naš tednik LETO XLIII. Številka 24 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 14. junija 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT RUPERTU PRI VELIKOVCU Vas prisrčno vabi na zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov Ogled razstave: v soboto, 22. junija, od 14. ure v nedeljo, 23. junija, do 18. ure Kulturni spored: Petje in balet Pozdrav: g. ravn. Mirko Srienc; Igra: Misterij o sv. Hildegardi; Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič; Režija: g. dekan Peter Sticker Začetek prireditve: v soboto ob 15. uri v nedeljo ob 14. in 16. uri Med zaključno prireditvijo prodajajo dekleta različne izdelke v prid lačnim in zaradi pomanjkanja trpečim. 29. matura na Slovenski gimnaziji Med 10. in 12. junijem se je zbralo 36 maturantk in maturantov (iz 8.A razreda 17, iz 8. B razreda 18 ter kandidat iz lanskega osmega razreda) za zeleno mizo. Od skupno 36 kandidatov/inj jih je maturo uspešno opravilo 33. Ostali bodo v jesenskem roku ponovno pristopili k zrelostnemu izpitu iz enega ali iz dveh predmetov. V 8.A razredu so trije zaključili z odličnim, dva z dobrim; enako tudi v 8.B razredu. V Pliberku ze pripravljajo bojkot piva „Schloss-Bräu" Vsi so za „koroško rešitev“ — toda ne za tako kot leta 1970 v primeru Gorenja Za obstoj pivovarne Sorgendorf/Štih se zdaj intenzivno bori Iniciativa iz Pliberka in zahteva „koroško rešitev“ — verjetno je to odmev na zanimanje pivovarne UNION iz Ljubljane. Podobno je bilo tudi leta 1970, ko seje hotelo v Pliberku naseliti Gorenje. Tedaj so v Pliberku določeni vplivni (nacionalni) krogi preprečili naselitev tega velepodjetja, ki danes na Zgornjem Avstrijskem nudi nad 600 delovnih mest. Tudi mestni svetnik Fric Kumer fEL) se zavzema za koroško rešitev. Toda le-ta ne sme biti taka kot leta 1970 v primeru Gorenja. Kumer; „Vsi bi bili veseli, če bo ostal Steirerbräu v Sorgen-rtorfu/Štih. Toda, če to ne bo Mogoče, morajo imeti vsi interesenti enako dobre možnosti za naselitev!“ S tem želi Kumer že na začetku preprečiti, da bi bila iz Političnih razlogov prizadeta cestna regija. Tako je bilo namreč ze leta 1970. V Pliberku se je hotelo naseliti svetovno znano podjetje Gorenje iz Slovenije. Tedanji Pliberški politiki pa so preprečili naselitev Gorenja, ki danes na Zgornjem Avstrijskem nudi 600 delovnih mest — ki bi jih danes 'nhko uživala tudi občina Pliberk. Krogi, ki so tedaj delovali proti Gorenju, se očitno tudi danes Ponovno prebujajo; s tem pa se-Veda škodujejo občini in njiho-v'rn prebivalcem. Medtem se v občini Pliberk in °Kolici že pripravlja bojkot piva Schloss-Bräu. Tako je Zadruga market Pliberk v protestnem pismu sporočila Steirerbräuu, da v primeru zaprtja Sorgendorfa iz soliarnosti ne bo prodajala več piva Schloss-Bräu in ga bo odkupila od drugega koroškega proizvajalca. Zadruga sodi v občini med največje prodajalce piva Schloss-Bräu. Podobno mislijo tudi drugi trgovci v občini. Šef Spar-markta dr. Erhard Kušej je dejal, da se lahko ponovi bojkot iz leta 1982, ko nobena trgovina in gostilna ni hotela več prodajati piva Schloss-Bräu. Ali bodo te grožnje zalegle v Gradcu pri Steirer-brauu? Pa še to: v soboto, 16. junija, bo v Pliberku velik solidarnostni koncert na prostem v podporo obstoja Sorgendorfa. Najprej je bil koncert načrtovan v pivovarni, kjer pa je Steirerbräu nastop prepovedala . . . S. K. Minulo nedeljo je nekaj sto otrok praznovalo 40-let-nico izhajanja Mladega roda. Povabilu na slavje pa se je odzvalo tudi lepo število častnih gostov, ki so na ta način izrazili priznanje izdajateljem Mladega roda. Kvalitativno dobra revija bo odslej izhajala tudi v nemškem prevodu, tako da bo dostopna tudi enojezičnemu mlademu rodu, kar bo gotovo velika pridobitev. Za odličen glasbeni okvir slavja je poskrbela „Mlada Podjuna“ pod vodstvom Vere Sadjak. Transparent za slavnost ob 40-letnici pa je idejno oblikovala dijakinja Mohorjeve ljudske šole An-drina Mračnikar. Politika PIŠE TADEJ BRATOK Ne bo nam z rožicami postlano Stavek iz naslova je Milan Kučan, slovenski predsednik, izrekel na tiskovni konferenci, po vrnitvi z državniškega obiska v Italiji in Vatikanu. Sploh je bila Italija v tem tednu glavni cilj slovenskih diplomatskih prizadevanj. Le nekaj dni je minilo, ko se je od tam vrnil predsednik vlade Lojze Peterle, pa sta se v Rim družno namenila zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in seveda predsednik države Milan Kučan. Po besedah na tiskovni konferenci je bil „osamosvojitveni“ namen obiska v popolnosti dosežen. Italijani so povsem sprejeli dejstva iz Slovenije ter dali jasno vedeti, da je dežela na sončni strani Alp za njih postala dejanski evropski sogovornik poleg — še obstoječe Jugoslavije. Po drugi strani je bil italijanski veseljaški šef diplomacije, ki so mu najljubši hobi disko klubi, Gianni de Michelis, najbolj trd in nepopustljiv pogajalec. Paranojični zunanji minister je dal Kučanu vedeti, naj se Slovenija „pogaja, pogaja in zopet pogaja . . Italija bo, po njegovih besedah, na Slovenijo gledala čisto z drugimi očmi, ako bo prišlo do Snidenje za Nadaljevanka posvetovanj jugoslovanskih predsednikov se je pretekli teden odvijala v Sarajevu. Spet ista scenografija, kostumografija in režija. Kljub dobrim željam in tehtnim predlogom bosanskega ter makedonskega predsednika, ideja ni naletela na razumevanje pri Srbih. Oni enostavno vztrajajo v eni državi, v kateri naj bi prebivali. Seveda gre le za zameg-Ijevalne manevre srbskih faši-boljševikov in njihovega terorističnega režima pod vodstvom Slobodana Miloševiča; Srbi bi namreč radi samo eno in edino: VLADÄTI CELI JUGOSLAVIJI in na njenih žuljih parazitirati kot metastaza. Hegemonistične črte in primitivna nacionalna nadutost sta bili že od nekdaj temeljni potezi vseh srbskih režimov in tudi danes ni niti za piko drugače. Vzrok pa je preprost in ga je najbolj jedrnato izkričal sam Slobodan Miloševič rekoč: „Mi, Srbi, res nismo dobri delavci, zato pa se znamo bojevati. Kar smo v vojni pridobili, smo v miru vedno izgubili.“ Iz tega lahko sklepamo, da Srbi in njihov režim hoče VOJNO, sicer jim grozi fizično izumrtje. Kdor razdružitve z mnogimi pogajanji, kot pa če bi se Slovenija enostransko odcepila. To zadnje bi za Italijo pomenilo nasilje in njen odgovor bi bil nepredvidljiv. Kako profederalna so stališča Giannija de Michelisa, kaže primerjava njegovih pogledov z onimi, ki jih goji in načrtuje zvezni premier Ante Markovič. Ta je poslancem slovenskega parlamenta kar odkrito grozil s carinami, Beogradom, vojsko in podobno zvezno navlako in niti najmanj ni dojel ali hotel dojeti slovenske plebiscitarne volje. Sivolasemu zveznemu predsedniku ne gre in ne gre v glavo, da Slovenija misli presneto resno, kar zadeva 26. junij. To mu je vljudno, a jekleno odločno natresel tudi Lojze Peterle, ki je imel govor v parlamentu, preden so Markoviča pustili k mikrofonu. Tudi poslanci so pokazali zrelost ter zgodovinski spomin in niso nasedli Markovičevim frazam o nekakšni še možni ter obstoječi Jugoslaviji. Nekoliko nevljudno, a zares, ga je del slovenskih poslancev pospremil iz parlamenta s posmehom. nasvidenje ne zna delati, pač lahko živi le od ropanja in to se je v sedemdesetletni jugoslovanski zgodovini vedno dogajalo. Takšne poteze srbskega režima imajo v sebi številne samomorilske poteze. Ne glede na nasprotnika, ne glede na dejstva, ne glede na to, koliko bo Srbija osamljena in svetovno izolirana, hočejo eno in isto: Vladati drugim ali propasti. In vse kaže, da jih čaka drugo. Znan filozof in modrec je namreč jasnovidno predvidel, kaj se s takšnimi samomorilskimi režimi vedno zgodi: potem, ko svoj narod popeljejo do vojnih grozot ter pobijanja, nujno sledi očiščevanje v lastni krvi. In to se je Srbom v zgodovini nenehno dogajalo in se dogaja še danes. Le spomnimo se devet-marčevskih krvavih dogodkov v Beogradu, ko je Miloševič nad svoje rojake poslal tanke; spomnimo se številnih „tajnih“ bojevnikov, ki so v uniformah jugoslovanske armade krvaveli zadnje tedne, in spomnimo se nazadnje, da je bil Balkan vedno sod smodnika. Tega pa Slovenci nočemo, Balkana ne bomo nikdar sprejeli, pa naj se zgodi karkoli! Profesorja Pal Slovenski profesor iz Trsta, Samo Pahor, se je po dobrih treh letih zopet znašel v tržaškem zaporu Coroneo — ponovno zato, ker je skušal uveljaviti pravico do uporabe slovenskega jezika. Na referendumskih volitvah o prihodnjih volilnih pravilih igre v Italiji, je zahteval prevod referendumskega vprašanja v slovenščino, a mu niso ustregli. Zato ni hotel zapustiti volišča. Predsednik volišča je poklical policijo in možje v uniformi so profesorja Pahorja fizično odstranili. Ker se je takim postopkom italijanske države upiral (baje naj bi enega od policajev brcnil), so ga v lisicah odvlekli v zapor. Zaradi incidenta je pred voli- šče pridrvelo več policijskih avtomobilov s tulečimi sirenami te( reševalni avtomobil, ki je „poško-dovalnega“ policaja odpeljal v bolnišnico. Odvetnik Bogdaf Berden, ki zagovarja Sama Pa horja, je izjavil, da obtožnice še a dobil. Vložil je prošnjo, da bi njegovega varovanca izpustili iz za pora, a od pravosodnih oblasti & ni prejel odgovora. Trenutno a jasno, ali bo profesor Pahor osta v zaporu do začetka sojenja, al se bo lahko branil s prostosti- Podpredsednik Krščanske kulturne zveze dipl. inž. Franc Kattnig (levo) in predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc (desno) sta se poslovila od konzula Mikša. Konzul Franc Mikša se je poslovil Pretekli teden se je uradno od Koroške poslovil konzul SFR Jugoslavije Franc Mikša. Na Koroškem je bil štiri leta; svojo službo je nastopil leta 1987, pod nekdanjim generalnim konzulom Miklavčičem. Posebno tesne in prijateljske stike je imel konzul Mikša v teh letih s slovensko narodno skupnostjo, katere želje in težnje je vedno znal zastopati v Sloveniji in tudi na Koroškem. Na sedežu Narodnega sveta so se pretekli teden uradno poslovili od njega Narodni svet, Krščanska kulturna zveza in Klub slovenskih občinskih odbornikov. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je v svojem govoru poudaril dobro sodelovanje s konzulom Mikšo, ki je imel vsa leta redne in tesne stike s slovenskimi političnimi in kulturnimi organizacijami. Na novem službenem mestu v Ljubljani mu je zaželel obilo uspeha ter izrekel pripravljenost za nadaljnje obojestransko sodelovanje. GOLO »US LETO svet knjige Boris Piljnjak Golo leto Pretresljiva poema o usodnih trenutkih ruske revolucije, pisana s čustveno prizadetostjo človeka, ki je tudi sam šel skozi „čudovita leta ruskih neurij in povodenj“. — 228 strani, pit. M- 73,- . Michael Burk In jutri ves svet Alexandre Bering, diplomat v zu nanjem ministrstvu Hitlerjevega rajha, se bori proti nacizmu. Ob strani mu stoji Francozinja Marie. — 464 strani, pit. isK- 94,- L Milisav Savič Ujec našega mesta Splet štirinajstih novel, ki jih povezuje glavna oseba — v knjigi se prepletajo sanje z resničnostjo, refleksije s sodobnimi dogodki, epika z liriko. — 376 strani, platno. M- 74,- L Mihailo Lalič Ko bo gora ozelenela Dnevnik oziroma spomini Pera Grujeviča, veterana dveh svetovnih vojn, pričevalca in predvsem premišljevalca o njima. — 400 strani, pit. 87,- L Ciril Zebot Neminljiva Slovenija Spomini in spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije.-C. Žebot, avtor knjig Slovenija včeraj, danes, jutri I (1967J in II (1969), je napisal to novo, pomenljivo knjigo. V knjigi razmišlja o slovenskem razvoju od Majniške deklaracije do danes. Zaključno poglavje knjige obravnava v strnjeni analizi današnjo Slovenijo, da najde odgovor na ^ vprašanje, ali je Slovenija res že na tem, da v prehajanju iz preklicne liberalizacije v nepovratno demokratizacijo na zahodnem robu vzhodne Evrope postane „otok premožnosti in 'svobode v komunističnem morju revščine in zatiranja“. Nad 500 strani. Vezana izdaja: 390,— Broširana izdaja: 290,— Patrick Anderson Predsednikova ljubica Mladi pravnik Ben raziskuje smrt svojega nekdanjega dekleta. Donna je bila ljubica predsednika ZDA, in nekaj ljudi, ki je poznalo to „vročo skrivnost“ in je bilo pripravljeno pričati, je tudi že okusilo moč dobro zavarovanega morilca. — 164 strani, pit. iX- 83,- L James Jones Od tod do večnosti dve knjigi Eden najznamenitejših in najuglednejših protivojnih romanov, knjiga, ki z usodami svojih junakov privlači bralce po vsem svetu. Po njem so posneli tudi zelo znan istoimenski film, v katerem je eno glavnih vlog odigral nepozabni Montgomery Clift. 1162 strani, 2^-118,- L Heike Doutine HIT Pretresljiva podoba življenja pop zvezdnika. 592 strani, pit. 2>C- 153,- L Joseph Roth Kapucinska grobnica Odličen roman avstrijskega pisatelja, ki slovi kot izvrsten pripovedovalec; njegovo pisanje odlikuje hudomušna ironija z zanimanjem za majhne, duhovite in življenjske podrobnosti. — 160 str., pit. iX- 75,- L Prva pomoč in preprečevanje nesreč — Priročnik, ki ga je dobro imeti vedno pri roki. — Ilustrirano, 116 str., ital. rtfurt/Ccl 9020 J7 v0ltri®9 3/565*5 Tel-* 63Z*14‘8 fax- Tomaž Kovač V Rogu ležimo pobiti V odličnem uvodu prikaže pisatelj medvojno dogajanje v Sloveniji, kot ga gledajo objektivni zgodovinarji, potem pa naniza osebna pričevanja članov slovenske protikomunistične vojske, ki so jih Angleži konec maja 1945 z zvijačo vrnili iz Vetrinja na Koroškem (kamor so se zatekli kot politični begunci ob koncu zadnje svetovne vojne) v Slovenijo, kjer so se potem kot redke priče rešili iz skupnega groba v Kočevskem Rogu, v katerem počiva na tisoče njihovih tovarišev. 96 str., broš. šil. 25,— L Stane Kos Stalinistična revolucija na Slovenskem, 1. del Delo je deležno polno pohval. Čeprav gre za zgodovinsko pisanje, se vendarle bere kot povest. Avtor dokazuje svoje trditve iz knjig, ki so izšle tako v Sloveniji kot zunaj nje, in skuša prav s tem nepristransko ugotoviti resnico. šil 210,— L Matjaž Klepec Teharje so tlakovane z našo krvjo Zakaj pa me potem leta 1945 nisi rešil? Zakaj si me pustil v Teharjih pri Celju, kjer so mi poslali rožni venec svinca v prsi, ne da bi me vprašali po mojem življenjepisu, še manj po moji krivdi? 104 strani, broš. Patrick Süskind šil. 35,- L Golob Grozljivo-komična zgodba pariškega bančnega stražarja Jonathana Noela, ki mu srečanje z golobom usodno zaobrne vsakdanje bivanje. 84 strani, pit. 1X- 68, Michael Burk Ljubezen v Parizu Ljubezenska kriminalka; 240 strani, pit. 1&;- 90,- L Taras Kermauner, Matjaž Kmecl Pisma slovenskemu prijatelju Iz pisem, ki sta si jih od spomladi do kasnega poletja 1988 izmenjavala naša ugledna kulturnika, vstajajo pred nas različna vprašanja in odgovori, ki tolmačijo polpreteklo kulturno in politično dogajanje na Slovenskem — 238 str., br. 1X- 93— L Taras Kermauner Pisma srbskemu prijatelju Knjiga pisem, ki so ob izidu leta 1989 in že prej, ko so izhajala v časopisu, vzbujala številne in burne komentarje, polemike, pritrjevanja in nasprotovanja. 326 str., i9<—105,- L Janez Mencinger Abadon Utopični roman iz leta 1893 — študenta Samorada, ki zaradi nesrečne ljubezni skoči v reko, vodi skozi njegove sanjske blodnje zli duh laži in prevare Abadon. — 376str., bt 1^- 80,- L Louis Fischer Leninovo življenje dve knjigi Najbolj vseobsežen, pa tudi najbolj kritičen in odkritosrčen življenjepis voditelja oktobrske revolucije. 664 str., pit. Christopher Evans Računalniški izziv Vznemirljiva knjiga o računalništvu v preteklosti, sedanjosti in predvsem v pri hodnosti ter o spremembah, ki jih računalniki prinašajo v vsakdanje življenje. —198 str., pit. iiX- 52,- . Janez Strnad Iz take so snovi kot sanje Poljudno pisano, bogato ilustrirano delo ozgradbi snovi in o nekaterih dosežkih sodobne fizike delcev. — 156 str. vel. formata, ital. 2X- 121^1 Matija Valjavec Pravljice Zlata ptica, Štempihar, Hudi Kljukec . . . , pripovedke v verzih. — Komentirano. 126 str., imt. ----------------1 iX- 70,^1 Črne bukve Knjiga, ki o „NOB" govori drugače. Ali je bila OP res tista sila, ki je nam Slovencem bila potrebna? šil 180,— L Kri mučencev Knjigaogrozptnih pomorih duhovnikov na Slovenskem, ki jih je zagrešila boljševistična ideologija. šil. 115,— L Spomini bivšega oznovca Bivši član OZNE Zdenko Zavadlav, ki so ga obsodili na smrt, je spregovoril. šil. 130,- L Ivo Žajdela Kočevski Rog Kočevski Rog postaja pojem za velika množična grobišča, s katerimi je pokrita vsa Slovenija. 130 str., broš. šil 220,— L Tita Kovač Artemis Slovenski oratar dr. Janez Bleiweis Njegovo življenje in vsestransko delovanje za narod prikazuje ta biografija v časovnem razponu skoraj štirih desetletij preteklega stoletja na Kranjskem. Knjiga temelji naodličnem poznavanju zgodovinskih virov in literature in celovito prikazuje tedanji čas in razmere. 240 str, ital. 2X- 2287rl Dolenc, Koblar France Bevk Pričujoča monografija najprej spregovori o Bevkovi razgibani, doživetij polni in ustvarjalni življenjski poti, potem pa posebej predstavi njegovo snovanje za odrasle in ustvarjanje za mladino. 232 str., br. i&:- i28^~l Braco Zavrnik Anton Martin Slomšek Po besedah literarnega zgodovinarja Antona Slodnjaka je bil „Slomšek poleg Prešerna najkrepkejša osebnost, ki jo je v prvi polovici 19. stoletja rodila slovenska zemlja". Kljub temu pa je bil ta pokončni mož vsem oblastem doslej nekako napoti. — Dokumentarne ilustracije; 202 str, br. 1^-128,- L Papež med nami 56 strani, veliko celostranskih barvnih fotografij, odlomki iz najvažnejših papeževih govorov, spremne besede slovenskih škofov, komentarji, ozadja ___________________ | 9><^ 45,— L Pozdravi iz slovenskih krajev Dežela in ljudje na starih razglednicah. Knjiga, ki navduši vsakogar! Razglednice, zbranev njej, sostareodsedemdesetdodevetdesetlet, nekatere še celo več. — 384 str, um. usnje. Dolores Vieser šM- 380,— L Hema Krška V jubilejnem Heminem letu je slovenski verski časnik „Družina" v okviru svojih knjižnih izdaj ponatisnil biografski roman o Hemi Krški, ki ga jepreddolgimiletiizdalavslovenščini Mohorje-vavCelovcu. Koroška pisateljica Dolores Vieser je v tej knjigi vdihnila polno življenje postavi iz srednjega veka. Vezana. I 30,- L VIDEO-KASETA „Slovenska sprava“ — Kočevski Rog, 8. julija90 —Video-kasetaobsegasv. mašo in govore za Slovence, pobite 1945. šil 498,^^ Naročam sledeče knjige oz. publikacije: Naslov cena Politika pja spet zaprli Pristavimo naj, da je bil omenjeni incident zelo podoben onemu izpred treh let na tržaški glavni pošti, ko je Samo Pahor želel poravnati davek za avtomobil s položnico, napisano v slovenščini. Takrat se ni hotel umakniti izpred poštnega okenca in ko ga je skušal na silo odvleči policist, ga je Pahor med prerivanjem laže poškodoval. Zgled trdovratne kraševske narave profesorja Pahorja je postal že legenda. Pri njem ni nikakršnih kompromisov, ko gre za materin, slovenski jezik. Naj bi bila njegova dejanja svetal zgled vsem Slovencem, zlasti onim v zamejstvu, kjerkoli in kadarkoli. Tadej Bratok Trst: Slovenska skupnost pristopila k Svetovnemu slovenskemu kongresu Slovenska skupnost je pristopila k Svetovnemu slovenskemu kongresu kot kolektivni član. To je na zadnji seji sklenilo deželno tajništvo; s tem naj bi tudi uradno in simbolično podprlo pobudo za povezovanje in združevanje Slovencev dobre volje doma in po svetu na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti slovenstvu. Kot je znano, politične organizacije v Svetovnem slovenskem kongresu nimajo volilne pravice. Gre torej za moralno podporo, ki želi biti tudi spodbuda somišljenikom, naj se vključijo v to vseslovensko gibanje. Stalna železniška povezava med Koroško in Slovenijo VOZNI RED IN ZVEZE NOVIH ZELENIH VLAKOV LJUBLJANA—BELJAK NA EC IN IC VLAKE 313 311 315 312 310 314 9.15 14.50 21.40 J ‘ Ljubljana 5.30 13.05 17.45 8.54 14.26 21.19 Kranj 5.51 13.27 18.09 8.33 14.05 20.58 Lesce-Bled 6.13 13.48 18.31 8.20 13.52 20.45 Jesenice 6.35 14.16 19.03 7.55 13.22 20.21 Podrožca 6.50 14.30 19.17 7.32 12.57 19.56 Beljak G. K. 7.12 14.53 19.40 6.36 12.15 18.40 Celovec , 8.10 15.32 20.32 CENE ZELENIH VLAKOV LJUBLJANA—BELJAK Ljubljana—Beljak in nazaj S 140,— Kranj—Beljak in nazaj S 120,— Lesce-Bled—Beljak in nazaj.....................S 100,— Jesenice—Beljak in nazaj..................... S 80,— Ljubljana, 12. junija 1991. Danes ob pol šestih zjutraj je 'zPred ljubljanske železniške postaje krenil na svojo prvo vožnjo želeni vlak ljubljanskega Želez-hiškega gospodarstva. Ob sedmih je bil že v Beljaku, kjer so ga pričakali mestni minister Franz Bacher in naš konzul v Celovcu Milan Majcen. Vlak je Phbrzel nazaj v Ljubljani že ob devetih in petnajst minut, kjer so 9a pričakali številni Ljubljančani, Predstavnica avstrijskega gene-ralnega konzulata v Ljubljani Julle Basll ter Železniška godba na pihala. V slavnostnem nagovoru predsednika poslovodnega odbora železniškega gospodarstva Juri-ia Pirša smo izvedeli, da je tako rsaliziran dogovor med Koroško 'n Slovenijo o boljših medseboj-nih prometnih povezavah. Gostje iz Koroške so si po svečanosti na železniški postaji °9ledali ljubljanske turistične 5namenitosti; sprejel jih je tudi župan Jože Strgar. Za boljšo informacijo prilagajo popolni vozni red ter ce-nik prevozov s super udobnim zelenim vlakom. Pa srečno 0^nt°- Tadej Bratok Pismo bralca Spoštovani kolegi! Za čestitke se zahvaljujem! Rad bi pa popravil nekaj zmotnih trditev o mojem novem delokrogu. Glavni in odgovorni urednik novega vseslovenskega dnevnika je mag. Andrej Rot, Slovenec iz Buenos Airesa. Sam sem trenutno nastavljen pri Nedelji, sem pa na dopustu. Drži pa, da pomagam in bom pomagal pri obujanju nekdaj največjega dnevnika na Slovenskem. Menim, da je ta projekt izrednega pomena za novo in mlado demokracijo v Sloveniji, zato rade volje pomagam. Istočasno pa upam, da bo „Slovenca“ podprlo veliko število koroških Slovencev, saj smo z demokratičnimi spremembami v Sloveniji dobili nove perspektive za uspešni razvoj naše narodne skupnosti na Koroškem. V tem smislu tudi Vas in Vaše bralce prosim za podporo. S prisrčnimi pozdravi Hanzi Tomažič Manjšinski govornik Paul Kiss je preteklo sredo v Centru avstrijskih narodnosti javnosti predstavil teze o manjšinski politiki ÖVP, ki gotovo pomenijo napredek v primerjavi z doslejšnjo politiko ljudske stranke. Kar se tiče zastopstva narodnih skupin, je Kiss označil predvsem obstoječi madžarski sosvet kot gremij za razdeljevanje Pozitivnejši pristop ÖVP Poslanec Kiss predstavil teze o manjšinski politiki ÖVP subvencij in se izrekel za preureditev sosvetov v tem smislu, da bi svobodno izvoljeni in tako legitimni zastopniki narodnih skupin skupno z zastopniki vlade v obliki „narodnostnega partnerstva“ reševali odprta vprašanja manjšinske politike. Izrecno je Kiss pozdravil predlog za samostojni manjšinski mandat v parlamentu. Tozadevni peticiji CAN, katero je vložil poslanec Kohl, je zagotovil vso podporo, čeprav, kot je dodal, se zaveda, da tega predloga ne podpirajo vsi deli narodnih skupin. Kiss se je zavzel tudi za vseavstrijski manjšinsko-šolski ustavni zakon in s tem v zvezi opozoril zlasti na štajerske Slovence, za katere doslej ni nobene šolske ureditve. Prav tako Kiss podpira prizadevanja za ustanovitev gimnazije za gradiščanske Hrvate in Madžare. Nadalje je manjšinski govornik ÖVP menil, da je potrebna vpeljava radijskih in televizijskih oddaj v jezikih narodnih skupnosti; predvsem bi bilo nujno, da se končno upoštevajo tudi dunajski Čehi. Pozval pa je tudi časopise, naj uvedejo strani v jezikih narodnih skupin. Politika Reportaža STRAN 5 petek, 14. junija 1991 EVROPSKI IN MANJŠINSKI KONGRES DEŽELNEGA ZBORA NEMŠKE ZVEZNE DEŽELE SCHLESWIGHOLSTEIN Parlament nemške zvezne dežele Schleswig-Holstein je pretekli petek vabil na manjšinski forum. Vabilu v Kiel se je odzvalo nad 100 manjšinskih zastopnikov iz 12 držav. Tudi koroški Slovenci oz. NSKS smo bili zastopani ter predložili posebno poročilo o naši narodni skupnosti. Gradiščanski Hrvati so na žalost v zadnjem momentu odpovedali svoj prihod. Seminar v Kielu je jasno dokazal: s tem, da so se nekdanje komunistične države odprle Evropi, so narodne skupnosti pridobile na dodatnem pomenu, ki ga tudi največji centralisti ne bodo mogli onemogočiti. NARODNE SKUPNOSTI HOČEJO SAMOSTOJNO ZASTOPSTVO Kongresa se je udeležil tudi Narodni svet koroških Slovencev Manjšine iz vzhodnih držav CČSFR, Madžarska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza in Jugoslavija) so bile prisotne v znatnem številu, kljub temu pa niso bile reprezentativne za ta del Evrope: z izjemo Kosovarjev so bile zastopane samo nemške narodne skupnosti. Umestno bi bilo, če bi lahko poleg njih tudi druge narodne skupnosti iz vzhodne Evrope avtentično poročale o svojem položaju. Zato je bilo predavanje prof. Georga Brunnerja (univerza Köln) o razvoju manjšinske zaščite v vzhodni Evropi zelo informativno in objektivno. Prof. Brunner (njegovo predavanje bomo ob priložnosti objavili v celoti) je poudaril, da marsikatera manjšinskopravna določila v vzhodni Evropi lahko služijo kot vzgled za mednarodno manjšinsko zaščito. Izpostavil je pomen avtonomije posamezne narodne skupnosti ter samostojnega parlamentarnega zastopstva. Hkrati je prof. Brunner opozoril na naraščajoči šovinizem v vzhodnih državah, zlasti v Romuniji, Bulgariji ter na Slovaškem. Udeleženci seminarja so posebej kritizirali tudi zadržanje Srbije v zadevi Kosova. Zastopnik Kosova Jusuf Buxhovi pa je tožil: „Avtonomijo so nam uničili, smo okupirana dežela. Pri nas grozi vojna.“ Kako pomembno vlogo pripisujejo vse narodne skupnosti avtonomnemu razvijanju svoje identitete ter samostojnemu političnemu zastopstvu, so izrazile tudi v soglasno sprejeti resoluciji. V njej zavzemajo te zahteve osrednje mesto. Enako velja za prepoved vsakršne odprte ali prikrite asimilacijske politike s strani večinskih narodov. Nadalje zahtevajo, da mora narodna manjšina imeti zagotovljeno pravico do vsestranskih odnosov z matično domovino, da mora biti priznanje k narodni skupnosti svobodno in da ne sme pomeniti nikakršne zapostavljenosti. To resolucijo so udeleženci manjšinskega seminarja naslovili na vse države, ki sodelujejo pri konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Kot zgoraj zapisano, je bil prireditelj manjšinskega foruma deželni zbor nemške dežele Schleswig-Holstein. V tej deželi živi tudi danska narodna skupnost. Zastopana je v deželnem zboru z lastno stranko (Süd-schleswischer Wählerverband), njen poslanec je Karl Otto Meyer. Z njim bomo pred občnim zborom Kluba slovenskih občinskih odbornikov in KEL (30. junija) objavili daljši pogovor. Na vsak način je odnos večine do danske manjšine dokaj pozitiven. To je prišlo tudi do izraza v pozdravnem govoru predsednice deželnega zbora, Lianne Pauli-na-Mürl. Tako je mdr. dejala: „Ofenzivna manjšinska in narodnostna politika mora končno najti mesto, ki ji že dalj časa pripada. To je za preživetje evropske ideje eksistencialnega pomena.“ Z ozirom na vzhodno Evropo pa je pomembna tudi ugotovitev predsednika Federalistične unije evropskih manjšin (FUENS), senatorja dr. Karla Mitterdorferja: „Če bi zapadna Evropa že sklenila in uresničila manjšinske pravice kot človečanske pravice, bi lahko danes bila vzhodni Evropi zgled in v veliko pomoč.“ Ta ugotovitev bi morala dati misliti vsakomur, ki se hvali z demokracijo, v resnici pa še vedno zagovarja restriktivno manjšinsko politiko. Janko Kulmesch Nepotrebna bojazljivost Evropskega manjšinskega foruma v Kielu se je udeležil tudi juž-notirolski deželni glavar dr. Durnwal-der. Njegov govor je bil jasen in konkreten, zato tudi zelo odmeven. Zav-zel se je za avtonomijo manjšin in v tej zvezi naštel vprašanja, katerih rešitev je „za preživetje vsake manjšine primarnega pomena". Ta. so po Durnwalderju: • Šolstvo: dolgoročno nobena manjšina ne more preživeti brez lastnih šol. • Enakopravnost manjšinskega jezika: uradovanje mora biti zagotovljeno tudi v jeziku manjšine, uradniki morajo obvladati oba jezika. • Mediji: važni niso samo lastni mediji, manjšina mora imeti tudi možnost, da sprejema radijske in televizijske oddaje iz matične domovine. • Intenzivni konktakti z matično domovino in drugimi manjšinami. • Politično zastopstvo v vseh gre-mijih, od občinskega odbora do evropskega parlamenta. • V gospodarstvu je treba upoštevati specifične potrebe manjšine. • Vsaka manjšina potrebuje državo zaščitnico. • Nujno je potrebno, da se sklenejo evropska manjšinskopravna določila. Durnwalder je tudi poudaril, da je manjšina, katere pripadniki se nočejo k njej priznavati, obsojena na smrt. Kdor nima odločne volje, da bi se priznal k svoji narodni skupnosti, soomogoča asimilacijo. Južni Tirolci se tega zavedajo, zato so v svojih prizadevanjih zelo uspešni. Nepotrebna bojazljivost pred lastno identiteto — ni ta tudi pri nas Slovencih vse preveč prisotna? _Kuj_ model za evropsko mafijsko pravo? Leta 1984 so dotlej centralistično Belgijo spremenili v federalistično deželo; ob tem je močna nemška narodna skupina, ki šteje približno 70.000 ljudi (celotna Belgija šteje pribl. 10 milijonov prebivalcev), ki živi v devetih občinah vzhodne Belgije, dobila pomembne pravice. • Belgija je razdeljena v flamsko, francosko in nemško govorečo skupnost po eni, in v regije Flamska, Valonska in Bruselj po drugi strani. • Nemško govoreča skupnost je organizirana v javnopravni teritorialni korporaciji. Vsakih pet let na svobodnih volitvah izvolijo 25-članski parlament, parlament pa izvoli 3-člansko vlado. Parlament ima pravico sprejemati odloke, ki imajo isto veljavo, kot državni belgijski zakoni. • Nemško govoreča skupnost je na svojem območju izključno pristojna za 1) kulturne zadeve, h katerim sodijo npr. umetnost, šport, turizem, poklicno izobraževanje in mediji 2) nekatere so- cialne zadeve, kot gradnja bolnišnic, razvoj družine, zaščita mladine, oskrba ostarelih itd. 3) vse šolske zadeve. Na teh področjih ima nemško govoreča skupnost tudi kazensko oblast in je pristojna za mednarodne odnose, tako npr. kar se tiče šolstva se direktno pogaja z Evropsko skupnostjo. Imajo lastni dnevnik in lastno radijsko postajo, lastna televizijska frekvenca pa je v uvajanju. Na vseh področjih, za katere je pristojna nemško govoreča skupnost, je uradni jezik nemški. • Regije so pristojne predvsem za gospodarske, prometne in ekološke zadeve in imajo tudi lastne parlamente. Tukaj nemško govoreča skupnost nima lastne regi- je, temveč je del Valonske. Vend^r deutschen Sinti und Roma ha-vse zakone regionalnega Par “J? AnsPruch auf Schutz und För-menta seveda objavljajo tud1 .^ng. Das Bekenntnis zu diesen nemščini, te dni pa bo avtentic derheiten ist frei; es entbindet objavljena v nemščini tudi belg! ‘ von allgemeinen staatsbür-ka ustava. čp10^61"1 Süchten.“ • Na vedno več področjih P _ osebej zanimiva je točka o haja do pogodb o prostovoljni 'mcnem sodelovanju. Mdr. nem-sodelovanju med regijami in skl te narodne skupine zahtevajo nostmi, tako da Belgijci vse ^ ar|amentarnega pooblaščenca govorijo o korporativnem fea manjšine“, podobnega našim ralizmu. ask|nn odvetnikom, ki naj ima ■ kili l-C0’ se udeleži vseh Nemčija: Manjšins^ocujočih parlamentarnih poga- pravice V iistaVO?i;)rj ln irna Obširna pooblastila za Narodne skupine v Nemčiji r°lo vseh državnih ustanov, tevajo, naj se nova nemška uS^ rav lce manjšinske zaščite, dopolni s členom o manjšins^ . rako bi naj imel možnost pravicah, in naj bi se glasil: .u Pn sodiščih, predvsem pri kulturelle Eigenständigkeit und ti sodišču. politische Mitwirkung nationa stanovi naj se tudi „Manjšinska Minderheiten und VolksgrupP laiia.vkaterinajbodozastopa-stehen unter dem Schutz der B ®Tanke. Komisija bi naj imela desrepublik Deutschland. Die , .!^° o vseh manjšinskih vpra- tionale dänische Minderheit, , Im zveznemu zboru zastavljati friesische Volksgruppe, das v amentarna vprašanja in mu der Sorben und die Volksgrupk redovati zakonske pobude. Mlada KEL prvič prireja praznik slovenske mladine Aktualni intervju: Po občinskih volitvah si je Mlada KEL zastavila ciij, da si v vseh občinah zgradi lastne krajevne sekcije oz. nagovori kontaktne osebe. Na sporedu pa je tudi vrsta akcij, ki se bodo odvijale že v doglednem času. Tako bo 6. julija v Globasnici prvič Praznik slovenske mladine. Da je možno vse to tudi izpeljati, je Mlada KEL sklenila, da nastavi poldnevno človeka, ki bi vodil in koordiniral delo Mlade KEL. To delo od februarja naprej opravlja kot poslovodeči tajnik Mlade KEL Karl Sadjak iz Glo- tajnik basnice. Mlade KEL NT: Ti pripravljaš prvi Praznik slovenske mladine. Kakšen namen ima ta prireditev? K. S.: Še do nedavnega je KM organizirala prvo soboto v počitnicah Ples KM. Na tej prireditvi se je vedno zbralo veliko mladine, ki se je medseboj spoznavala in poveselila. Na žalost pa je KM prenehala s tem plesom. Že nekaj časa so zato mladi nagovarjali Mlado KEL, naj ona priredi podobno veselico na ta datum. Ker med letom ponujamo predvsem politične prireditve, smo se odločili, da naj ima mladina priložnost, da se ob veselem razpoloženju sreča in brez vsakršnega pritiska medseboj pokramlja. Zato ni predviden vsebinski program. NT: Zakaj pa se ta prireditev imenuje ravno Praznik slovenske mladine? K. S.: Zelo veliko mladih se vsako leto udeleži npr. mladinskega dneva, kjer ponujajo širok spektrum vsebinskih težišč. V predsedstvu Mlade KEL pa smo bili mnenja, da naj bi naša prireditev imela zgolj praznični namen. Podobno prireditev imajo npr. Hrvati, ki vsako leto z izredno znanimi glasbenimi skupinami skrbijo, da se mladina skupno poveseli. Da bo letošnji prvi Praznik slovenske mladine dejansko mogel uspeti, smo povabili na prireditev odlične ansamble. Tako bo po treh letih spet nastopala pri nas najbolj znana in popularna slovenska popskupina „AGROPOP“, ki se je predvsem s pesmijo „Samo milijon nas še živi“ vpela v srce mladih Slovencev v Sloveniji in po svetu. Kjerkoli nastopa profesionalna skupina Agropop, se vedno znajde več tisoč poslušalcev. Kot drugo skupino smo povabili domačine, ansambel „Rubin“, ki je že uspešno začel svojo glasbeno pot. Mislimo tudi, da je naša dolžnost, da damo tudi našim, domačim skupinam prednost pri naših prireditvah. Prepričan sem, da bo tudi Rubin navdušil in presenetil vse obiskovalce. Vabim vse mlade, da se udeležijo te prireditve, predvsem pa tudi tiste, ki se v svojem srcu počutijo mladi. NT: Mlada KEL ima tudi v načrtih konkretne akcije? K. S.: Trenutno poskušamo nagovoriti mladino v naših občinah in tam ustanoviti krajevne sekcije, podobno kot v Globasnici. Nadalje pripravljamo razna politična Pri zadnji občinski seji v Železni Kapli je EL stavila predlog, da občina finančno podpre tudi cerkvene zbore. Predlog bo obravnaval pristojni referat. Nadalje je EL zahtevala, naj se v zapisnik ustanovne seje napiše še slovenska zaobljuba in imena tistih odbornikov, ki so prisegli dvojezično oz. slovensko. Ta predlog pa so razen odbornikov EL in odbornika SP Kucharja večinsko odklonili. Nerazumljivo je bilo tudi postopanje frakcije FP, ki je dajala izjave, ki so v nasprotju z razvojem v Evropi in z dobrimi sosedskimi odnosi med Slovenijo in Avstrijo. Seveda pa želijo predvsem slovensko narodno skupnost v Železni Kapli. Odbornica FP je namreč izjavila, da ni potrebno, da se govori tudi slovensko, ker vsi razumejo nemško. To izjavo pa je podkrepila s tem, da ne živimo v Jugoslaviji, ampak v Avstriji. Ta izjava pa je tudi v nasprotju z delovanjem predsednika FP Haiderja, ki na vseh potih išče boljše stike s Slovenijo. Zgleda, da Haider v občinskih odborih nima ljudi, ki čutijo odgovornost do obeh narodov in do sosednje države. šolanja ter večjo akcijo o onesnaževanju okolja na obmejnem območju. Predviden je tudi razgovor s predsednikom Peterletom ter konkretne skupne akcije z mladimi v Sloveniji. Seveda pa se Mlada KEL v trenutni situaciji zavzema, da bo prišlo v najkrajšem času do poenotenja vseh političnih samostojnih struktur, da bomo v prihodnje še bolj udarni in organizacijsko sposobni žeti volilne uspehe na občinski, deželni in dfžavni ravni. NT: Hvala za pogovor! Župan Haller je ob tej razpravi izjavil, da se ne sramuje slovenščine in zato tudi brez ovir dopušča, da vsak govori pri seji v svojem materinem jeziku. Opozoril pa je, da za takšno postopanje ni pravnih podlag. Za pravno enakovrednost jezikov v občinskem odboru pa poskrbi lahko župan s svojo absolutno večino sam, če občinski odbor večinsko sprejme v poslovnik sklep, da je slovenščina enakovredna nemščini. Takšno dejanje bi bilo v smislu dobrega sožitja in bi podkrepilo verodostojnost županovih izjav. Nadalje so občinski odborniki še potrdili oddajo lova Bela I tamkajšnji lovski družini in sprejeli redni letni račun 1990 z dohodki v višini šil. 35,777.107,65 in izdatki v višini šil. 35,766.016,61. Sprejeli so tudi načelni sklep o financiranju drugega dela turističnega koncepta. Med drugim je občinski odbornik EL Franc Jožef Smrtnik še omenil, da bo potrebno občane seznaniti s pravilnim postopanjem pri odlaganju papirja in stekla. Kritiziral pa je tudi previsoke stroške (200.000,—) za načrtovanje telovadnice. Občinska seja v Železni Kapli: FR žalila s svojimi izjavami slovensko narodno skupnost Slovenščina kot enakovredni jezik v poslovniku? Rož — Podjuna — Zilja OIÜSL- .. ~~jnbesedi Za vse tiste, ki se pridno udejstvujejo na kulturnem področju, je v kleti radiškega kulturnega doma dobro poskrbljeno. Po vajah kot tudi po prireditvah se društveniki po navadi radi podajo k točilni mizi (teki), kjer jih pa ne pogosti le ženski spol. Dobro obvladata natakanje tudi Janko Woschitz in Nuži Lampichler (le pri kuhanju kave bo potrebno še posebno šolanje). Raje kot Selanom pa radiškim fantom streže Marta Bradač, ker znajo menda le-ti njene usluge bolje ceniti. Prav tako pa tudi Jožica Hribernik ne streže le kot bolniška sestra v celovški bolnišnici pacientom, ampak se uveljavlja tudi za točilno mizo radiškega kulturnega doma. Planinsko društvo Celovec Srečanje s sosedi Koroška skupina prijateljev gora, ki že nekaj let organizira srečanja pod geslom „Prijateljski obisk pri sosedu“, povezana s podelitvijo bronastega „zvona prijateljstva“, bo letos še tretjič izpeljala takšno akcijo. Tokrat bo ta zvon podarila štajerskim sosedom iz Turske regije (območje Dachsteina). Pobudo za tovrstne akcije z zvonovi je pred leti dal Herbert Guttenbrunner, ki si zelo prizadeva ustvarjati dobrososedske odnose z gorskim prebivalstvom, ne samo doma, marveč tudi preko meja Koroške. Tako je leta 1989 organiziral podeljevanje zvonov prijateljstva solnogra-škim in južnotirolskim kmetom na solnograško-italijanski meji, leta 1990 planinski postojanki Koči ob Krnskem jezeru na planini Duplje v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji in še istega leta planinski koči Refugio Calvi v Karnskih alpah v Italiji. V tej koroški skupini prijateljev gora delujejo nemško in slovensko govoreči Korošci. Tu gre predvsem za ljudi, ki iščejo stike z gorskim prebivalstvom, sklenejo z njim prijateljstvo, v potrditev tega akta pa darujejo bronasti zvon. Letošnjo akcijo za „zvon prijateljstva“ so poleg Slovenskega planinskega društva Celovec in društva „Sängerrunde Ebenthal“, ki sta vodilna v tej skupini, podprli tudi namestnik deželnega glavarja dr. Peter Am-brozy, predsednica koroškega deželnega zbora Susanne Kövari in družina Guttenbrunner. Srce in duša skupine prijateljev gora pa je seveda Herbert Guttenbrunner, znan kot izreden organizacijski talent. Letošnja akcija predaje „Zvona prijateljstva" bo povezana z dvodnevnim izletom na Hochwurzen (1952 m) in tritiso- čak Dachstein, v soboto in nedeljo, 22. in 23. junija. Odhod bo v soboto ob 6. uri zjutraj, s parkirišča Minimundus v Celovcu z lastnimi vozili. Pot nas bo vodila po gorski panoramski cesti Nockalstraße (2040 m) prek Katschberga (1611 m) in sedla Badstädter Tauern (1739 m) v Schladming in nato na Hochwurzen (1852 m), kjer nas bodo v koči z govori in glasbo sprejeli zastopniki tamkajšnje občine in krajevne planinske organizacije. Ob tej priložnosti bomo zvon predali oskrbniku koče na Hoch-wurznu. Tam bo odslej njegov glas daleč naokoli oznanjal planinsko prijateljstvo in dobro sosedstvo med Korošci in Štajerci. Naslednjega dne, v nedeljo, pa se bomo na nasprotni strani doline Aniže z žičnico preko južne stene Dachsteina dvignili na 2700 metrov visoko gorsko postajo Hunerkogel, od koder se bomo po snegu oz. ledeniku podali h koči Dachsteinwarte (skoraj po ravnem), izvežbani planinci pa se še naprej na vrh Dachsteina. V primeru slabega vremena pa je tudi vse urejeno. Herbert bo poskrbel za alternativni program z obiskom nekdanjega rudnika srebra, najmogočnejšega štajerskega slapa, tovarne lodna, planšarske razstave itd. Zanimanje za izlet je veliko. Kdor se ga želi udeležiti, naj sporoči Hanzeju Lesjaku, predsedniku SRD Celovec, tel.: (042 74) 35342. l »j I j f [ • V Št. Jakobu praznuje rojstni dan Marija Nagele. Vse najboljše, zlasti pa mnoga zdravja in osebnega zadovoljstva! 85. rojstni dan je praznovala Alojzija Rojšek. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! 56. rojstni dan je v Celovcu obhajal Anton Pucelj. Ob tem lepem življenjskem prazniku vse najboljše in še na mnoga zdrava leta! 5. junija je v Trnju na Brnci praznovala jubilejni rojstni dan Marija Kotier. Za praznik vse najboljše, zlasti pa mnogo zdravja in sreče! V Bistrici v Rožu sta obhajala zlato poroko Marija in Gregor Fister. Iskreno čestitamo ter želimo še mnogo srečnih skupnih let! V sredo je v Šmarjeti v Rožu obhajala 70. rojstni dan Marija Kučnik. K temu lepemu življenjskemu jubileju vse najboljše, veliko zdravja in sreče v družinskem krogu! V Večni vasi pri Globasnici je praznovala rojstni dan Marija Žagar. Iskrene čestitke in obilo sreče tudi v bodoče! V Bilčovsu so praznovali rojstne dneve Malči Kropivnik, Ani Reichmann in Joško Boštjančič. Pevci moškega in mešanega pevskega zbora Bilka želijo slavljencem mnogo sreče, zdravja in božjega blagoslova! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. V Dobu pri Vetrinju je slavila 50. obletnico življenja Anni Moser. Slavljenki vse najboljše in še na mnoga zadovoljna leta! V Selah obhajajo osebne praznike Julijana Roblek in Zofija Rakuschek pri Trklu, Pauli Galob na Šajdi ter Lojzej Kelich pri Cerkvi. Vsem slavljencem iskreno čestitamo! Jutri bosta stopila pred poročni oltar Andreja Lipusch iz Strpne vasi in Marko Čik iz Libuč. Mladima iskreno čestitamo in jima želimo vse najboljše na skupni življenjski poti! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Lojzu Krištofu iz Šmihela, Milki Kraj-ger in Mariji Bricman iz Strpne vasi ter Adolfu Piceju z Žamanj. Vsem vse najboljše in še na mnoga leta! 20. junija bo v Podgradu pri Škocijanu obhajala 88-letnico življenja Marija Lamprecht. Že v naprej vse najboljše, zlasti pa mnogo sreče in trdnega zdravja! Pred kratkim je praznoval rojstni dan Tonč Dolinšek iz Univerzitetne ceste v Celovcu. Vsi znanci in prijatelji mu želimo vse najboljše! Izredno uspešna prireditev na Obirskem Preteklo soboto sta MoPZ „Valentin Polanšek" in kvartet Smrtnikovih bratov vabila na koncert pri Kovaču na Obirskem. Do zadnjega kotička so obiskovalci napolnili dvorano, da bi prisluhnili ubranem petju. MoPZ „Valentin Polanšek“ je pod vodstvom Emanuela Polanska zapel na visokem kvalitetnem nivoju. Še posebej ruske narodne pesmi, kot „Večerni zvon“, so navdušile publiko. Moški zbor je predstavil zelo dobro sestavljen spored pesmi in izredno dobre soliste. Tudi kvartet Smrtnikovih bratov je s svojim petjem ponovno navdušil poslušalce. K uspešnemu poteku večera je prispeval tudi dr. Ludvik Karničar, ki je z duhovitimi mislimi in tudi kakšno „smešnico“ skrbel za primerno povezavo. Še prav posebno pa je nagovoril poslušalce, naj se vendar zavedajo lepote svojega slovenskega materinega jezika. Po koncertu je ansambel „Gašperji“ do poznih jutranjih ur skrbel za dobro vzdušje in veselo razpoloženje na plesišču. Bernard Rož — Podjuna — Zilja Madžarski Slovenci v gosteh na Koroškem Konec minulega tedna je bila skupina madžarskih Slovencev iz Porabja v gosteh pri slovenskih družinah na Radišah. V soboto zvečer sta folklorna skupina in mešani pevski zbor porabskih Slovencev presenetila v kulturnem domu na Radišah, kjer jim je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik radiškega prosvetnega društva Tomi Ogris. Zastopnika madžarskih Slovencev sta te dni informirala zastopnike slovenskih organizacij na Koroškem o položaju Slovencev v Porabju. Obenem pa sta si ogledala tudi Mohorjevo ljudsko šolo, skozi katero ju je spremljala ravnateljica Marica Hartman. Skupina madžarskih Slovencev predvsem uspešno deluje na kulturnem področju, to pa ne le v ožji domovini, ampak išče stike s Slovenci tudi v tujini. Tako vežejo prijateljski stiki madžarske Slovence s Slovenci v Italiji, na Koroškem in pa seveda tudi v matični domovini Sloveniji. Folklorna skupina je svojčas že uspešno nastopala tudi v Železni Kapli na Srečanju folklornih skupin. Pred nekaj meseci pa so bili društveniki iz Železne Kaple skupno z Radiškimi fanti v gosteh pri Slovencih na Madžarskem. V okviru nekajdnevnega bivanja med koroškimi Slovenci sta predstavnika Zveze Slovencev na Madžarskem obiskala tudi slovenske organizacije in ustanove v Celovcu. Med drugim so si ogledali Mohorjevo ljudsko šolo in seznanili zastopnike Narodnega sveta, Krščanske kulturne zveze in Mohorjeve založbe o življenju porabskih Slovencev na Madžarskem. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hir-nöck in tajnica Irena Pavlič sta ob tej priložnosti seznanila z delovanjem svoje politične organizacije, ki zastopa napram vladi interese slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Glavni problem madžarskih Slovencev je v tem, da je šolstvo v materinem jeziku razmeroma slabo urejeno in tako velik del Slovencev ne obvlada dobro knjižnega jezika. Zato je del časopisa „Porabje“ natisnjen tudi v narečju, tako da ga morejo brati tudi preprosti ljudje. Otroci v sedmih slovenskih vaseh v Porabju imajo sicer možnost, da se nekaj ur tedensko učijo slovenščino kot tuj jezik v otroškem vrtcu in tudi v šolah, vendar je trenutno stanje še povsem neza- dovoljivo. Problem je tudi, da ni dovolj strokovnega kadra, ki bi bil sposoben poučevati mladino tudi v slovenskem jeziku. Danes se sicer nekaj pedagogov že izobražuje v Ljubljani, tako da bo ta kader nekega dne lahko posredoval slovenski jezik tudi mladim v domovini. Ko je lani razpadla Zveza južnih Slovanov, so Slovenci, Srbi in tudi Hrvati ustanovili samostojno zvezo. Obenem je bila ustanovljena tudi okrogla miza narodnosti. Tako Jože Hir-nčck kot tudi Irena Pavlič sta z zadoščenjem ugotovila, da nova madžarska vlada sedaj v večji meri podpira narodne skupnosti in jim omogoča tudi stike s tujino. Tako je bila izražena tudi želja po tesnejšem sodelovanju s koroškimi Slovenci. „Razveseljivo je tudi, da se slovenska vlada z ministrskim predsednikom Peterletom na čelu sedaj vse bolj zanima za Slovence v sosednjih državah,“ je dejala Pavličeva. Doslej je bilo slišati sicer mnogo lepih besed, konkretne podpore pa je bilo v preteklosti le malo. Pod novo vlado v Sloveniji pa se je že v nakrajšem času marsikaj spremenilo na bolje. Nova madžarska vlada pa je ustanovila tudi Urad za manjšinske narode, kar je gotovo pozitiven premik. Sicer ima ta Urad bolj funkcijo posredovati interese narodnih skupnosti vladi, kljub temu pa je ureditev le-tega napredek v manjšinski politiki. Ta urad trenutno izdeluje narodnostni zakon, ki bi uredil globalno zaščito narodnostnih skupin na Madžarskem. Želja madžarskih Slovencev pa je tudi, da bi se lahko vključili v evropsko organizacijo manjšin FUEV, kjer bi lahko izražali svoje predstave in interese. -stih- Na uredništvu NT se je predstavnik danskega dnevnika še seznanil predvsem z uredniškim delom in usmerjnostjo NT. Danska narodna skupnost želi tesneje sodelovati s koroškimi Slovenci Konec zadnjega tedna se je mudil predstavnik danske narodne skupnosti v Nemčiji in hkrati urednik danskega dnevnika Stan Harck na obisku na Koroškem. Na povabilo Zelene izobraževalne delavnice narodnih manjšin se je predstavnik danske manjšine predvsem zanimal za strukture samostojnega gibanja koroških Slovencev in za model Mohorjeve ljudske šole. Kot novinar pa je seveda obiskal tudi uredništvo Našega tednika, kjer so razpravljali o možnostih sodelovanja. V razgovorih s predstavniki NSKS in KKZ je bila s strani danske narodne skupnosti izražena želja po tesnejšem sodelovanju, in sicer predvsem s strukturami, ki se zavzemajo za samostojni politični nastop. Na sporedu je bila tudi ekskurzija po dvojezičnem ozemlju ter srečanje s krajevnimi predstavniki raznih občin. Občni zbor društva „Naš otrok" V torek, 4. junija 1991, je bil v dvorani Slomškovega doma v Mohorjevi hiši redni občni zbor društva Naš otrok, ki že 14 let vzdržuje v Celovcu dvojezični otroški vrtec. Z dvema vzgojiteljicama in eno pomočnico je možno voditi vrtec s petintridesetimi otroki v dveh skupinah. Iz prostorskih razlogov pa društvo ne more sprejeti več otrok. Kot kaže statistika, so morali letos nad petnajst prijav odkloniti prav iz tega razloga. Zanimanje za dvojezični vrtec je v Celovcu precej veliko. Predsednica društva Marija Šikoronja je med drugim poročala o uspešnem delovanju vrtca, o nadaljnjem izobraževanju vzgojiteljic in vzajemnem sodelovanju s starši. Z veseljem je ugotovila, da je doslej društvu še vsako leto uspelo zbrati potrebna gmotna sredstva za neovirano delovanje dvojezičnega vrtca in se ob tej priliki zahvalila vsem podpornikom. Iz poročila tajnika Janka Merkača je bilo med drugim razvidno, da je deželna vlada po adaptaciji prostorov odobrila vodenje dveh skupin. S tem si je društvo zagotovilo tudi subvencijo za drugo skupino. Dolgoletni tajnik Janko Merkač, ki pa za odborniško mesto ni več kandidiral, se je spomnil, kako se je sestala skupina zavzetih ljudi leta 1976, in začela „sanjati o otroškem vrtcu, o slovenskem pouku in začela sodelovati". O vzpodbudnem razvoju vrtca je lahko poročala tudi blagajničarka Magda Wedenig, ki je opozorila, da društvo deluje trenutno še brez kreditov. Iz leta v leto pa je bolj težavno zagotavljati potrebna sredstva; brez subvencij pa bi nikakor ne mogli shajati. O smotrih vzgojnega dela v dvojezičnem vrtcu je poročala voditeljica Irena Brežjak, ki skupno z Angelo Kuchling in Angeliko Smrečnik razvija pestro življenje v vrtcu. Posebno pomembna je kajpada jezikovna vzgoja, pri tem pa seveda ne smejo biti prikrajšane druge ravni vzgojno-varstvenega dela. Pri glasbeni vzgoji jim priskoči na pomoč še Marja Peinig, v pravljični svet pa vabi otroke v določenih urah „teta pravljica“ Rožica Pušnik, ki je na občnem zboru spregovorila tudi o pomenu pripovedovanja pravljic. V naslednji mandatni dobi bodo v upravnem odboru delovali; predsednica Marija Šikoronja, podpredsednica dr. Rožica Pušnik, tajnik dr. Franc Merkač, blagajničarka Magda Wedenig, dr. Pavel Apovnik, mag. Zala Breitfuß-Inzko, inž. Veronika Grilc-Rutar, mag. Ivica Kampuš in mag. Franc Valenti-nitsch. V nadzornem odboru bodo delovali Gabrijela Hobel, mag. Mojca Uršič in Christa Zwitter, v razsodišču pa Regina Kunčič in mag. Alenka Weber. Številne udeleženke in udeleženci občnega zbora so med drugim razpravljali o igrišču in vrtu, ki naj bi ga Mohorjeva po svojih možnostih spremenila v ponovno oazo sredi zidovja, tako da se bodo tako šolarji kot otroci iz vrtca kar najbolje počutili. Tajnik Reportaža Reportaža STRAN q petek, _________J 14. junija 1991 Te dni so bile v gosteh pri koroških Slovencih dijakinje gospodinjske šole iz Tirolske, da bi spoznale življenjske razmere v tukajšnjih kmečkih in turističnih podjetjih. Obenem pa so si zastavile tudi učni cilj, spoznati, kako živijo kmečke družine na jezikovno mešanem ozemlju. Okrog dvajset deklet je na kolesarski vožnji skozi Podjuno spremljal dr. Hans Madritsch, ki je celotno ekskurzijo tudi organiziral. Mlade lirolke v goeh pri južnokoroških kmetih Najprej je pot s kolesi vodila k družini Tomič v Bukovju. Tam so dekleta spoznala kmetico, ki je sama Tirolka. Karin Tomič je ob tej priložnosti pripovedovala vedoželjnim dekletom, kako se je vživela v kmečko družino v Podjuni. Sicer to ni bilo enostavno, ker, prvič, ni bila domačinka, na drugi strani pa tudi ne izhaja iz kake kmečke družine. Kljub te- žavnim pogojem pa je mnenja, da je tu našla družino, predvsem pa moža, ki so do nje zelo odprti, tako da se počuti zares zelo dobro. Njen mož Hannes Tomič je predsednik Podjunskega kmečkega krožka in išče poti alternativnega biološkega kmetovanja. Žena Karin tedensko speče okrog 70 kilogramov kruha in ga prodaja v bližji okolici. Starši zakoncev govorijo še slovensko, sin Hannes pa kot pravi sam, žal tega jezika ne zna več. Kljub temu pa si kmeta želita, da bi se otroci naučili tudi slovenščine. Karin Tomič, ki ima kot Tirolka določen odnos do narodnostnega vprašanja, pa pogreša tesnejše sodelovanje kulturnih društev, kajti kot pravi, nekateri ljudje hodijo k slovenskemu društvu, drugi pa k nemškemu. Komunikacije med društvi pa pravzaprav ni. Cilj zakoncev je, da se odmakneta od koncvencionalne-ga kmetijstva in da prodreta na trg z biološkimi produkti z lastne kmetije. Sicer se zavedata, da bi 'na je mladim dekletom pokaza-jima to gotovo lažje uspelo, če bi3 lasten proizvod — sončnično živela bliže kakšnega centra,'Ija. Verjetno pa zaradi dvojezič-kljub temu pa se vedno spet naj-le deklaracije na produktu, žal, dejo ljudje, ki so pripravljeni1 strani Podjunske iniciative doplačati višje cene za biološkojlsj še ni bilo interesa zanj. Pozdrave kmečke produkte. Zani-*°bne težave kot Karin Tomič je miv poskus je Hannes Tomič na-^ela tudi Marija Haschej, ki se pravil tudi z brano, s katero prie na kmetijo poročila kot ne-koruzi mehansko uničuje plevel-'^ečka hči. V gostišču Wutte so S tem strojem pomaga tudi dru-*ekleta popoldne ob izredno go-gim kmetom v sosednjih krajih vtoljubni pogostitvi imela prilož-okviru Strojnega krožka. IOst, da so se pogovarjale s Nato so se deklice podale na )redsednikom Podjunskega kmetijo Marije in Jozeja Hasche-'bojnega krožka Francem Wut-ja, kjer je pogovorni jezik slo-eieiri. Zadnji je v živahnem po-venski. Iniciativna kmečka dru-)0voru s ponosom ugotovil, da v Podjuni prednjačijo pred jezikovno politiko ekonomski interesi kmetov in da ima Strojni krožek danes okrog 130 članov. Namen tega krožka je, da se kmetje lahko poslužijo servisne službe krožka in tako zmanjšajo izdatke za drage kmečke stroje. Poleg strojne pomoči pa Franc Wutte nudi svojim članom tudi servisno službo, ki obsega svetovanje glede razvoja, strokovno svetovanje in pomoč kmetom v stiskah. V teh dneh si je npr. v neki kmečki družini vzel peti in zadnji sin življenje, kmetica sama pa je težko bolna; tako je bilo potrebno poskrbeti za sosedsko pomoč. Gostilničar Milan Wutte pa je dekleta tudi seznanil, pod kakšnimi pogoji deluje slovenski gostilničar in kako rešuje konflikte, ki nastajajo zaradi narodnostnega vprašanja v obratu. Veliko zanimanje so mlade Tirolke kazale tudi za dopust na kmetiji, ker je po njihovem mnenju prav južnokoro-ško območje po svoji naravni legi zelo privlačno za turiste. Nekatere izmed njih so tu spoznale tudi mnogo mladih ljudi in nekateri fantje so izrazili tiho željo, da bi vsaj ta ali ona deklica iz Tirolske ostala na Koroškem. H. St. „Kmetom je potrebno prikazati perspitive" Dr. Hans Madritsch je mnenja, da bo potrebno v prihodnje postaviti v ospredje delovno in tudi življenjsko kvaliteto, ki jo uživajo kmečke družine. Predvsem imamo opraviti s kreativnostjo kmeta, individualnim delovnikom in lastno koncepcijo kmečkega obrata. Predvsem pa je samostojno delo na kmetiji tudi velik izziv za kmete, od katerega je v veliki meri odvisen tudi uspeh. Prav kmečke družine pa imajo tudi najboljše pogoje, da njihovi otroci živijo z naravo in v naravi spoznavajo mnogo novega. Kmečke družine lahko v veliki meri same določajo, kaj bodo pridelovali in od katerih proizvodov bodo sami živeli, Navadno pa se tudi življenjska kvaliteta kmečkih družin s kvaliteto življenja v mestih ne da primerjati. Gre torej za kvaliteto pri delu, življenju, stanovanju in pa tudi za komunikacijske razmere na vasi. „Kmečke družine uživajo boljšo življenjsko kvaliteto“ Sicer drži, da imajo kmečke družine po navadi manjši realni dohodek kot delavske družine. Kljub temu pa je na kmetijah velik plus ta, da si kmet lahko samovoljno izbere proizvodno panogo, do katere ima sam veselje. Osrednja naloga Kmečke izobraževalne skupnosti kot tudi Skupnosti južnokoroških kmetov bo torej, da bo dvignila „image“ kmetijstva, tako da bo zanimivo tudi za mlade kmetice in kmete, da bi ostali na kmetijah. Prizade- vati si bo torej potrebno, da primerno usmerjamo celotno kmetijsko gospodarstvo in identiteto naših južnokoroških kmetov. Predvsem mladi kmetje imajo pogostokrat dobro kvalifikacijo in tudi dobre ideje, kako bi lahko kmetovali; žal pa jim mnogokrat manjka poguma in zdrave samozavesti, da bi lahko realizirali svoje ideje. „Kmetje imajo mnogo dobrih idej, a premalo samozavesti, da bi lahko realizirali svoje cilje“ Zato bo potrebno nuditi pomoč prav tem kmetom. Skupnost južnokoroških kmetov se ne bo smela vplesti le v dnevno realno politiko, ampak bo morala krepiti samozavest posameznih kmetov, da bodo ti preživeli na svojih kmečkih obratih. Potrebno pa bo tudi, da se bodo politiki začeli ukvarjati s tematikami, ki zadevajo energetsko gospodarstvo in pa vprašanje odpadkov. Ena izmed perspektiv za kmete se kaže v pridelavi biomase kot goriva, na drugi strani pa bo imel kmet pomembno vlogo pri odstranjevanju odpadkov in odplak. Prav biomasa bi bila lahko za mnogo kmetov zanimiva alternativa za dober dohodek, ker kmet ne bi le proizvajal surovine, ampak bi dal trgu končni produkt. „Biomasa bi lahko bila za mnogo kmetov zanimiva alternativa“ Vse bolj pomembno pa postaja Dr. Hans Madritsch, ki je zaključil študij agronomije, je bil soustanovitelj Kmečke izobraževalne skupnosti. Zastavil si je cilj, da v okviru te organizacije prav južnokoroškim kmetom prikaže perspektive kmetijstva. Glavni problem pa vidi v tem, da dandanes življenje na kmetijah ni tako privlačno, da bi bile mlade ženske še pripravljene delati v kmečkem obratu. Poleg tega je prav slovensko kmetijstvo še zelo patriarhalno strukturirano. Naloga političnega zastopstva kmetov bo torej v bodoče, da bo oblikovalo perspektive kmetijstva in da bo razmišljalo, kako bi te cilje lahko doseglo. tudi kompostiranje; Kmečka izobraževalna skupnost je v preteklih tednih in mesecih zato nudila kmetom že vrsto tozadevnih zanimivih predavanj. Cilj KIS je, da prikaže možnosti, kako posamezne občine lahko dosežejo višjo življenjsko kvaliteto; brez dvoma bodo kmetje temu razvoju lahko prispevali svoj delež. Zavedati pa se je potrebno, da kmetje prebivalstvu ne bodo dali zastonj intaktne narave, od katere profiti-rajo v glavnem vsi drugi in šele nazadnje morda tudi kmet. Koroška kot turistična dežela bo morala biti pripravljena prispevati gmotno podporo kmetijstvu za pozitiven razvoj naših regij. „Kmetje skrbijo za intakt-no naravo — za njihov prispevek bo potrebno odšteti odškodnino“ Kmetje bodo morali v prihodnje proizvajati končne produkte, po katerih je med prebivalstvom povpraševanje. Obenem bo tudi pomembno, da bodo ti produkti z ekološkega vidika brezhibni. Na primer s proizvodnjo bioma- se bi bilo mogoče zmanjšati na zelo nizko stopnjo uvoz fosilnih energij kot je plinsko olje. S tem bi lahko kmetijstvo prispevalo k okvirnim pogojem, da bi bila Avstrija v manjši meri odvisna od dragega uvoza. S strani vlade pa bi bilo potrebno, da ne bi mislila le kratkoročno in bi podprla take ekološko dobre produkte, tako da bi jih lahko porabnik dobil za isto ceno kot na primer olje. Perspektiva se kaže za kmete tudi pri produkciji vseh drugih ekoloških produktov. Danes je že velik del porabnikov pripravljen plačati višjo ceno za kvalitativno dobre produkte, pri katerih ima zagotovilo, da jih je kmet pridelal brez kemičnih gnojil in škropiv. „Porabniki so pripravljeni plačati višjo ceno za ekološko zdrave produkte“ Taki produkti so tudi za juž-nokoroške kmete veliko upanje, predvsem z ozirom na dejstvo, da bo Avstrija pristopila k Evropski gospodarski skupnosti, kjer bo konkurenčnost na kme- jskerrt trgu še veliko večja. S ta-' proizvodi pa bi se zvišal tudi 9led kmetijstva med prebivalst-T1-. Pomembna pa bo proizvaja takih produktov tudi zato, /(_T bo v prihodnje potrebno v boo večji meri ščititi talno /o-. Potrebni bodo strogi zako-’ T' bodo kmetom v številnih onemogočili delo s kemič-ta 'n škropivi. Seveda bo potrebno misliti, kako eT ki bo omogočil ekologiza-ji0 b/užbe, ne bi pri tem utrpel j ^Hbne škode zaradi manjših hodkov. Zato bodo potrebne sebne podpore, ki bodo kme-jTT 0rr|ogočale alternativno pro-kcijo zdravih produktov. Obe-tof1- b0 P01:rebna tubi vedno IS9 izobrazba kmetov, od ka- morda še pod težjimi pogoji, ohranjajo sliko narave. Logično bi bilo, če bi se v tak demokratični proces vključilo čimveč kmetov in kmetic, pri katerih bi se morda na ta način še vzbudil interes za kmetijstvo. tere je v veliki meri odvisno, ali ta lahko preživi z alternativno produkcijo. „Potrebna bo boljša izobrazba kmetov“ Žal pa je tako, da politično zastopstvo kmetov skuša izključiti pri demokratičnem procesu volitev vse mlade kmete in kmetice, ki so prisiljeni, da si zaslužijo svoj dohodek tudi izven kmetije. Dr. Hans Madritsch je zato ostro kritiziral reformo volilnega reda. za kmečkozborske volitve, saj ne more biti interes kmečkega zastopstva izključiti vedno večji del polkmetov, ki prav tako, ali pa Kmetje, uporabljajte slovenske izraze! V okviru Podjunskega krožka za strojno in drugo sosedsko pomoč se je dejansko uveljavila dvojezičnost. Tako danes kmetje skorajda dosledno uporabljajo tudi deloma neznane slovenske izraze za kmetijske stroje. Želeti bi bilo, da bi se tudi kmetje po drugih krajih ponovno navadili na slovenske izraze in s tem posredovali mladini lepo slovenščino. Zato bomo v naslednjih tednih redno objavljali nekaj slovenskih izrazov za stroje z nemškim prevodom. Upamo, da jih bodo kmetje z zanimanjem prebrali in potem morda tudi uporabljali. gosenica — Laderaupe traktor za gradbeništvo — Radlader čelni nakladalnik —-Frontlader dvoosna prikolica —-Anhänger prekucnik — Kipper plug — Pflug brana — Egge predsetvenik — Saatbeetkombination prekovalnik — Rotovator valjar — Walze mrežna brana — Netzegge trosilnik za mineralna gnojila — Düngerstreuer trosilec hlevskega gnoja — Stallmiststreuer (dalje prihodnjič) Po ekskurziji smo povprašali mlade kmetice o vti-stih, ki so jih dobile med južnokoroškim! kmeti Erika Weiß: „Zdi se mi, da prebivalstvo na Koroškem še bolj ceni kmete kot pa na primer pri nas na Tirolskem. Kljub temu imam vtis, da so tu kmetje bolj revni kot pri nas in da morajo kmetice opravljati mnogo več napornega dela. Dobro se mi zdi, da prav slovenske kmečke družine ohranjajo tradicijo, stare šege in navade. Pozitivno je tudi, da tu mnogo ljudi posreduje svojim otrokom še drugi deželni jezik — slovenščino." Regina Pair: „Nimam vtisa, da bi bili tu ljudje drugačni kot pa pri nas na Tirolskem. Tudi mentaliteta ljudi se ne razlikuje bistveno od tirolske. Ljudje so tu izredno gostoljubni in prijazni. Najbolj me je na Koroškem presenetilo, da tu ljudje samoumevno govorijo dva jezika. Lahko si predstavljam, da bi se tu poročila v slovensko družino in zame bi bilo logično, da bi se skušala naučiti slovenščine — pa tudi, če to ne bi bilo enostavno!“ Maria Gredler: „Zdi se mi, da je tu prebivalstvo bolj revno kot pri nas. Mislim, da je na južnem Koroškem življenjski standard nižji. Kljub temu pa se mi zdi, da je morda na južnem Koroškem lažje biti kmet kot pri nas, kjer so boljši pogoji za kmetijstvo. Naši kmetje imajo verjetno tudi več možnosti za dodatni dohodek, ker je turizem močno razvit tudi v zimski sezoni, ko kmetje nimajo toliko dela. Sama si težko predstavljam, da bi živela tu, ker bi se bala, da bi me domačini ne sprejeli.“ Ursula Kroll: „Še posebej pri družini Haschej sem dobila vtis, da so tu ljudje izredno gostoljubni. Predstavljam si, da bi bilo za vsako žensko težko, če bi se hotela poročiti v kakšno slovensko kmečko družino, če ne bi znala jezika in morda sama niti ne bi prišla iz kmečke družine. Zdi se mi tudi, da kmetice na Koroškem delajo pod mnogo težjimi pogoji kot naše kmetice, ker moški po navadi hodijo na delo. Tako mora kmetica opravljati tudi težka in tipično moška dela na kmetiji.“ Marion Fuchs: „Na Tirolskem vedno spet slišimo izjave koroškega deželnega glavarja, koliko se tu naredi za kmetijstvo. Sama pa sem bila razočarana, ko sem videla mnogo kmetij, ki propadajo. Prav zato pa sem bila še posebno presenečena, ko sem tu srečala ljudi, ki si iščejo novih poti v kmetijstvu in na primer s pridelovanjem bioloških produktov skušajo ohraniti svoje delovno mesto na kmetiji. Meni se zastavlja zato vprašanje, ali morda okvirni pogoji za kmetijstvo na Koroškem le niso tako dobri.“ Kultura 40-letnica Mladega roda Mladi rod si je ta praznik zaslužil Za odličen glasbeni okvir slavja je poskrbela Mlada Podjuna pod vodstvom Vere Sadjak. Minulo nedeljo je na Slovenski gimnaziji vladal velik živ-žav, saj je nekaj sto otrok iz Roža, Zilje in Podjune skupno s svojimi starši, voditelji otroških skupin ali pa učitelji praznovalo 40-letnico izhajanja priljubljenega otroškega in mladinskega časopisa Mladi rod. Glavni urednik Mladega roda Tomi Ogris je izrekel prisrčno dobrodošlico množici otrok, ki seje zbrala, pa tudi številnim častnim gostom. Tako so se vabilu med drugim odzvali državnozborski poslanec dr. Dieter Antony, minister Republike Slovenije za šolstvo dr. Peter Vencelj, inšpektor Franc Wiegele, konzul Marjan Majcen, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik. V pozdravnem govoru je Tomi Ogris dejal, da naj ne bi bil ta praznik le samopašno proslavljanje. Zahvala ob 40-letnici Mladega roda velja predvsem Francu Aichholzerju, ki je veliko tvegal, ko je storil prvi korak in ustanovil Mladi rod. Pri tem delu za mladino so mu med drugim pomagali Franci Černut, Valentin Polanšek in Mirko Srienc. Zahvala pa velja tudi nekdanjemu inšpektorju Rudiju Vouku, ki je 16 let vodil Mladi rod, in to v času, ki je bil za slovensko šolstvo vse drugo kot spodbuden. Ker pa praznovanje naj ne bi bilo le obujanje spominov, ampak tudi dan veselja, je za glasbeni okvir slavja poskrbela MLADA PODJUNA iz Pliberka, ki je odlično zapela pod vodstvom Vere Sadjak. Tomi Ogris je ob koncu povedal še tole misel: „Če bo mladi rod ostal zvest Mlademu rodu, bo ostalo med nami veselje in tudi domača slovenska beseda!“ Državnozborski poslanec dr. Dieter Antony je v svojih pozdravnih besedah dejal, da se prav manjšinska politika meri po tem, kakšne okvirne pogoje ima manjšina, in sicer še posebej na področju šolstva. Ohranitev slovenske identitete na Koroškem je za narodnostno skupnost zelo pomembna, sploh še v času, ko pridobivajo manjšine v Evropi na pomenu. Za manjšino oziroma narodno skupnost pa ne zadostuje le določena podpora s strani vlade, ampak je potrebno, da ima narodna skupnost tudi toliko svobode, da lahko samostojno in iniciativno razvija svoje aktivnosti. Posebno razveseljivo je dejstvo, da bo odslej Mladi rod izhajal tudi v nemškem prevodu, tako da bo razumljiv tudi enojezičnim otrokom in učiteljem na Koro- S posebnim plesom je najmlajše znal navdušiti Zdravko Haderlap. škem. „Z duhovitostjo, znanjem in angažiranostjo je Mladi rod postal izredno dragoceno in neminljivo delo,“ je poudaril Antony. Slovenski minister za šolstvo dr. Peter Vencelj je Mladi rod ocenil kot revijo z visoko kvaliteto, katero naj bi dosegali tudi drugi podobni časopisi. V drugem delu sporeda so imeli otroci možnost, da so ob raznih postajah lahko delali, kar se jim je trenutno zljubilo. Tako so se nekateri podali k postaji Rezike Iskre, ki je imela za otroke nove učne igrice. Drugi so skupaj s Francem Krištofom oblikovali umetniško steno. Kljub vročini pa je bil za mnogo mladih najbolj privlačen nogomet. Tisti, katerim je bilo na travniku prevroče, pa so se podali v avlo, kjer so imeli priložnost za brkljanje: izdelovali so spominske priponke ali pa miške. Ljubitelji glasbe so se podali h Gabrielu Lipušu, s pomočjo katerega so ustvarjali zanimive kompozicije. Največ otrok pa se je zbralo pri čarovniku Ploharju, ki je prišel iz Ljubljane in je koroške otroke odpeljal v začarani svet. Seveda pa to popoldne ni manjkal kviz o Mladem rodu, katerega je pripravil Herman Germ. Ob zaključku prireditve je bila na dnevnem redu še nagradna križanka, katero sta pripravila Maja in Hanzi Millonig-Iz pravilnih rešitev (3600), katere so bralci Mladega roda skozi vse leto pošiljali na uredništvo Mladega roda, je bila izžrebana vrsta dobitnikov lepih nagrad. Glavni dobitek — kolo — je dobil Inge Opetnik iz Podjune. -stih- Kultura Galerija Rožek in Dom v Tinjah: dve zanimivi razstavi Ob 75-letnici koroškega slikarja Konrada Kollerja so odprli v soboto, 1. junija 1991, razstavo kar na dveh krajih, v rožeški galeriji in v Domača-lah. V Rožeku razstavlja Koller oljne slike in risbe, v Do-mačalah pa grafike. Zanimiva so tudi dela otrok iz osnovne šole Apriach blizu Svete krvi (Heiligenblut), ki jo vodi H. Prasch. S to šolo se čuti Koller izredno povezanega; dela (plastike) so na ogled v Rožeku. Razstava bo odprta do 30. junija ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 15. do 18. ure. V petek, 21. junija, ob 18. uri bo recitiral prof. Johannes Pettauer v Domača-lah avstrijsko liriko. Izredno zanimivo razstavo „Koper med Rimom in Benet-kami/Capodistria tra Roma e Venezia“ so odprli v sredo, 5. junija, v Domu v Tinjah. Razstavo sta omogočila oddelek za arheologijo filozofske fakultete v Ljubljani (prof. dr. Mitja Guštin) in Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, izpostava Ljubljana (dr. Feliks J. Bister). Razstavo so doslej videli že v Kopru, Ferrari, Ljubljani, Vidmu, Innsbrucku, Münchnu in V\/elsu. Na ogled so predmeti, ki so jih izkopali v letih 1986 in 1987 na vrtu nekdanjega kapucinskega samostana v Kopru. Predmeti sežejo nazaj v poznorepublikansko rimsko dobo (1. stol. pr. Kr). Ureditev razstave daje zanimivo predstavo o Kopru, mestu na nekdanjem otoku. Pestra zgodovina je dala temu naselju, zdaj pomembnemu pristanišču in gospodarskemu središču, vrsto imen. Capritana insula pomeni po slovensko kozji otok, znana pa so tudi imena Aegida, Capris, lustinopolis iz bizantinske dobe ter Caput Histriae (glava Istre), od česar prihaja italijanski Capodistria. Koper je bil celih 500 let, od 1297 do 1797, podložen Benetkam, tako pa tudi v dolgotrajnem tekmovanju, če ne sporu s habsburškim Trstom (od 1382 naprej habsburški). Primerno dopolnilo k zanimivi razstavi je tudi videofilm o sedanjem življenjskem utripu tega mesta ob Jadranu. V Tinjah razstavlja svoja dela tudi italijanska slikarka Isabella Dainese, ki zdaj živi v Sinči vasi. 600 knjig in 100 kaset našim otroškim vrtcem Na povabilo Krščanske kulturne zveze so se v torek v celovškem otroškem vrtcu „Naš otrok“ zbrale vzgojiteljice naših devetih dvojezičnih vrtcev (5 zasebnih in 4 občinski) ter Mohorjeve ljudske šole, katerim sta prof. Bogo Grafenauer in Stane Uršič izročila nad 600 otroških knjig, 100 kaset in tudi nekaj pripomočkov za delo v vrtcu. Knjige, ki sta jih v Ljubljani zbirala Stane Uršič in prof. Grafenauer, pa tudi kasete (Uršič je zanje poskrbel pri RTV Ljubljana), naj bi nudile dvojezičnim otroškim vrtcem kot dopolnilo za obogatitev besednega zaklada. Tajnik Krščanske kulturne zveze (skrbela je za koordinacijo in povabila) Nužej Tolmajer je na podelitvi izrekel prof. Grafenau- erju in gospodu Uršiču prisrčno zahvalo za trud in delo ter istočasno tudi opozoril na pomembnost knjige že v otroški dobi. Tolmajerjevi zahvali sta se pridružili tudi Irena Brežjak (voditeljica otroškega vrtca „Naš otrok") in Marica Hartmann (ravnateljica Mohorjeve ljudske šole). Milena Merlak in Lev Detela gosta Slovaške akademije znanosti v Bratislavi 23. maja sta Milena Merlak in Lev Detela predavala v Slovaški akademiji znanosti v Bratislavi. Milena Merlak je v nemščini spregovorila o ženski v slovenski literaturi, prebrala pa je tudi pesmi, ki so nastale še v času ideološke hladne vojne med dvema blokoma na sprehodih ob avstrijsko-češkoslovaški meji ob Moravi pri Devinu. Lev Detela je razčlenil skupne poteze med nemško in slovensko (slovansko) kulturo skozi tisoč let. Sledila je živahna diskusija o problemu majhnih narodnih skupnosti v času rastočih nacionalizmov ob istočasni nujnosti nadnacionalne integracije v združeno Evropo, ki jo je vodila sodelavka slovaške akademije dr. Maria Bä-torovä. Mileno Merlak in Leva Detela sta na razgovor sprejela tudi predsednik nove Zveze slovaških pisateljev (Asociacia spisovate-lov Slovenska) Jan Buzaszi, ki je bil dolgoletni urednik vodilne revije „Slovaški pogledi", ter generalni tajnik iste organizacije Peter Andruška. Pogovarjali so se o aktualnem književnem trenutku na Slovaškem, v Avstriji in Sloveniji. Lev Detela, ki je na ljubljanski slavistiki obiskoval predavanja iz slovaščine, je omenil velike zasluge prof. Viktorja Smoleja za uveljavljanje slovaške kulture na Slovenskem, opozoril pa je tudi na lastne prevode iz sodobne slovaške poezije (Voj-tech Mihälik, Štefan Zäry, Andrej Chudoba, Milan Lajčiak, Milan Rüfus in Viliam Turčany), ki so izšli leta 1962 v šestem letniku argentinske slovenske revije „Meddobje“. Oba slovenska pisatelja z Dunaja sta se udeležila tudi večerje v bratislavskem hotelu „Forum“, na katero je povabila kulturna referentka avstrijskega generalnega konzulata v Bratislavi dr Avalone. 70-letnica koroške Karitas Preteklo soboto, 8. junija 1991, je Koroška Karitas s posebnim Dnevom Karitas praznovala svojo 70-letnico obstoja. Gostje te slavnostne prireditve na celovškem sejmišču so bili tudi delegati iz Slovenije (vodil jih je ravnatelj slovenske Karitas France Bole) in iz Madžarske. To praznovanje je še posebej odlikovala tudi navzočnost slovenske besede. Delegati so v 38 delovnih skupinah iskali odgovore in navdihe za karitativno delovanje v prihodnje. Posebne zahvale je bil deležen ravnatelj koroške Karitas dr. Viktor Omelko. Radio / Prireditve T A PETEK, 14. junij Koroški liki (R. Vospernik). — Jezikovni pogovor (J. Messner). — Socialno skrbstvo (F. Merkač). T SOBOTA, 15. junij „Od pesmi do pesmi — E od srca do srca.“ D E NEDELJA, 16. junij 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (msgr. dr. Andrej Kajžnik). 18.10—18.30: Dogodki in N odmevi. P0NED., 17. junij V Za našo vas. TOREK, 18. junij R Partnerski magazin. A SREDA, 19. junij Glasbena sreda. 21.05-22.00 D Koncert Gallusovih zborov. — I. 1 ČETRTEK, 20. junij U Rož — Podjuna — Žila Za tiskovni sklad so darovali: Margareta Petek, Polena 200,—; Marija Smrečnik, Globasnica 100,— ; Katarina Roblek, Sele Zg. Kot 50,—; Gril Adela, Plaznica 50,—; družina Lipuš, Planica 50,— ; župnik Peter Sticker, Globasnica 50,—; Marija Jernej, Črgoviče 50,—; Johan Bricman, Strpna vas 50,—; Helena Andrej, Strpna vas 50,—; Marica Hutter, Globasnica 50,— ; dr. Franc Wutti, Borovlje 50,—; Jožko Kušej, Šmihel 50,—; Valentin Rupic, Pogrče 40,— ; Johan Roblek, Borovnica 30,—; Annemarie Krobath, Strpna vas 30,— ; Marija Obid, Vasja vas 20,— ; Ana Dlopst, Večna vas 20,—; Marija Kaiser, Večna vas 20,—; Friedrich Jernej, Šmihel 20,— ; Ana Čebul, Šmihel 10,—. GLOBASNICA Požarna bramba Globasnica vabi na POLETNO VESELICO v soboto, 22. junija, ob 20. uri ples z ansamblom „Steirische Bergvagabunden“ v nedeljo, 23. junija, po maši zabava z ansamblom „2 SPEZY’S“ CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU ODPRTJE RAZSTAVE ZORKA WEISS, Spodnje Rute, Celovec — risbe in grafike Čas: v petek, 21. 6., ob 20.30 KONCERT GALLUSOVIH PESMI Čas: v nedeljo, 16. junija, ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Sodelujejo: Oktet SUHA; Godalni kvartet koroškega deželnega glasbenega društva; pevski krožek graških študentov; Instrumentalna skupina LIPA; Vokalna skupina LIPA Prireditelj: Prosvetno društvo „LIPA“ Velikovec Čas: v nedeljo, 23. 6., ob 14.30 Kraj: v cerkvi Božjega groba na Humcu Sodelujejo: VIS „Lipa" Velikovec, MePZ „Podjuna-Pliberk", Oktet Suha, Godalni kvartet koroškega deželnega glasbenega društva, Pevski krožek „Graški študentje" Prireditelja: PD „LIPA" Velikovec in MePZ „Podjuna-Pliberk“ MIKLAVČEVO Vabilo na BRANJE — iz svojih del bere PETER HEINISCH Čas: v petek, 14. 6., ob 20.30 Kraj: v sejni sobi na Miklavčevem (Gemeindesitzungssaal) Prireditelj: KUMST — Kulturni most/Kulturbrücke. Peter Heinisch, rojen 1943 na Dunaju, je od leta 1970 svobodni pisatelj. Predstavil in bral bo iz najnovejšega dela „Morrisons Versteck". Bral bo v nemškem jeziku KONCERT SKUPINE BRUJI — „Hrvatski rok“ Čas: v soboto, 22. 6., ob 20. uri Kraj: „Haus der Heimat“ Miklavčevo Prireditelj: KUMST — Kulturni most in Slovenska prosvetna zveza REBRCA KKZ in Mladinski center na Rebrci sporočata, da bo letos TEDEN MLADIH UMETNIKOV od 29. julija do 3. avgusta 1991 v Mladinskem centru na Rebrci CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU Društvo avstrijskih pisateljev LITERARNO BRANJE — Štefka Vavti, Kristijan Močilnik in Egyd Gstättner berejo iz svojih del Čas: v petek, 14. 6., ob 20.30 ŽELEZNA KAPLA KONCERT ob 400-LETNICI SMRTI „JACOBUSA GALLUSA“ Čas: v soboto, 15. 6. 1991, ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Nastopa akademski pevski zbor „Tone Tomšič" iz Ljubljane. ŠT. JAKOB V ROŽU KULTURNA PRIREDITEV Z DRUŽABNIM SREČANJEM Čas: 16. junija, ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopajo: Obirski ženski oktet, folklorna skupina iz Globasnice Prireditelj: Društvo upokojencev Št. Jakob OBIRSKO VX. KEGLJANJE na naravnem kegljišču pri JEREBU na Obirskem v petek, 21. 6., od 16. do 21. ure v soboto, 22. 6., od 16. do 21. ure v nedeljo, 23. 6., od 10. do 20. ure FINALE Ženske kegljajo v svoji skupini! 1. nagrada: šil. 2000,— 2. nagrada: šil. 1000,— 3. nagrada: šil. 500,— in še več lepih nagrad! Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem ŽVABEK AKADEMIJA Čas in kraj: v soboto, 15.6., ob 20. uri, v gostilni Hafner (Zgornja vas) Sodelujejo: Dijaki Slovenske gimnazije in skupine KPD „Drava" iz Žvabeka Prireditelj: KPD „Drava“ Žvabek in Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu SPOROČILO Praktični zdravnik v Borovljah dr. Franc Wutti je od 20. 6. do 7. 7. na dopustu. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO DANICA V ŠT. PRIMOŽU 29. 6., ob 20. uri farna cerkev v Št. Primožu 30. 6., ob 20. uri farna cerkev v Škocijanu W. A. Mozart: „Krönungsmesse“ — J. Gallus: moteti — Izvajalci: Mešani zbor SPD „Danica“, Orkester ljubljanske filharmonije Solisti: MikaKaiyama — sopran, Waltraud Mucher — alt, Gerhard Hochschwedner — tenor, Gerd Kenda — bas, Jože Smrekar — orgle Dirigent: Stanko Polzer Gostujoči zbor: Oktet SUHA STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU Vas prisrčno vabi na zaključno prireditev in ogled šolskih izdelkov Ogled razstave: v soboto, 22. junija, od 14. ure v nedeljo, 23. junija, do 18. ure Kulturni spored: Petje in balet Pozdrav: g. ravn. Mirko Srienc; Igra: Misterij o sv. Hildegardi; Dramatiziral: prof. Mirko Mahnič; Režija: g. dekan Peter Sticker Začetek prireditve: v soboto ob 15. uri v nedeljo ob 14. in 16. uri Med zaključno prireditvijo prodajajo dekleta različne izdelke v prid lačnim in zaradi pomanjkanja trpečim. SODALITAS ^ ^ 3 Dom v „ Tinjah Telefon: r ' (04239)2642 9121 Tinje Od sobote, 15. junija, od 14.30 do nedelje, 16. junija, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v torek, 18. junija, ob 20. uri Literarni večer: KOROŠKA LIRIKA IN PROZA, nem. Bere: Arno Patscheider v četrtek, 20. 6., od 14. do 19. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: Slikanje na steklo za naprsne priponke, nem. Voditeljica: Erika Malle od ponedeljka, 24. 6., od 18. ure do četrtka, 27. 6., do 13. ure DUHOVNE VAJE ZA DUHOVNIKE: Duhovnik — Kristusov sodelavec Voditelj: p. M. Klanjšek OFM v ponedeljek, 24. junija, ob 20. uri DIA-predavanje z novejšim slikovnim materialom: 10 let Medžugorje, nem. Predavatelj: žpk. msgr. dr. Kurt Knotzinger, Dunaj v nedeljo, 30. junija Vožnja na ogled Pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem (za podjunske fare) od ponedeljka, 8. 7., do sobote, 13. julija Študijsko potovanje v ČSFR, nem. Vodita: dr. Grete Schmidt, Innsbruck, in Jože Kopeinig od ponedeljka, 22. julija, do ponedeljka, 29. julija Izobraževalno potovanje v Niedersachsen in severno Nemčijo, nem. Vodita: dv. sv. dr. Johann Sturm, Linz, in Jože Kopeinig v nedeljo, 1. septembra Vožnja na ogled pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem za fare iz Roža od ponedeljka, 2, septembra, do sobote, 7. septembra POTOVANJE V RIM, nem. Vodi: p. dr. Cornelius Dings GALERIJA TINJE Razstava del umetnice DAINESE (olje na platno) Razstava traja do 4. julija 1991. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Na-rodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Pisma bralcev / Prireditve / Oglasi Katoliška otroška mladina išče od 1. septembra 1991 tajnico/tajnika Morda iščeš tudi ti * zanimivo dejavnost, polno sprememb, pri kateri lahko razvijaš svoje sposobnosti (npr. izdeluješ pripomočke za otroško delo, pripravljaš prireditve oz. otroške praznike, prirejaš šolanja voditeljev, gojiš stike s sodelavci v farah, s škofijskim vodstvom...) * delo s skupino častnih sodelavcev * naloge, ki te izzivajo in bogatijo * možnosti za samostojno delo Iščemo nekoga, ki * je kreativen in ima fantazijo * ima zaključeno šolsko oz. poklicno izobrazbo * ima praktične izkušnje z otroškimi skupinami * najvažnejše pa je: da ima mnogo veselja in energije za delo! Če imaš zanimanje za to delo ali če koga poznaš, ki se za to zanima, se priglasi pismeno (s prošnjo za nastavitev, življenjepis, spričevalo) do 30. junija 1991 pri Katoliškem delovnem odboru Viktringer Ring 26 9020 Celovec/Klagenfurt. Če te bomo našli, te ne bomo več iskali! Ugrizni ... če Te veseli delo z mladimi, ... če iščeš odgovorno nalogo, ... če Ti je evangelij življenjsko vodilo, ... če imaš svojo materinščino rad-a, ... če si se že izučil-a poklica , ali zaključil-a srednjo šolo, ... če vztrajaš, če Ti prvič kaj ne uspe.... potem imaš veliko vrlin, ki Te usposabljajo za delovno mesto tajnice/ tajnika Katoliške mladine, ki bi ga lahko nastopil-a 1. 9. 1991. Če se za delo zanimaš, napiši prošnjo, priloži spričevalo, življenjepis in odpošlji do 30. junija 1991 na naslov: Katoliški delovni odbor Viktringer Ring 26 9020 Klagenfurt / Celovec MEDNARODNO ŠPEDICIJSKO PODJETJE nujno išče sodelavca/-ko s trgovsko izobrazbo (trgovska akademija ali srednja trgovska šola) ter znanjem slovenščine. Po ustreznem šolanju Vam nudimo zanimiv in samostojen delokrog z ustrezno plačo. Ponudbe prosim na: Fa. MONTAN, Spedition Ges. m. b. H. Kärntner Str. 9 9586 Fürnitz/Brnca Tel. 04257/2490 (Frau Raunig) Slovensko šolsko društvo v Celovcu RAZPISUJE Delovno mesto vzgojiteljice/ vzgojitelja oz. pomočnice/pomočnika v otroškem vrtcu v Skofičah. Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, pripravljenost za kreativno delo z otroki Pričetek službe: 15. sept. 1991 Delovno mesto - kuharice v otroškem vrtcu v Št. Primožu tobčina Škocijan) Pogoji: znanje slovenščine in nemščine, organizacijska sposobnost za vodenje kuhinje in drugih gospodinjskih opravil v vrtcu Pričetek službe: 1. sept. 1991 Interesenti naj se čimprej javijo (osebno oz. po telefonu na sedežu Slov. šolskega društva, Mikschallee 4, 9020 Celovec, tel. (0463) 35651 Zveza slovenskih zadrug razpisuje delovno mesto za jurista ali ekonomista s končano visokošolsko izobrazbo, ki bi bil pripravljen po temeljitem strokovnem šolanju prevzeti odgovorno delovno mesto. Pričakujemo nadpovprečno zavzetost pri izvajanju zahtevnih nalog. Plača po dogovoru. Prošnje za nastavitev pošljite na Zvezo slovenskih zadrug personalni oddelek, Pavličeva 5—7, 9020 Celovec PISMA BRALCEV Offener Brief / Odprto pismo Dragi prijatelji! Es tut mir aufrichtig leid, daß der .Naš tednik“ zur Durchsetzung der Idee (bzw. der Idee des NSKS] für ein Minderheitendirektmandat bereits in die tiefste Schublade der persönlichen Diffamierungen greifen muß, wie das am 17. mal 1991 passiert ist. Esistwohlzubillig, Leuten, die andere politische Meinungen vertreten, Uninformiertheit vorzuwerfen, wenn es sonst keine Argumente gegen sie gibt. Da im Kommentar so viel von „ Informiertheit“ und „Uninformiertheit“ geschrieben wird, möchte ich versuchen, ein wenig zur Information der Leser desNaš tednik" beizutragen, da sie sonst wohl kaum die Möglichkeit einer objektiven Information über andere Meinungen als die des NSKS haben. Ein eigenes Minderheitenmandat in der NSKS geforderten Form muß zum Bumme-rang für die Minderheiten werden, da 1. aufgrund realistischer Prognosen kaum die notwendigen 20.000 bis 25.000 Stimmen für das Mandat auf Bundesebene Zusammenkommen würden. Von den Kroaten, Tschechen, Slowaken und Ungarn mehr als 2000 Stimmen insgesamt zu erwarten, ist irreal, die meisten Organisationen der Burgenländischen Kroaten lehnen das Minderheitenmandat in der vorge-schlagenen Form ab. Und wieviel der KEL auf20.000 Stimmen in Kärnten fehlen, das weiß die KEL am besten selbst. Die anderen Parteien würden mit vollem Recht behaupten, daß nur die z. B. 8000 Wähler der Minderheitenpartei an der Erfüllung von Minderheitenrechten interessiert sind. Alle anderen Minderheitenangehörigen hätten ja die anderen Parteien gewählt und wären ja mit deren Politik zufrieden. Als logische CAMPING-ROZ IŠČE za sezono 1991 2 servirki (z inkaso) 3 pomočnice za teko (Thekenkraft) 1 prodajalko za sladoled Telefon: (04226) 246 Konsequenz würden die anderen Parteien die Minderheitenpolitik a/s nicht relevant abschreiben. 2. Sollte der absolut unwahrscheinliche Fall eintreten, und doch ein Minderheitenmandat erreicht werden, wäre der betreffende Abgeordnete alleine. Ein einzelner Mandatar hat aber im Parlament so gut wie keine Möglichkeiten einer sinnvollen Arbeit. Für die kleinste Anfrage ist die Unterschrift von fünf Abgeordneten notwendig. Sämtliche innerparlamentarische Verhandlungen laufen ausschließlich über die Klubs, und für die Bildung eines Klubs braucht man ebenfalls fünf Abgeordnete. Soilte der Minderheitenmandatar aber irgendetwas erreichen wollen, müßte er zu den anderen Fraktionen gehen und um deren Unterstützung bitten. Und wenn er die bekommen will, dann wirderauch nach deren Pfeiffe tanzen müssen. Auch für den unwahrscheinlichen Fall, daß ein Minderheitenmandatar den Einzug ins Parlament schafft, werden die anderen Parteien jedes Interesse an den Minderheiten vergessen und alles auf den betreffenden Mandatar abschieben. So können sie sich der lästigen und politisch unangenehmen Minderheitenpolitik elegant entledigen, und außerdem haben sie dann einen Minderheitenvertreter, den man auf internationalem Parkett immer wieder als Errungenschaft verweisen kann. Anders sieht es auf lokaler Ebene aus, wo ich sehrwohl die Kandidatur von Initiativen aus der Minderheit für sehr positiv halte. Das große Spektrum der slowenischen und zweisprachigen Listen ist letztlich das beste Beispiel, wie man durch politische Aktivitäten vieles im Sinne der Volksgruppe bewegen kann. Soviel zur Information. Ich würde eine offene und ehrliche Diskussion über diese für die Minderheiten so wichtige Problematik begrüßen, und erhoffe mir davon neue Impulse für ein gestärktes politisches (Selbst-JBewußtsein der Minderheiten. Eine unfaire Manipulation über die Medien zur Durchsetzung von gewissen Interessen ist dabei sicher nicht hilfreich und im Interesse der Volksgruppen. Mag. Terezija Stoisić, Volksgruppenvertreterin im Parlament MLADA KEL vabi na/lödt ein zt e 7.195;! 9-' 20.00 ob/^ * š 0 š T A 5- VS globasn1^ G! sarnbe1 gotf»’ RUBIN PRAZNIK ** * # t slovensk6 * * mla*e * **** FEST VSTOPNIN A/EINTRITT: Pred prodaja/Vorverkauf 40,-Vecema blagajna/Abendkasse: 50 - POSOJILNICA-BANK BPLIBERKigääJ VABILO Višja šola za gosodarske poklice _zavoda šolskih sester v Št, Petru vabi na zakjucno prireditev v četrtek, 27. junija, ob 20. uri Spored: Igra W, Bauerja „Rdeče in modro v mavrici” Nastop dekliškega zbora Modna revija Jazz gimnastika Po sporedu sledi zabavni del s triom DRAVA, dražba in zakuska. Šport Šport Izredni nastop na mednarodni kolesarski dirki juniorjev na Češkem (Tour de Bohemia) je Petra Wrolicha dokončno kvalificiral na svetovno prvenstvo v Colorado Springsu. Peter je bil na vseh štirih etapah med najboljšimi (drugo etapo je celo zmagal), kar je bilo sicer malo presenečenje, vendar pa tudi dokaz njegovega izrednega trenutnega razpoloženja. Trenutno se je seveda popolnoma osredotočil na svetovno prvenstvo, ki bo 11. julija v Colorado Springs (2200 m nad morsko gladino). Zastavljeni cilj bo tudi tam zelo visok, kajti prepričan je o svojih izrednih sposobnostih. Skupno z njim bodo še trije kolesarji zastopali avstrijsko reprezentanco juniorjev, med njimi tudi Rieben-bauer in mogoče klubski kolega Pasti. Koroška liga: Veliko dela brez odmeva Športno društvo Pliberk je vabilo na srečanje vseh teniških igralcev okraja Velikovec, ki so včlanjeni v ASKÖ. Na žalost je bila udeležba skromna, kljub temu pa so lahko v enem dnevu izvedli turnir. Športno društvo Pliberk je pričakovalo mnogo več športnikov, prav zato so bile tudi priprave na turnir zelo dolgotrajne. Iz neznanih vzrokov pa se je turnirja udeležilo le skromno število tekmovalcev. Okrajni prvaki: Moški: Manfred Terbul (ŠDP-TC/Nonča vas); Ženske: Maria Medved; Mešana dvojica: Christine Smrečnik in Arno Preinig (ASKÖ Globasnica); Moška dvojica: Robert Germ in Manfred Terbul (ŠPD-Nonča vas) 2. razred E: Dr. Ivan Ramšak boiprej vodil „komando" pri SAK Odbor SAK je pretekli teden potrdil dr. Ivana Ramšaka za trenerja I. moštva. Kot II. trener mu bo pomagal Ljubiša Dala novic. Sezonski cilj SAK pa bo tudi v naslednji sezoni mesto pri vrhu. (26) iz Dubrovnika je ta teden pi Stanisavljevičevem posredovanju] treniral pri SAK in zapustil dobei vtis. V sezoni 1990/91 je igral v II] ligi pri Dubrovniku, prej pa v I. lig' pri Titogradu (skupno s Stanisavlje-vičem); začel pa je v Trogirju, kje< je v eni sami sezoni dal 45 zadetkov Dva dni je bil na treningu na Tirolskem branilec SAK Lojze Sadjak. V Innsbrucku ga je lepo sprejel bivši vratar SAK Milan Oraže, ki bo ostai pri FC Tirol. Sadjaka si je točneja ogledal II. trener Horst Hrubesch. Ernst Happel pa trenutno še boleha-Ali bo Lojzej res šel na Tirolsko, se bo odločilo ta teden. Dr. Ivan Ramšak bo tudi v naslednji sezoni dirigiral moštvo, toda z eno razliko: dr. Ramšak sam ne bo več igral in bo samo trener. Igral bo le v primeru, da bi bilo nujno potrebno. Njemu bo ob strani stal Ljubiša Dalanovič, ki se je doslej najbolj posvečal vratarjem. V prihodnji sezoni pa naj bi se Dalanovič posvetil specialnemu treningu mladih igralcev. Kot kaže, bo klub zapustil legionar Goran Stanisavljevič. Vleče ga v I. ligo, zelo pa se zanj zanima tudi celovška Austria, kjer je bil tudi že na treningu. Njega naj bi nadomestil kvaliteten legionar. Mijodrag Šafran Ta teden se bo tudi odločilo, če bosta ostala pri SAK napadalca Hermann Lippusch in Adi Blažej, katerima je SAK ponudil novo pogodbo. K moštvu pa bodo vsekakor prišli še nekateri mladi talenti. Trening se prične pri SAK 1. julija, prvenstvo pa 29./30. julija; teden prej pa je na programu avstrijski pokal. Tekme naraščaja U 16 — mladinci — SAK : Pliberk 9:1 — Tolmaier 2, Hren 2, Konzilia, Mochar, Račnik, Fera oz. Blažej za Pliberk U 14 — šolarji Guttaring : SAK 2:2 Weitensfeld : SAK 0:4 U 12 — dečki Feldkirchen : SAK 0:5 Mladi uspešno nadomeščali starejše SAK — Klopinj 1:1 (0:1) SAK: Preschern 4, Kräusler 4, Sienčnik 3, Kreutz 4, Galo 3, Čertov 3, Stanisavljevič 3, Blajs 3, M. Sadjak 3, Šmid 3, A. Ramšak 3; Igrišče ASV, 200 gledalcev Sodnik: Aichholzer (dober) Strelca: M. Sadjak (55.) oz. Tourosonov (44.) V zadnji prvenstveni tekmi so igrali pri SAK mladi igralci in pokazali, da so zmožni uspešno nadomestiti starejše igralce. Klo-pinjčani so se še borili proti izpadu, zato so igrali prizadevno do zadnje minute in si tako priborili točko. Pri SAK so manjkali Lojze in Franc Sadjak, Hermann Lippusch in Adi Blažej. Biicovs na domačih tleh prava sila F. Rozmann v 85. minuti odrešil Kapelčano Peter na najvišji zmagovalni stopnici na Češkem (Tour de Bohemia). Zdaj je vsa njegova pozornost usmerjena v svetovno prvenstvo. Peter Wrolich v Colorado Springs Bilčovs — Liebenfels 3:1 (1:1) Bilčovs: Schaunig 5, Schlemitz 5, Rauter 5, F. Quantschnig 5 (40. Kogelnik 5), J. Kuess 5, Hobel 5, Stojilkovski 5, Ogris 5, Parti 5 (46. Weichboth 5), A. Quantschnig 5; Bilčovs: 250 gledalcev Sodnik: Rupitsch (dober) Strelci: Hobel (26.), Kogelnik (52., 85.) Zdaj, ko bilčovška ekipa ni bila.več v nevarnosti, da bi izpadla, je igrala bistveno bolje kot na prejšnjih tekmah, kar je razvidno tudi iz rezultata. Ekipi je manjkal poškodovani vratar Katnik, katerega je zadovoljivo zastopal Schaunig. Predvsem v drugem polčasu so domačini zaigrali zelo lep nogomet ter zadeli tudi potrebne gole. Vendar bi se moral rezultat glasiti višje, kajti nekaj zelo dobrih priložnosti so zapravili (W. Kuess). Kot goleador se je izkazal Kogelnik, ki je v drugem polčasu dal kar dva gola. Že v 26. minuti pa je bil iz prostega strela uspešen Hobel. Tudi Selanom ni nspelo prekiniti serije zmag Šmarjeta Sele 1:0 (0:0) Sele: Užnik 4, Radosavljevič 4, F. Oraže 4, K. Hribernik 4, Božič 5, P. Čertov 4, A. Mak 3, Z. Oraže3, N. Hribernik 3, A. Oraže 3, M. Oraže 3 (60. D. Oraže 3); Šmarjeta: 300 gledalcev Sodnik: Apostolovski (izredno slab) Tudi Selanom ni uspelo prekiniti serije zmag Šmarječanov (41 tekem neporaženi). Domačini so bili od začetka v jasni premoči; obramba Selanov pa se je kljub vsemu uspešno borila proti številnim napadom. Zadetek domačinov v 55. minuti pa je bil za Selane precej nesrečen, kajti strel iz 20 metrov se je od F. Oražeja nesrečno odbil in bil tako za vratarja Užnika neubranljiv. Selani pa si celo tekmo niso priigrali priložnosti za gol, tako da je bila zmaga prvaka iz Šmarjete povsem zaslužena. 1. razred D: Za zaključek zmaga Zadnja prvenstvena tekma proti DSG Borovlje sicer ni več pomembna, kljub temu je trener Kožar dejal, da bo za zaključek sezone treba zmagati. E. Oraže in M. Mak, ki sta zaradi priprav na maturo proti Šmarjeti manjkala, bosta za zadnjo tekmo ekipi zopet na razpolago. GLOBASNICA: TENIŠKI TURNIR Čas: 21. junij, ob 14. uri Kraj: teniško igrišče v Globasnici Prireditelj: Globaški časopis Sodelujejo uredniki, stalni dopisniki in poročevalci slovenskih medijev na Koroškem Podliga: 1. Pliberk 26 18 3 5 45:15 39 1. Šmarjeta 24 21 3 0 78:8 45 1. Železna K. 25 16 6 3 42:19 38 1. Treibach 25 15 9 1 56:25 39 2. Trg 26 14 8 4 29:11 36 2. Sele 23 15 3 5 64:19 33 2. Grebinj 25 15 7 3 40:13 37 2. Vetrinj 25 12 12 1 45:18 36 3. SAK 26 14 7 5 36:18 35 3. Borovlje 23 14 3 6 63:26 31 3. Dobrla vas 25 15 5 5 50:29 35 3. Velikovec 25 11 9 5 55:27 31 4. Lienz 26 9 12 5 24:19 30 4. Post 23 13 4 6 55:30 30 4. Metlova 25 12 10 3 47:25 34 4. Žrelec 25 10 11 4 47:27 31 5. Matrei 26 11 7 8 38:27 29 5. Bistrica v R. 23 11 5 7 56:28 27 5. Pokrče 25 13 7 5 36:22 33 5. Liebenfels 25 9 9 7 44:38 27 6. Breže 26 12 4 10 41:30 28 6. H SV 23 11 4 8 41:41 26 6. Frantsch. 25 14 4 7 46:35 32 6. Rožek 25 10 5 10 45:48 25 7. Wolfsberg 26 11 5 10 48:44 27 7. Welzenegg 23 11 3 9 41:29 25 7. Šmihel/L. 25 8 8 9 41:31 24 7. Bilčovs 25 8 7 10 29:35 23 8. Wietersd. 26 8 11 7 31:32 27 8. Donau 23 8 5 10 42:57 21 8. Galicija 25 7 8 10 41:41 22 8. Oberglan 25 8 7 10 46:57 23 9. VSV 26 7 9 10 32:34 23 9. Wölfnitz 23 6 7 10 37:69 19 9. Št. Pavel 25 6 8 11 29:48 20 9. Žitara vas 25 6 9 10 30:36 21 10. ASK 26 6 10 10 29:39 22 10. Kriva Vrba 23 5 6 12 31:40 16 10. Globasnica 25 6 6 13 42:51 18 10. ASV 25 6 7 12 43:58 19 11. Št. Vid 26 7 7 12 21:31 21 11. Žihpolje 23 4 8 11 23:51 16 11. Labod 25 8 2 15 33:58 18 11. Mostič 25 6 7 12 35:53 19 12. Klopinj 26 6 8 12 27:43 20 12. Poreče 23 1 4 18 24:95 6 12. Šmihel/P. 25 3 11 11 29:40 17 12. Ruda 25 4 11 10 32:50 19 13. Mölltal 26 6 6 14 29:40 18 13. Hörzend. 23 1 3 19 22:84 5 13. Reichenf. 25 4 3 18 23:51 11 13. Št. Andraž 25 5 9 11 33:58 19 14. Borovlje 26 1 7 18 17:64 9 14. Sinča vas 25 3 5 17 25:61 11 14. Št. Lenart 25 4 10 11 28:38 18 Grebinj — Železna Kapla 0:1 (0:0) železna Kapla: Rus 5, Grubelnik 3, Užnik 5, Kaschnik 4, Köck 4, Šporn 4, Preschern 4, Germadnik 3 (70. Rozmann 5), Kuchar 3 (85. Jerlich 0), Jenschatz 3, Kukoviča 4; Grebinj: 800 gledalcev Sodnik: dober Strelec: Rozmann (85.) Rdeči karton: Šporn (74.), Grubelnik (83.) Ob začetku je bila igra obeh ekip 2elo razburljiva; videti je bilo, da gre 2a vse ali nič. Grebinjčani so obrambo nekoliko okrepili, kajti njim bi zadostoval tudi neodločen rezultat. Edino priložnost Kapelčanov v Prvem polčasu je zapravil Kukoviča, k° je z glavo poslal žogo le za las niinno gola. Tudi Grebinjčani so imeli Priložnosti, a jih prav tako niso izko-hstili. v drugem polčasu so Kapelčani (v veselje številnim Dobrla vas zasluženi, a srečni zmaguvalec Dobrla vas — Šmihel 2:1 (0:1) fhihel: Vodivnik 3, Lopinsky 4, Kräusler 3, DUchwaid 2, Juri 2, Kert 3, Gros 3, Berchtold Wagner 4 (85. Sadjak 0), Motschilnig 4, Pa-^erk 3 (82. Matschek 0); °brla vas: 100 gledalcev. Sodnik: Kandolf (do-er)- Strelci: Appe (75., 81.) oz. Motschilnig (35.) Videti je bilo, da sta obe ekipi prvenstvo pravzaprav že zaključili; temu Primerno je bil tudi potek igre, ki je bila Precej dolgočasna. Domačini iz Dobrle vasi so že v 12. minuti zapravili 11 -metrovko, kar je Šmihel spodbudilo, da So zaigrali bolj zbrano. Deset minut Pred koncem polčasa je Motschilnig Prodrl v kazenski prostor, zaključil ak-S'JO 2 zadetkom ter povedel na 1:0 za bmihel. Ro dveh napakah šmihelske obrambe pa so domačini s precej sreče^ dali le še dva gola in si tako zasluženo zagotovili dve točki. Reichenfels bo zelo nevaren nasprotnik. — Za zaključek prvenstva Oostuje v Šmihelu moštvo iz Reichenfel-sa, ki se bori proti izpadu. Prav zaradi te9a pričakujejo zelo težko tekmo, kajti nasprotnik se bo boril do zadnjega. Trener Fera: „ Poskrbel bom, da moji igralci nasprotnika iz Labota ne bodo podcenjevali! “ Slika: NT/Fera navijačem iz Železne Kaple) prevzeli igro ter pogostokrat nevarno ogrozili nasprotna vrata. Vendar so dali šele v 85. minuti odločilni zadetek. Po podaji Jenschatza je Franci Rozmann v mojstrskem stilu dal z glavo gol. V V 30 minutah Globašani zadali 5-krat Globasnica—Frantschach 5:2 (5:1) Globasnica: Kaiser4, Misetić4, Sadjak4, Zanki 5, Fera4, Pleschgatternig3(75. DullerO),Ch. Mi- cheu 4, E. Pajančič 5, Kordesch 4, Thonhofer 4, S. Pajančič 4 (65. H. Micheu 3); Globasnica: 100 gledalcev. Sodnik: Krappinger (zelo dober). Strelci: E. Pajančič (10., 21.), Kordesch (5.), S. Pajančič (16.), Thonhofer (35.) Od prve minute naprej soGlobašani igrali na gol ter skorajda vsako priložnost tudi uspešno zaključili. Že v 5. minuti je Kordesch sprožil plaz zadetkov, ki jih v Globasnici že dolgo niso videli. V 30 minutah so zadeli kar 5 golov in to v petminutnem ritmu. V drugem polčasu se potek igre sicer ni bistveno spremenil, pač pa Globašani niso več izkoristili dobre priložnosti. Trener Lesjak je z moštvom vigredi slavil prvo zmago ter dejal: „Tokrat so me igralci pozitivno presenetili!“ Proti Galiciji brez Thonhoferja in S. PajanČiČa — Iz poklicnih razlogov bosta na zadnji tekmi proti Galiciji manjkala standardna igralca Thonhofer in S. Pajančič. Kljub temu trener Lesjak za zaključek pričakuje zmago. tem času so Kapelčam igrali samo z devetimi igralci, kajti Šporn in Grubelnik sta bila tedaj že izključena. Trener Fera: „Smo sicer nekoliko srečno zmagali, a zasluženo. Moram pa reči, da sem bil na tihem pred tekmo prepričan o naši zmagi!“ Fera: „Labota ne bomo podcenjevali!“ Vigredi so Kapelčani oddali le eno točko, zato so vsi prepričani, da bodo tudi zadnjo tekmo dobili. Nasprotnik iz Labota sodi med slabše ekipe, vendar je trener kljub temu prepričan, da igralci na noben način ne bodo nasprotnika podcenjevali. Kapelčanom bosta verjetno manjkala Grubelnik in Šporn. Pliberk izgubil — v soboto proti Flaviji V prvi kvalifikacijski tekmi za II. ligo je Pliberk v Riedu izgubil s 3:1. Edini gol za Pliberk je dal Kurt Urnik, za katerega se zanima zdaj celovška Austria. V soboto (18.30) igra Pliberk doma proti štajerskemu prvaku Flavia Solvi, teden navrh, 22. junija, pa doma proti Riedu. Ried — Pliberk 3:1 (1:1) — 2000 gledalcev. Gol za Pliberk: Urnik 1. Ried 1 IH O O 3:1 2 2. Flavia O O O O 0:0 O 3. Pliberk 1 O O 1 1:3 O Novi trener v Šmihelu Novi šmihelski trener je Franc Gostenčnik. Ponudbo je nekaj dni prej odklonil Kristijan Lopinsky, ki želi zopet igrati v koroški ligi. KOMENTAR TEDNA Lojzej Sadjak igralec SAK in kom- ,# ške amaterske reprezentance Zelo sem se razveselil ponudbe poskusnega treninga pri FC Tirol, kjer sem smel v ponedeljek in torek sodelovati na dveh treningih. Moram reči, da sem bil malo nervozen in to predvsem zaradi tega, ker me je poškodba na nogi nekoliko ovirala. Kljub temu sem se zelo trudil in pokazal vse, kar znam. Treniral pa sem skupaj z Linzmaier-jem, kar me je zelo presenetilo, saj sodi med najboljše nogometaše v Avstriji. Trening pri FC Tirol se bistveno ne razlikuje od SAK; razlika je Treniral sem z Linzmaierjem v tem, da se dela bolj intenzivno, tako pri ogrevanju kot tudi pri igranju. Vse se odvija veliko hitreje. Sam sem bil s svojim nastopom kar zadovoljen, čeprav me je poškodba nekoliko ovirala. Ker pa se FC Tirol ponuja tudi Schnellrieder (Wat-tens), ki mi je podoben, se bo klub verjetno odločil zanj, tako je dejal predsednik kluba Leutgeb. Vendar dokončne odločitve še ni! Zanimanje zame pa kaže tudi Austria Celovec, kar me seveda prav tako veseli. Tudi ta klub bi bil zame zanimiv, kajti položaj kluba se je v tem letu bistveno izboljšal. Vendar moram še vse premisliti; kajti vsaka nepremišljena odločitev bi mi lahko škodovala. Vsekakor pa mislim zapustiti SAK, ker se mi zdi, da sem sposoben igrati nogomet na višji ravni. Če bom zapustil SAK, ga bom s težkim srcem, kajti dolga leta sem rad igral v tem klubu. Na tem mestu bi se rad zahvalil Milanu Oražeju in Da-lanoviču, ki sta mi stala ob strani pri poskusnem treningu pri FC Tirol. Najnovejša moda na Polatni načl Na tradicionalni „Poletni noči“ Mešanega pevskega zbora Podjuna iz Pliberka so se letos popolnoma posvetili modi. Zadruga-mar-ket je pripravila modno revijo in prikazala izredno številni in zelo zainteresirani publiki poletno kolekcijo 1991. Na Poletni noči: modna revija, z novo poletno konfekcijo Zadruge. „OSKAR KRAHVUSS“ PRIPOROČA: Obiščite Istro Znano je, da obstaja v Libučah klub „Oskar Krahvuss", ki se je zavezal ideji intenzivnega prijateljstva in pristne domače družbe. Tako se libuški „Oskarji“ srečajo najmanj enkrat na mesec ob prijetnem pomenku, žlahtni kapljici in pri iskanju sreče v kartah. Enkrat na leto pa klub „Oskar Krahvuss“ organizira skupni izlet. Letos so Oskarji obiskali Istro z otočjem Brijoni (glej sliko). Izlet je bil naravnost edinstven: pijača in jedača odlična (in zelo poceni), postrežba hitra in prijazna, vrhu tega pa se ni bilo bati, da bi te pohodila gneča turistov. Zato lahko „Oskar Krahvuss“ priporoča, da te kraje tudi sami obiščete. Tistemu, ki se boji tankov ali brzostrelk v Istri in si zato ne upa privoščiti lepega dopu- sta, lahko samo rečemo: njegova zadnja priložnost je, da pride na LIBUŠKO ŽEGNANJE. kuj/foto: Fera V gostilni pri „ALBERTU“ v Šentprimožu se vsak teden srečujejo mnogi prijatelji — med drugim prihajajo tudi gosti z Djekš. Kot kaže slika, je vsak teden prisoten tudi dješki harmonikar. V prijateljskem vzdušju „Goffy“ vzame iz avta harmoniko in zaigra lepe podjunske „viže“. Čestitamo gostilničarju „Albertu“ za dobro idejo, saj v gostilnah slišimo vedno manj slovenskih besed oz. slovenskih pesmi. ,ekst/foto FERA Katera bo najlepše oblečena . . ■ Devet domačih „manekenk“ ter štirje manekeni so predstavili modele, ki jih prodaja Zadruga-market v 1. nadstropju. Vodja tekstilnega oddelka gospa Li-pusch je pripravila širok izbor poletne konfekcije in pri tem skušala upoštevati vse okuse in starosti. Modele je predstavila publiki šarmantna napovedovalka ORF Marica Kušej iz Šmihela, ki je večeru primerno „žarela" v rdečem kostimu najnovejšega kroja. Po tej uspešni predstavitvi tekstilnega oddelka Zadruge je bil poslovodja Stanko Cik seveda izredno zadovoljen; na tem področju se želi v prihodnje še bolje predstaviti kupcem. Kot zelo modno oblečenemu moškemu mu verjetno ne bo težko. Pa še beseda o manekenkah: predstavile so se, skoraj bi lahko rekli, profesionalno; morda bo zdaj ta ali ona zamenjala svoj poklic. S. K.