poftmnA piAžAnA v GOTOvmi.
£
£
£
C
£
KMMKZAA {kvhkA fTAflC ■i-OHl
LETO m.
U^sVr>U
LJUBLJANA, NEDELJA, 1. JANUARJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana,
Čopova 1 Del. zbornica — Tel. St.: 35-29 — PoSt Čekovni račun St. 17.548 — NAROČNINA:	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. UST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 1.
»Slovenski delavec” ob Novem letu
Kdor ne žita časopisa, je sličen onemu, ki iz svoje hiše vidi samo do domačega plota; šele časopis je tisti činitelj, ki odpira človeku razgled po svetu. Stopnja povezanosti današnje družbe je tako velika, da je za posameznika nujno potrebno za zaščito svojih lastnih koristi, duhovnih in gmotnih, da pozna svet, kako se suče in giblje, v kakšnih medsebojnih odnošajih stoje posamezniki, stanovi, narodi in države.
Delavstvo je gospodarsko najšibkejši stan naroda in zaradi tega najbolj izpostavljen nevarnosti, da nosi vsa bremena družbe, da kot nosilec proizvodnje pomaga drugim do nakopičenja materialnih dobrin, sam pa ostane brez najnujnejših sredstev za življenje.
Življenje delavca je boj, nepretrgan težak boj. Gorje njemu, če podleže! Ah sme podleči? Ne! Stan, ki iz zemeljske tvarine ustvarja s Kupno s kmečkim stanom vse one dobrine, ki so človeštvu potrebne za njegov obstoj, ne sme in ne more podleči. Ce se pocura ta steDer, se mora podreti vsa družba.
Moč delavstva je v svoji stanovski organizaciji, katere sestavni del je posamezni delavec. S svojim članstvom in sodelovanjem pomaga sebi in celotnemu stanu, skratka postane borec armade dela. Bojevnik pa mora poznati bojno polje in poznati orožje ter razlikovati dobro orožje od slabega. Orožje delavca v boju za zaščito svojih stanovskih pravic je njegovo znanje, ki ga črpa predvsem iz organizacije. Vendar nima organizacija vedno dovolj prilike vse svoje člane-bojevnike z ustmenim šolanjem in poročanjem vzdrzevati na tekočem in na dovoljni višini stanovska izobrazbe.
Za to pa ima delavska organizacija svoje glasilo, ki imn. poleg pregledne in kratKe iiuormativne naloge v splosneni m iz delavskega gibanja dolžnost nuditi članstvu primerno strokovno izoarazbo.
»Slovenski delavec« stopa v tretje leto svojega poslanstva. Premagali smo vse ovire in dvignili naš iist na lepo višino, ne samo kar tiče rednega izhajanja in lepe oblike, ampak tudi vsebinsko se lahko brez sramu postavimo v vrste med one naše slovenske liste, ki so resnična glasila našega naroda. Že ■jama idejna osnova dviga »SlovensKega delavca« visoko nad površino velikega števila onih listov in lističev, katerih edini smoter je razkrajanje skupnosti. Vse kar prinašamo, je osvetljeno z lučjo stvarnosti in večnih resnic ter tako daje čitalcem močno idejno oporo in vrši obenem tudi konstruktivno vzgojno funkcijo.
Poleg tega prinaša naš list socialno politične članke, iz katerih se naši bralci seznanijo z družbenimi odnošaji med stanovi, o njih urejevanju s strani posameznih stanov in s strani politične oblasti. Seznanja jih in jim tolmači najvažnejše določbe socialne zakonodaje. Pri vsem tem preveva naš list oni duh krščanske morale, ki je v Sloveniji svojstven glasilom narodne katoliške skupnosti in v medsebojnem dopolnjevanju in skladnosti predstavljajo resnično javno mnenje vseh stanov naše ožje domovine.
»Slovenski delavec« seznanja s svojimi poljudno znanstvenimi članki, ki obravnavajo važna sodobna gospodarska vprašanja, svoje bralce z mehanizmom gospodarskega liberalizma, ki se mora pretvoriti v nov stanovski družabni red. Vsa ta vprašanja obravnavana na primeren način, so za člane in krajevne funkcionarje naše delavske strokovne organizacije zelo važna, ker jim dajejo pravilen vpogled v obstoječe socialno-ekonomske razmere ter jim obenem kažejo način in smer njihovega izboljšanja.
Na koncu starega leta si upamo trditi, da je »Slovenski delavec« pri svojih skromnih močeh svojo nalogo častno izpolnil. Pri vsem tem tudi nikoli ni izpustil iz vida, da ni samo delavski stanovski list, temveč predvsem tudi slovensko katoliški. »Slovenski delavec« je stal in bo stal na stališču zve-•tobe do Cerkve in njenega socialnega nauka, je in bo razkrinkal vse one socialne nauke in njih nosilce, ki ogrožajo interese in samobitnost našega naroda in našega delavstva.
Kot glasilu Zveze združenih delavcev, ki je na svoji plenarni seji dne 18. decembra 1938 sprejela sklep, da z ustanovitvijo kulturnega odseka anti-boljševiške obrambe postane ZZD glavni nosilec
boja proti marksizmu v vseh njegovih odtenkih, pripada »Slovenskemu delavcu« naloga, da poleg že omenjenih nalog svoje bralce informira o načinu tega boja, ki ga bo vodila ZZD.
Pri vsem tem pa »Slovenski delavec« doslej ni in tudi v bodoče nikoli ne bo pozabil apelirati na merodajne činitelje in jim dokazovati, da je najboljše in najvažnejše sredstvo za ohranitev duševno zdravega delavstva čim bolj izgrajena modema socialna zakonodaja.
Da pa bo »Slovenski delavec« vse to v nastopajočem letu zmogel, je nujno potrebno, da vsi člani ZZD in naročniki »Slovenskega delavca« doprinesejo svoj delež predvsem s točnim plačevanjem naročnine. Jasno povemo, da smatramo vsakogar, ki prejema naš list, ne da bi ga plačal, za rušilca delavske stanovske enotnosti.
Točno plačevanje naročnine je naša brezpogojna zahteva, katero postavljamo kot minimum stanovske zavesti. Smatramo pa, da je dolžnost zavednih članov in funkcionarjev ZZD še mnogo večja in obstaja v tem, da bodo stalno na delu za naš list. Naša organizacija se širi in mora zato svojo naklado stalno večati, kar je vse povezano z velikimi stroški. Ob ustanovitvi novih edinic se poravnajo ti stroški šele naknadno in je zato potrebno, da razpolaga »Slovenski delavec« s primarnim tiskovnim fondom.
»Slovenski delavec« ni le glasilo centrale ZZD, ampak tudi vseh njenih edinic in mora zato ustvarjati ozko povezanost med bralci in uredništvom, kar je mogoče le na ta način, da posamezne edinice stalno poročajo o krajevnih razmerah delavstva in njegovih stremljenjih in tako »Slovenski delavec« postane živa slika življenja našega delavstva — fotografija, ki pokaže socialne razmere naših tovarn v resnični luči. Poročevanje edinic mora biti sistematično, organizirano, in kar je najvažnejše, biti mora stvarno.
Plemenita je bila funkcija »Slovenskega delavca« v preteklem letu. Zato se vsem onim, ki so mu pomagali, najlepše zahvaljujemo. Ob nastopu novega leta pa pošiljamo vsem našim članom in naročnikom tovariški poziv, da zavihajo rokave in gredo na delo za čim prejšnjo podvojitev naklade »Slovenskega delavca«. Prepričani smo, da ostanejo ne-omahljivi pobomiki delavske strokovne organizacije ZZD ter njenega glasila »Slovenski delavec« in s tem v letu 1939 prispevajo svoj delež na oltar boljše bodočnosti slovenskega delavstva.
Tako stopamo v novo leto boja, napredka in zmage in želimo vsem našim bralcem, članom, naročnikom in prijateljem
SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO!
Smo moderna delavska organizacija
Ne trdimo tega mi sami od sebe. To priznanje nam je dal ob svojem zadnjem nagovoru na nase tečajnike naš gradoeni minister dr. Miha Krek. Veseli smo tega priznanja in ponosni smo nanj.
Dr. Krek je naš državni minister. V razrvanih razmerah tistin držav, kjer vlada ljudskoirontaška miselnost, minister bore malo pomeni. Klika ga postavi in klika ga zopet odstavi. Narod je tam ves pregneten s samimi slepilnimi gesli. Po potrebi klika vrže na cesto eno od teh gesel, da se ulica razmaja, množica razburi in vrže za koristi klike in za njene stremuhe z odgovornih mest v državni vladi tudi svoje najboljše može. Avtoriteta od ulice odvisnega ministra pa gotovo ni velika. Temu primerna je tudi vrednost njegovih izjav.
Pri nas je ljudska fronta pogorela. Pogorelo je tudi njeno usodno zmotno pojmovanje in vrednotenje oblasti in njenih predstavnikov. Naši slovenski ministri niso odvisni od klik in dvoreznih krilatic, ampak so v mirni posesti narodovega zaupanja, njegovi trajni voditelji. Njihova avtoriteta je zato ne-porušna. Svojo važno veljavo obdržfe njihove izjave: Mi smo moderna delavska organizacija.
Mož narodnega zaupanja, funkcijonar na odgovornem mestu državnega ministra nam je dal to izpričevalo.
Minister dr. Krek pa je govoril s svojega visokega položaja tudi kot preizkušen borec in vodja v delavskih gibanjih. Tako kakor on, morda nihče drugi ne pozna razmer v slovenskem delavskem življenju in v naših delavskih organizacijah. Od svoje mladosti je bil vklenjen v delavske borbe in je podpiral njegova zdrava stremljenja. Bil je, dokler je mogel biti, sodelavec v vrstah JSZ, bil je urednik »Pravice«, bil je predsednik OUZD. S svojimi bogatimi izkušnjami, z izredno razvidnostjo in s svojo jasno besedo je bil kakor od Previdnosti poklican, da vodi naše krščansko socialno delavsko gibanje k njegovi končni zmagi. Žal ga je nezmožna klika, ki se je gibanja polastila, z mnogimi enakomislečimi izrinila in tako začela drveti nevzdržno navzdol v dokončno propast.
Čas je zahteval nove miselnosti in novih metod. Vsi delavski pokreti pa so tičali kakor otroci, ki se igrajo može, v škornjih očetov. Poskušajo, a ne morejo nikamor naprej. Človek ima ob njih vtis, da so kakor »furmani«. Na svojem vozu žvižgajo iz spominov na mladost, semintja pokajo z biči, vmes pa od časa do časa poganjajo vozno živinče s svojim brezzvočnim: hi, hot! Mimo pa drvi vlak in reže v zrak ravno, ravno svojo novo melodijo. Kakšna ne-
enaka tekmeca! Delavski pokreti so se vsedli za
»furmansko« mizo in so furmanski ostali.
Voz slovenskega delavskega socialnega gibanja je zabredel v blato. V njem ni bilo nič osvajajočega, vase zaupajočega. Njegov pogled je bil ves obrnjen nazaj v preteklost in v tujino. Sam se je iztrgal Iz domače skupnosti in si izpodrezal korenine. Proti novim tokovom je ustvaril prave barikade »svobodoljubnih« organizacijskih pravil ln strl povsod zdravo svobodo mišljenja.
Tako nesposoben in nečasoven je še to, kar mu je čas prinesel sam od sebe, zapravil in zapravlja kakor nezmožen gospodar, ki zasluži kuratelo. Kaj
Cettkaia 225 Seti«mm Mzmjh i*	ftokult	kova Uta!
je naredil iz delavske skupnosti, kaj iz resnične demokracije, kaj iz raznih socialnih ustanov?! Delavstvo je razbil, demokracijo zmaličil, socialne ustanove zmehaniziral, delavsko borbo ohromel. Hrom je končno sam postal.
2e davno niso več zato nam nasprotni delavski pokreti sodobni, moderni. To ve realno — socialni delavec minister dr. Krek in zato se zdi, je prav v to izjavo, da je ZZD moderna, položil najtežjo obsodbo na ostala delavska gibanja: niso več sodobna, niso več moderna. Nimajo pravice do življenja, ker so zgubili vezi z delavstvom in smisel za njegove težnje. Ven morajo iz delavskih ustanov, ker Je čas, »da pridejo« v roke predstavnikov moderne delavske organizacije ZZD. Marksistični razdbafi «tami in naroda se morajo omakniti, ker je prišel čas, »da
(Dalje na 2. strani zgoraj)
Smersu Rudolf:
Delavska zakonodaja in delavska organizacija
(Nadaljevanje s 1. strani) bodo delavstvo vodili mladi borci zdravega delavskega stanu našega naroda.
Mi smo g. ministru hvaležni za to njegovo karakterizacijo našega gibanja. Mi ne gledamo nazaj. Preteklost sploh nikoli naša ni bila. Nič nismo v njej pustili, nič tam pozabili. Naša je sedanjost. V njej nočemo sanjariti, ampak delati in pometati. Mi že pometamo. Povsod samo osvajamo z enim edinim prepričanjem, odkar sploh vemo, da bomo zmagali. — Kdor bere naše okrožnice, kdor posluša naše razprave, kdor čita naš Ust, more strmeti nad enim, nad našo mladostno vero, da bomo zmagali. Kakor vijak smo se zajedli v sodobno družbo in sedaj privijamo, tesnimo, stiskamo z modernim geslom, ki ga je za naš list za lanski božič napisal minister dr. Krek. »Roko v roki«! v eni nedeljivi skupnosti celega stanu z narodom in njegovimi voditelji.
Kaj naj postavijo proti nam naši nasprotniki enakovrednega?! Nič! Zato naj gredo. Zato bodo Sli.
Grožnje so — strann pa ni
Našimi marksistični in marksistično navdahnjeni delavski pokreti so stali za svojimi »strnjenimi« masami vedno s pendreki. fc> terorjem so jih držali, s terorjem obvladovali. Kloni pred svojim rdečim ali pa tudi belordecim generalom ali pa te stremo! TaKo je govorila razredna delavska past.
Kadar so mogli, so grožnje tudi izpolnili. »Crne bukve« ubogega ueiavs^ega stanu bi se dale napisati o tem, koiiko gorja je moral prestati ubogi delavski trpin po krivdi svojih »bratov« v delu.
Mnogi delavec je moral pljuniti na svojo čisto preteklost, na svoje prepričanje m tuliti z volkovi, da je imel sam my pri svojem težkem delu za borni koscek kruha.
Grožnje so tedaj zalegle. Strah je vladal nad »strnjenimi« masami.
iviiaiiii so, da bo tako ostalo vedno, pa vsaka sila ima svoje meje, celo svojo protisiio. Tudi teh groženj, s katerimi so ga pitan borci za laži-svobodo in lazi-demokracijo, je Končno sito.
Naše slovensko delavstvo zato obrača hrbet svojim strokovnim organizacijam in osvobojeno terorja prehaja v ZZD.
Kar pa se je Janezek učil, to Janez zna. Terorja so se učili, teror povsod poskušajo.
Te dni prihajajo poročila kako groze članom naših novih skupin v Devici Mariji v Polju, v Kamniku, na Duplici in drugod.
Z vsemogočnimi generali bodo kar tovarne ustavili. Preskrbeli bodo našim delavcem »laufpos«, 'znižali jim bodo plače, prešteli jim bodo kosti. Skratka zagrabili jih bodo in strli, strli za zmerom, da bodo vedeli, kaj je razredna »svoboda«.
• Toda gospodje socialisti vseh barv, vaš čas je minul. Vašega nasilja je konec. Vaše grožnje so zato brez moči. Mi in naši člani se jim smejemo. Niti lasu na glavi nam ne boste skrivili. Vaša moč je bila — hvala Begu, delavec je končno vendar lahko svoboden in zvest pristaš in član svojega naroda.
Vi grozite, a naše številke rastejo. Vi grozite, naš delavec se vam pa smeje. Cim bolj grozite, tem bolj ve delavec, da se le vi bojite naše rasti.
Duplica, Kamnik, Vevče in drugod pa vam na vse grožnje odgovarjajo tako, kakor zaslužite: Vedno manj jih je pri vas, vedno več jih je pri nas.
Oj, obljubljena dežela
Kadar gre kaki naši industriji bolj trda za dosego kakih privilegijev ali pa za pritisk na delavstvo, zmerom začne kazati doli na jug, češ, če ne boste pridni, pa se kar preselim med vaše južne brate.
To se ponavlja tako pogosto, da že kar smešno postane, če samo malo pomislimo, da pri vsem vpitju o preselitvi industrij iz Slovenije v Srbijo, doslej še nobena ni šla na obljubljeno romanje v obljubljeno južno deželo.
Te dni je glasilo KID prineslo zopet tako notico o »Titanu« pri Kamniku. Delavstvo KID naj ve, da se tudi težka železoindustrija lahko kar čez noč preseli, pa bodo fotografi slikali lepo panoramo, zdravniki bodo zajcem pipah zobe, delavci bodo pa izpirali »prepolne« želodce. Obveščeni smo od merodajne strani tovarne »Titan«, da govorice o njeni preselitvi na jug označimo za neresnične.
Naša industrija ima sicer svoje težave in nepri-like, ki so drugačne kot jih ima industrija na jugu, mi pa rečemo, da za industrijo tudi »Slovenija« ni obljubljena dežela. Sicer pa industrijska podjetja niso kaki ciganski »vagoni«, da bi kar tako-le za kratek čas romali iz kraja v kraj, pa jih tudi ni mogoče na železniške vozove naložiti kakor kovčeg kakega sezonskega delavca.
Pri Zidanem mostu pa, pravijo nekateri, je tudi za obrate proga preozka, in za tunele prenizek predor.
NAŠIM ČITATELJEM IN NAROČNIKOM. Današnja novoletna številka »Slovenskega delavca« obsega 6 strani; zato za Tri kralje ne izide. Prihodnjo številko »Slovenskega delavca« izdamo v soboto, dne 14. januarja 1939.
UREDNIŠTVO.
Delavska zakonodaja je tista zakonodaja, ki je predvsem namenjena delavskemu stanu in ki hoče delavski stan zaščititi in zavarovati. Delavstvo ima nedvomno velik interes na tem, da je delavska zakonodaja taka, da je njemu resnično v korist. Seveda gledajo pa drugi stanovi na to, da jih delavska zakonodaja preveč ne prikrajša. In končno mora država gledati, da blaginja vseh stanov enakomerno napreduje in da se en stan ne favorizira na račun drugega stanu.
V modernih državah imajo na zakonodajo vpliv po ustavi določeni zakonodajni činitelji. To sta v naši državi narodna skupščina in senat. Tudi usoda delavske zakonodaje je torej v rokah teh dveh zakonodajnih činiteljev. Če so torej v narodni skupščini in v senatu ljudje, ki imajo za delavska vprašanja smisel in razumevanje ter za njih rešitev tudi potrebno znanje in sposobnost, potem lahko pričakujemo, da bo delavstvo dobilo take zakone, uredbe in naredbe, ki bodo delavstvu resnično v korist. Ce pa takih oseb v zakonodajnih domovih ne bi bilo, potem je težko misliti, da bi delavska zakonodaja napredovala tako, kot si delavstvo to želi.
Kakšna je torej z ozirom na to vloga in naloga delavske organizacije? Delavska organizacija hoče in se bori za to, da bi se delavstvu godilo boljše, da bi delavstvo prišlo do pravic, ki mu po naravnem pravu gredo, da bi se za delavstvo izdali zakoni, s pomočjo katerih bi bili delavci krepko zaščiteni pri delu in bili preskrbljeni tudi za čas, ko iz tega ah drugega razloga ne morejo več delati. Delavska organizacija ima torej željo, da bi bila delavska zakonodaja delavskim zahtevam odgovarjajoča. S tem je podana zveza med delavsko zakonodajo in delavsko organizacijo.
Gre sedaj za veliko in težko vprašanje, kaj naj dela in kako naj dela delavska organizacija, da bo njen vphv na delavsko zakonodajo uspesen in pomemben? V tem oziru so se delavske organizacije po Evropi in izven Evrope posluževale razmn taktne. Ponekod so delavske organizacije same dajale pobudo in ustanavljale poutične stranke s pomočjo katerih so se hotele boriti za delavske pravice. Po tej poti je hodila socijalna demokracija saoraj po vsen državah. Ponekod pa se je delavstvo priključilo kaki veliki stranki, v kateri so bili zastopani tudi drugi stanovi in je poskušalo v tej stranai v medsebojnem sodelovanju med vsemi stanovi doseči za delavstvo pravice, ki mu gredo. Izkazalo se je, da prvi način delavskemu stauii ni prinesel pravih uspehov. Kjer je bilo delavstvo v manjšini, tam s svojimi zahtevami sploh ni moglo prodreti. Kjer pa je bilo v večini, tam pa je zavzelo tako krivično stališče na-pram drugim stanovom, da si je nakopalo nase jezo drugih stanov in je bilo njih vladanje zrušeno. Komur so znane razmere, ki so vladale takoj po svetovni vojni in tudi pozneje, n. pr. v Italiji, Nemčiji in Franciji, ta bo moral priznati, da je sistem samostojnih delavskih političnih strank, ki so bile identične z delavsko organizacijo, doživel velik polom. Nasprotno pa so se delavske organizacije s svojimi
Ob nastopu novega leta smo. Rokovali bomo s svojci, tovariši in sodelavci ter si želeli med seboj srečno in veselo novo leto. Da, srečno in veselo novo leto! Kako močno želi poedinec zlasti pa delovni stanovi, da bi se že vendar enkrat ta lepa in stara voščila uresničila. Da bi postala dejanje, katerega učinek bi uživala sleherna delavska družina. Ah se bo to kdaj zgodilo ah nikoli? Ali naj ogromna večina iz vrst delovnega stanu vse čase tudi v bodočnosti živi žalostno bedno življenje ? Ah je morda kje zapisano, da se kovinar, rudar, viničar itd. kljub svojemu težkemu vestno dnevno opravljenemu delu ne sme že enkrat otresti in iznebiti sedanjih gmotnih skrbi ter zaživeti življenje brez stradeža svojih otrok, brez obupnih skrbi svoje žene, kako naj razporedi pre-pičel zaslužek, ter strahu, kdaj mu poreko, da ga pri delu ne rabijo več? Da se odpraviti! Samo volje je treba in smotrnega načrta. Zakaj ljudje so s svojo voljo sedanje stanje ustvarili in ljudje ga morejo z voljo tudi odpraviti. Delovni stan ima večino. Ce se sramotna razlika gospodarskih prilik med posameznimi sloji ljudstev ne odpravlja v smeri, katera bi omogočila dostojnejše gospodarsko življenje delovnih množic, je to neizpodbiten dokaz, da svoje večine nismo, oziroma ne znamo izrabiti. Trde besede so to. Toda resnične, resnica pa je vir vsakega iskanja.
željo, katero izražamo na novega leta dan drug drugemu, izpremenimo v močno zahtevo! Pa ne samo en dan v letu. Skozi vse dneve leta naj nas spremlja močno in neodjenljivo povsod! Pravico imamo do tega! Gore zlatega kapitala so ničvredne, če bi ne bilo delavskih rok. Grda neresnica je, če se zavaja neuke delavske množice z demagoškim geslom, da se d& ustvariti popolna gospodarska enakost. V Rusiji ima Stalin več nego kovinar ali rudar. Razlika je bila vedno in bo ostala vedno. Naša zahteva pa mora iti za tem, da se prav vsakemu delavcu ustvari dostojno življenje.
zahtevami uspešno uveljavile — če so jih vodih spretni in pametni voditelji — v velikih vsenarodnih ah vsedržavnih strankah, ki so predstavljale neko narodno gibanje. Značilno je, da so posebno komunisti marsikje opustili misel samostojne delavske stranke in so ustvarjali grupacije vseh stanov ah vsaj več stanov, n. pr.: delavcev, kmetov in obrtnikov.
Tudi naša ZZD je v teku svojega obstoja poskušala vplivati in je tudi vplivala ua razvoj delavske zakonodaje v nasi državi. Včasih se ji je to bolj, včasin pa manj posrečilo. Za v bodoče pa noce svoj vpliv še povečati, hoče, da bo delavska zakonodaja v naši državi šla v tistem pravcu, ki pametnim in poštenim, nedemagoškim težnjam delavstva naj-boij odgovarja. Kako naj ZZD to svojo željo uresniči? Ah naj zbere slovensko delavstvo in mogoče vse jugoslovansko delavstvo v neko posebno delavsko stranko ? Ah naj napove vojno vsem drugim stanovom, ki so v naši državi? Srbsko delavstvo je že pokazalo, da odklanja misel samostojnih delavskih strank. Tudi na Hrvaškem se je ogromna večina delavstva priključila narodnemu - hrvatskemu gibanju, ki ga vodi dr. Maček. In tudi v Sloveniji smo pri zadnjih vohtvah v narodno skupščino videh, da se delavstvo priključuje v velikih množicah slovenskemu narodnemu gioanju, ki ga vodi dr. Korošec. Po vsej državi je torej delavstvo pokazalo, da noče slediti tistim, ki so zagovarjah in še zagovarjajo misel samostojnih delavskih strank.
Delavstvo ima zdrav instinkt. Delavstvo se zaveda, da je v naši državi v manjšini. Naša država je namreč pretežno poljedelska država in spada 85% vsega ljudstva v naši državi med poljedelce. Kako naj peščica delavstva uveljavi zoper to armado kmečkega prebivalstva svoje zahteve? Pač pa bo moglo delavstvo svoje zahteve uveljaviti v pametnem sožitju in poštenem sodelovanju s krnskim prebivalstvom kakor tudi z ostalimi stanovi.
Slovensko delavstvo torej hoče pri delavski zakonodaji sodelovati in hoče uveljaviti vse tiste zahteve, ki mu bodo v prid. Da to doseže, pa slovensko delavstvo, organizirano v naši ZZD, ne bo delalo brezuspešnih in nepremišljenih korakov, kot jih je delalo delavstvo drugod pod vodstvom nesposobnih socijalističnih voditeljev, ampak bo ohranilo svojo strokovno organizacijo izven političnih vodi in ne bo teh organizacij uporabljalo kot orodje in avantgardo delavskih političnih strank. Pač pa bo slovensko delavstvo, organizirano v ZZD, v borbi *» boljšo socijalno zakonodajo sodelovalo in se posluževalo pomoči tistih političnih formacij, v katerih je ogromna večina jugoslovanskega ljudstva in od katerih edino more pričakovati uspehov na polju soci-jalne zakonodaje. ZZD ne bo nikdar sledila tistim socialističnim skupinam vseh barv, ki vedno in vedno povdarjajo svojo nepolitičnost, ob vohtvah in podobnih prilikah pa pokažejo, da ima vse njihovo delovanje pretežno politično obeležje in da bi hoteli svoje »strokovne« organizacije čimpreje spremeniti v politične organizacije.
Samo bežen pogled nazaj v prošlost delavskega gibanja nam nudi dovolj dokazov, kako vijugasta in zato tako zelo neuspešna je ta pot. Marksistična diktatura v prvih povojnih letih nikdar med slovenskim kovinarjem ali rudarjem ne bo pozabljena. Nikdar še noben delodajalec ni izvršil nad svojimi delavci toliko krivic, kakor so jo vodje marksizma izvršili nad svojimi sodelavci. V dobi najboljše konjunkture in v dobi svoje moči ni bil marksizem v stanu priboriti zakone, ki bi delavca čuvali vsaj do neke meje izrabljanja. Demagoška gesla so odmevala po kovinarskih in rudarskih revirjih, zapeljana delavska množica se je naslajala ob njih in pleskala. V milijone gredo zneski izgubljenega delavskega denarja zaradi osebno prestižnih štrajkov. Koliko je bilo škodljivega medsebojnega trenja med delavci. Svoje najboljše moči in čas smo žrtvovali za medsebojno preganjanje. Delavske mase so zahtevale večji in sigurnejši kos kruha, organizatorji pa so se med seboj podajali. Medorganizacijski boj je spremljal še tako izrazito krušno mezdno gibanje. Organizacija čez vse! Tudi za ceno kruha! Delodajalski tabor strnjen, v gospodarskih pogledih enoten, delavstvo pa cepljeno po organizacijah v večnem medsebojnem boju, v takem okolju se je in se deloma še danes rešuje — delavsko vprašanje.
Vse, kar je bilo v minulosti v delavskem gibanju storjenega v oviro uspešnega napredka, mora v bodočnosti odpasti. Ta želja, ki že pogostokrat prehaja v zahtevo med delavstvom vseh barv, se mora uveljaviti. En kruh, ena borba, to je klic, ki z dneva v dan močneje udarja na dan po obratih od delavca do delavca. Dejstva, ki so bila izvršena nad delavskim stanom v škodo, so bila povod, da je o sebi in svojemu stanu pričel sam razmišljati in se ne pusti več na slepo voditi in izigravati.
Ni treba biti bogve kako podkovan strokovni-čar ah drugače važen javni delavec, da opaziš iz-premembo, ki v delavskih vrstah nastaja. Nobena
Naprej — v boljšo bodočnost
želja v delavstvu ni danes morda tako močno zasidrana nego ta, da se delavskemu gibanju ustvari novo obeležje boljše od dosedanjega zlasti pa, da se čim prej likvidira iz nedelavskih vrst ustvarjeno medsebojno nasprotje. Delavsko gibanje prehaja tudi pri nas v novo dobo.
Strokovno organizacijo Zvezo združenih delavcev čaka težka naloga. Ona stoji na čelu v naši ožji slovenski domovini tej novi dobi. Morda ni več daleč čas, ko bo kot zagovornica večine v nji organiziranega delavstva prevzela popolno odgovornost za bodoči gospodarski razvoj in napredek delavskega stanu. Treba je, da se tega prav vsak, ki že stoji v njenih vrstah, močno zaveda. Čas, ki mu gremo nasproti, nas mora najti pripravljene. Vojak mora poznati ustroj puške, da jo lahko rabi. Organizirani delavec pa mora vsaj povprečno poznati stanovsko strokovno polje, da mu lahko dobro služi. Srečnejša in boljša bodočnost je v naših rokah, odločnost, samozavest v lastno moč in neumorno delo v organizaciji ter študij zakonodaje so sredstva in orožje, s katerimi si jo lahko priborimo.	A.	G.
„Teza“ v Kranju je začela živeti
Po dolgotrajnih naporih je tekstilna tovarna »Teza« v Kranju končno realizirana: poslopje je zgrajeno, stroji so montirani in po Novem letu začne podjetje obratovati.
V tem podjetju, ki je zgrajeno s kapitalom malega, poštenega, slovenskega človeka, bodo zaposleni izključno domačini. V upanju, da bo tovarna uspevala in. nudila delavstvu sčasoma primeren zaslužek in tudi vse koristi solastnika podjetja, je vodstvo napravilo vse potrebne korake, da se ustanovitev te tovarne čimprej ustvari. To se mu je tudi posrečilo. Priglasilo se je hvala Bogu precejšnje število članov, med katerimi je tudi mnogo delavcev in vplačalo deleže ter omogočilo na ta način zgraditev tovarne in naročitev strojev. Danes je poslopje dovršeno in stroji montirani. V najkrajšem času se bo začelo obratovati. Zato vabimo vse dobro misleče, posebno delavski stan, da pristopijo kot člani z vplačilom vsaj enega deleža podjetju.
O ustanovitvi te domače tekstilne industrije smo v našem listu že pisali ter mislimo, da je danes že vsakomur jasno, kako velikega narodno gospodarskega in tudi socialnega pomena je ustanovitev te vrste tovarne v Kranju. Precej je bilo čmogle-dov, ko so zmajevali z glavami ter dvomili v uspeh te zamisli. Danes pa vidimo, da so se motili, ker je prvi korak že storjen: stavba stoji, stroji samo še čakajo delavcev, ki bodo s svojimi pridnimi rokami služili sebi kruha in obenem pripomogli, da se bo podjetje v prvi vrsti v njihovo korist v doglednem času razširilo. Čim lepši bo uspeh, tem slajši bo tudi kruh zaposlenega delavstva v tej tovarni.
Upamo, da bo delo onih, ki so si zamislili vso to stvar, rodilo uspeh ter tako tudi v stvarnosti dokazalo, da se tudi na ta način more uspešno delovati za naše delavstvo ter mu materialno pomoči. Prepričani smo pa tudi, da bo v začetku podjetje imelo marsikatere težave, ki jih bo pa s požrtvovalnim delom tako vodstva, kakor tudi zaposlenega delavstva premagalo.
Izredno smo veseli, da so se našli med nami ljudje, ki so imeli zadosti vere vase in v dobro stvar ter zaupanje v uvidevnost slovenskega malega človeka in započeli to lepo akcijo.
Da, za narod, za malega človeka, je treba trdo delati, včasih mnogo tvegati, veliko skrbeti, da mu ustvarjaš lepšo bodočnost.
Za nas pomeni ustanovitev »Teze« močno voljo do gospodarskega napredka in socialnega udejstvovanja iz lastnih moči in iz lastnih sredstev.
»Tezi« želimo razmaha in napredka, njenim ustanoviteljem, posnemovalcev, delavstvu v njej pa velikega razumevanja in ljubezni za skupno stvar.
Za pokristjanjenje
Dokler je bil slovenski narod pod tujim jarmom, ni imel svojega lastnega kulturnega središča. Naša mladina, ki se je hotela posvetiti intelektualnemu poklicu, si je morala svoje znanje pribaviti na drugih univerzah, zlasti nemških in čeških.
Slovenci smo imeli pred vojno le bogoslovna semenišča v Ljubljani in Mariboru in smo šele v Jugoslaviji prišli do lastne kolikor toliko popolne univerze z vsemi fakultetami: Pravno, filozofsko, medicinsko, bogoslovno, tehnično ter smo pod sedanjo vlado dosegli šele najvišjo stopnjo samolastnega kulturnega udejstvovanja: Akademijo znanosti.
Ljubljanska univerza, naše kulturno žarišče, se je rodilo pod botrovanjem liberalizma in se na njej opažajo še danes po skoraj 20 letnem obstoju usodne posledice vpliva narodu tujih stremljenj. Kot organizacija ročnih delavcev, ki se bori za stanovsko ureditev družbe smatramo delovno inteligenco kot sestaven del delavskega stanu. Delavcem, ki se čutijo ozko povezane z ostalimi stanovi v narodno celoto, ne more biti vseeno, pod kakšnimi okoliščinami odraste in se izobražuje slovenski umski delavec in kakšni so njegovi odnošaji do naroda.
Liberalizem ni le »osvobodil« delavstva njegovih organizacij-cehov in ga s tem izročil kapitalu na milost in nemilost —■ dokler si ni delavstvo znova počelo postaviti svojih strokovnih organizacij — marveč je z uvedbo takozvane akademske svobode na univerzah dal naraščajoči inteligenci »svobodo«, da se izobražuje v materialističnem duhu in akademsko svobodo izkorišča pod vplivom kvarnih miselnosti in se s tem odtuji krščanski celoti. To opažamo na vseh zapadno demokratičnih univerzah in na žalost tudi na našem mladem slovenskem vseučilišču; vrh tega moramo še ugotoviti, da nanjo ni izlival svojega materialističnega strupa zgolj liberalizem, temveč tudi še — in to v pretežni meri — njegov idejni dedič marksizem-komunizem.
Kakor po vsem svetu, tako je kominterna tudi pri nas napela vse sile, da znanosti žejno mlado inteligenco napoji s svojim strupom in preko nje napelje svoja iaejno-polltična transmisijska jermena okoli celotnega delavskega stanu in delovnega ljudstva sploh.
Vpliv tujerodne boljševiške miselnosti med našim ročnim delavstvom vsekakor obstaja čeprav ni zmoten, še manj pa odločilen. Mnogo večji pa je ta vpliv na naši univerzi, odkoder se siri med ročnim delavstvom, saj je vendar javna tajnost, da so bili organizatorji usodne stavke tekstilcev leta 1936 v Kranju vprav komunistično usmerjeni študentje. Ce hočemo torej uničiti pri nas tujo sadiko komunizma, ne zadostuje, da ji porežemo veje med ročnim delavstvom, temveč moramo zagrabiti zlo pri korenini. To je tudi razlog, da organizacija ročnih delavcev, ki se smatra za prvoboriteljico proti strupu komunizma, razpravlja o akademskih stvareh in poseže v »akademska« vprašanja.
Velik del naše akademske mladine je za socialna vprašanja razmeroma zelo brezbrižen in gre njeno glavno stremljenje za tem, da po dovršenih študijah zleze v kakšno službico, kjer zgubi za pi-
BOG IN SVET
»Verujmo v vstajenje Cerkve povsod, kjer se širi češčenje prsv. Evharistije«... To je bolj značilen poudarek v nagovoru svetega očeta Pija XI. ob zadnjem narodnem Evharističnem kongresu v New Orleansu, USA. — »Kako, da bi ne mogli pričakovati boljših časov za Cerkev, če v vaši deželi in pri vseh narodih opazujemo, kako napreduje ljubezen in češčenje presvetega oltarnega zakramenta!« — je naglašal sveti oče po radiju. »Vzroki, ki nam povzročajo veliko zaskrbljenost, sicer ne po-nehujejo, zlasti če vidimo, kako veliko je ljudi, ki zanemarjajo božje evangelijske nauke, jih zaničujejo in taje. Predvsem se ne moremo vzdržati solz zato, ko moramo v veliki žalosti opazovati, kako jih je mnogo, ki večnega Boga samega zaničujejo in zatajujejo. Toda trdno se zanašamo v vstajenje Cerkve povsod, kjer se širi češčenje presvete Evharistije.«
12.000 župnij brez duhovnikov je danes na Francoskem, kakor izvemo iz poročila o kongresu, ki je bil sklican konec oktobra v bretonskem mestu Rennesu prav iz tega namena, da so se zborovalci posvetovali, kako dvigniti število duhovskih poklicev. Leta 1900 je imela Francija 33.200 duhovnikov v dušnem pastirstvu, leta 1935 pa samo 21.000. Dobro znamenje je v tem, da se je število bogoslovcev zadnja leta dvignilo na 10.000.
slovenske univerze
aalno mizo vsak kontakt z narodom — in s tern pravzaprav, tudi pravico do naziva: inteligenca slovenskega naroda.
Ostali akademiki so včlanjeni v razna društva in je poznavalcu kanalov rdečega strupa pri čitanju poročil društvenega gibanja na univerzi takoj očito, da jadra nekaj teh društev malo bolj javno ali malo bolj tajno pod zastavo ali vsaj pod vetrom, ki piha iz Moskve.
Izkoriščajoč akademsko svobodo, delujejo v teh društvih rdeče »masovne vezi«, ki naganjajo s spretnim manevriranjem naše akademike v od ko-minterne naročene akcije. Navesti hočemo ob tej priliki le dogodke na ljubljanski univerzi, ko je šlo za izjavo bivšemu predsedniku ČSR Benešu s strani nekaterih akademskih društev in zahteva po svobodnem zborovanju v času češke krize. K sreči je g; rektor to zborovanje prepovedal. S tem g. rektor ni kršil akademske svobode, ampak le onemogočil akcijo po naročilu kominterne, čeprav predvideni iniciatorji te akcije morda niso bili Stalinovi plačanci, temveč le akademsko izobraženi kalini, ki bi se radi vsedli na rdeče limance.
K sreči ima društveno gibanje naše akademske mladine še zdravo jedro.
Tu so zavedno katoliški akademiki.
Tu so zlasti »Stražarji «, tu so tudi druga katoliška akademska društva.
»Straža v viharju« vodi. Dobro vodi. Jasna je in brezkompromisna. Meglenega boja in zahrbtnih spletk ne mara. Dvoreznost odklanja. V odkrivanju resnice je brezobzirna, po načinu boja udarna. »Straža v viharju« akademike ne vzgaja za »masovne vezi«, temveč za zares katoliško narodno inteligenco, ki se sme razlikovati od ostalih slojev le po višji in temeljni izobrazbi. Za vsakega rodoljuba prijetna je ugotovitev, da vstajajo tu novi zavedni katoliški borci, ki bodo našemu narodu služili kot opora in prvoboritelji in porabijo zato svoj čas za študij, medtem, ko je del akademske mladine menda na univerzi le radi tega, da bi ves čas razen počitnic štrajkal, demonstriral in protestiral. Naša slovenska univerza je potrebna čiščenja in čistiti jo mora akademska mladina sama; nosilci te idejne prenovitve pa morejo biti le nosilci boja za pokristjanjenje slovenske univerze.
V »Straži v viharju« smo čitali ponovno jasno zahtevo katoliške akademske mladine, da je treba našo univerzo pokristjaniti. Univerza mora biti izraz narodove miselnosti in usmerjena le še v njeno utrditev in poglobitev. Med katoliškim narodom nekr-ščanska kulturno liberalna univerza nima tal in jih imeti ne sme. Katoliški narod ima pravico zahtevati, da zato zgine iz naše univerze verski indiferentizem in materialistično nastrojeno bogoodtujevanje. V posledicah to ruši narodovo samobitnost in mu odtujuje njegovo inteligenco. Tudi ne sme biti nobene akademske svobode, ki bi smela rušiti na univerzi Kristusa, Boga, ki ga narod časti. Na odličnem znanstvenem zavodu slovenskega naroda gre Kristusu odlično mesto.
Ročni delavci, organizirani v Zvezi združenih delavcev se bodo zato z našo zdravo mlado inteligenco ramo ob rami borili za popolno iztrebljenje idejnega, političnega, ekonomskega in kulturnega boljševizma v tovarnah, delavnicah in na slovenski univerzi.
tmu etteke
Od vlakna 1 do 'preje, od preje do sukna, do gotove obleke, vse izdelujemo sami v
lastnih tovarnah.
Vsaka faza izdelovanja se izvrši POD STROGIM NADZORSTVOM izkušenega strokovnjaka. Zaradi tega kupite pri nas dobro in poceni.
Vsak, kdor je že kupil naše izdelke, jih išče ponovno, kar Vam bodi v dokaz zaupanja in splošne zahteve naših prvorazrednih proizvodov.
Tivat cMeke
največja tovrstna tovarna v Jugoslaviji. — Zaposluje preko 3000 domačih delavcev
GLAVNA ZALOGA:
ANTON BRUMEC
LJUBLJANA - PREŠERNOVA 54 NASPROTI GLAVNE POŠTE
Strli bomo rdeči teror
V delavnici modnega ateljeja »Elegance« na	nad onimi, ki so zvesti svojemu narodu, celo s
Aleksandrovi cesti v Ljubljani mislijo neki tam za-	pestmi.
posleni krojaški pomočniki, da se nahajajo v bolj-	Opozarjamo	dotične	nezavedne	delavce,	da
ševiški Rusiji. Nekateri izmed njih niti naši držav-	bomo proti takemu nečloveškemu nasilju nastopili
ljani niso. Krojaški pomočniki, ki nočejo biti hlapci	z vsemi razpoložljivimi sredstvi in ne bomo trpeli,
propadlih rdečih salon - proletarskih generalov, so	da se nahaja sredi bele Ljubljane rdeče gadje
izpostavljeni vsem mogočim šikanam s strani za-	gnezdo.
»lepljenih pomočnikov in izvajajo ti svoj rdeči teror	Podružnica krojaških pomočnikov v Ljubljani.
Naša borba
Iz centrale
Koledarček ZZD za leto 1939 je izšel; opremljen je z lepo sliko naših odličnikov, vsebuje tudi delavsko himno ZZD, navodila za organiziranje ZZD, najvažnejše določbe naše socialne zakonodaje, poštne pristojbine, naslove drž. uradov in drugih javnih ustanov in delovni koledar.
Na vsakih 10 koledarčkov je 1 zastonj. Cena koledarčku je samo 8.— din. Podružnice, ki sprejmejo koledarček, ga naj takoj razpečajo, denar pa naj čimpreje nakažejo centrali po položnicah. Podružnice, ki koledarček še niso naročile, naj javijo centrali število koledarčkov, ki jih potrebujejo.
Nadalje opozarjamo naše podružnice, da so pri upravi našega lista na prodaj vezani letniki »Slovenskega delavca« za ceno 45.— din.
Skupina |SZ v Žireh preslepila v ZZD
Kakor v mnogih drugih krajih, tako so se tudi pomočniki starodavne in slovite čevljarske obrti v Žireh odločili, da prestopijo v ZZD, ker so uvideli, da kot krščanski možje ne morejo biti člani organizacije, katere funkcijonarji vodijo protikrščansko in protinarodno politiko. Centrala JSZ je zvedela za sklep članstva v Zireh (in zato poslala svojega zastopnika tja, da reši, kar se rešiti da. Rešiti pa ni mogel ničesar več. Ves njegov trud je bil zaman.
Na dan Sv. Štefana se je vršil ustanovni članski sestanek ZZD v Prosvetnem domu v Zireh. Zastopnik centrale ZZD tov. Breznik je prestopivšim delavcem in delavkam obrazložil razloge, zakaj je JSZ vedno bolj zaplavala v vode marksizma in to na način, da tega člani delavci niso mogli ugotoviti, ker so niti marksizma včasih tako pretkano napeljane, da jih niti oni ne zapazijo, ki so od njih že zavrženi. Razlagal je tudi, v kakšnih od-nošajih je ZZD do drugih gibanj in organizacij ter podal pravo sliko »nepolitične« JSZ.
Delavci so Bprejeli izvajanja zastopnika centrale ZZD z odobravanjem in takoj izvolili pripravljalni odbor ZZD, katerega sestavljajo tovariši: Majnik Maks, Kopač Cvetko, Giaccomeli Franc, Mlinar Jože, Skvarča Franc in Stanovnik Franc.
Odslej bo boj žirskih čevljarskih pomočnikov za obrambo njihovih socialnih pravic v rokah ZZD, beli generali pa lahko le ugotovijo, da se je zopet odluščil krščanski zid njihove stavbe, kar bo kmalu povzročilo, da se bo na njihove glave sesula njihova socialistična streha.
Naša nova skupina v »Titanu"
Trdnjava JSZ v kamniškem okraju »e pričenja, rušiti. Še pred dobrimi tremi meseci so ob priliki znanega kamniškega narodnega tabora osvajali cel svet zase. Mrko in grozeče so »marširali« takrat pred slavnostno tribuno, kakor bi hoteli reči: »Vi, gospod ban in drugi, ftl ste gori, bojte se nas. Zmeljemo vas kmalu v prah in pepel.« Bili so prepričani, da je okraj izključno njihova domena.
Toda delavstvo nekdanjega Krekovega okraja ni mislilo tako. Delavstvo je molčalo, ko bi bilo rado glasno manifestiralo za narod in državo in za naše skupne voditelje, ker je bilo varano o namenu molka.
Sedaj je ^delavstvo spregovorilo samo in drugače, kaikor bi hotefa JSZ. Duplica je že ustanovila novo skupino ZZD. Skupina kljub grožnjam dobro raste. V enem tednu smo tam narastli od prvih 11 na 36 članov. Na Sv. Štefana je spregovorilo delavstvo »Titana«. Naši pošteni fantje in možje so se kar sami zbrali in si od srca do srca povedali, da jim v JSZ ni in ne more biti všeč. Izpeljali so sami občni zbor in izvolili prvi odbor, kateremu načeljuje tov. Dolenc Janez. Med delavstvom tTitana« je za našo organizacijo veliko zanimanja in ji je procvit zagotovljen.
Nova postojanka ZZD v Logatca
ZZD prodira tudi po Notranjski, kjer so bili delavci odslej le redkokje organizirani. Sedaj postavlja ZZD »voje trdnjave tudi tam.
Na dan SV. Štefana se je vršil v Logatcu ustanovni testanek krajevne skupine ZZD. Vsi delavci lesne industrije in parnega mlina »Maček« so se organizirali in iz-volili »voj krajevni pripravljalni odbor ZZD. Kot zastopnik centrale se je sestanka udeležil strok, tajnik tovariš Luzar. Njegova izvajanja o potrebi delavske organizacije radi skladnega sodelovanja med delavstvom in podjetjem, ki, resnici na ljubo povedano, res krščansko postopa z delavci, so bila sprejeta z velikim zadovolji-»tvom. Na žalost pa je treba pribiti dejstvo, da se ne obnašajo vsi logaški delodajalci napram delavcem kot kristjani, ampak so .tudi takšni, ki pokažejo svoje sovraštvo do ZZD, tako da se njihovi delavci za enkrat niti organizirati ne upajo.
Vendar čas teče naprej in ne bo dolgo, da bo ZZD prodrla tudi v ostala logaška podjetja, pa če bo to morda komu všeč ali ne.
Konjice
Na zadnjem sestanku usnjarskega delavstva iz to vame Laurih, je bilo določeno, da se z dnem 1. januarjem 1939 odpoved obstoječa kolektivna pogodba. To iz gotovih gmotnih in socialnih potreb delavcev, ki jih ta pogodba ne more zadovoljevati. Nikakor to ni pravično niti strokovno, da ima n. pr. kvalificiran delavec tolikšno mezdo, kakor nekvalificiran in da se akordni zaslužki ae plačajo po dejanski storitvi. Kadi naročil s strani Bate ima tovarna dobro konjukturo. Vkljub porastu een vseh življenjskih potrebščin, se drži največ aamo minimalna mezda, ki je daleč prenizka. Delavstvo je prepričano, da bi se moglo preiti k nekoliko višjim mezdam in da radi tega tovarna najmanj ne bi trpela na svoji konjukturi. Najmanj pa ni pravično, to, da se
j—----
-naša rast
nekaj družinskih očetov nahaja v brezposelnosti. To za neko kazen, ker so se udejstvovali pri zadnjem mezdnem gibanju. Prepričani smo, da mora vsaka industrija, tudi v Konjicah, služiti narodni splošnosti in zato se takemu delavstvu, ki je premalo plačano ter se bori za svojo golo pravico, sploh zameriti nebi moglo. Ti odpuščeni so še neporavnani grehi tovarne iz zadnjega mezdnega spora. Vsekakor stoji to delavstvo pred zelo važnimi pričakovanji. Enotnost, sloga in le ena organizacija ZZD v tovarni, jih bo rešila najhujšega. Zato vsak v naše vrste, v organizacijo ZZD!
Sv. Lovrenc na Pohorju
Prijetne in vesele božične praznike je podjetje Kieffer pripravilo svojim brezposelnim delavcem, od katerih so nekateri v skrajni bedi in pomanjkanju. — Spomnilo se jih je z, lepo božičnico in jih obdarovalo z denarjem in živili. Hvaležni smo podjetju za njegovo človekoljubno delo in se mu na tem mestu zahvaljujemo. Podjetje je s tem pokazalo, da zna ceniti žulje in znoj svojih delavcev in je v dejanju izrazilo, da mora duh vzajemnosti in krščanske ljubezni vladati med podjetniki in delavci.
Naša organizacija začenja novo leto z novim optimizmom in novim pogumom. Veseli nas zlasti, da imamo sedaj svoje delavsko središče — naš »generalštab« tako blizu — v Mariboru. Upamo, da se bo polagoma tudi naša —- sicer precej zaspana — Dravska dolina začela gibati in buditi...
Polzela
. Zopet smo dobili priliko, oziroma naša dolžnost nas veže, da povemo zakaj se oglašamo v našem listu.
Moramo vedeti, da imamo še hude nasprotnike ter nezavedne delavce. Zopet se je pripetil slučaj v naši ■tovarni pletenin od strani vratarja, ki je nesocialen napram našemU delavstvu, čeprav je sam tudi delavec. Možno je, da se šteje ta gospod k uradnikom, ampak mi mu ne priznamo druge časti kot navadni vratar. Slučaj je namreč ta, da je naš delavec kupil neko pleteno robo in jo tudi plačal, pri čemer pa ga je vratar nahrulil, da mora imeti »pasiršajn«. Škoda, da mu je materni jezik slovenski. Ali bi ne mogel vprašati stranko slovenski, če ima dovoljenje?
Dati pa mu moramo na znanje, da te njegove poezije mora biti enkrat konec, da odslej ne bo vpil nad našim delavcem kot nad živino. Sicer ga je podjetje itak opozorilo. Ali pri njemu ne zaleže nič, zato bomo ob takih slučajih prosili pomoč od oblasti.
Zreče
Na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije ZZD so bili izvoljeni v odbor tovariši: Rušnik Karel predsednik, Črešnar Matevž podpredsednik, Jezernik Ferdo tajnik, Leskovar Ludvik blagajnik in Potočnik Ivan odbornik. Za namestnike tovariši: Petelinšek Anton, Jamnišek Jožef In Jevšenak Jožef. V nadzorstvo pa tovariši: Rat Ivan, Fijavš Ignac in Golčar Miha.
Zahtevamo pravico tudi
Delavstvo v raznih strokah je od naše socialne zakonodaje dobilo precej pravic, tako Uredbo o minimalnih mezdah in druge ugodnosti iz socialnega zavarovanja itd. Kaj pa naši poljedelski delavci? Kaj so dobili? Dozdaj zelo malo, ali bolje rečeno skoraj nič, iz-vzemši nekaj malih ugodnosti pri prevozu zasluženega žita. Uredba o minimalnih mezdah velja samo za ostale ročne delavce za poljedelske pa ne.
Znano je, da je naše polj. delavstvo dozdaj bilo samemu sebi prepuščeno. Nihče ga ni branil, se zanimal zanj in delal za zboljšanje njegovega položaja. Končno so delavci to uvideli in so se, da bi mogli nuditi močan odpor proti krivicam, združili v organizaciji Zveze poljedelskih delavcev. Zveza je že mnogo dosegla za naše delavce. Svoje člane je privedla že tako daleč, da so povod vpoštevani kot enakovredni ljudje in ne več kot ljudje druge vrste, kakor se je to preje godilo.
Zveza polj. delavcev bo tekom te zime ustanovila 17 podružnic, in sicer: v Murski Soboti, Cankovi, Roga-ševcih, Bodoncih, Kuzmi, pri Gradu, v Šalovcih, Pe-trovcih, Pečarovcih, Križevcih, Selu, Bogojini, Beltincih, Turnišču, Hotizi in Lendavi. V to svrho se bodo tekom meseca januarja in februarja 1939. vršila na vseh zgoraj omenjenih mestih velika delavska zborovanja. Spored in čas zborovanj bo ZPD sproti objavila v časopisih. Ta zborovanja bodo poučna, na katerih se bo delavcem dalo najnujnejša navodila za življenje in delovanje za časa zaposlitve v tujini. ZPD bo razen teh zborovanj priredila tudi tri dvodnevne tečaje za delavske zaupnike in voditelje v Murski Soboti. Taki tečaji so nujno potrebni, ker bodo delavski zaupniki in voditelji na istih dobili potrebno znanje v voditeljskih poslih in se naučili kako se more najbolj in najprimerneje braniti delavske interese v tujini proti krivičnim delodajalcem.
Zbor delavskih zaupnikov in voditeljev je na sestanku ZPD v Murski Soboti za prihodnje leto napravil sledeči sklep: Najmanjša dnevna plača mora biti Din 14.— za delavce od vštetega 14 do všetega 17. leta starosti, za delavce od vštetega 18 leta naprej, pa dnevni din 16.—. Akordno delo mora znašati dnevno 35% zaslužka več kakor je dnevna plača. Ob praznikih in nedeljah se ne sme delati. Dovoliti se mora izvrševanje verskih dolžnosti. Preprečevati se mora širjenje nemorale med delavstvom. Delavci morajo dobiti primerna in čista higijenafcim predpisom odgovarjajoča stanovanja s posteljami in to točeno po spolu, 3 kopeljami in pripravami za pranje perila itd. Poleg tega dobro in primerno hrano ter bolniško oskrbo, kakor tudi razne druge ugod-
Viničarsko vprašanje
Najbolj pereča točka sedanjosti so prenizke mezde viničarjev in vinogradniških delavcev. Čeprav dobiva naš viničar razne naturalne prejemke, po nekod več, drugod zopet manj, so obstoječe mezde zgovorna slika najbolj bednih razmer, v katerih žive tisoči in tisoči naših slovenskih viničarskih družin. 2e daljši čas gredo močna prizadevanja vseh merodajnih činiteljev za tem, da se tudi tukaj enkrat napravi red. Potrebna je dopolnilna uredba k viničarskemu redu, ki bo določevala najnižje mezde, ki se bodo viničarjem smele plačevati. Uvidevni predstavniki »Vinarskega društva za dravsko banovino« bodo poskušali najti morebiten sporazum o tem s »Strokovno zvezo viničarjev« ter skleniti nekako mezdno pogodbo. Saj tudi viničarski red ni nič drugega kakor pogodba in sporazum med viničarji in vinogradniki, katero je naknadno sankcijonirala bivša oblastna skupščina v Mariboru, kot zakonito obvezno.
Celje
Skopi smo s svojimi dopisi, a to ne dokazuje, da celjska ZZD spi. Tihega in drobnega dela je vedno dovolj, pa si mislimo: drugih naš drobiž ne zanima, Celjani pa itak vemo zanj. Iz kronike tega meseca bi porabili naslednje:
Spet je imela naša podružnica priliko pokazati kako vsa v skrbeh je za svoje delavstvo. V podjetju, kjer je zaposlenega največ našega delavstva je totta spet služba dveh naših članic na nitki. Odbornice ZZD kajpak niso prej mirovale, da kljub težkočam, ki so v takih slučajih običajne, rešijo svojim tovarišicam kruh. Rešile so ga. Zato pa nikakor ne moremo razumeti početja nekaterih delavk, ki vse to vidijo, pa vedno le eno vedo povedati: od ZZD pa človek nič nima. Vemo odkod ta veter piha. Vemo tudi, da bo te vrste kričanja sedaj; ko bo šlo za obratne zaupnike, največ, mesto da bi prine-sle dokaze na se je za delavstvo takrat ko še ZZD si bilo, več storilo.
Ob tej priliki bi dvoje omenili.
Uvidevnemu podjetniku se kar najlepše zahvaljujemo za korak, ki ga je storil na posredovanje naše podružnice.	.
Drugo pa je vprašanje naslovljeno na tiste, ki SO bile tokrat »zelene« pa ne da bi v ZZD vstopile, temveč od jeze in zavisti: Kaj jih vendar tako bode: ali, da so delavke pri kruhu ostale ? Kot tovarišice bi morale biti tega le vesele! Ali to, da je ZZD to dosegla? Saj so bila dolga leta v enakih slučajih ortfe v tem pogledu edino merodajne. Zakaj so pa zamujale? Je res hudo menda če je človek jezen pa ne ve zakaj! Vsak iskreno misleč in socialno čuteč človek pa bo ie rekel: Hvala Bogu, da se je zadeva za delavke ugodno iztekla,.
Dne 3. januarja bomo imeli kupen članski sestanek.
Vsem našim članom kakor tudi vsem našim prija-kov pred durmi, ena izmed najbolj' perečih zadev celega poslovnega leta. Na sestanek smo povabili kot govornika Petra Rozmana, da nam bo dal nekaj smernic za novo leto. Sieer so Mii doeedaj vsi naši članski sestanki dobro obiskanj a na tega še prav posebno va* bimo vse naše delavstvo ZZD, apeliramo pa tudi na agitacijsko dolžnost vsakega člana, o kateri je bil govor zadnjič. Vsakemu bo žal, kdor na ta sestanek ne pride!
Vsem našim članom kakor tudi vse mnašim prijateljem želimo srečno novo leto ter jih še naprej prosimo za naklonjenost'in podporo, katero so nam v tem letu organiziranja in razčiščevanja Izkazovali.
za poljedelske delavce!
nosti, ki jih po sedaj veljavnih aoeiatoib zakonih uživajo vsi ostali delavd.
ZPD bo poskrbela, da noben palir, ki bi sklenil pogodbo pod cenejšimi pogoji, kakor je zgoraj navedeno, ne bo dobil ne delavcev, ne dovoljenja za vodstvo.
Delavci! Pazite, ne pogajajte se z nikomur na delo, dokler ZPD ne bo dala o vsem tem točnih navodil v časopisih.
Uredba o minimalnih mezdah se mora raztegniti •tudi na pol jedelsko delavstvo. ZPD mora postati članka Delavske zbornice v Ljubljani. Naše delavstvo mora dobiti pravico zavarovanja proti nezgodam, boleznim, onemoglosti, starosti in smrti. Ne bomo odnehali, dokler vseh teh pravic ne dosežemo!
ZPD želi vsem svojim članom blagoslovljeno in ar«-če polno novo leto!
Prekmursko delavstvo Čvrsto z ZZD
Kakor smo že zadnjič poročali, si je tudi v tovarni »Cvetič« ZZD v Murski Soboti utrdila svojo postojanko. Vsi poskusi podjetnika, da bi delavke odvrnil od organizacije so se izjalovili. Ne povišanje plače, ne lepe obljube še manj pa grožnje niso mogle odvrniti delavk, da se nebi organizirale v naši organizaciji. Delavke dobro* vedo, da se jim danes povišane plača jutri lahko odtegnejo, če niso organizirane in, da jutri lahko postane 50 delavk brezposelnih samo zato, ker niso bil« organizirane.
Vse to so delavke dobro spoznale in se proti vsem zgoraj omenjenim poskusom niso dale zapeljati ampak so se organizirale v še večjem številu tako, da dsnes lahko rečemo, da je iz tovarne »Cvetič« že organiziranih polovica delavk v ZZD.
Sedaj že lahko sporočimo g. Cvetiču, da v kratkem pridemo k njemu z legitimacijo naših delavk v roki, in ga bomo prosili za ureditev razmerja med delavci in delodajalcem a pošteno kolektivno pogodbo. Upamo, da bo g. Cvetič uvidel položaj in kot uvideven katoliški podjetnik pristal na naše zahteve.
V tovarni »Šiftar« so po sklenitvi kolektivne pogodbe zopet nastopile normalne razmere. Veselili smo se, da je prišlo do sporazuma med delavkami In podjetnikom v nadi, da bo to trajalo dolgo, dolgo časa. V zad* njem času smo pa opazili, da se je kolektivna pogodfe® od strani podjetnika začela izigravati a tenv A- j» 8-Šiftar odlpustil 2 delavki, članici ZZD bre* tehrtirega razloga. Tudi spremennibe glede delovnega ča*a iw nar
čina dela (akordno delo, dnevnica 1.1. d.) niso v skladu s kolektivno pogodbo.
Ugotovili smo tudi, da v tovarni nekateri uradniki in tudi preddelavci nastopajo veliko bolj oblastno, kakor gospodar sam. Vse to pa naša organizacija pazno zasleduje in g. Šiftar naj ne misli, da mi vsega tega ne vidimo. Upamo pa, da g. Šiftar še nekaj da na svojo častno besedo in na svoj pošten podpis in smo vsled tega z intervencijami počakali.
Po polomu, katerega je doživela Jugoslovanska strokovna zveza s svojimi generali 11. decembra, s svojo ljudskofrontaško partijo, so se začeli tudi iz Ljutomerskega okraja viničarji organizirati v naši ZZD. Vsi ti viničarji so bili do nedavnega člani Jugoslovanske strokovne zveze.
Pri vstopu v našo organizacijo nam je preprosti viničar pripovedoval sledeče: »Sedaj sem uvidel, da voditelji Jugoslovanske strokovne zveze nikoli niso bili katoliškega prepričanja, ker bi drugače ne nastopali proti našemu dr. Korošcu.€ Iz teh besed preprostega viničarja lahko sklepamo, da je polom Jugoslovanske strokovne zveze popoln.
PojasnUo k izplafilu podpor za bolne delavcelin nameščence
G. minister za soc. politiko in narodno zdravje je z odlokom od 20. XII. 1938 štev. 97.710 usvojil predlog SUZOR-a glede božične podpore bolnim delavcem in sporazumno s predsedništvoip Osrednjega urada za zavarovanje delavcev izdal odlok: da se za božične praznike izplača na račun upravnih stroškov SUZOR-a božična podpora v višini hranarine za največ 7 dni vsem bolnim članom Osrednjega urada, ki so na dan, ko je ta odlok izdan (t. j. 20. decembra 1938) prejemali hrana-rino, ali se nahajali v bolnišnici, sanatoriju in drugih sličnih zdravstvenih ustanovah. Od te podpore so izvzeti člani, katerih mesečni prejemki znašajo več kakor
3.000.— din.
Božičnica je dovoljena samo onim bolnikom-članom, ki so bili na dan 20. XII. 1938 v staležu hranarinarjev, ali pa se oskrbovali v bolnici odnosno zdravilišču.
Priznava se od 20. XII. 1938 za teden nazaj, to je od 14. do 20. XH. 1938 največ za sedem dni. Kdor pa je bil v času od 14. do 20. XII. 1938 manj dni bolan, dobi božičnico samo za tiste dni, ko je bil v tem razdobju v staležu. Podpora se mora takoj izplačati.
Glede priznanja božične podpore zavarovanim članom se uradi opozarjajo, da podpora ne pripada članom, ki so bili dne 20. decembra proglašeni zdravim oz. dela sposobnim. Pripada pa vsem članom, ki so tega dne prejemali hranarino oz. so se nahajali v bolnišnicah, zdraviliščih, okrevališčih ali drugih zdravstvenih ustanovah.
Božičnica se izplača v višini ene hranarine, kakršna pripada po zavarovani plači članom, ki prejemajo osebno hranarino. Članom v sanatorijih, bolnišnicah itd. se božičnica izplača njim samim ali njihovim družinam.
Podporo dobivajo tudi člani, ki nimajo družine in se nahajajo v bolnišnicah itd. Člani urada, ki so v dvanajstem mezdnem razredu, morajo pred izplačilom božične pomoči predložiti pismeno izjavo, da nimajo več kakor
3.000.— din mesečnih dohodkov in to v primeru, da se njihov zaslužek ne bi mogel ugotoviti po podatkih urada.
Božična podpora se izplača članom rimsko katoliške in evangeljske vere na dan 23. XII. 1938.
Za območje ljubljanskega OUZD znaša skupna vsota božičnih podpor 400.000.— din, za vso državo pa 2 milijona din.
Velikodušno božično darilo, ki je namenjeno našim najrevnejšim, služi kot ponoven dokaz, da imajo naši vodilni možje za socialno vprašanje pravilno razumevanje.
Zveza združenih delavcev, iz katere je predlog za izplačilo božičnice izšel, pa je številne delavce prepričala, da se koristi delavskega stanu ne ščiti z razrednim bojem, ampak z resnim strokovnim delom, ki sloni na načelih krščanske ljubezni.
Mi si že Mucžit
Hdedmek 220
la teta 1939 ?
Bogat le po vsebinL lep po obliki« okusen po vezavi Slane samo 8*— din
Na 10 naročenih koledarčkov je 1 zastonj
Naroča se v centrali ZZD, Ljubljana - Čopova 1
PESTRE NOVICE
VOLILNI IZID PO STRANKARSKI PRIPADNOSTI
Na osnovi volilnih izidov so posamezne stranke in skupine dobile pri volitvah dne 11. decembra sledeče število glasov:
1. Jug. rad. zajednica 1,587.428
2. Hrv. seljačka stranka 733.523
3. Demokratska	150.687
4. Sam. dem. stranka	128.198
5. Jug. nac. stranka	125.767
6. Zemljoradniki	113.397
7. Aca Stanojevič	66.883
8. Dim. Ljotič	30.634
9. Hodžera	30.436
10. V. Djordjevič	25.000
11. Zika Topalovič	15.240
12. Drag. Jovanovič	12.899
13. Kmetsko-delavska	7.562
14. Hakija Hadžič	4168
15. Kukovec	3116
Skupaj 3,035.438
V Prekmurju gradijo mostove. Vzorna skrb, ki jo posveča banovina naši Slovenski Krajini, je izražena tudi v številnih javnih delih v vseh krajih Prekmurja. Tako gradijo zdaj poleg velikega mostu čez Muro pri Petanjcih tudi več manjših mostov na državnih in banovinskih cestah. V Martjancih gradijo zdaj nov most v bližini pokopališča. Dosedanji most je bil lesen in v že tako slabem stanju, da je bil promet po njem ogrožen, novi most pa bo iz železobetona in bo služil tudi v okras kraju.
132.000 din je bilo ukradenih pred nekaj dnevi iz neke poštne vreče na zagrebški pošti. Izginotje so ugotovili šele na glavni pošti, kjer so preštevali denar. Vreča, v kateri je bilo več kot milijon dinarjev, je bila izročena po uslužbencu, ki jo je moral predati glavni pošti. Preiskava ni mogla ugotoviti, kdo bi bil ukradel. Preden je vreča prišla v prave roke, so imeli z njo posla številni uslužbenci, ki pa vsi taje sleherno udeležbo pri ■tatvini.
Invalidski dom v Parizu je pogorel. Nedotaknjen je ostal samo osrednji del s kapelo, kjer je Napoleonov grob. Škoda zaradi požara je ogromna, ker ne bo uničenih dragocenosti v arhivu mogoče več nadomestiti. Niso še ugotovili, kaj je požar povzročilo.
V Džibutiju so Arabci in Somalijci priredili preteklo nedeljo velike manifestacije za Francijo in proti odstopitvi Džibutija Italiji.
Na Dunaju uprizarja okrožni vodja Globočnik skoraj vsak dan racije po trgovinah, da bi preprečil dvig cen, zlasti živil. Zlasti surovo maslo raste v ceni, a tudi sadje in druga, živila. Dunajski listi se zlasti pritožujejo, ker rastejo cene tudi v ariziranih trgovinah. Njih lastniki naj vendar pomislijo, da so jim bile te trgovine podarjene. Ti apeli pa ne zaležejo dosti, kakor dokazujejo vsakodnevne racije. Zato so začeli nar. socialisti zelo strogo kaznovati dvige"Cen. Na deželi je bilo več trgovcev kaznovanih z globarfii po 25.000 do 30.000 mark, neka tekstilna tovarna na Štajerskem pa je morala plačati celo 200.000 RM globe.
Gen. Franco je odklonil božično premirje, ker da
ne more sklepati božičnega premirja z notoričnimi brez-božniki.
Stehta Hava Uta vele vsem suaiiHt MtaudkctH, iuseteu-losu Ut (kaUetn
Stanem Slovenski dom Bomotjul Bepetjul
Jugoslovanska
Zborovanja in prireditve ZZD
DNE 1. JANUARJA 1939:
SLADKI VRH: članski sestanek, kakor običajno. Poroča strok, tajnik tov. Rozman.
DNE 3. JANUARJA 1939:
CELJE: članki sestanek ob 6. uri zvečer v Domu v Samostanski ulici. Poroča strok, tajnik tov. Rozman.
DNE 6. JANUARJA 1939:
DUPLICA PRI KAMNIKU: Občni zbor ob 3. url popoldne v prostorih tov. Hrovat Maksa.
DNE 8. JANUARJA 1939:
BOHINJSKA SREDNJA VAS: sestanek članstva v pevski sobi po deseti maši.
TR2iC: delavsko zborovanje in. ustanovni sestanek ZZD ob 9. uri dopoldne v prostorih Našega Doma.
DRUGE PRIREDITVE:
Skupina ZZD v BOHINJSKI SREDNJI VASI priredi dne 6. januarja 1939 v dvorani gasilskega doma v Boh. Češnjici igro: »Koroški tihotapci«. Člani in prijatelji vljudno vabljeni!
PO ZEMELJSKI OBLI
Oče Slovencev odlikovan z najvišjim redom Na sveti dan je Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošca in ga ob tej priliki odlikoval z redom Ka-radjordjeve zvezde prve stopnje. To je najvišje odlikovanje v miru, ki ga more kdo dobiti za izredne zasluge za državo. Navadno dobe to visoko odlikovanje suvereni.
Na dan sv. Štefana zjutraj je dr. Korošec odpotoval z ekspresnim vlakom v inozemstvo, kjer bo ostal krajši čas. Na železniško postajo v Belgradu so ministra dr. Korošca spremili ter mu želeli srečno pot minister dr. Mehmed Spaho, notranji minister M. Ačimovič, gradbeni minister dr. Miha Krek, minister na razpoloženju Dimitrije Magaraševič, šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovo Markovič in najbližji dosedanji sodelavci mini, stra dr. Korošca.
t BLAZIJ GRČA, starosta slovenske duhovščine Na sveti dan zjutraj je umrl v Šenčurju pri Kranju biseromašnik Blazij Grča, starosta slovenskih duhovnikov, vpokojeni župnik in č.konzistorijalni svetnik goriške nadškofije, star en mesec manj kot 93 let. Zadnje leto je precej bolehal, pred božičem pa se mu je bolezen poslabšala in na božič je mirno v Gospodu zaspal. Naj počiva v miru!
Zborovanje katoliških vzgojiteljev V torek, dne 27. XII. se je vršilo v frančiškanski dvorani v Ljubljani zborovanje Slomškovega in katehetskega društva, ki je krasno uspelo. Tega zborovanja katoliških vzgojiteljev se je udeležilo okoli 1000 oseb. Med odličniki so se udeležili zborovanja škof dr. Gregorij Rožman, prosvetni načelnik banske uprave prof. dr. Sušnik, predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, ga. banova dr. Natlačenova in ga. ministrova Sušnikova kot zastopnici katoliških mater, dalje štirje novi poslanci, to so: prof. Dolenec, Theuerschuh, Rigler in dr. Lavrič.
V Romuniji
Romunije se je, kakor poročajo, polastil strah, da ne bi morda spomladi postala žrtev kakšnih novih sprememb v srednji Evropi. Zato se sedaj trudi, da bi se zavarovala in je s spremembo svojega zunanjega ministra napovedala tudi spremembo zunanje politike, ki da bo iskala prijateljske odnose z Nemčijo in Italijo. Pri Italiji bo gotovo našla razumevanje.
Gibanje Ukrajincev Iz poljske in sovjetske Ukrajine javljajo vedno močnejšo propagando za ustanovitev neodvisne ukrajinske
države, kar povzroča velike skrbi poljski in sovjetski vladi, ki čutita, da ukrajinsko propagando podpira Nemčija.
Zapadne demokracije
Iz Anglije in Francije so pretekli teden javili izredno velike napore v oboroževanju, kar dokazuje, da se zapadne velesile skupno s severno Ameriko tudi pripravljajo, da bodo enkrat zopet mogle prevzeti vodstvo svetovne politike v svoje roke.
Italija
Italija je odpovedala pogodbo, ki jo je 1.1935 s Francijo sklenila glede Tunizije in Abesinije. Tudi Italija se je mogočno pojavila v srednji Evropi in je bil obisk italijnskega zunanjega ministra grofa Ciana na Madžarskem v tem pogledu značilen. Italija je Madžare prisilila, da so se zaenkrat odpovedali svojim zahtevam po Karpatski Ukrajini, da ne bi s tem spravljali v ne-voljo Nemčije, ki tega noče dopustiti, a istočasno je Madžarsko potegnila v svoje zunanjepolitično območje ter jo pridobila za to, da se bo z Jugoslavijo spoprijateljila. Italija si je na ta način zavarovala južnovzhodni del Evrope, da ne bi prišel pod vpliv Nemčije in tudi ne motil delovanja italijanskega in nemškega zaveznika.
Daljnji Vzhod
Japonska svojima evropskima zaveznikoma Italiji in Nemčiji pridno pomaga na daljnjem Vzhodu, kjer dela Angliji in Franciji ter Rusiji težave, tako da se ne morejo z vso vnemo posvetiti Evropi, kakor tudi Italija in Nemčija pomagata Japoncem s tem, da Angliji in Franciji delata težave v Evropi, da se ne moreta bolj uspešno zoperstavljati Japoncem, ko uresničujejo svoje davne sanje.
ŠVRR RUBRIKA
SKOZI ŠPRANJO SE VIDI !
Skozi špranjo se včasih tudi kaj vidi. Zve se resnica, ki je sicer drugače prikrita. »Delavska pravica« je zapisala, da je JSZ nameravala sama Rozmana Petra odpustiti. Samo zakaj, tega po pravici ni povedala. Skozi špranjo se vidi zato, ker se krči članarina. Vedno manj je članov, vedno manj denarja, mesec pa je tako presneto hitro na okoli. Skozi špranjo se vidi, da blagajna ukazuje zopet, da se nekatere zmožne proglasi za nesposobne.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
V LJUBLJANI - Kopitarjeva ul. 6-II
Izvršuje različne vezave vseh vrst knjig in zapiskov od preproste do Luksuzne opreme
Zavod za črtanje poslovnih knjig, šolskih zvezkov, blokov, notesov i. t. d.
Posebni oddelek za izdelovanje usnjenega galanterijskega blaga: aktovk, damskih torbic, denarnic, listnic, futeralov in ostalih tovrstnih izdelkov
Točno delo! Nizke cene!
Srečno in veselo
Novo leio želi
LEKARNA
Dr. G. PICCOLI
LJUBLJANA, Tyrševa cesia 6
(nasproti nebotičnika)
Tudi Vi želite dobro blago po nizki ceni!
Pridite v novo trgovino
loško OLUP mlajši
LJUBLJANA - Stari trg št1
• M
Velika izbira šport in kamgarn oblek ter manufakture iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn
Kupujte le pri tvrdkah,
ki inserirajo v »Slovenskem delavcu"
Hranilnica in posojilnica
Kamnik-Šutna
želi srečno in blagoslovljeno novo leto
1939
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem
MARIJA BAJDA
LJUBLJANA, Študentovska ulica 9 Trgovina »Pri Marički«
la, če bi aparat stal le 1000 Din,
Takrat bi ga pa tudi jaz kupil . .
Takih želja srno dosedaj slišali mnogo. Nam vsem šo se zdele neizpolnjive. — In danes?
Tovarna „RA.DIONE“ prinaša na trg nov aparat na električni tok z vdelanim zvočnikom, za normalne in dolge valove.
Aparat sprejema 20—30 postaj, deluje na vsak tok in vsako napetost ter rabi le 15 witov, tako da stane poraba toka v iljub-ljani le 10 par, na deželi pa le 7 par na uro! — Oglejte si ga pri nas!
le za Din
750-
„RADI0”
družba z o. z. t LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev, 7
Ali bereš
-Hevenslu^a
.Slovenski delavec* je edini slovenski delavski stanovski list. Pridobivaj mu novih naročnikovi Prispevaj v tiskovni sklad .Slovenskega delavca* 1
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem
modni atelje za dame in gospod«
Franc Nose, krojaški mojster
LJUBLJANA, Smartinska cesta 9
Srečno in veselo Novo leto 1939
želi vsem svejlm odjemalcem
I. VESEL - KAVARNA IN BUFFET LJUBLJANA, Miklošičeva cesta V Palači Vzajemne zavarovalnice
Srečno in veselo Novo leto želim vsem svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem 1
Rudolf Kraševec. knjigovez
LJUBLJANA - Študentovska ulica
VINO VSEH VRST
v sodčkih in
steklenicah
dobite pri
CENTRALNI VIN ARNI
V LJUBLJANI
FRANKOPANSKA UL. 11 Telefon štev. 25*73
List izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje Križman Andrej, Tunjice. —Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko Ljubljana. Za Miflij. tlak.: A. Trontelj, GroMJ*.