslužka sem imel na vidiku. Delal sem sobote in nedelje, to mi je navrglo več. In napitnine. Zdaj so "novi cajti". Naši dobro razviti otroci, kijih poleti kar razganja od energije, do petnajstega leta splohdelati ne smejo, po petnajstem pa ne morejo. Pa ne, da ne bi hoteli. Moj 79-kilski sin je poslal kakšnih 60 prošenj, tistih nekaj odgovorov, ki jih je dobil, pa je bilo razloženih s: "še nimaš 18 let; nimaš vozniškega izpita; nimamo dela...". Večina jih niti odgovori/a ni. Pa nismo ničesar zamudili. Prošnje je začel pošiljati v začetku maja, zadnjo je napisal sredi junija. Vendar ni problem v veliki količini prošenj in ničelnem izplenu, problem je v tem, da dela ni. Niti v nobeni od bližnjih tovarn, niti v hotelih na dragem nam Bledu, niti kjer koli. Včasih si si, če si hotel delati, vsaj v kakšni fabriki lahko našel delo za tisti mesec, dva. Za kakšne boljše kavbojke si vedno lahko zaslužil. Danes so taki časi, da podjetja včasih niti za zaposlene nimajo dela ali denarja za plače. Kvalificiran kader zaposlujejo za določen čas. Ljudje za preživetje popoldan "fušajo", medtem ko mladina čez poletje visi po kopališčih in igra odbojko na mivki, delovne navade pa pridobiva med šolskim letom skozi šolski proces in skozi obvezne izbirne predmete. Sistemska ura je državi crknila. Ta ura bo čez nekaj let pokazala, da je čas mimo, da generacija, ki bi morala takrat delati za "med-generacijski sporazum" za ne vem kateri pokojninski steber, ne zna delati. Huje je lahko le, da teh mladenk in mladeničev ne ho. Bogve zakaj moj sin pravi, da se mu zdi Avstralija zanimiva? Enkrat v preteklem stoletju so se Slovenci že množično izseljevali "s trebuhom za kruhom". Malo se tresem za moj steber. Se bo zgodba ponovila? Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. wvvwrib!'7* :;om Digitalni tisk • ■ Media Art www.gorenjskaonline.con] a. <• '•'Ip r%i Internet Studio PREJELI SMO Vroče pizze važnejše kot otroci Odgovor na pismo (Gorenjski glas, 6. julija 2001) Pizze in otroško igrišče s številnimi gugalnicami ter toboganom so zaščitni znak pizzerije Jurček. Otroci in njihovi starši so prav zaradi tega naši najpogostejši gosti. Zato nas je neresnica, objavljena v navedenem prispevku, prizadela. Avtor prispevka, ki ob dogodku sploh ni bil prisoten, je namreč zamolčal, daje do dogodka prišlo ob polenajsti uri zvečer. Štiri leta stara vnukinja se je v pozni večerni uri sama igrala na igrišču. Zato v temi ob vzvratni vožnji voznik nikakor ni mogel opaziti otroka, kije po hribčku tekel proti dovozu. Vozilo otroka ni zadelo, kar priznava tudi sam Čeferin. Prav tako ni res, da je prehod namenjen pešcem. Gre za dovoz, kije namenjen potrebam oskrbe, lokala in razvozu pic. Z mojo zahtevo, da pokličemo policijo, se Čeferin ni strinjal, razlogi za to pa so njemu verjetno znani. O odgovornosti voznika ali pa staršev za varnost štiriletnega otroka ob pozni večerni uri naj presodijo bralci sami. Lokal, kije last Občine Bled, je zelo priljubljena točka rekreacijskih sprehodov domačinov in turistov. Čeferinova merila so očitno bistveno drugačna, vendar je to njegov problem. Iz leta v leto večje število gostov nam dokazuje, da smo na pravi poti, ob otroškem živžavu na našem igrišču pa bo tudi neutčnieljena kritika kmalu pozabljena. Primož Mikelj, Pizzerija Jurček, Bled Vrnjeni gozdovi in davki? Odločba kmetijskega ministra o ugoditvi zahtevka rimsko katoliške cerkve za vrnitev v pravno posest dela gozdov v Triglavskem nacionalnem parku je raz- burkala politično javnost in prinaša s seboj različno tolmačenje pravnih dejanj in aktov iz preteklosti do sprejema zakona o denacionalizaciji. Sam kot pravnik vedno zagovarjam dosledno izvajanje veljavne zakonodaje, še posebej s področja varstva okolja. In tako pozdravljam tudi to odločbo, če temelji na doslednem spoštovanju pravne stroke in sedaj veljavne zakonodaje, brez političnih primesi in lobiranja. Ob osamosvajanju smo si vsi skupaj zadali preko naših izvoljenih predstavnikov nalogo postavljanje prave demokracije in vzpostavitev kvalitetnega pravnega reda, ki bo vsem državljanom in pri nas živečih drugi" državljanov omogočil kvalitetno življenje. To misel smo zato tudi zapisa/i v ustavo, da je ta republika pravna in socialna država* ciljem ohranjanja slovenske biti v njeni samostojnosti. Izdana odločba pa postavijo vse pravne statusne oblike v neenakopraven položaj v primerjavi z rimskokatoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi- Ne glede na dejavnost verskih skupnosti ni nobenega razlogi da njena dejavnost namenjena prihodkom ni pod davčnim nadzorom. Pravilno je, da so verske skup nosti pravni lastniki objektov, ki jih potrebujejo za svoje delo-Vsako drugo premoženje, ki Pa je vir dohodkov, pa mora imet' statusnega lastnika, kije tak0' kot vsak državljan tudi davkoplačevalec. Zatorej menim, da nobeno verska skupnost, ne daje urejen davčni nadzor nad njenimi pfv hodki in ima statusno sklad"0l zakonom o gospodarskih drUf' bah urejeno svojo pridobitno dejavnost, ne more imeti v posesti nepremičnin, ki niso namenjene njeni primarni dejavnosti, to | verski dejavnosti. In tako je torej odločba o g01' dovih iz Triglavskega nacional' nega parka po mojem osebnet'1 prepričanju v tem delu sporna- Božo Dukič iur., Kra"J Dne 7. julija 2001 sta v Kranjski Gori - v Liznjekovi domačiji, sklenila zakonsko zvezo Marko PUZCMĆ iz Umaga, 43. Istarske divizije 7. in Jasna PR&TOJEVIĆ k Zagreba, Paška 10. Mladoporočencema čestitamo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa! i s e Miha Na g l i č Dela Prešernovih nagrajencev na Gorenjskem (2) Nadaljujemo z listanjem po seznamu umetniških in drugih ustvarjalcev, ki so dobili nacionalno Prešernovo nagrado (PN) za dela, ustvarjena na Gorenjskem. Ti avtorji sami niso Gorenjci, v naše kraje jih je zanesla njihova življenjska oziroma ustvarjalna pot. Zadnjič smo na hitro preleteli s PN nagrajena dela, ki so jih tu ustvarili slovenski arhitekti. Zdaj poglejmo še druga. Dokler so PN dobivali še znanstveniki, sojo nekateri tudi za svoja gorenjska dela. Inženir JANKO SKE-TELJ (rojen 1909 v Trstu), denimo, strokovnjak za sanitarno hidrotehniko, je bil nagrajen leta 1950 "za organizacijo in delo Instituta za zdravstveno hidrotehniko, zlasti v kemičnem in hidrobi-ološkem laboratoriju tega instituta". Prav on je bil prvi med raziskovalci, ki so z meritvami ugotavljali in spremljali onesnaženost Blejskega jezera. Leta 1951 pa je akademik ANTON MELIK (1890-1966), geograf, rojen v Črni vasi na Ljubljanskem barju, dobil PN za delo Planine v Julijskih Alpah. Kipar FRANČIŠEK SMERDU (1908-64), rojen v Postojni, je 1949 dobil Prešernovo nagrado za Prešerna. Natančneje: za silni kip dr. Franceta Prešerna, ki stoji pred Prešernovim gledališčem v Kranju. Zanimivo je prebrati, za kaj je bil 1952 Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon nagrajen SREČKO TIČ (1914): "za režisersko delo s kolektivom industrijske šole na Jesenicah"! Z dijaki iz železarske šole, amaterji Mestnega gledališča Jesenice in dijaki Gimnazije Jesenice so med drugim uprizorili Linhartovega Matička. Kdo je bil ta ustvarjalni mož? Rodil se je na otoku Veli Iž pri Zadru, kjer je bil oče žandar. Postal je učitelj in v tistem obdobju služboval na Jesenicah (1941-54), po PN je postal poklic n i gledališča i k, režiser in scenograf, v Ljubljani in Kopru. Tudi na Jesenice se je vrnil in bil v letih 1968-71 ravnatelj gledališča Tone Čufar. Še posebej se je na Gorenjsko oziroma na Kranj navezal Prešernov nagrajenec LOJZE DOLIN AR (1893-1970), kipar. Nagrajen je bil 1969, za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani, 1968; na njej je umetnik, znan po monumentalnih plastikah, predstavil intimnej-šo plat svojega ustvarjanja - malo plastiko, risbe in grafike. V Kranju je v letih 1959-61 ustvaril mogočni Spomenik revolucije. Njegovi socreaiistični kipi so vtisnili trajni pečat Trgu revolucije, ki se zdaj imenuje Slovenski trg. Avtor, rojen v Šempet- ru, umrl v Ičičih pri Opatiji, je zadnja štiri leta svojega življenja preživel v gorenjskem glavnem mestu, kjer mu je občina zgradila manjši atelje s stanovanjem. Kulturno podobo Kranja je s svojim bivanjem^ njem po svoje obogatil pisatelj RUDI ŠELIGA; Rodil seje 1935 na Sušaku pri Reki, v KranjJe prišel kot predavatelj statistike na šoli, ki se zdO) imenuje Fakulteta za organizacijske vede. P^J dobil 1989, "za dramska in prozna dela". Najbolj zanimivo (le naključno?) pa se mi 2~. dejstvo, da štirje novejši dobitniki nacionalne T stalno ali občasno prebivajo v bližini Prešernov^ ga rojstnega kraja! V Breznici ima svojo hišo s kar JANEZ BERN IK (1933), po rodu Ljubih'* 'za likovne stvaritve, zadnjih letih". Dramatik in režiser DUŠAN JO^, NOVIC se je rodil 1939 v Beogradu, PN je čan. Nagrajen je bil 1981 'dob'1 1990, "za dramski in režijski opus v zadnjin tih". Pot življenja ga je naveza/a na Gorenji kjer je našel svoj drugi dom v Bohinjski Beli- To se seveda ne bi zgodilo, če tu ne bi živela * ralka MILENA ZUPANČIČ (1946), domačink" sicer tudi sama Prešernova nagrajenka 1993, „ vloge, odigrane v slovenskih gledališčih infiln" ■ Kdo sijih ne bi zapomnil! V Zabreznici si je s ^ drugi dom ustvari/ še en vrhunski ustvarjalec par ANDREJ JEMEC (1934). Tudi on je po rf. Ljubljančan, PN pa je dobil 1994, "za dosedd'^ opus". - Tile kraji pod Stolom morajo res imeti P ^ Igralka Milena Zupančič v nepozabni vlogi Mete (iz filma Cvetje v jeseni, 1973). dobre& duha teh krajev, iz njih in v njih ne bi bilo toi vrhunskih ustvarjalcev. sebno močni genius loci! Če ne bi bilo ^ Torek, 10. julija 2001 J 17. STRAN • GORENJSKI GLAS NESREČE 34-letni Andrej Špelič s Kokrice je priprt v londonskem zaporu Wandsworth Gorenjec tihotapil heroin? Angleška policija je 34-Ietnega Andreja Špeliča s Kokrice aretirala 16. junija na londonskem letališču Heathrow. Sumijo ga, daje tihotapil 40 kilogramov heroina. Slovenske oblasti o aretaciji svojega državljana niso ničesar vedele. Kranj, 10. julija - Za rešetkami londonskega zapora je 16. junija Pristal še en Gorenjec, ki naj bi v Angliji tihotapil 40 kilogramov heroina. Slovenska policija je o tem primeru, ki ga je prejšnji teden razkrilo dnevno časopisje, zelo redkobesedna, izvedelo pa se je, da Je angleška policija na londonskem letališču Heathrow aretirala 34-letnega Andreja Špeliča s Kokrice pri Kranju. po sedaj znanih podatkih je Angliji Špeliču priskrbeli prav- ic, junija patrulja angleške policije na avtocesti v grofiji Kent ustavljala sumljiva avtomobila. Eden je ustavil, aretirali so dva Turka, medtem ko je drugi avtomobil odpeljal naprej. Kasneje naj bi policisti izvedeli, kdo je sedel v izginulem avtomobilu, •n o svojih odkritjih obvestila mejne organe. Še isti dan so 34-letnega Kokričana zaradi suma tihotapljenja 40 kilogramov he-r°ina aretirali na londonskem ietališču Heathrow in mu odpeli prostost, od tedaj pa je pri-Ppt v zaporu Wandsworth v Londonu, zaslišali pa naj bi ga konec julija. Slovenske oblasti O °menjeni aretaciji sploh niso °ile obveščene, ambasado v L°ndonu naj bi o tem obvestila šele življenjska sopotnica priprtega Špeliča, ki naj bi že bila na obisku v londonskem zaporu, ^li bodo državni predstavniki v no zaščito ali mu jo bo morala kar sama poiskati njegova družina, še ni znano. Znano je, da so angleški varnostni organi pred dvema letoma zaradi tihotapljenja skoraj 158 kilogramov heroina v tovornjaku aretirali voznika Boštjana Mraka iz okolice Škofje Loke, vendar so ga kasneje oprostili krivde, v svojem pričanju na sojenju pa naj bi močno obremenil vodjo t.i. gorenjske heroinske naveze Andreja Hart-mana. Hartman, kije bil 30. novembra lani pravnomočno obsojen na petnajst let zapora zaradi organizacije tihotapljenja nekaj centov heroina iz vzhoda v države zahodne Evrope, je decembra lani ušel roki pravice in ga sedaj iščejo po mednarodni tiralici. To so letos razpisali tudi za Gabrom Guno, ki je bil na istem sodnem procesu obso- KRIMINAL Izginila blagajna .ranj - pred dnevi je neznani storilec vlomil v prostore podjetja ift^,°b železniški postaji v Kranju. Odnesel je blagajno, v kateri - • - - •------•-------«-« 60 tiso, ll° tudi nekaj vsebine. Materialna škoda je ocenjena na okoli č tolarjev. Ki Ob viskiju bo kadil Sav co anJ - Skozi okno je nekdo vlomil v okrepčevalnica Matevž na s,ki cesti v Kranju. Odnesele je 40 zavojčkov cigaret, stekleni Id Vlskija in tri tisoč tolarjev. Lastnika je oškodoval za okoli 110 ,Soč tolarjev. §. Kar dobro si je opomogel rob ^°ka " Prejšnji teden je nekdo natančno pregledal garde-deri,e 0rnar'ce v delavski baraki v Škofji Loki. Iz hlač je ukradel °skr T1100, v kateri je bil denar in osebni dokumenti. Lastnika je 0d°val za okoli 200 tisoč tolarjev. del N Opazoval ga je eu »T " v soboto dopoldne je neki nepošteni kupec z zunanjega Halo'--) rlcur-'eve trgovine v Naklem vzel podstavek za senčnik, ga can t V SVoJe vozilo in se odpeljal. Vse skupaj je videl neki ob-trg0 -lsi Je zapisal registrsko številko avtomobila, krajo prijavil v tat0mni' °d tam pa so poklicali na policijo, ki seje z domnevnim m ze pogovorila. šk . Ni nehal groziti P°Pol k°ka " Starejši mladoletnik iz Škofje Loke je v petek ie z°h kradel 8sm aparat, katerega je oškodovanec kasne-teval nazaj in mu pojasnil, da bo o njegovi barabiji obve- 0 P°'lciJo. M. A. tega ni rad slišal, zato mu je zagrozil s smrt-e hit'11111 policista zatežil". Grožnje niso poneha- o a" Policijskim popisovanjem. Oškodovancu ni p brtst-*^ da 8a je prijavil zaradi ogrožanja varnosi Kl aparat pa jc ledobil nazaj. Ml Koles in skuterja ni več ^laki 3 " ^ n°^' na s°b°t° Je nekdo izpred stanovanjske hiše na hig0 |Pn ^ranJu sunil gorski kolesi scott, ki sta bili prislonjeni ob Nja'sl, stnika je oškodoval za okoli 110 tisoč tolarjev. Ž0 n , dnjo noč je neznani storilec vstopil še v odklenjeno gara-Peu kC druge stanovanjske hi še na Mlaki. Vsedel se je na skuter °škort S(^uar)> rdeče barve, in izginil v črno noč. Lastnica je bila a°vana za okoli 284 tisoč tolarjev. Jeze Vlom v lovsko kočo tat. 7 0 " Pfejšnji teden je lovsko kočo Pod Storžičem obiskal Vratih nf2narniTI Predmetom je odstranil obešanko na vhodnih agr ' da Je odprl vrata, nato pa iz predsobe odnesel električni ker. i 2narnke Tomos, pli nski žar in kotno brusilko Black&Dec-astnika je oškodoval za okoli 105 tisoč tolarjev. Seno b!ce" Prejšnji teden je neznani storilec požgal zapuščeno le-'menovarako' ki stoJi na zapuščenem delu jeseniške železarne, škode anem Rudno polje. Pogorel je vzhodni del barake. Kake ruše"1 Povzročil, saJ Je bila baraka tako ali tako namenjena za Jt> ker naj bi tam zgradili cesto. Škode ni povzročil Andrej Hartman in Gaber Guna (skrajno levo in desno) sta ušla slovenskim sodnim organom, kaj bodo angleški storili s priprtim Andrejem Špeličem, bo pokazal čas. Foto: arhiv zi celo dosmrtna ječa. Zaslišanje in morebitno sojenje, ki se zna zavleči za nekaj mesecev, bo pokazalo, ali je Kokričan žrtev spleta nesrečnih naključij ali zgolj novi Slovenec (Gorenjec), ki se je ujel v heroinsko zanko. • S. Šubic jen na tri leta zapora, in je prav tako, preden bi moral iti na prestajanje kazni, izginil v neznano. V Veliki Britaniji rigorozno kaznujejo sodelovanje v nezakonitih poslih z mamili, tako da priprtemu Andreju Špeliču gro- Podkuril mu je Jesenice - Neznani storilec je prejšnji teden pristopil do avtomobila yugo koral 55, ki je bil parkiran pred samskim domom Gra-disa na Jesenicah, in pod pokrovom motorja povzročil požar. Ogenj je na avtomobilu povzročil za okoli 15 tisoč tolarjev škode. Zadovoljil se je z viljamovko Kranj - V podjetju Elita so v petek popoldne ostali brez pijače. Neznani storilec je namreč prišel v njihove prostore na Glavnem trgu v Kranju in vlomil v pisarno. Tam si je izbral le starejši fotografski aparat in steklenico viljamovke, ostalih vrednih stvari ni vzel. Vrtnaril bo Kranj - Neznani storilec je iz vrtne lope v bližini trgovine Živila na Planini odnesel različno orodje v vrednosti 45 tisoč tolarjev. Ostal brez avtoradia Kranj - Neznani storilec je nekaj noči nazaj vlomil v avtomobil lada samara, kije bil parkiran na parkirišču v bližini vrtca Janina v Kranju. Ukradel je avtoradio in na ta način lastnika oškodoval za okoli 25 tisoč tolarjev. • S. Š. Slovenijo obiskala delegacija Evropskega monitoring centra Zagotoviti informacijsko središče za droge Tudi Slovenija mora kot država kandidatka za vstop v EU zagotoviti zbiranje in analiziranje podatkov o pojavu prepovedanih drog. Ljubljana, 10. julija - Prejšnji teden je Slovenijo obiskala petčlanska delegacija Evropskega monitoring centra za droge in zasvojenost z drogo. Sloje za prvi tovrstni obisk, njegov namen pa je bil seznanjanje z obstoječimi načini zbiranja podatkov o problematiki uporabe in zlorabe drog v Sloveniji, je sporočil Urad za droge, ki deluje pri slovenski vladi. Evropski svet jc oktobra letra 1999 postavil zahtevo za sprejem strategije Evropske unije v zvezi s'prepovedanimi drogami za obdobje 2000 - 2004. Med splošnimi cilji te strategije je tudi zapisano, da morajo države članice EU zagotoviti zbiranje, analiziranje in razširjanje objektivnih, zanesljivih in primerljivih podatkov o pojavu prepovedanih drog v EU, v to delo pa morajo postopoma vključiti tudi države kandidatke. V Sloveniji je za izvajanje teh dejavnosti pristojno ministrstvo za zdravje, ki mora v ta namen organizirati informacijsko enoto za prepovedane droge. Vanjo morajo biti vključena vsa ministrstva, javni zavodi in nevladne organizacije z zbirkami podatkov s področja prepovedanih drog. Evropska delegacija je zato obiskala vrsto ustanov, med njimi tudi Urad Vlade RS za droge. Inštitut za socialno varstvo, Generalno policijsko upravo. Generalni carinski urad in Lokalno akcijsko skupino v Mestni občini Ljubljana. Prva ocena kaže, jc v sporočilu za javnost zapisal urad za droge, daje Slovenija na tem področju dosegla velik napredek, v okviru programa Phare pa bo država prejela še dodatna sredstva za razvoj novega informacijskega središča za področje drog. • S. Š. Kriva je bila zavora Bled - 36-letna H. B. iz Nemčije je v nedeljo v prometni nesreči z gorskim kolesom utrpela hude telesne poškodbe. Zjutraj se je peljala z gorskim kolesom s Pokljuke proti Gorjam, ko je v bližini tunela na Zatrniku zavirala s prednjo zavoro, je ta blokirala. H. B. je pri tem vrglo preko krmila, da je padla na vozišče. Pri padcu si je zlomila zapestje na desni roki, dobila odrgnine po telesu in poškodbe na levem kolenu. • T. Č. Brez varnostne čelade Škofja Loka - Neprilagojena hitrost 23-letnega voznika kolesa z motorjem B. K. je botrovala prometni nesreči, v kateri je bil voznik hudo poškodovan. V nedeljo ob 16.20 uri se je B. K. peljal iz smeri Javorje proti Poljanam. Med vožnjo na glavi ni imel varnostne čelade. Na levem ovinku ni prilagodil hitrosti vožnje, zato je padel in drsel 15 m po vozišču. Zaradi hudih poškodb je bil odpeljan v Klinični center v Ljubljano, policisti iz Škofje Loke pa bodo voznika predlagali sodniku za prekrške. • T. Č. Alkohol botroval nesreči Podljubelj - Policisti Policijske postaje Kranj so obravnavali nesrečo, ki se je pred dnevi zgodila pri Podljubelju. Voznik osebnega avtomobila V. M. z območja Tržiča je na cesti proti Ljubelju zaradi nepravilne strani vožnje, trčil v odbojno ograjo in se z vozilom prevrnil. Policisti so mu odredili preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je imel voznik v krvi 1.65 g/kg alkohola. • T. Č. Precej ga je imel pod kapo Torovo - Voznik osebnega avtomobila, 59-letni P. L. z območja Tržiča, je pred dnevi na gorenjski avtocesti zapeljal preko cestninske postaje Torovo. Policisti Policijske postaje Kranj so ga ustavili in opravili preizkus z elektronskim alkotestom, ki je pokazal, da je imel voznik v krvi 2,70 g/kg alkohola? • T. Č. Padel z odra Kranj - R. R., star 44 let, doma iz okolice Kranja, je pri opravljanju del na višini na svoji stanovanjski hiši padel in utrpel hude telesne poškodbe. Postavil si je oder, na katerem je stal in označeval za leseni opaž. Vrtal je luknjo na lesenem nosilcu, ko je popustil podpornik odra, ki ga je izdelal sam, in se zazibal tako, daje R. R. padel z višine 2,5 metra. • T. Č. Požar v stanovanju Kranj - V požaru v stanovanju na Ulici Janka Puclja v Kranju so v soboto nekaj čez osmo uro zvečer zgoreli kavč, knjige in nekaj lovskih trofej. Vzrok požara je bila pregreta električna blazina, ki se je tesno prilegala kavča in stene tako, da se je kavč vnel. Požar so pogasili gasilci poklicne enote iz Kranja, nastalo pa je za okrog 100 tisoč tolarjev škode. • T. Č. Spodnesla jo je veja Lešanska planina - Pripadniki GRS Tržič so bili v nedeljo obveščeni o gorski nesreči v bližini Lešanske planine. T. L., rojena 1953, doma z območja Kranja, je skupaj z možem primerno opremljena sestopala preko Lešanske planine in Bistriške planote proti Bistrici v Tržiču. Za sestop z Dobrče sta uporabljala brezpotje, ki je vodilo po gozdni meji. Na strmem delu je T. L. stopila na vejo in pri tem zgubila ravnotežje. Ob padcu si je zlomila desni gleženj. Reševalci so jo odpeljali na Bistriško planino do reševalnega vozila in nato naprej v ZD Tržič, od koder je bila napotena v SB Jesenice. • T. Č. KRIMINAL Vzel žensko denarnico Kranj - Neznani storilec je pred dnevi nasilno vlomil v renault 4, ki je bil parkiran na Zoisovi ulici v Kranju. Odnesel je žensko denarnico s tremi tisočaki, osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem, s čimer je lastnico oškodoval za okoli 40 tisoč tolarjev. Plinska pištola pod sedežem Karavanke - V petek zvečer sta se policist in carinik na mejnem prehodu Karavanke odločila, da nekoliko podrobneje pregledata vozilo in prtljago Turka, ki je vstopal v Slovenijo. Pod voznikovim sedežem sta našla plinsko pištolo z nabojnikom, v katerem je bilo osem nabojev. Našla sta tudi škatlo s šestnajstimi naboji. Ker Turek orožja in streliva ni prijavil, so mu ga zasegli, njega pa predlagali sodniku za prekrške. Rabili so senco Kranjska Gora - Pred dnevi naj bi si trije Belgijci, 20-letna C. G. in D. N. ter leto starejši H. R. na terasi gostilne Cvitar v Kranjski Gori prilastili večji senčnik, vreden okoli 30 tisoč tolarjev, in ga z avtomobilom odpeljali proti avtokampu v Martuljku, kjer so letovali. Med potjo jih je ustavila patrulja Postaje mejne policije Kranjska Gora, ki ni imela posluha za njihove dopustniške norčije, zato je senčnik zasegla in ga vrnila v gostilno. Policista sta voznika H. R. povabila še na preizkus al-koholiziranosti. Elektronski alkotest je pokazal, daje imel mladi turist v krvi 1,32 promila alkohola. Zvlekla sta ga iz avta Kranj - Kranjska policija je ovadila 21-letnega B. M. in 16-lct-nega B. A., oba iz Škofje Loke, ker naj bi v soboto ponoči na Sejmišču v Kranju pretepla S. Z. iz Kranja. Okoli 23.30 ure sta pristopila do parkiranega avtomobila, v katerem je sedel S. Z., ga potegnila iz avta in ga začela pretepati. Ločili so jih šele oškodovančevi prijatelji. S. Z. je utrpel lažje poškodbe. Razloga za pretepanje policija ne navaja. • S. Š. GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO Torek, 10. julija 2001 VAŠA POŠTA ^E na m Tma -1 rmmk Bil je lep sončen dan in prijatelji so se odločili, da bodo šli na piknik. Potem ko so prišli na travnik, so se začeli igrati. Jože pa je bil tako lačen, da je že začel jesti svoj sendvič. Mirko je hotel narediti preval, a se mu je vgreznilo. Čez nekaj ur so odšli domov. Ampak pozabili so Mirka, ker se je zagozdil v luknji. Mirko je os- tal tri dni v luknji. Naslednji dan so ga prišli rešit. Nato so bili vsi srečni. Jernej Jenko, l.a OŠ Simon Jenko, podružnica Center Nagradni i%let Ju hu hu, nagradni izlet je tu, mi hitimo, da vlaka ne zamudimo, v Maribor prihitimo m si žejo pogasimo, potem v akvarij pohitimo, na igralih se sprostimo. Trto si ogledamo in se v Škof jo Loko vrnemo. Urban Tušar, 3.b OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Mavrica Nekoč sta živela sonce in dež. Prvi teden je sijalo sonce. Drugi teden je padal brezbarvni dež. Tretji teden je padal dež in sijalo rumeno sonce. Nastala je mavrica. Na njej so bile barve modra, vijolična, rožnata in brezbarvna. Potem je iz neke dežele priplulo pisano sonce. Bilo je zelo lepo. Kmalu je izginilo. Dan se je začel znova. Nina Eržen, l.a OŠ Simona Jenka Kranj, podružnica Center VASA GLASILA Spomnim se... osmih let Letos je šolo v Naklem zapustila prva generacija osmošol-cev, ki je vseh osem razredov obiskovala v Naklem, saj mineva četrto leto od ustanovitve OŠ Naklo. Kot vsako leto doslej so tudi tokrat izdali spominsko številko šolskega glasila Kapljice. Če torej želite izvedeti, kakšni so spomini zdaj že bivših osmošolcev in kakšne so njihove želje, ter videti njihove zadnje skupinske fotografije, so Kapljice obvezno branje. Za pokušino pa nekaj spominov. "Sošolca Matica sem porinil v radiator. Taje začel puščati in kmalu je nastalo pravo jezero. Takrat sem bil prvič kaznovan." (Vito) Spomnim se, kako sem bila zaljubljena v Nejca. Ko je bil bolan, sem mu vedno nosila zvezke, da je lahko prepisal snov. (Barbi) Spominjam se, da sem bila najmanjša v razredu, zato so me vsi sošolci klicali Miška. (Nina) • U. P. Počitniška anketa Na bazenu, na morju, malo pa tudi na kolesu Kranj - Mlade na kranjskih ulicah smo povprašali, kako preživljajo prve počitniške dni in kje nameravajo preživeti poletje. Lidija, 22 let, in Justina, 22 let, Kranj: "Midve bova en teden počitnic preživeli v koloniji v Novigradu, do takrat pa se hodiva hladit na kranjski bazen. Kadar se ne učiva za izpite, ki so še ostali, pa hodiva na zabave in prireditve v Ljubljano ali Maribor. Denar služiva z varstvom otrok na domu." Gašper, 19 let, Tenetiše: "Trenutno delam, da bom zaslužil denar in bom lahko šel s prijatelji na morje, nekam na slovensko obalo. V prostem času se vozim s kolesom, zvečer pa s prijatelji hodimo ven in se zabavamo. Saj zato pa so počitnice." Uroš, 13 let, Jezersko: "Del počitnic sem že preživel na morju s starši. Sedaj nameravam prosti čas preživeti s prijatelji na bazenu, ker je tam bolj čista voda kot na slovenski obali. Vendar bom kljub temu še šel na morje." iVlaja, 10 let, Kranj: "Med počitnicami še ne vem, kaj bom počela. Rada pa se z mami sprehajam po Kranju in pazim dojenčka. Veselim se, ker bomo kmalu šli na morje v Simonov zaliv, dru-prijateljicami hodimo Poskusimo še mi .........................................................................................................................................' i Prav je da vemo Priprava solat Z žara je vse se boljše Peči na žaru dela veselje vsaki družbi, hrana je hitro pripravljena in tekne, kot malokatera. Žar je način druženja v naravi in prvobiten način prehranjevanja, ki je v človeku ostal iz pra-davnine. To je odličen način nizkokalorične in zelo okusne priprave mesa, pertunine in rib, pa tudi sadja in zelenjave. Za pripravo jedi na žaru je zelo pomembno, da je peka intenzivna. Zato žar segrejemo že prej in ko je ogenj pojenjal, ostala pa je močna žerjavica, pečemo. Manjše porcije pečemo na višji temperaturi. Večje porcije zahtevajo nekoliko daljšo peko na malo nižji temperaturi zato, da se enakomerno prepečejo. Meso na žaru vedno solimo šele, ko je spečeno. Tako bo ostalo mehko in sočno. Z drugimi začimbami in dišavnimi zelišči pa ga lahko potresemo že pred peko. Obračamo ga, ko je približno na pol pečeno. Za obračanje vedno uporabljamo le top pribor, napr. posebno lopatico ali posebno prijemalko. Če meso prebodemo, bo namreč iz njega po nepotrebnem iztekel sok. Piščanec na žaru 1 piščanec (cca 1200 g), sol, paprika v prahu ali začimbe za žar, 2 žlici olja. Zmešamo olje, sol in papriko ali posebne začimbe za žar. Piščanca razrežemo, kose dobro premažemo s to mešanico (najbolje je že prejšnji dan ali vsaj nekaj ur prej, da se meso lepo prepoji), nato pa pečemo na žaru. Debelejše kose moramo, seveda, pustiti na rešetki dlje, nekajkrat obrniti. Ponudimo ga z ajvarjem, narezano mlado čebulo ali s poljubno solato, ki je tisti čas na vrtu. Odlična je tudi kumarična solata s kislo smetano. Losos na žaru 4 rezine lososa (vsaka po 200 g), sol, beli poper, 2 čebuli, nekaj žlic olivnega olja, sok polovice limone, 50 g surovega masla, 4 žlice drobtin, 1 limona, 1 zavitek kreše, 80 g dobro ohlajenega zeliščnega ali sardelnega masla. Vsako rezino lososa kratko splaknemo pod tekočo mrzlo vodo, nato rezine osušimo v papirnatem prtiču. Solimo in po-pramo. Čebuli olupimo in narežemo na tanka kolesca. Dno sklede obložimo z nekaj rezinami čebule, nanje položimo rezine lososa in pokrijemo z ostalo čebulo. Zmešamo olje in limonin sok ter polijemo po ribi. Skledo pokrijemo in pustimo v hladilniku 30 minut. Nato vzamemo lososa iz sklede in ga spet osušimo s papirnatim prti-čem. Posebej v posodi stopimo maslo. Rezine lososa najprej povaljamo v maslu, nato pa v zelo drobno mletih drobtinah. Takega spečemo na že ogretem žaru. Pečene lososove rezine damo na toplo ploščo. Limono zrežemo na tanke okrogle rezine in z njimi obložimo lososa. Na vsak kos lososa damo še košček dobro ohlajenega zelenjavnega ali sardelnega masla. Ploščo okrasimo s krešo ali s kakšnim drugim zelenjem in ponudimo. Rezine melone z jogurtom 1 kg dobro zrele melone, 4 žlice pomarančnega soka, 4 žlice olivnega olja, sol, 4 del smetanovega jogurta, 8 žlic limoninega soka, 4 žlice svežega naseklja-nega origana, 4 žlice sumaka, to je mešanica turških začimb, ali provansalskih ali pa na sploh začimb za žar. Melono razpolovimo po dolžini in ji odstranimo peške. Me- Poletje je čas za žar. lono operemo in neolupljeno narežemo na 1,5 cm debele rezine. Pomarančni sok, olivno olje in malo soli zmešamo ter rezine melone premažemo s to marinado. Jogurt zmešamo z $ moninim sokom in origanom ter tudi malce posolimo. ReZ1' ne melone približno 10 min«1 pečemo na žaru, nazadnje P3 jih posujemo s sumakom oz. z začimbami. Ponudimo jih s smetanovim jogurtom kot odlično sočno prilogo. Sladica xa dgngs Jagodni tiramisu na bazen." • Tina Čadež, foto: Tomaž Štular Ponavadi pripravljamo solato z oljem, s kisom in z dodatkom soli. Nekateri dodajajo tudi strok strtega česna; v sezoni lahko uporabimo tudi drobno narezane zelene liste mladega česna. Za dieto solato zelo malo solimo in jo pripravimo samo z oljem in limonovim sokom. Ponekod kis nekoliko sladkajo in ga tako omilijo. Pomešamo lahko sadni in vinski kis. Ali pa kis odišavimo in sicer tako, da mu dodamo žličko dišavnega ali žličko pehtranovega kisa. Drugod spet zabelijo solato s slanino in z zavretim kisom. Tako solato ponudimo še nekoliko 1 mlačno. Prekajeno slanino zrežemo na kocke in jo v ponvi na f pol prepražimo. Zalijemo s primerno razredčenim kisom in I zelo malo solimo, ker je že slanina slana. Ko dobro prevre, zli- I jemo po solati, premešamo in serviramo. Tako pripravimo le I nekatere bolj grobe solate, kot so endivija, radič ali regrat, i Ponavadi jim primešamo tudi nekaj kuhanega, na lističe 1 narezanega in še toplega krompirja, ali pa kuhan fižol. K vsem tako pripravljenim solatam se odlično poda trdo 1 kuhano jajce. 1 Zelo praktično je, če pripravimo solatni preliv (dressing). 1 Vsa živila, ki jih potrebujemo zanj, v skledi zmešamo in nali- I jemo v steklenico. Zamašimo z zamaškom, iz katerega smo po 1 dolgem izrezali dva trikotnika. Preliv lahko prilagodite svoje- J mu okusu in solata bo vedno enako kisla in enako slana. Pred I uporabo steklenico samo potresemo in s prelivom pobrizgamo 1 solato, potem ko je že v skledi. Tako je učil mojster Ivačič. I Pikantni solati preliv: kis, olje, dišavni kis, vino, sol, poper, I i gorčica, sladkor in morda nekaj kapljic worcester omake. Majonezni preliv: kis, vino, majoneza, malo soli, poper, i i gorčica in drobno narezan drobnjak. Solatni preliv z jogurtom: jogurt, limona, smetana, malo soli I ! in ščep sladkorja. Čilska solatna omaka: Ta omaka je dobra za vse zelene so- j i late, ki nimajo prav nežnih listov, in za mlad fižol v stročju, za 1 : kumare itd. Potrebujemo 4 žlice olja, 2 žlici limonovega soka, i I 2 noževi konici naribanega hrena, 1 1/2 noževe konice sladke 1 \ paprike, sol. Vse zmešamo in zabelimo solato. Moda Volanci za deklice Najstnice si lahko privoščijo vse: kratka krila, odprte dekolte-je, mirno lahko pokažejo popek in še kaj v teh vročih dneh. Tako zelo mladim predlagamo oblekico z "V" izrezom in volanci na robu krila ter ob ovratniku, izpod naborkov pod prsmi pa se volanci nadaljujejo pod pasom. Barva: nežno, nežno lila. Kakšna druga pa bo zagotovo navdušena nad ročno spleteno bluzico z naramnicami, ki se spredaj preprosto zavezuje s pentljami iz enakega blaga, kot so naramnice. Zračno, ljubko. 250 g rdečih jagod, 75 % biskvita (lahko tudi baby P1' Škotov), 4 kozarčke (a 2 cl) kavinega likerja, 1/2 1 moćne ekspress kave, 2 lončki (cca 400 ml) sladke smet«' ne, 3 zavojčke utrjevale3 smetane, 75 g sladkorne moke, 200 g mascarpon6 ali smetanove skute. Jagode operemo in zrežf' mo na tanke rezine. Biskyy oz. piškote damo v plasti' no vrečko in vsebino z sf ljarjem zdrobimo. Liker | kavo zmešamo in s tem n3' močimo biskvitne drobtin^ ki smo jih stresli v prim61^ no skledo. Smetano step3' mo približno 1 minut0' nato dodamo trdilec z smetano in sladkor. 2 ^ daljnjim stepanjem boni dobili trdno stepeno smet* no. Počasi vmešamo sg mascarpone oz. skuto smetano. Zmešamo Ja^f in biskvitne drobljence t to maso zložimo v pe^ oz. v posodo z želeno °v ko (srce, krog itd.). N* i izmenično polagamo P13 smetane in jagod. Na vf naj bo smetana. Po njej z žimo še prerezane Jag.° flj Nazadnje tako priprayU|a tiramisu garniramo z I'S melise. Pustimo kakšno n počivati v hladilniku, 11 ponudimo. ^/ Torek, 10. julija 2001 19. STRAN -GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju nem trgu v Kranju, "julijski semenj". Na prireditvah si boste obiskovalci lahko ogledali in kupili različne izdelke domače in umetne obrti. ROZMAN BUS Rozman, teh 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 31.7., Madžarske toplice od 16.8. do 19.8. in od 30.8. do 5.9., Lenti 21. 7., Gardaland - Aqualand 23.7., Kopalni izlet v Portorož 16 7., Medžugorje od 31.7. do 2.8. METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje V času počitnic vsak teden kopalni izlet v Čatež. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 H O KO - kombi prevozi Tel: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 AVTOR V SNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEE Trst 19.7. Tel.: 533-10-50, 031/74-41-60 Turistični prevozi Janez Ambroiič - ZIDANK z8- Gorje IS 18. 8. Gardaland-Aqualand, 28. 8.-8. 9. potovanje po Evropi in letovanje v Španiji. tel.: 572-54-27, 041/723-823, 031/723-823 | Plavalni klub Radovljica -Park hotel Bled Tel: 53 15 770 LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ °4/596 11 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED \°4/578 0528 LETNO KOPALIŠČE KRANJ M/201 44 29 Knjižnica 4- T. Linharta i^ddovljica ^Uznica to^Ža Kumerdeja Bled 'ntegral Tržič ^edilniška 1 5963-280 KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šolarji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, petek 8 četrtek, sobora 8-12 14, Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8 14, petek 14 - 19 AVTO ŠOLA m C, E, H, E k B g) z ara slovenija „ y*yONALNO združenje ' Kakovost življenja ^2RZA ZNANJA PoitutnPV*1' informacije o učnih »anah so vam na voljo: \ - ¥n*eJbnski številki 01/42-66-197 * m "m n'asT pokliei° ema'l na s- ed™"'J ubijana @horzaznanja. ms Nočni Gardaland 28. 7., cena samo 7.900 SIT. NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 ali GSM 040/201-289, Kranj, Kidričeva c. 6 KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6, tel.: 04 / 23 62 610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04 / 583 62 00. V ljubljanski Borzi znanja je na voljo mnogo zanimivih in pestrih učnih ponudb. Naši čini vam na primer ponujajo: - popotniške namige in poglobljene informacije o tujih deželah ter navadah, računovodska in managerska znanja, proučevanja različnih glasbenih inštrumentov, preizkuišene recepte domače in tujih kulinarik ter še mnogo zanimivih in uporabnih znanj. Zadnja učna povpraševanja, ki smo jih zabeleželi, pa so naslednja: tehnika pridelovanja domačega kvasa, znanje rolanja, znanje ikonopisja ter znanje računalniškega programa Power Point in Front Page-a. Glasov kažipot Salf PGD Hotavlje ^Uštvo^j" Pr°stovoljno gasilsko društva °tav|ie vas ob 50-letnici ?0, uri VVH V petek- 13- iul'Ja< ob na Hotau7V urano Zadružnega doma [Sifo vt u na slavnostno akade- l° velik to' 14- iuliJa' ob 20- urf lom hr^Vrtna veselica z ansam-1S- iuHia Poljanšek. V nedeljo, d° 'n r>r^Pa Vas vabijo še na Para-^0r*obH« lu nove9a gasilskega ld- zbor udeležencev para- de pred gasilskim domom na Hotav-Ijah bo ob 14.45 uri. Pohod parade ob 15. uri s spremstvom godbe na pihala do prireditvenega prostora, kjer bo tudi veselica s srečelovom. Igral bo ansambel Stock. Počitniške muzejske delavnice Kranj - V Gorenjskem muzeju so pripravili počitniške muzejske delavnice, ki se bodo odvijale na dvorišču gradu Khislstein (če bo slabo vreme pa v Beli dvorani), vsako sredo ob 10. uri. Jutri, v sredo, 11. julija, boste spoznavali osnove tehnike oblikovanja iz gline in izdelali nekaj preprostih, uporabnih ali okrasnih predmetov. Starost ni omejena. V sredo, 18. julija, boste po vzoru predmetov iz njihove arheološke zbirke delali nakit iz kovine. S seboj prinesite klešče za oblikovanje kovinske žice. Starost ni omejena. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 201-39-61 ali 040/253-685, v dopoldanskem času. Cena delavnice je 300 tolarjev. V ceno je vštet material, ki vam bo na voljo. Izdelke boste lahko odnesli domov. Julijski semenj Kranj - Turistično društvo Kranj organizira v soboto, 14. julija, od 8. do 13. ure, pri vodnjaku na Glav- nbeinvode.com [ * Media Art WWw-9orenjskaonline.com Internet Na Mengore in Kozlov rob Kranj - Pohodniška sekcija pri DU Kranj organizira in vodi v četrtek, 19. julija, zanimivo turo v dveh delih, in sicer na Mengore in Kozlov rob nad Tolminom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Tura ni težka in ni nevarna. Hoje bo za 3 ure. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva, do srede,18. julija, do 12. ure oziroma do zasedbe avtobusa. Na Bavški Grintavec Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v soboto, 14. julija, na planinski izlet na Bavški Grintavec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri izpred Avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijavite se lahko v pisarni PD Škofja Loka, tel.: 512-06-67, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Če bo v soboto slabo vreme, bo izlet prestavljen na nedeljo, 15. julija. Na Kriške pode Radovljica - PD Radovljica vabi v nedeljo, 15. julija, na Kriške pode, kjer bo osrednja proslava v počastitev 50-letnice Pogačnikovega doma. Če bo vreme ugodno, se boste povzpeli tudi na Razor. Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred AP Radovljica. Prijave sprejemajo v pisarni društva v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure. Na Polinik Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na planinski izlet na Polinik v Avstriji, ki bo v soboto, 14. julija, z odhodom ob 5. uri izpred hotela Creina: Prijave zbirajo do jutri, srede, 11. julija, ozirona do zasedbe avtobusa: Jasna Soklič, Iskra ERO; tel.: 207-64-00 oziroma v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure. PD Kranj vabi na izlete Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na naslednje izlete: v soboto, 14. julija, bo zanimiv izlet na BARJE in SV. ANO. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Lahke hoje bo za 3 ure. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do jutri, srede, 11. julija. V soboto, 28. julija, bo planinski izlet na HOCHSTADL - Avstrija(pot prijateljstva). Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 5. uri Potrebna je planinska oprema, vzpona od izhodišča do vrha je 6 - 7 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 23-67-850. V soboto, 4. avgusta, pa vas vabijo še na planinski izlet na HAFNER - Avstrija. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 4.30 uri. Vzpona bo za 4 do 5 ur, potrebna je planinska oprema. Prijave sprejemajo v pisarni društva do 1. avgusta. Kopalni izlet na Debeli rtič Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi na kopalni izlet na Debeli rtič, ki bo v sredo, 18. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v DU od 6. julija do zasedenosti avtobusa. Če bo interes velik bodo izlet ponovili tudi 20. julija in 8. avgusta. Planinski izlet na Stol ali Ajdno Žabnica -Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica -Bitnje organizira planinski izlet na Stol in lažji izlet na Ajdno, ki bo v sredo, 18. julija, z odhodom ob 6. uri iz vseh AP od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejema z obveznim vplačilom gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 23-12-288 do zasedbe mest v avtobusu. Na Višarje in po Primorski Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi člane društva in ostale na zanimiv in lep izlet na Višarje in po Primorski, ki bo v četrtek, 12. julija, z odhodom posebnega avtobusa iz vseh AP od Sv. Duha do Stražišča. Poleg Višarij si boste ogledali v Čedadu Langobardski tempelj ter se ustavili v Udinah za nakupe. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva skupaj z vplačilom. Krasji vrh Kranj - Sekcija za planinstvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 12. julija, enega lepših izletov na najvišji vrh v grebenu Polovka - Krasji vrh. S posebnim manjšim avtobusom, se boste ob 6. uri odpeljali izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobusa v društveni pisarni Kranj, na Tomšičevi 4. Na Veliki Klek Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na avtobusni izlet v Avstrijo na Veliki Klek - Grossglockner. Odhod avtobusa bo v torek, 17. julija, ob 6. uri izpred Globusa v Kranju. Prijavite se na sedežu društva. DU Cerklje obvešča Cerklje - DU Cerklje obvešča svoje člane, da bo 10. piknik, oziroma dan upokojencev društva v soboto, 14. julija, ob 10. uri pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Zabaval vas bo Duo 99. Medobčinsko društvo invalidov obvešča Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za 7-dnevno zdravljenje - letovanje v Rabcu, ki bo od 25. avgusta do 1. septembra. Hkrati obvešča člane, daje še nekaj prostih mest za 7-dnevno zdravljenje v Termah Banovci, ki bo od 10. septembra do 17. septembra. Uradne ure društva v Kranju, Begunjska 10 so vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so od 1. julija do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi dopusta pa so zaprta: Šenčur, Preddvor in Stražišče od 23. julija do 3. avgusta, Cerklje od 16. do 27. julija in Naklo od 30. julija do 10. avgusta. Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčaja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta_po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek, od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino: ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Izposojevališ-če Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek, od_14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. ure. KPZ Osti jarej Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se nam želeli pridružiti, pokličite 041/647-426 (Aleš) ali 041 /946-886 (Katja), kjer boste dobili več informacij o delovanju ubora in razporedu avdicij za nove pevce. Krvodajalska akcija Rdeči križ Slovenije vas vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij, ker lahko pomagate njej, njemu, prijatelju, sosedu, znancu, nekomu... Krvodajalska akcija bo v Škofji Loki danes, vtorek, 10. in jutri, v sredo, 11. julija. Khislsfest Kranj - V okviru Khislsfesta bo v četrtek, 12. julija, ob 18. uri, na vrtu gradu Khislstein na.sporedu lutkovna predstava Žabji kralj v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane. Vstopnice lahko kupite na blagajni uro pred predstavo. Peltekovski Cveta Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik"-Koroška Bela in makedonsko Kulturno društvo llinden vas in vaše prijatelje vabita v soboto, 14. julija, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del slikarja Peltekovski Cveta iz Kopra, člana likovne skupine Lik Koper. Razstava bo v razstva-nem prostoru v KD na Slovenskem Javorniku, odprli pa jo bodo s krajšim kulturnim programom. Na ogled bo do vključno 22. julij, vsak dan od 14. do 19. ure. Razstava Renate Rudolf Kranj - Jutri, v sredo, 11. julija, ob 20. uri vas Društvo Pungert Kranj vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranj, na otvoritev razstave fotografij in modnih skic avtorice Renate Rudolf. Razstava bo na ogled do 1. avgusta. Obenem pa vas vabijo, da ob 21.30 uri istega dne prisluhnete potopisnemu predavanje z naslovom S kolesom po Madagaskarju. Polvphonia iz Sofije Kranj - Klub študentov Kranj vas vabi na koncert ženskega pevskega zbora Polvhonia iz Sofije. Koncert bo v okviru Zborovskega ciklusa, in sicer v petek, 13. julija, ob 20.30 uri v cerkvi Sv. Kancijana in tovarišev v Kranju. KVI2 /f 2, J, - A PRŽI? M RAM GORBHCm vGORENJSRim GLASU A1 B1 C1 A1 B1 c7 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 NA RADIU GORINC SMO VAM PRIPRAVIL/ IZJEMNO ZANIMIVO IN PREPROSTO KViz ODDAJO 1, 2, S, A DRŽI? KVIZ POTEKA TAKO, DA SE V VSAKEM PO U U SKRIVA TRDITEV, NA KATERO POSLUŠALCI ODGOVARJAJO Z DRŽI ALI ME DRŽI. ZA POSAMEZNIMI POLJI SO SKRITE NAGRADE, KI SO JIM MILI TISTI, KI SO SODELOVALI DOSLEJ, ZELO VESELI. PRIDRUŽITE SE MAM VSAK ČETRTEK IN PETEK POPOLDNE, OD 13.30 NAPREJ. MALI OGLASI S 201- 42 - 42 S 201- 42 - 48 » 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE Otok Pag - Zuboviči, oddam sobe s polpen-zionom, parkirišče v senci. Tt 00 385 53/664-049 Ida 10878 Oddam APARTMA na kmetiji, bazen, otroška igrala, pokrita terasa. Tt 51-82-239 PORTOROŽ - oddam 2 sobni APARTMA za počitnice, s pogledom na morje, Tt 031/358-987 11160 VRSAR - ODDAM APARTMA za 4 osebe. Tt 040/840-290 11193 APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, proizvodnja in prodaja. Kozina Kranj, d.0.0., Tt 041/652- 285 9970 Prodam bočni VILIČAR 4t, dvig 4m ali menjam za rezan les. Tt 513-34-07, 031/316-548 11072 PREDSETVENIK z ježi in trosilec umetnega gnoja prodam. Tt 831-83-40 Lesce 11077 Prodam ELEKTRONSKI RAZDELILNIK za štiri televizorje, ŠPO -D4, nov. Tt 040/237-864 11093 PRALNI STROJ GORENJE, brezhiben, prodam. Tt 041/878-494 11127 Prodam SUŠILEC PERILA Gorenje tip SP 401. "ff 041/250-605 11128 Zelo ugodno prodarabljen ležeči BOJLER 130 I (centralna, elektrika). Tt 23-23-559 TRAKTORJI UNIVERZAL - nekaj tipov še po stari zelo ugodni ceni, servis, garancija. Kosilnice, motokultivatorji MUTA, motorne kose in žage DOLMAR, gume BAR UM, vrtne kosilnice, vitle, cepilci, akumolatorji, rabljena kmetijska mehanizacija, rezervni deli. Vršimo servis in popravilo traktorjev, kosilnic, mo-tokultivatorjev in motornih vozi. SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL, JOŽE LANGUS, LJUBNO 29, Tt 533-10-09,031/309-753 11144 Prodam PEČ TAM-STADLER 30 000 kurjeno z oljem, Tt 533-02-18 11194 STROJ za sekanje usnja, prodam. Tt 51- 91-503 11200 Prodam MIZARSKO KOMBINIRKO. 5 operacij, širina 30 cm. Tt 040/548-281 11213 GR. MATERIAL Prodam za 200 m2 strešne OPEKE NOVOTEX rabljene. Tt 533-81-18 nc*4 Poceni prodam 8 valno' VALOVITKO, rabljeno. Babni vrt 9, Tt 256-02-38 po 19 uri 11130 Poceni prodam NOTRANJA VRATNA KRILA, 2 ventilatorja za prezračevanje večjih prostorov. Tt 041 /515-990 11151 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, pomoč za izpite. Resnik s.p., Milje 67, Visoko, "B 253-11-45 ali 041/564-991 11024 IZGUBLJENO OSTALO Izgubljena VRV pod Storžičem v Kramarjevi smeri, se dobi na "B 233-04-09 11068 KOLESA Prodam fantovsko gorsko KOLO za starost 6 do 10 let. "B 23-12-189 11067 LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044 IŠčem sponzorje za svojo knjigo Leksikon spolnosti z anonimno anketo med ženskami. ■B 040/201-497_moe_ SLIKO, Sr. Vas pri Šenčurju, prodam. "B 252-13-74 11197 KUPIM Po ugodni ceni kupim OBLAČILA za deklico staro od 4 do 7 let, pridem na dom. 031/344-032 11003 Kupim PRTLAJŽNIK za opel astro - stari model, Tt 512-70-71 no/4 TRAKTOR, lahko s prvim pogonom in izkopalnik krompirja, kupim. "B 57-25-254 Kupim PRETVORNIK 12V/220V za priklop hladilne torbe na omrežno napetost, Tt 041/555-649 11113 Kupim STAREJŠE POHIŠTVO (omare, lesene, skrinje, marajne, postelje, mize), Tt 041/745-535_fii42 Kupim dobro KORUZNO SILAŽO. "B 031/766-840 11157 Kupim valovite PLOŠČE iz pocinkane pločevine, dimenzije 2x1 m, 25 kosov. "B 041/694-663_11196 Kupim rabljeno OBLEKO za surf. "B 031/833-742 11208 PRIDELKI LOKALI Prodam naravno sušeno AJDO. "B 23-24-263 11085 Prodam KROMPIR za krmo. "B 23-11-609, 041/584-048_11094 Prodam črno AJDO za seme. "B 25-22-248_ Prodam drobni zgodnji KROMPIR jerla. "B 031/823-413 11152 AJDO za seme, prodam. Sp. Brnik 3, Cerklje "B 252-26-49_nu.o Poceni prodam LETOŠNJE SENO. Tt 514-64-59 11192 Prodam DOMAČE ŽGANJE po 1000 SIT. "B 531-05-29 11195 KROMPIR, drobni, za krmo, prodam, Tt 253-14-83 11199 SLADKE JAGODE zorijo pri Markuti, v Čadovljah 3, pri Golniku "B 256-00-48 11201 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Tt 2311-766 ali 041/386-871 11214 STRAŽIŠČE - hiša s parcelo 1000 m2, čudovita lokacija, ugodno prodamo. Tt 23-15-600, 23-15-601, Pianova nepremičnine Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Tržiška Bistrica: prodamo hišo 10x8 m, parcela 600m2, sončno, 25,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 CERKLJE: podamo majhno hiško. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 38 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - NA ODLIČNI FREKVENTNI LOKACIJI (STARI DEL MESTA - PREŠERNOVA ULICA) ODDAMO POSLOVNI PROSTOR, 46,5 M2, IZLOŽBA!!! P.I.A. NEPREMIČNINE » 201-27-19,041/722-632 10723 Oddam LOKAL v najem v nOVIH JARŠAH, CENA 22.000 SIT/mes. Tt 041/770-829 Oddam gostinski LOKAL v centru Tržiča, pogoj - odkup inventarja. Tt 041 /983-713 Prodamo: KRANJ poslovno-stan.hico na vpadnici v mesto, higa ima 4. eta_e in skupaj 650 m2 uporabne povrcine na parceli 2.650 m2, higa je primerna za ve razli nih dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, center - lokal 80 m2 z izlo_.bo, primeren za trgovino, servis ali mirno dejavnost, cena je za 288.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: KRANJ trgovski lokal 80 m2 v pritli ju, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in ve pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 PODARIM Podarim KUŽKA starega 2 meseca. Tt 531-55-74 nos? Dobrim ljudem podarimo 4 lepe mlade MUCKE. "B 514-11-47 ima Podarim mlade MUCKE 2 siva, črno-belo in tegrasto, dobrim ljudem. Žalig, Zg.Senica 2d, Medvode 11121 Podarim 2 MUCKA stara 1,5 meseca. "B 25-65-410,041/390-291 11139 POSESTI OBLAČILA Ugodno prodam dolgo POROČNO OBLEKO vel.38 - 40. "B 041 /479-442 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK PEG-PEREGO, športni in 2 avtosedeža. "B 53-19-019, Blejska c. 9 nošo Prodam ŠPORTNI VOZIČEK, velika kolesa, malo rabljen, ugodno. "B 041/529-829 Prodam zelo lepo PREVIJALNO MIZO. "B 256-16-70 11120 OTROŠKI VOZIČEK, impregniran, kombiniran, ugodno prodam, 5.000 SIT. "B 202-26- 57 11145 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim. "B 04/236-80-01 2634 BAŠELJ - prodamo zazidljivo parcelo, 1550 m2, vsi priključki. P.I.A. nepremičnine 0 201-27-19,041/722-632 10721 LESCE (okolica Hraše) - prodamo zazidljivo parcelo, 588 m2, priključki (voda, elektrika, kanalizacija), lokacijsko in gradbeno dovoljenje! P.I.A. nepremičnine Tt 201-27-19, 041/722-632 10722 Ugodno prodam zemljišče - TRAVNIK na lepem kraju primeren za vikend v Selški dolini. 041/220-856 11062 Prodam manjšo stanovanjsko HIŠO na Podvrhu (Poljanska dolina). Urh, Javorje 4, Poljane 11066 V okolici Podnarta prodam BRUNARICO z gradbeno parcelo na lepi sončni legi ob asfaltni cesti, z vodo in elektriko. "B 031/308- 540 11069 BRUNARICO želim imeti v višjih legah, najraje v nacionalnem parku. Kupim že zgrajeno ali majšo parcelo za gradnjo oz. nadomestno gradnjo. Dokupim travnik, njivo in gozd. Tt 031/711-239 čez dan. 11095 Prodam 50.000 m2 GOZDA (v Pesnici), cena po dogovoru. TI 588-12-04 11097 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL RAZVOZ KRUHA IN DELO PIZZ: ndć.; slo. j. - govorno: ostala znanja: natančnost; B kat.; do 10.07.01; 0GREX D.0.0., P0DREĆA 5, MAVČIČE; št. del. mest: 2 MIZAR MIZAR; d.č. 24 mes.; do 13.07.01; I.N.T. D.0.0. ŽIRI, OB POTOKU 21, ŽIRI OBLIKOVALEC KOVIN STRUGAR ZA DELO NA STRUŽNIH AVTOMATIH; ndč.; slo. j. -govorno in pisno; do 20.07.01; BRENKUŠ MATJAŽ S.P., ZASAVSKA 31 B, KRANJ STROJNI MEHANIK STROJNI VARILEC; d.č. 3 mes.; do 10.07.01; CMC -SYSTEM D.0.0., GORENJSKA C. 41, LESCE; št. del. mest: 2 STROJNI VZDRŽEVALEC; ndč.; ang. j. - govorno; do 13.07.01; G00DYEAR - EPE D.0.0., ŠKOFJELOŠKA 6, KRANJ STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE ZA ZEMELJSKA DELA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE; d.č. 3 mes.; 31. del. izk.; B kat.; do 11.07.01; GRADIŠ GP JESENICE D.D.. PREŠERNOVA 5, JESENICE PRODAJALEC TEKSTILNIH -USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC V TRGOVINI TEKSTIL; d.č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 17.07.01; MERCAT0R LJUBLJANA PC PRESKRBA, TRG SVOBODE 27, TRŽIČ PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL, KMET. MEHAN. PRODAJA REZERVNIH DELOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE; ndč.; 1 I. del. izk.; B kat.; do 10.07.01; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ KUHAR KUHAR; ndč.; 21. del. izk.; do 10.07.01; G0TUS D.0.0., DOVJE I27C, MOJSTRANA NATAKAR NATAKARICA; ndč.; 2 I. del. izk.; do 10.07.01; PREM D.0.0., P0SAVEC 27, PODNART PEKARSKI TEHNIK VODJA SLAŠČIČARNE; ndč.; 10 I. del. izk.; ostali pogoji: 5 LET IZKUŠENJ NA VODSTVENIH DELIH; do 17.07*01; GRAND HOTEL TOPLICE P.O. BLED, C. SVOBODE 12, BLED MONTER HLADILNIH NAPRAV SPECIALIST MONTER CEVNIH INSTALACIJ (KLIMATSKIH, HLADILNIH, OGREVALNIH); d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slo. j. -govorno in pisno; B kat.; do 01.08.01; IZR D.D. ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA C. 66A, ŠKOFJA LOKA STROJNI TEHNIK K0NSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; ang. j. -govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED; št. del. mest: 2 CNC PROGRAMER; d.č. 6 mes.; do 13.07.01; ALM0S D.0.0., ZMINEC 30, ŠKOFJA LOKA TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V TRGOVINI TEKSTIL; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 17.07.01; MERCAT0R LJUBLJANA PC PRESKRBA, TRG SVOBODE 27, TRŽIČ UPRAVNI TEHNIK POSLOVNI SEKRETAR; ndč.; ang. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - zahtevno, Uporaba interneta - zahtevno; B kat.; do 13.07.01; SC0RPI0TRADE D.0.0., 0LŠEVEK 31, PREDDVOR ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV; ndč.; znanje progr. orodij: poznavanje operacijskih sistemov - osnovno; do 10.07.01; 0TP D.0.0., TITOVA 112, JESENICE ZOBOTEHN1K Z0B0TEHNJK; d.č. 6 mes.; do 20.07.01; A DENT STUDIO D.0.0., GOSPOSVETSKAUL 10, KRANJ PREDMETNI UČITELJ ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARKA; d.č. 12 mes.; 31, del. izk.; UR/TEDEN: 30; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 17.07.01; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ PREDMETNI UČITEIJ TEHNIČNE VZGOJE UČITELJ ZA TEHNIŠKO VZGOJO; d.č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; UR/TEDEN: 28; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami - zahtevno; do 17.07.01; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; ang. i. - govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; B kat.; do 19.07.01; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11A, BLED; št. del. mest: 2 UNIV. DIPL INŽ. RAČUNALNIŠTVA IN INEORMATIKE PROGRAMIRANJE; d.č. 24 mes.; ang. j. - govorno; znanje progr. orodij: Programiranje - zahtevno, Poznavanje računalniških omrežij - zahtevno; do 17.07.01; ERP0 SISTEMI D.0.0., POT V BITNJE 71, KRANJ DIPLOMIRANI EKONOMIST RAČUNOVODJA; ndč.; 2 I. del. izk.; ang. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 10.07.01; SAT C0NTR0L D.0.0. CERKLJE, POŽENIK 10, CERKLJE NA GOR. PROEESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA VOPB; d.č. 5 mes.; 3 I. del. izk.; UR/TEDEN: 20; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 17.07.01; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ PROEESOR ZA VZGOJNE PREDMETE PROFESOR GLASBENE VZGOJE; ndč.; slo. j. - govorno in pisno; do 10.07.01; OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ, KIDRIČEVA C. 49, KRANJ UNIV. DIPL GEOGRAF SVETOVALEC I. V URADU ZA GOSPODARSTVO (LAHKO PRIPRAVNIK); d.č.; 12 mes.; 41, del. izk.; ang. j. - govorno in pisno, nem. j. - pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami • zahtevno; do 13.07.01; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ ndomplan družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem mi I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 KRANJSKA GORA:Prodamo novo hišo z dvema apartmajema, 1x63m2, 1x65m2 parcela 400m2, možen nakup tudi posamezno, takoj vseljivo, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 031/800-004 GORENJSKA: Kranj - Drulovka - Bašelj -Begunje - Radovljica - Lesce -Tržič -Podljubelj - Podbrezje prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah ali se osebno oglasite pri nas ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 BLED - OKOLICA: ugodno prodamo manjšo starejšo hišo. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 Prodamo: KRANJ, Vodovodni stolp - ob cesti poslovno-stan. hišo (obnovljeno) s prizidano garažo na parceli 710 m2, cena = 54,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Primskovo - na odlični lokaciji za Gradbinko gradimo hišo-dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, zgrajeno bo do IV. gr. faze, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan. hišo dvojček, veni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena ■ 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJSKA GORA - zraven smučišča hiša v treh etažah, z možnostjo predelave v več apartmajev, pritličje in nadstropje že izdelano, parcela 207 m2, odlična lokacija in razgled, cena = 35,4 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: STRAŽIŠČE - starejša stan. hiša 13 x 8 m na manjši parceli, cena = 16,0 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: PODREČA - zazidljivo parcelo 1.200 m2 za stan.hišo; BITNJE - 2 parceli po 500 m2 z gradbeno dokumentacijo za gradnjo dvojčka, K3 KERN d'.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: ŠENČUR, odlična lokacija - stan. hiša stara 9 let, vel. 12 x 8 m, klet, pritličje in mansarda, na parceli 595 m2, lahko tudi dvostanovanjska, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,202 25 66 Prodamo: Bašelj pri Preddvoru - zazidljivo parcelo ob potočku na mirnem predelu 1.550 m2 z lokacijsko dokumentacijo 17,7 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - ugodno parcela z gradbenim dovoljenjem za bivalni vikend 750 m2 za 8,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25J66 Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 HRAŠE: Zazidljiva parcela 580m2, z gradbenim dovoljenjem. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 KRANJ - MLAKARJEVA UL: Zazidljiva parcela 1080m2, ravna, lepa lokacija. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 TRŽIČ - ROČEVNICA: Več zazidljivih parcel od 620m2-714m2. ITD + NEPREMIČNINE G4/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 BAŠELJ: Zazidljiva parcela z vsemi priključki 1520m2. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 KERN d.0.0.Podjetje za promet z nepremi ninami, gradbeni in_eniring in trgovina d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj ŠKOFJA LOKA - prodamo zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumentacijo. "B 041/686-921 KRANJ GORENJE - ZAZIDLJIVA PARCELA, 600 m2, sončna lega, ob travniku in gozdu. Tt 041/787-050 hibo POZNANSTVA Spoznajte pravega partnerja z Agencijo Laura. Pokličite vsak dan na 031/733-122. Storitve Mitra s.p., Slovenska Bistrica PE RuŠe ooon RAZNO PRODAM TAPISERIJE različnih oblik, velikosti in mo-tivke ugodno prodam, cena od 15.000 SIT dalje. "B 23-12-599 10824 Prodam bukove DESKE colarice-suhe in poni ekspres-ugodno. Tt 01/36-27-146 Prodam kvalitetna OMELA za pometanje in čopiče za beljenje. Žnidar Tt 01/83-23-107 Podarim 2 KAVČA, prodam pečico zelo poceni. Tt 25-02-256 11110 Kupim VITEL TAJFUN in prodam HRASTOVA DRVA z dostavo. Tt 041 /214-500 nne Prodam TELIČKO 130 kg, KOSTANJEVA DRVA in SMREKOVE DESKE. Tt 518-27-45 STAN. OPREMA Prodam STARINSKO POHIŠTVO: predalnik, pisalno mizo, omaro. Tt 041/864-378 Novo KUHINJO in OTROŠKO SOBO ugodno prodam. Tt 031/751-474 10912 Oddam rabljeno KOPALNIŠKO OPREMO komplet umivalnik, ogledalo, infra peč, tuš. Pungartnik, Adergas 36, Cerklje 11112 Poceni prodam FOTELJ - LEŽIŠČE. Tt 202-14-99 11129 SPORT Prodam nove ROLERJE ROCES št. 38, čelado 20 % ceneje. Tt 57-21-452 11065 Prodam malo rabljen ŠOTOR za 3 osebe z baldahinom. Tt 595-72-70, 040/338-055 Prodam ČELADO za kolo št. 50/54, kot nova, cena 4.000 SIT. Tt 041/540-985 ROLERJI, KOLESA - rabljeno, ugodne cene. RUBIN KOKRICA Tt 204-91-91, od 15-19 h 11211 Opravljamo KOMPLETNE SELITVE in KOMBI PREVOZE pohištva, opreme, klavirjev, strojev. Čeh Željko.s.p., C. A.Bitenca 114, Ljubljana, 041/686-978__J^. STROJNI OMETI notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. 041/642-097, 01/832-71-90, Urmard.0.0., Zakal ^.Stahovica___ffi TLAKOVANJE dvorišč, POLAGANJE robnikov ter pralnih plošč, izkopi in odvozi materijala na deponijo. Tlakovanje,s.p., Velesovo 82, Cerklje, Tt 232-68-19, 041/711-842 PIA nepremičnine podružnica Šk. Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 rt P.E, KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremicnine.si/ ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, pr^ vzem komplet zidarskih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramičarska deia in fasade. Tt 031/369-520, 031/803-1"4 Gradbeni inženiring, d.o.o., Trg talcev i Kamnik___^ Sanacija dimnikov z nerjavečimi tuljava"11 za plin, olje, trda goriva. Opravimo ru^en'?i[ saniranje, zidavo novih, vrtanje in projeK^ ranje. Nudimo priključna kolena, dimne kap ter obrobe. Tt 041/959-134, BASA * Co.,d.n.o., Struževo 3 a, Kranj 1 STORITVE CIIMSMIT Rigips (Armstrong kmiif PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA C. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. Tt 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMU-KACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno. Tt 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 7, Naklo 250 Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovozn poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pr nih plošč, izdelava kamnitih in betons škarp, izkopi ter dovoz in odvoz materiala-01/839-46-14, 041/680-751 Adrovic Comp., Jelovška 10, Kamnik____ Izvajamo vsa gradbena dela, vse vrste fasad, notranje omete, z vašim ali našim terialom. Tt 041/246-567, 574-10-51 ^ darstvo-fasaderstvo, Andeličinoski Rado s.p. Paradiž 7, Tržič__J0> Nudim vse slikopleskarske storitve, deW>" rativne omete, .., obnovo fasad ter napušc^ Tt 533-14-05, 031/392-909 ?aveCn, s.p., Podbrezje 179, Naklo 10997 MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m* pa do 101 m*. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec septembra letos. Na razpolago imate Se nekaj stanovanj velikosti od 57 m2, pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna! -BREZ PROVIZIJE! PLANINA ID. • prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, VI. nadstropje, balkon, telefon, vseljivo takoj, za 12.765.000 SIT. KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staro-mesčanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 28,30 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; PRE00V0R prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, I. nadstropje, vseljivo po dogovoru, za 10.051.200 SIT. KRANJ - PLANINA III adaptirano, takoj vseljivo, enosobno stanovanje, 42,5 m2, CK, toplovod, KATV, prodamo. KRANJ - PLANINA prodamo sončno, enosobno stanovanje z balkonom, 41,20 m2, I. nadstr., nizek blok, mirna okolica, vseljivo avgusta, cena 10 mio. SIT. KRANJ - PLANINA I prodamo komfortno, enosobno stanovanje, 44,40 m2, zastekljen balkon, I. nadstropje, vseljivo najkasneje februarja 2002, cena po dogovoru. KRANJ - SAVSKA prodamo adaptirano, enosobno stanovanje. 43,90 m2, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 7.826.000 SIT. KRANJ - J. PUCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vseljivost in cena po dogovoru. TRŽIČ - BISTRICA, UGODNO prodamo atrijsko dvosobno stanovanje, 59,70 m2, takoj vseljivo, cena po dogovoru. KRANJ - J.PLATISE i sobno sta"0: dstropju- & oodogov0fU' KRANJ - PLANINA I prodamo obnovljeno dvojno stanovanje z dvemi kabineti, 88,80 m2't priključki, 2x balkon, vseljivo v enem mesecu, po dogovoru. HIŠE V OKOLICI KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, \% PAUČ,.., kupimo kmetijo z možnostjo dovoz" kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. IšORIČE prodamo pritličje hiše. v izmeri cca. SO" s pripadajočo parcelo 489 m2, CK, TEL., vselj17 in cena po dogovoru. dan"' I VISOKO - OKOLICA na parceli 542 m2, (yvl3 lepo, visokopritlično, dvodružinsko hišo, H°, ^ ni x 9 m, podkletena, i vsemi priključki, gara dva avtomobila, cena po dogovoru. SPOONJ E JEZERSKO - proda mo starejšo hišo v ceK* °* novljeno, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 w2<» možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjska ^ z bazenom, na parceli cca 1500 m2, z 0 priključki, v celoti izdelana. Vseljivost inc dogovoru. ___ KRIŽE - OKOLICA na parceli 495 m2. novejšo, v celoti podkteteno, eno^ru*,n51_ O CD trn < O o 01 s H Z n > p N > I < > r m < G) O II m Z c 01 m O r P 0) C O O m m □ m s > N n m tj a < en m i □ m N< C D z i co r C N< O > I JESENICE C. REVOLUCIJE OBNOVLJENO TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, Z BALKONOM, PRODAMO. POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ DVOSOBNO STANOVANJE 45,20 M2, 2. NAD., J-LEGA, TAKOJ VSEUIVO, PRODAMO ZA 10,3 MIO SIT. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ VODOVODNI STOLP ENOSOBNO STANOVANJE 31,5 M2, + SOBA V MANSARDI, TEL, KATV, BALKON, PRODAMO ZA 8,8 MIO SIT (79.000 DEM). POSING 04/202 20 76 (www.posing.si) KRANJ MLAKARJEVA TRISOBNO STANOVANJE 71 M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, TAKOJ VSEUIVO, PRODAMO ZA 15 MIO SIT (135.000 DEM). POSING 04/202 20 76 (www.posing.si) ODDAMO: dvosobno delno opremljeno stanovanje v Lescah. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 MOJSTRANA: Ugodno prodamo dvosobno nadpritlično stanovanje. CENA: 10.100.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460 HRUŠICA: Prodamo garsonjero v pritličju, 37 m2, balkon, vsi priključki. CENA: 5.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., tel.: 04/53 17 460, 031/370-460 RADOVLJICA: Prodamo novejšo garsonjero, 24m2, III nad. takoj vseljiva, vsi priklj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 031/800-004 JESENICE: Prodamo več 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjava za manjše stanovanje. Koroška Bela. Zelo lepo. Cene zelo ugodne. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 031/800-004 BOH. BISTRICA-KAMNJE: 3SS, 88m2, l.nad, lastna CK + garaža + drvarnica + vrt, vredno ogleda. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 ŠK. LOKA - Podlubnik - Frankovo naselje: Prodamo garsonjero, dvosobno stanovanje, dvosobno stanovanje z možnostjo razširitve, zelo lepa, takoj vseljiva, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755- 296, 040/204-661 KRANJ - PLANINA I - PLANINA II - PLANINA III - Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in večje. Stanovanja so zelo lepa, večinoma takoj vseljiva z vsemi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 BEGUNJE: V novejši večstanovanjski hiši prodamo zelo lepo 2SS+kabinet, pritličje, 76m2, vsi priključki. Ceha ugodna BEGUNJE: 2SS, II.nad, 60m2, vsi priključki, zelo lepo. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661_ Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755- 296, 040/204-661 PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3- prodamo 1,5 ss, 52 m2, enkraten razgled, takoj vselji FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1 - prodamo 2ss, 59 m2, SV lega, 13,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA: v novejšem nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, takoj vseljivo. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo TRISOBNO in DVOSOBNO stanovanje. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3,2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DVOINPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 69 m2, dobra razporeditev, takoj vseljivo, 14,9 mio FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198 ČIRČE: prodamo izdelano mansardo, 64, rr>2, vrt. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE , gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ - KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremi ninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ODDAMO: RADOVLJICA: opremljeno 3ss, Planina- večjo garsonjero. FRAST-nepremi ninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Oddam 2 sobno STANOVANJE v hiši (Britof), CK. Tt 252-16-54 po 15 uri nozo Prodamo STANOVANJE 90 m2, cena po dogovoru, brez posrednika. Tt 23-25-600, 040/265-084 11091 PLANINA, več garsonjer (28 m2) z balkonom, ugodno prodamo. Tt 23-15-600, 2315-601 Pianova nepremičnine 11099 PLANINA -1.5 sobno stanovanje in 2 sobno stanovanje, priključki, ugodno prodamo. Tt 23-15-600, 23-15-601 , Pianova nepremičnine 11100 KRANJ - center- prodamo adaptirano meščansko stanovanje, 98 m2, garaža. P.I.A. nepremičnine, Tt 201-27-19, 041/722-632 11102 Prodam 2 sobno STANOVANJE na Planini I. Tt 23-31-042 od 12. do 18 ure mu ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO 28 m2, 3. nadstr, nizek blok, vsi priključki. Garsonjera ima balkon ter možnost uporabe zelenjavnega vrta. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 11174 ŠKOFJA LOKA - v meščanski hiši na Mestnem trgu prodamo 2 sobno mansardno stanovanje, 69 m2. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 11175 ŽELEZNIKI - za znane stranke nujno kupimo 1 sobno stanovanje. PIA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 11177 TRIČLANSKA DRUŽINA NAJAME DVO ALI TRI SOBNO STANOVANJE V MIRNEJŠEM PREDELU KRANJA ALI STRAŽIŠČA, ZA DALJŠE OBDOBJE. LAHKO TUDI V HIŠI Z LASTNIM VHODOM. Tt 041/719-159 ali 040/284-676_iii79_ ODDAM STANOVANJE V MEDVODAH. Tt 361-47-35 11202 RADOVLJICA - oddam v najem 2 sobno STANOVANJE. Inf. na Tt 041/239-349 VOZILO KUPIM ODKUP IN POPRAVILO KARAMBOLI-RANIH VOZIL - prepis, prevoz na naše stroške. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168,041/730-939 4 Kupim OSEBNO VOZILO do 900.000 SIT. Tt 041/366-664 moa VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj; Tt 20426- 00, 041 /668-288 5 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. Tt 01 /72-16-221 6243 ALFA 147 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO.VSA OPREMA, CENA 2.950.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK LJUBL-JANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 AUDI 2.0 OUATRO, LETNIK 92, VSA OPREMA, LEPO OHRANJEN, 180.000 KM PRODAMO, CENA 920.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C.30, KRANJ,TEL: 23 32 850 JUGO 55, LETNIK 92, 78.000 KM, LEPO OHRANJEN, MODRE BARVE, PRODAMO, CENA 1.400.000, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PANDA CLX LETNIK 94, 100.000 KM, PRODAMO, CENA 420.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL23 32 850 FIAT SCUDO 1.9 TD, LETNIK 98, LEPO OHRANJEN, PRODAMO, CENA 2.150.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT PUNTO, LETNIK 95, 137.000 KM, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 720.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 ŠKODA FORMAN, LETNIK 93, 140.000 KM, RDEČE BARVE, OHRANJENA, CENA 320.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 LADA SAMARA 1.3, 5 VRAT,80.000 KM, LEPO OHRANJENA, CENA 325.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL 23 32 850 FIAT UNO 45, LETNIK 90, RDEČE BARVE, CENA 190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 FORD MONDEO 1.6 16V, LETNIK 97, OHRANJEN, VSA OPREMA, PRODAMO, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.0.0., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 6248 POLO 50, L. 97, MET. MODER, 2 X ab, ALU plat. ohranjen, 1.140,000 sit. AVTO LESCE 531-91-18 9298 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. Tt 041/644-991 Jernej 10342 CALIBRA 2.0 1,1.91, rdeča, reg. do 10/01, alu, nove gume, 870 000 SIT. AVTO LESCE Tt 531-91-18 10605 - HYUNDAI PONY 1.3-LS, 1.91, registriran do 02/02, prvi lastnik, kovinsko sivo-modre barve, 5 vrat, radio, zelo lepo ohranjen, servisiran, garažiran, prodam. Tt 041/644- 991 10735 HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi testno vozilo, 1.2000, reg.do 12/01, barva kov.srebrna, 9.500 km, avt.klima, ABS, el.paket, servo volan, radio, alarm...4 vrata, kot nov, ugodno prodam. Tt 041/644-991 10736 WM Cl Bratov Praprotnik 10, NAKLO 1 Tel /fax■ 04/2571-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^sJ^8** AVTOMOBILSKIH BLA2ILCEV¥MOHROE¥ ACCENT 1.3 LS, 1.96, kovinska barva, 5V, 67.000 km, servisna, 840.000 SIT. Avto Lesce d.0.0., Tt 531-91-18 10831 Prodam ŠKODO FELICIO, 1.99, reg.3/02, prevoženih 3.360 km. Tt 20-11-868 10883 CORSA 1.0 12V, 1.99, met.zelena, 59.000 km, 1. lastnik, air bag, servisna, 1.190.000 SIT. Avto lesce d.0.0., Tt 531-91-18 10959 TVVINGO 1.2, 1.98, rumen, 51.000 km, reg. 3/02, DCZ, ES, EO, air bag, servisna, 1.120.0000. Avto Lesce d.0.0., Tt 531-91- 18 10960 FELICIA LX, 1.95, rdeča, 71.000 km, reg. 4/02, 1.lastnik, servisna, 660.000 SIT. Avto Lesce, Tt 531-91-18 10961 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.0.0 PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO SVET vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTOŠQU^,ffWT 202 12 22 jH 231 10 35 VOYAGER 2.4 SE, 1.96, nov model, Llasti-ki, klima, reg 5/02, ohranjen, 2.090.000 SIT. Avto Lesce d.o.o., Tt 531-91-18 10902 Prodam dobro ohranjen CLIO 1.94, 5 vrat, kovinska barva. Tt 5964-504 uoeo FIATTEMPRA 1.8,1.94, KARAVAN, modra, klima, reg.celo leto, cena 900.000 SIT. Tt 041 /378-803_ii073_ Prodam ZASTAVO 750 LC, prevoženih 60.000 km. Tt 01/361-12-77 11078 Prodam KIA SPORTAGE 2.0 MRDI, 1.99, rdeča 29.700 km, 2.2 mio SIT. "B 531-02-03, 041/536-178 VECTRA 1.6, 1.91, reg. do 12/01, cena 520.000 SIT. Tt 041/853-020 popoldan Prodam GOLF 1.3, I.88, 106.000 km. U 041/967-672_nosa Prodam JUGO 45 cena po dogovoru. Tt 031 /378-886_11103 Prodam POLO 1.3,1.95, reg.5/02, 1.lastnik, dodatna oprema. Tt 041/366-664 Prodam JUGO 55, 1.91, registriran, cena 130.000 SIT. Tt 031/516-938, 58-62-882 Prodam GOLF, 1.81, ugodno. Tt 51-91-523 FORD ESCORTVAN 1.4,1.971 .registracija 98, nosilnost 750 kg, prevo. 58.000 km, reg.6/02, modre barve, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 041/579-710 11133 Prodam ŠKODO FELICIA KOMBI, 1.6 GLX, 1.99, reg. do 5/02, 1.lastnik, 63.000 km, servisna knjiga, oprema: 2x air bag, ABS, CZ, el. pomik sprednjih stekel, strešno okno, strešni nosilci, metalik barva. Tt 041/322-709 11134 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul, 12, 4000 Kranj, tet.: 04/2811 - 000 fax,: 04/2026-459 Internet: HTTP://ww«.svet-re.$i Email: info@svet-re.si STANOVANJA SP. BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, man-sarda večstanovanjske hiše, CK, vrt, parkirno mesto, možna menjava, BREZ PROVIZIJE. Cena po dogovoru. PS00450MA-KR KRANJ - Planina; 41 m2, enosobno, 1. nadstropje, mirna lega, velik balkon, J lega, CK, tel., KATV, vseljivo takoj Cena: 10 mio SIT (90000 DEM). PS0057OMA-KR KRANJ - Planina; 72 m2, trisobno, 4. nadstropje, nizek blok, ohranjeno, parketi, zemljiškoknjižno urejeno. Cena ugodna. 14,4 mio SIT (129.000 DEM). PS00472JN-KR KRANJ - Planina I; 65 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, balkon preurejen v kabinet. Cena: 13,9 mio (125.000 DEM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, neopremljeno, delno adaptirano. Cena: 13,7 mio SIT (123.000 DEM). PS00519JN-KR KRANJ - Planina I; 69 m2, dvoinpolsobno, 2. nadstropje, ohranjeno, parketi, takoj vseljivo. Cena: 15,1 mio SIT (135.000 DEM). PS00554MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, nizek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,5 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Planina III; 43 m2, enosobno, 3. nadstropje, adaptirano, neopremljeno, vzhodna lega. Cena: 11,5 mio SIT (103.000 DEM). PS00539JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen pnklop na plin, vseljivo. Cena: 10,6 mio SIT (95.000 DEM) PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin prod vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR RADOVLJICA; 63 m2, na novo izdelano, dvosobno, 1 nadstropje starejše hiše, CK na olje, laminati, vseljivo takoj. Cena: 10,6 mio SIT (95.000 DEM). PS0473JN-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tristano-vanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 8,9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno. 1. nadstropje, nizek blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 6,9 mio SIT (62.000 DEM). PS00515MA-KR POSESTI NAKLO - okolica; 260 m2, 15 let, visokopritlič-na, urejen vrt, terasa, velika garaža, 1400 m2 sončne, urejene parcele. Cena: 36,8 mio SIT (330 000 DEM). PH00424MA-KR GOLNIK: 171 m2, atrijska, lahko dvodružinska, 15 let, mirna lokacija, parcela 367 m2. Cena: 39,2 mio SIT (350.000 DEM). PH00597JN-KR TRŽIČ - Bistnca; 195 m2, visokopritlična, lahko dvodružinska, tlorisa 10 x 7m, 598 m2 ravne parcele, CK, tel., vseljiva. Cena: 25,6 mio SIT (230.000 DEM). PH00565MA-KR PODUUBEU; 180 m2, tloris 8 x 8m, III. gr faza, 535 m2 sončna parcela, vikend lokacija Cena: 8,7 mio SIT (78.000 DEM). PH00444MA-KR ATOMSKE TOPUCE - 2 km od zdravilišča; 3 x 70 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, vsa inštalacija, notranjost fino ometana, vgrajena okna, vrata, 521 m2 parcele, primerno tudi za apartmaje, ugodno Cena: 7,6 mio SIT (68.000 DEM). PV00055MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu na čudoviti lokaciji. Cena: 11,2 mio SIT (100 000 DEM) PZ00686JN-KR GOLNIK - Senično; 815 m2, zazidljiva parcela, v bregu, sončna lega, priključki na njej, pnmema za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena: 4,5 mio SIT (40.000 DEM). PZ00504JN-KR ŽIGANJA VAS; 600 m2, ravna, sončna parcela, ob neprometni cesti, v predelu novejših hiš Cena: 7,8 mio SIT (70,000 DEM). PZ00590MA-KR APNO; 470 m2, vikend parcela, obrobje vikend naselja, lep razgled. Cena: 5,2 mio SIT (47000 DEM). PZ00577MA-KR PODREČA; 1.200 m2, ravna, ozka, sončna, mirna lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,4 mio SIT (120.000 DEM). PZ00579JN-KR KUPIMO KRANJ■ okolica; kupimo garsonjero