URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leio IX
V LJUBLJANI dne 14 maja 1953
Številka 14
VSEBINA:
53.	Uredba o začasni pomoči vojaškim vojnim invalidom iz 3. točke XIV. priloge k mirovni pogodbi z Italijo.
54.	Navodilo za izvajanje uredbe o obratovanju žag vene-ciank.
Odloki ljudskih odborov:
107.	Odlok o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš in o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev na območju
• gl. mesta Ljubljane.
108.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju gl. mesta Ljubljane.
109.	Odlok o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Črnomelj,
110.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Gorica,
111.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Krško.
112.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Ljubljana okolica.
113.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 3 v okraju Ljubljana okolica.
114.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 9 v okraju Ljubljana okolica.
115.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 22 v okraju Ljubljana okolica.
116.	Odlok o proračunu okraja Maribor okolica za leto 1953.
117.	Odlok o zaključnem računu okraja Maribor okolica za leto 1951.
118.	Odlok o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1953.
119.	Odlok o proračunu okraja Postojna za leto 1953.
120.	Odlok o začasnem finansiranju proračunskih potreb okraja Postojna za januar in februar 1953.
121.	Odlok o družbenem planu okraja Sežana za leto 1953.
122.	Odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš v okraju Sežana.
123.	Odlok o razglasitvi 22. novembra za ljudski praznik mestne občine Idrija.
124.	Odlok o razveljavitvi odlokov, ki so jih izdali bivši krajevni ljudski odbori Dole in Vojsko ter mestni ljudski odbor Idrija.
125.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o krajevnem samoprispevku na Jesenicah.
126.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volOni enoti št. 6
128. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v volilni enoti št. 6
53.
Na podlagi 1. točke 20. člena zakona za izvršitev ustavnega zakona o^temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije in 9. točke odločbe vlade FLRJ, št. 2298 z dne
9.	julija 1952 o pomoči vojaškim vojnim invalidom, bivšim pripadnikom italijanske vojske in na predlog Sveta za zdravstvo in socialno politiko izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
-UREDBO
o začasni pomoči vojaškim vojnim invalidom iz
8.	točke XIV. priloge k mirovni pogodbi z Italijo
ivvM * »'"I* um.
Vojaškim vojnim invalidom bivše italijanske voj ske in članom družin padlih vojakov in umrlih voja ških vojnih invalidov, ki so po pogodbi z Italijo postali državljani FLRJ, se prizna začasna pomoč dotlej, da bo na podlagi določb mirovne pogodbe z Italijo dokončno rešeno vprašanje invalidskih prejemkov oseb, ki so na podlagi te mirovne pogodbe pridobile državljanstvo FLRJ.
2.	člen
Pravica do začasne pomoči po tej uredbi pripada:
a)	osebam, ki so kot pripadniki bivše italijanske vojske v vojnah od 3. novembra 1935 do 8. septembra 1943 postali invalidi zaradi ran, poškodb, pohab in bolezni pri izvrševanju vojaških dolžnosti ali v vojnem ujetništvu.
Osebam, ki so postale vojaški vojni invalidi zaradi bolezni, se prizna začasna pomoč samo, ako so bile z odločbami italijanskih državnih oblasti do uveljavitve te uredbe priznane kot bolezenski vojaški vojni invalidi;
b)	družinam, staršem in starim staršem oseb, ki so kot pripadniki bivše italijanske vojske v vojnah od 3. novembra 1955 do 8. septembra 1943 padle, umr-
le ali so pogrešane, kakor tudi družinam, staršem tn starim staršem vojaških vojnih invalidov L do VII. skupine, naštetih v točki a) tega člena, ki so umrle ali umro in bi jim pripadala ali jim pripada začasna pomoč po točki a) tega člena,
3.	člen
Kot družina po določbah te uredbe se štejejo zakonska žena, otroci, rojeni v zakonu ali izven zakona, posvojeni otroci, ki jih je posvojil v vojni padli, umrli ald pogrešani oziroma ki jih je posvojil vojaški vojni invalid, preden je postal invalid, in tudi pastorki in rejenci, ki jih je preživljala takšna oseba do svoje smrti, vendar vsaj zadnje leto pred smrtjo, to pa samo, če jih je preživljala že, preden je postala invalid.
•	4. člen
Začasna pomoč se ne more priznati osebam, ki so postale invalidi kot pripadniki fašistične milice ali drugih fašističnih formacij In tudi ne prostovoljcem redne italijanske vojske.
Prav tako se ne more priznati začasna pomoč družinam, staršem in starim staršem v prvem odstavku tega člena naštetih oseb.
Začasna pomoč se tudi ne prizna osebam, ki so bile s sodbo sodišča obsojene zaradi dejanj, storjenih proti partizanskim odredom, narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije, Jugoslovanski armadi ali njenim zaveznikom.
5.	člen
Vojaški vojni invalidi se z ozirom na ugotovljeni odstotek pridobitne nesposobnosti razvrstijo na deset skupin po določbah 3. člena zakona o vojaških vojnih invalidih. Invalidnost izpod 20% se ne upošteva.
6.	člen
Družina ima pravico do začasne pomoči ob tehle pogojih:
a)	vdova, če je imela 45 let na dan 8. junija 1951 oziroma na dan smrti moža. Vdovam, ki na ta dan niso dosegle 45 let, pripada začasna pomoč le, če so do tega dne postale nezmožne za pridobitno delo;
b)	otroci, posvojenci, pastorki, rejenci, če so mlajši od 17 let; če se šolajo, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalje do 24. leta starosti. Če so popolnoma nezmožni za pridobitno delo, imajo pravico do začasne pomoči, dokler ta nezmožnost traja, vendar samo, če je vzrok nezmožnosti za pridobivanje nastal pred dopolnjenim 17, oziroma pred 24. letom starosti.
Če sestavljajo družino vdova in ena ali več oseb iz točke b) tega člena, se določi skupna mesečna začasna pomoč, ki jo uživajo vdova in otroci skupaj, ne glede na pogoje, določene v točki a) tega člena. V takem primeru pripada vdovi začasna pomoč ne glede na pogoje, določene v točki a) tega člena.
7.	člen
Starši oziroma stari starši imajo pravico do začasne pomoči ob tehle pogojih:
mati oziroma stara mati, 'če je dopolnila 45. leto starosti, oče ali stari oče, če je dopolnil 50. leto starosti na dan 8. junija 1951 oziroma na dan otrokove smrti.
Staršem oziroma starim staršem, ki so mlajši od 45 oziroma 50 let, pripada začasna pomoč le, če so do navedenega, dne postali nezmožni za pridobitno delo.
Ob istih pogojih imajo pravico do začasne pomoči tudi očim ali mačeha, posvojitelj ali posvojiteljica, rednik ali rednica, če so za padlega, umrlega ali pogrešanega skrbeli najmanj 5 let pred svojo smrtjo.
Družina, ki uživa začasno pomoč, izključuje od pravice do te pomoči starše, starši pa izključujejo stare starše.
8.	člen
Začasna pomoč po tej uredbi obsega:
a)	osnovno denarno podporo,
b)	dodatek k osnovni denarni podpori,
c)	brezplačno ortopediranje.
9.	člen
Vojaškim vojnim invalidom bivše italijanske vojske pripada redna mesečna osnovna denarna podpora, in sicer za:
I.	skupino s 100% invalidnostjo s potrebo
po stalni tuji pomoči................ 9.000 din
II.	skupino s	100%	invalidnostjo	. r ,x. .	6.000	din
III.	skupino z	90%	invalidnostjo	r.	4.500	din
IV.	skupino z	80%	invalidnostjo	3.500	din
V.	skupino- s	70%	invalidnostjo	,.£.x.2.800	din
VI.	skupino- s	60%	invalidnostjo	. ,.L.2.200	din
VII.	skupino- s 50% invalidnostjo	c. 1.600 din
VIII.	skupino- s	40%	invalidnostjo	t. ioj.ri.i	1-200	din
IX.	skupino s	30%	invalidnostjo	800	din
X.	skupino z	20%	invalidnostjo	i.-Mi.-r.j	400	din
10.	člen
Družini, staršem oziroma starim staršem pripada redna mesečna osnovna denarna podpora po 1.000 din za prvega oziroma edinega upravičenca, za vsakega nadaljnjega souživalca pa se poveča za 200 din mesečno.
Osnovna denarna podpora pripada uživalcem po enakih delih.
11.	člen
Osebe, ki jim je priznana začasna pomoč po tej uredbi, imajo pravico do dodatka k osnovni denarni podpori v znesku 2.500 din mesečno ob pogojih, predpisanih z uredbo o invalidskih prejemkih.
12.	člen
Samo osebe, navedene pod točko a) v 2. členu te uredbe, imajo pravico, brezplačno dobivati proteze, ortopedske čevlje in druge ortopedske pripomočke z ozirom na vrsto invalidnosti in na poklic, ki ga oprav-ijajo, in sicer po 38. do 57. in po 60. členu pravilnika o zdravljenju vojaških vojnih invalidov in ortope-diranju,
13.	člen
Osnovne denarne podpore in dodatki k osnovni denarni podpori ter stroški za nabavo protez in drugih ortopedskih pripomočkov se izplačujejo v breme kreditov, ki so za te namene določeni v zveznem proračunu.
14.	člen
Osnovna denarna podpora ter dodatek k osnovni denarni podpori pripadata upravičencem od 1. julija 1952 dalje.
Vojaškim vojnim invalidom, vdovi oziroma staršem ali starim staršem pripada osnovna denarna podpora do njegove smrti, otrokom pa do dovršenega 17. leta starosti oziroma, če se šolajo, do dovršenega 24. leta starosti. Otroku, ki je popolnoma nezmožen za pridobitno delo, pripada osnovna denarna podpora ob pogojih točke b) 6. člena te uredbe, dokler ta nezmožnost traja.
Otrokom ženskega spola in vdovi ugasnejo vse pravice po tej uredbi z omožitvijo.
15.	člen
Vojaškim vojnim invalidom in drugim osebam, ki uživajo začasno pomoč po tej uredbi, pa prestajajo zaporno kazen, daljšo od 6 mesecev, se ustavi uživanje pravic po tej uredbi za čas, dokler traja ta kazen.
Izjemoma lahko sodišče v posebno upravičenih primerih odloči v sodbi, da se družini obsojenega vojaškega vojnega invalida ne glede na določbo prejšnjega odstavka deloma ali pa v celoti izplačujeta osnovna denarna podpora in dodatek k tej podpori, ki sta priznana obsojenemu vojaškemu vojnemu invalidu.
Če je vojaški vojni invalid ali druga oseba, ki uživa začasno pomoč po tej uredbi, v preiskovalnem zaporu, se taki osebi izplačevanje denarne pomoči ustavi za čas, ko je v preiskovalnem zaporu. Če taka oseba preživlja družino, se izplačuje družini za čas, dokler je taka oseba v preiskovalnem zaporu, 50% denarne pomoči. Če je taka oseba oproščena kazenske odgovornosti ali če se zoper njo kazenski postopek ustavi, se ji izplačajo celotni zadržani prejemki.
16.	člen
Priglasitve za priznanje začasne pomoči po tej uredbi je mogoče vložiti v enem letu od dneva uveljavitve ,te uredbe oziroma v enem letu po smrti vojaškega vojnega invalida. Kasnejše priglasitve se ne bodo upoštevale.
17.	člen
Za uveljavitev In odvzem pravic po tej uredbi .velja isti postopek kot za priznanje in odvzem pravic
po zakonu o vojaških vojnih invalidih in po uredbi o invalidskih prejemkih.
Odločbe o priznanju ali odvzemu pravic izdaja Invalidska komisija LRS. Ugovore zoper odločbe to komisije rešuje komisija za reševanje teh ugovorov, ki jo imenuje Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS. Odločbe te komisije so dokončne.
18.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te uredbe izda Svet za zdravstvo in socialno politiko LR Slovenije.
19.	člen
Ta uredba začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. U-29/53
Ljubljana, dne 6. maja 1953.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Miha Marinko 1. r.
54.
Na podlagi 9. člena uredbe o obratovanju žag veneciank (Uradni list LRS, št. 11-41/53) izdajam naslednje
NAVODILO	R/f '
za izvajanje uredbe o obratovanju žag veneciank
1
Za žage venecianke (v nadaljnjem besedilu: vene-cianke) po tem navodilu se štejejo vse jarmeniške mehanizirane žage ne glede na pogon, izvzemši polno-jarmenike.
2
Na veneciankah se sme rezati les samo v mejah, ka so določene v 4. členu uredbe o obratovanju žag veneciank (v nadaljnjem besedilu: uredba). Za to obratovanje veneciank je potrebno dovoljenje za delo ne glede na to, ali so venecianke državnega ali nedržavnega sektorja. Dovoljenje se izda na prošnjo lastnika (upravnika) venecianke.
Dovoljenje za delo je zavezano taksi po tar. št. 18 oziroma tar. št. 19, točka 22., zakona o taksah.
3
Dovoljenja po prednji točki izdaja svet za gospodarstvo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora na utemeljen predlog lastnika (upravnika) venecianke in po zaslišanju okrajnega gozdarja.
Dovoljenje za delo se lahko izda ob teh pogojih:
a)	če ima venecianka trajno zadostno lesno surovinsko zaledje, vendar le tedaj, če je tamkajšnjim obstoječim žagarskim obratom zagotovljena trajna alimentacija iz istega zaledja;
b)	če dovoljujejo obratovanje venecianke take lokalne potrebe gospodarstev, ki narekujejo porabo lesa za potrebno vzdrževanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, izključivši prodajo lesa, kolikor bi teh potreb ne mogli kriti tamkajšnji obstoječi žagarski obrati;
c)	da venecianka ustreza ekonomskim pogojem ter gradbenim, tehničnim, varnostnim, zdravstvenim in drugim zadevnim predpisom;
č) da ne nasprotujejo i. ..:;i javni (urbanistični, regulacijski itd.) interesi.
Organi iz 1. odstavka morajo ob vsaki vloženi prošnji najprej ugotoviti, ali obstoje za izdajo dovoljenja vsi pogoji iz prednjega odstavka. Če se po tej ugotovitvi dovoljenje izda, mora biti v njem izrečno in dovolj podrobno navedeno, da vsi ti pogoji obstojijo.
Ob enakih pogojih imajo prednost državni, za temi pa zadružni obrati.
4
Če niso izpolnjeni pogoji iz 3. točke, se prošnja lahko zavrne z odločbo v upravnem postopku.
5
Po prejšnjih predpisih izdana dovoljenja za delo (obrtna dovoljenja) se po 5. členu uredbe lahko zamenjajo z novim dovoljenjem, če obstoje pogoji iz
3.	točke teh navodil, če se prošnja vloži do 16. maja 1953. Ob zamenjavi se dosedanje dovoLenje odvzame in se izda ustrezno novo dovoljenje.
6
Zaradi izvedbe določb 5. in 6. člena uredbe morajo tajništva za gospodarstvo okrajnega (mestnega) ljudskega odbora sestaviti seznam vseh veneciank, ki obratujejo na njihovem območju, in ugotoviti, kateri od teh obratov nimajo dovoljenja za obratovanje. Lastnike (upravnike) veneciank, ki nadaljujejo z obratovanjem brez dovoljenja, je treba glede na 8. člen uredbe brez odloga predlagati v kaznovanje. Prav tako je treba prijaviti v kaznovanje, kolikor nedovoljeno obratujejo, tiste lastnike (upravnike), ki bi v enem mesecu po uveljavitvi uredbe ne prosili za zamenjavo dovoljenja po 5. točki teh navodil oziroma katerim je njihova prošnja za zamenjavo dovoljenja pravnomočno zavrnjena.
7
Lastniki (upravniki) veneciank morajo o opravljenih žagarskih storitvah voditi posebno knjigo s temi podatki: 1. zap. št., 2. datum prevzema lesa,
3.vrsta in količina prevzetega lesa, 4. priimek, ime in bivališče lastnika lesa, 5. številka in datum sečnega dovoljenja ter, kdo ga jo izdal, 6. datum oddaje žaganega lesa, 7. količina in vrsta oddanega žaganega lesa, 8. namen uporabe žaganega lesa, 9. pripomba
Podatke od 1. do 5. morajo lastniki (upravniki) veneciank vpisati ob prevzemu lesa, druge podatke pa neposredno po opravljeni žagarski storitvi oziroma oddaji žaganega Lesa.
Poslovanje in obratovanje veneciank nadzira osebje okrajnega (mestnega) ljudskega odbora.
8
To navodilo velja z dnevom objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1/1-711/1-53
Ljubljana, dne 6. maja 1953.
Nadomešča državnega sekretarja,
državni podsekretar:
Mara Dermastia 1. r.
Odloki ljudskih odborov
10?.
Na podlagi drugoga odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52), v zvezi z uredbo o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-'68/53) in glede na določbe 3. in 8, člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-428/51) je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane sprejel na V. seji mestnega zbora in V. seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1953
ODLOK
o delitvi sredstev sklada za vzdrževanje hiš 4n o postopku za črpanje in uporabo teh sredstev
1.	člen
Na območju Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane in občinskih ljudskih odborov v sestavi mesta se delijo in uporabljajo vplačani prispevki skladov za vzdrževanje hiš samo po predpisih tega odloka.
2.	člen
Od sredstev, vplačanih v sklad za vzdrževanje hiš, se sme porabiti 75% za vzdrževanje hiš, od katerih izvirajo vplačani prispevki, ostalih 25% pa uporabijo mestni ljudski odbor oziroma občinski ljudski odbori za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju.
3.	člen
Del sredstev sklada za vzdrževanje hiš, določen za neposredno vzdrževanje zgradb, od katerih so bili prispevki vplačani, se sme uporabiti le za večja popravila in obnovitvena dela, ki so nujno potrebna, da se prepreči nadaljnje propadanje stanovanjskega fonda, ne pa za kritje izdatkov, ki veljajo kot redni vzdrževalni stroški.
Za večja popravila in obnovitvena dela je šteti zlasti naslednja:
1.	zidarska dela: obnovitev fasad, stropov, nosilcev, preklad, izolacije tal, poprava greznic, poniko-valnic, kanalizacija, obnovitev ograj, popravila balkonov, popravila in obnovitev dimnikov, obnovitev streh;
2.	tesarska dela: naprava podov, obnovitev stropov, ostrešja, stopnic, lesenih balkonov, naprava drvarnic v hiši;
3.	mizarska dela: obnovitev oken in balkonskih vrat;
4.	krovska dela:	prekritje oziroma obnovitev
krovov;
5.	kleparska dela: obnovitev žlebov odtočnih cevi, obrobne pločevine, pločevine ob kapu, prekritje streh;
6.	ključavničarska dela: obnovitev mrež v tro-toarjih, popravila ali obnovitev balkonskih ograj, obnovitev snežnih držajev, obnovitev železnih rolet, vrat, ograj;
7.	pleskarska in slikarska dela: pleskanje oken v fasadi, balkonskih ograj, slikanje stopnišč, vež in hodnikov;
8.	steklarska dela: zasteklitev svetlobnih dvorišč ali streh;
9.	pečarska dela: novi štedilniki, nove peči;
10.	vse inštalacijske naprave v zidu.
Med redne hišne vzdrževalne stroške, ki jih ni dopustno plačevati v breme sklada za vzdrževanje hiš, spadajo zlasti: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vse vrste drobnih obrtniških del, za plače in nagrade hišnikom, upraviteljem, snažilkam,
za zavarovanje premije in izdatki za pisarniške potrebščine.
4.	člen
Črpanje razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš je' dopustno tudi, če se nabavi material, ki je potreben za izvršitev večjih popravil: opeka, železo, les, cement in podobno. V takih primerih so upravičenci dolžni še posebej obrazložiti stanje v hiši ter opisati pomen nabave za predvidena večja popravila.
Pristojni organ ljudskega odbora nadzoruje, ali se material pozneje pravilno uporablja.
5.	člen
Lastniki, njih pooblaščenci, predstavniki in upravitelji zgradb, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. in 4. člena tega odloka, so upravičeni zahtevati od tajništva za komunalne zadeve MLO oziroma od tajništva pristojnega občinskega ljudskega odbora, da se jim iz vplačanega in razpoložljivega dela sklada za vzdrževanje hiš poravnajo računi za izvršena večja popravila in obnovitvena dela kakor tud, za izvršene dobave materiala.
Izvirnim računom je treba obvezno priključiti podatke o času izvršitve večjih popravil, o dobavi materiala, o vsoti vseh vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje hiše ter dodati še natančne naslove v poštev prihajajoče zgradbe, njenega lastnika ali upravitelja ter upnika, ki mu bo finančni organ ljudskega odbora izplačal zahtevano vsoto.
6.	člen
S posebnim dovoljenjem tajništva za komunalne zadeve MLO oziroma tajništva pristojnega občinskega ljudskega odbora smejo državni organi, k: upravljajo stanovanjske in poslovne prostore, zadruge in družbene organizacije, ki upravljajo lastne zgradbe, plačujejo pa za vse biše prispevek le v skupnem znesku in vodijo sami evidenco o predpisu in vplačilu pri spevkov zr. posamezne hiše, v določenih rokih (me sečno ali trimesečno) odvesti brez poprejšnje potr ditve računov ves razpoložljivi del prispevka za vzdrževanje hiš na svoj tekoči račun.
Pristojni organ ljudskega odbora mora naknadno pregledati porabo teh sredstev v samem računovodstvu državnega organa, upravitelja hiše, zadruge ali družbene organizacije.
7.	člen
Lastnikom zgradb, ki so od 1. januarja 1952 dalje zaradi obnovitve, velikih popravil in usposabljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov naieli pri državnem kreditnem podjetju posojilo, ki ga odplačujejo v dogovorjenih obrokih, sme tajništvo za komu nalne zadeve MLO oziroma tajništvo pristojnega občinskega ljudskega odbora po primerni poprejšnji utemeljitvi dovoliti, da se razpoložljivi del vplačanili prispevkov iz sklada za vzdrževanje hiš porabi za kritje zapadlih anuitet.
8.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor sprejeta sredstva ne uporabi za odobrena dela in v namene, določene r tem odlokom
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Urad nem listu LRS«.
Tajn št. 813/53
Ljubljana, dne 24. aprila 1953.
Predsednik MLO:
Jaka Avšič 1. r
168.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/32), v zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12-69/53) in glede na določbe 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 16-428/51) je Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane sprejel na V. seji mestnega zbora in V. seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1953
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju glavnega mesta Ljubljane
1.	člen
Najemne pogodbe, po katerih se dajejo poslovni prostori v najem po pogodbi med najemodajalcem in najemnikom, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki
Po en izvod pismenih najemnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. aprilom 1953 ali po njem, se mora najkasneje do 1. junija 1953 predložiti tajništvu za komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora, na območju občin v sestavi mesta pa tajništvu občinskega ljudskega odbora.
Vsi do sedaj veljajoči predpisi o oblastvenem razdeljevanju poslovnih prostorov so odpravljeni.
2.	člen
Če v najemnih pogodbah odpovedni rok ni izrečno dogovorjen, velja obojestranski dvomesečni odpovedni rok. '
3.	člen
Najemodajalec in najemnik morata v 15 dneh sporočiti tajništvu za komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora oziroma pristojnemu tajništvu občinskega ljudskega odbora vsako spremembo glede višine najemnine za poslovne prostore.
Tajništvo za komunalne zadeve mestnega ljudskega odbora oziroma tajništvo pristojnega občinskega ljudskega odbora lahko oprosti te obveznosti državne organe, ustanove in podjetja ter družbene organizacije, ki upravljajo poslovne zgradbe^ če vplačujejo prispevek v sklad za vzdrževanje hiš v skupnem znesku in sami vodijo evidenco o predpisih in vplačilu prispevka za posamezne zgradbe.
4.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne skleneta pismene najemne pogodbe ali ne sporočita spremembe glede višine najemnine za poslovni prostor.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Urad nem listu LRS«.
Tajn št. 814/53
Ljubljana, dne 24. aprila 1953.
Predsednik MLO:
Jaka Avšič 1. r.
169.
Okrajni ljudski odbor Črnomelj je na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi s 7. in 28. členom uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 59/52) na seji obeh zborov dne 18. aprila 1953 sprejel
ODLOK
o višini dnevnic za službena potovanja v mejah okraja Črnomelj
1.	člen
Za službena potovanja izven službenega kraja, a v območju okraja pripada uslužbencem in delavcem državnih uradov in zavodov, katerih dejavnost je omejena na območje okraja, ne glede na to, ali gre za zvezne ali republiške ustanove ali ustanove ljudskih odborov (administracije ljudskih odborov, okrajno sodišče, okrajno javno tožilstvo, podružnice Narodne banke FLRJ in dr.), povračilo dnevnic po določbah tega odloka.
2.	člen
Dnevnica za službena potovanja znaša v mejah okraja:
1.	za uslužbence' od IV. plačilnega razreda navzgor 525 din;
2.	za uslužbence od IX. do V. plačilnega razreda in za visokokvalificirane delavce 450 din;
3.	za druge uslužbence in delavce 375 din.
Honorarnim uslužbencem, ki jim je honorarna
služba glavni ali edini poklic, se določi dnevnica glede na višino honorarja v skladu z določbami prejšnjega odstavka.
Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni glavni in edini poklic, se določi dnevnica glede na njihov glavni poklic.
3.	člen
Določbe tega odloka veljajo tudi za uslužbence zavodov s samostojnim finansiranjem, izvzemši tiste, katerih zaslužki se obračunavajo po tarifnem pravilniku.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. I.-1391/7-53
Črnomelj, dne 18. aprila 1953.
Predsednik OLO:
Janez Žunič 1. r.
11«.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena, 15. točke 64. člena in 108. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Kst LRS, št. 19/52) in v zvezi z uredbo o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12/53) izdaja Okrajni ljudski odbor Gorica po sklepu 4. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 17. aprila 1953 tale
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1.	Men
Sklade za vzdrževanje hiš na območju okrajnega ljudskega odbora lahko uporabijo občinski ljudski odbori in zasebni lastniki za vzdrževanje obstoječih stanovanjskih objektov.
2.	Člen
Občinskim ljudskim odborom pripada 70% celotnega sklada za vzdrževanje hiš ne glede na vplačnika.
3.	člen
Zasebnim lastnikom se dodeli 30% od njih vplačanega zneska, kolikor predložijo dokazila (račune) o popravilu oziroma vzdrževanju stanovanjske hiše pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru.
4 člen
Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Nova Gorica, Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izdal samostojen odlok o delitvi sklada za vzdrževanje hiš.
5.	člen
Ta odlok velja takoj.
Št. II/2-2751/1
Nova Gorica, dne 17. aprila 1953.
Predsednik OLO: Mirko Remec 1, r.
111.
JNa podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi s 1. in 2. členom uredbe o dodelitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLR], št. 12-68/53) je Okrajni ljudski odbor Krško na III. seji obeh zborov dne 4. aprila 1953 sprejel tale
ODLOK
o dodelitvi sklada za vzdrževanje hig
1,	člen
Sklad za vzdrževanje hiš se deli, kakor sledi:
40% v sklad vplačanih sredstev se uporabi za vzdrževanje hiš, iz katerih sredstva izvirajo;
60% v sklad vplačanih sredstev lahko tiporabijo občine za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na svojem območju.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 4377/1
Krško, dne 4. aprila 1953.
Predsednik OLO: Tone Zupančič 1. r.
112.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na podlagi drugega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih, v zvezi z uredbo o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št. 12-68/53), na sejah zborov dne 25. aprila 1953 sprejel
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1 člen
Sredstva sklada za vzdrževanje hiš, ki se zbirajo na območju okraja Ljubljana okolica, se delijo takole:
70% sklada se uporabi za vzdrževanje hiš, iz katerih ta sredstva izvirajo,
30% sklada pa pripada občinam oz. mestnim občinam za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš na njihovih območjih.
2.	člen
Svet za komunalne zadeve se pooblašča, da po potrebi izda navodila za izvajanje tega odloka
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
.Št. 4461/1-53
Ljubljana, dne 25 aprila 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r.
113.
Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica je na seji dne 25. aprila 1953 sprejel na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev l
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 3, ki jo sestavlja gospodarsko podjetje: Industrija platnenih izdelkov Jarše, ker je prenehal mandat Majniku Francu, odborniku zbora proizvajalcev, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v petek dne 12. junija 1953.
n
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti št. 3.
Št. Pov 4/1-53
Ljubljana, dne 25. aprila 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič L r.
114.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora dne 25. aprila 1953 sprejel na podlagi 13. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 9, ki obsega celotno območje občinskega ljudskega odbora Dolsko, ker je prenehal mandat Planincu Francu, odborniku okrajnega zbora, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 14. junija 1953.
H
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti št. 9.
Št. Pov 4/2-53
Ljubljana, dne 25. aprila 1953
Predsednik OLO: Miha Berčič L r.
115.
Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica je na seji okrajnega zbora dne 25. aprila 1953 sprejel na podlagi 13 in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
1
Razpisujejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 22, ki obsega občino Ig z območji VL, VIL, VIII in XI. občinske volilne enote z naselji: Dobravca, Kre-menica, Sarsko, Želimlje, Klada, Visoko, Zapotok, Skrilje, Golo in Selnik, ker je prenehal mandat Podlogarju Ivanu, odborniku okrajnega zbora, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 14. junija 1953.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilni enoti št. 22.
Št. Pov 4/3-53
Ljubljana, dne 25. aprila 1953.
Predsednik OLO: Miha Berčič L r.
116.
Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih je Okrajni ljudski odbor Maribor okolica na seji okrajnega zbora in zbora poizvajalcev dne 4. februarja 1953 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Maribor okolica za leto 1953
1.	člen
Proračun okraja Maribor okolica za leto 1953 s prilogami obsega:
1.	okrajni proračun:
z dohodki	v znesku	276,891.000	din
in izdatki	v znesku	276.891.000	din
2.	predračune ustanov s samostojnim finansira-ranjem:
z dohodki	v znesku	40,418.000	din
in izdatki	v znesku	81,747.000	din
ter presežkom izdatkov v znesku	41,329.000	din
2.	člen
Primanjkljaji v predračunih ustanov s samostojnim finansiranjem v znesku 41,329.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
3.	člen
Izdatki po proračunih občinskih ljudskih odborov se krijejo z njihovimi lastnimi dohodki in z določeno udeležbo na okrajnih dohodkih, ki se zberejo na njihovem območju. Primanjkljaji pri dohodkih občinskih ljudskih odborov, ki se ne krijejo z lastnimi dohodki in tudi ne z udeležbo na okrajnih dohodkih, se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
Občinskim ljudskim odborom, ki ustvarijo na svojem območju presežke na dohodnini od kmetov preko določene osnove za udeležbo, pripada 50% celotnega presežka, ne glede na določeni odstotek udeležbe.
4.	člen
Okrajni ljudski odbor lahko po izkazani potrebi na predlog sveta za gospodarstvo spreminja odstotke udeležbe občinskih ljudskih odborov na okrajnih dohodkih s pridržkom, da se ne menja višina izdatkov, določenih s proračunom.
5.	člen
Izdatki za državno upravo se ne smejo povečati iz zneskov, ki so določeni za finansiranje prosvete in kulture in za finansiranje socialnega zdravstvenega varstva ljudstva.
6.	člen
Osnutki pravnih predpisov, katerih izvajanje predvideva večje ali nove proračunske izdatke, se morajo poslati najprej v pritrditev svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora,
7.	člen
Število uslužbenskih mest pri okrajnem ljudskem odboru in njegovih ustanovah se sme povečati samo s pritrditvijo republiškega Državnega sekretariata za proračun in državno administracijo. Nove nastavitve so dopustne samo v mejah sistematizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
8.	člen
Svet za gospodarstvo ustavi izplačevanje osebnih prejemkov, ki niso v skladu z zakonskimi predpisi. Če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustanovitvijo, odloči o tem računska komisija okrajnega ljudskega odbora.
9.	člen
Računodajalci so za svoje delo odgovorni odredbodajalcu za izvajanje predračuna in svetu za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora
10.	člen
Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet, izvaja pa se od 1. januarja 1953.
Št. 1-1361/2-53
Maribor, dne 4. februarja 1953.
Predsednik OLO: Stane škof 1. r.
117.
Na podlagi 3. točke 6». člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 47. in 48. člena zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 58-570/51) izdaja Okrajni ljudski odbor Maribor okolica na II. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 4. februarja 1953
ODLOK
o zaključnem računu Okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica za leto 1951
1.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki znašajo po proračunu Okrajnega ljudskega odbora Maribor
okolica:
dohodki	.s. t. . . . . . . . 98,273.103 din
izdatki ... j.......................... 85,715.633 din
potrošeni dohodki za dotacije KLO 2,167.000 din
presežek dohodkov...................... 10,390.470 din
2. člen
Okrajni zaključni račun za leto 1951 obsega dosežene dohodke in izvršene izdatke:
a) po proračunu okrajnega ljudskega odbora:
dohodke	........................ 65,139.551	din
Od teh dohodkov je odstopljeno krajevnim ljudskim odborom kot
dotacija	......................... 2,167.000	din
proračunske	izdatke OLO .... 57,773,578	din
presežek	dohodkov..................... 5,198.973	din
b) po proračunih krajevnih ljudskih odborov: dohodke	, •.*.•.^•.»•.1*..l«_ 33,133.552 din
izdatka . • . • : ■	' 27,942.0?5 din
presežek dohodkov r.T?,w.-vfvt 5,191.497 din
3.	člen
Potrjujejo se izvršeni izdatki po 33. členu uredbe o izvrševanju proračuna kakor tudi prekoračenje izvršenih izdatkov, ki je krito z lastnimi presežki dohodkov.
4.	člen
Potrdi se zaključni račun okraja Maribor okolica za leto 1951, sestavljen po predpisih 39. člena uredbe o izvajanju proračuna.
5.	člen
Okrajni zaključni račun odloka.
6.	člen
je sestavni del tega
Ta odlok velja takoj,
Št. 1-1363/1-53
Maribor, dne 4. februarja 1953.
Predsednik OLO: Stane Škof 1. r.
118.
Na podlagi 9. točke 126. člena zakona o okrajnih ijudskili odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) razglaša predsednik Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto odlok o okrajnem družbenem planu za leto 1955, ki je bil sprejet na skupni seji odbornikov obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto dne 6. tl 1953 na podlagi 16. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 19. in 24. člena zakona O planskem vodstvu narodnega gospodarstva (Uradni list FLRJ, št. 58-659/51) in ki se glasi:
ODLOK
o okrajnem družbenem planu za leto 1953
1.	člen
Potrjuje se družbeni plan okraja Novo mesto za leto 1953, ki se glasi:
2.	člen
L poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT po gospodarskih panogah in strokah
Skupni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen v letu 1953 znaša skupno 3378 milijonov dinarjev.
Od tega bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah in strokah družbeni bruto produkt v naslednjih zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga in stroka	Družbeni		Struktura	
	bruto produkt	Amortizacija	Sklad plač	Akumulacija in skladi
Gospodarstvo okraja Novo mesto skupaj	3,378.163	v t i s o č i h 359.437	dinarjev 1.823.983	1.194.743
Industrija in rudarstvo				
skupaj	831.846	58.881	101.680	671.285
111 Proizvodnja in razdeljevanje				
električne energije	92.116	18.570	6.879	66.667
IIP Proizvodnja in oplemenitenje				
ter predelava nekovin	18.646	635	8.646	9.565
119 Elektro industrija	5.097	259	1.728	5.110
121 Industrija gradbenega materiala	14.462	1.768	8.172	4.522
122 Lesna industrija	102.938	19.667	35.403	47.868
124 Tekstilna industrija	570.988	17.700	35.011	518.277
125 Industrija usnja in obutve	20.328	264	5.280	14.784
127 Živilska industrija	7.271	18	561	6.692
Kmetijstvo skupaj	1,745.873	92.137	1,417.840	235.896
Državni sektor	15.460	879	9.407	6.174
Zadružni sektor	18.743	1.455	11.154	6.134
Privatni sektor	1,711.670	89.803	1,397.279	224.588
Gozdarstvo skupaj	92.060	13.280	42.003	36.777
Gradbeništvo skupaj	90.187	14.964	37.321	37.902
Promet skupaj	340.282	168.910	72.694	98.678
Trgovina skupaj	63.681	1.657	35.185	26.839
Državni sektor	34.114	1.346	16.900	15.868
Zadružni sektor	29.567	311	18.285	10.971
Turizem in gostinstvo skupaj	40.341	2.906	20.082	17.353
Državni sektor	24.819	1.862	12.474	10.483
Zadružni sektor	1.894	204	648	1.042
Privatni sektor	13.628	840	6.960	5.828
Obrt skupaj	175.893	6.702	97.178	70.013
Državni sektor	56.980	4.789	28.472	23.719
Privatni sektor	12.221	530	5.874	5.817
Zadružni sektor	104.692	1.383	62.832	40.477
Opomba:
Družbeni bruto produkt je izkazan za celotno gospodarstvo na območju okraja po gospodarskih panogah. Sestavljajo ga amortizacija, sklad za plače ter akumulacija in skladi, kamor je vključen tudi prometni davek. V tem je zajeto celotno gospodarstvo državnega, zadružnega in privatnega sektorja.
Posamezne gospodarske panoge zajemajo celotno dejavnost podjetij (z vsemi stranskimi dejavnostmi in obrati), ki spadajo v dotično panogo. Eksploatacija gozdov je izkazana v privatnem sektorju v kmetijstvu.
V	družbenem planu v kmetijstvu za leto 1953 so obseženi vsi trije sektorji: državni, zadružni, privatni. Družbeni produkt v kmetijstvu zajema tudi prevozne usluge in domačo obrt.
V	akumulaciji privatnega sektorja gospodarstva (kmetijstvo, gostinstvo in obrt) je zajeta poleg dohodnine, ki jo privatniki plačujejo v državni proračun, tudi lastna akumulacija.
II.	poglavje
FORMIRANJE SREDSTEV NA OBMOČJU OKRAJA
Na območju okraja se bodo formirala v letu 1953 tale sredstva:
v tisočih dia
Akumulacija in skladi drž. podjetij 853.607 Prometni davek	79.804
Dohodnina	196.000
Drugi dohodki	17.600
Skupaj 1,147.011
Opomba:
Akumulacija in skladi državnih gospodarskih podjetij zajemajo celotno akumulacijo državnega sektorja (brez prometnega davka).
V	prometni davek je vštet prometni davek na obrtne izdelke in storitve, na gostinski promet, na vino in žganje, na industrijske izdelke, kolikor je to z odločbo določeno, ter davek od zakola živine in davčnih vrednotnic.
V	dohodnini je zajeta dohodnina privatnih in zadružnih kmetijskih posestev, obrtnikov in ostalih poklicev.
V	ostale dohodke so vključeni davek na dediščine in darila, takse, dohodki uradov in ustanov ter podobno.
III.	poglavje
RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA OBMOČJU OKRAJA
Sredstva, ki se formirajo na območju okraja Novo mesto, se v skladu z zakonom o družbenem planu Ljudske republike Slovenije razdelijo takole (v tisočih din):
I.	Akumulacija državnega sektorja skupaj:
Od tega za razdelitev
Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij
10°/o prispevek za zdravstveno zaščito
Ostanek za delitev
66.6	°/o prispevek za zvezne sklade
Ostanek za delitev na republiške sklade
38.7	°/o prispevek za socialno zavarovanje 57.5 °/o prispevek za investicijske sklade Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade
40% prispevek za republiški proračun Ostanek za okrajni proračun
II.	Dohodnina kmetijskih gospodarstev:
100% prispevek za okrajni proračun
III.	Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun
IV.	Dohodnina zadrug za okrajni proračun
V.	Druga dohodnina za okrajni proračun
VI. Prometni davek:
35 % prispevek za republiški proračun Ostanek za okrajni proračun VIL Drugi dohodki za okrajni proračun VIII. Dopolnilna sredstva okraja:
a)	Del akumulacije za samostojno razpolaganje
podjetij
Od tega za potrebe delovnih kolektivov 50% Ostanek za potrebe ljudskih odborov
b)	Presežek akumulacije zaradi višjih stopenj
akumulacije, ki so določene s tem planom nasproti stopnjam akumulacije po družbenem planu LRS skupaj Od tega se porabi za potrebe delovnih kolektivov 20% v znesku Ostanek za potrebe ljudskih odborov Skupna sredstva okraja
853.607
808.660
26.475
32.105	58.580
750.080
499.553
250.527
96.954
144.053	241.007
9.520
3.808
5.712
180.000
180.000
12.700
300
3.000
79.804
27.931
51.873
17.600
26.475
13.238
13.237
44.947
8.989
35.958
320.580
Opomba:
Znesek akumulacije se deli:
A. Del za samostojno razpolaganje podjetij (od skupnega zneska akumulacije in skladov), ki znaša: v panogi industrije in rudarstva:
v tekstilni industriji	1.8
v ostali industriji	2.8
v panogi	kmetijstva	7.2
v panogi	gozdarstva	8
v panogi	gradbeništva	6.3
v panogi	prometa	6.4
v panogi	trgovine	16.6
v panogi	gostinstva in turizma	18.2
v panogi obrti	10
B.	Prispevek za zdravstveno zaščito
(v odstotku od sklada za plače in uslužbencev), ki znaša za vse panoge	10
C.	Prispevek za zvezne sklade v odstotku od preostalega zneska akumulacije in skladov, ki znaša
za vse panoge	66.6
Č. Preostali znesek akumulacije in skladov se deli za vse panoge tako (v odstotkih):
1.	sklad za socialno zavarovanje	38.7
2.	sklad za investicije	57.3
D. Ker je pri posameznih podjetjih določena višja stopnja akumulacije in skladov, kot jo predvideva družbeni plan LRS, bo celoten presežek te akumulacije in skladov na razpolago okrajnemu ljudskemu odboru in delovnim kolektivom v povprečnem razmerju: za ljudski odbor 800/o, za podjetje 20%> akumulacije in skladov.
Pravtako je predvideno v tem družbenem planu, da bi podjetja odstopila okrajnemu ljudskemu odboru 60 °/o sklada za samostojno razpolaganje.
Vsa ta sredstva se bodo uporabila za investicije v korist družbenega standarda.
IV. poglavje
RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV
Sredstva, razpoložljiva na	področju	okraja, se
razdelijo takole (v tisočih din); 1. Skupna sredstva		320.380
2. Razdelitev		320.380
Od tega: družbeni skladi skupaj		246.164
Za okrajni proračun v tem: Prosveta in kultura	58.645	
Ljudsko zdravstvo	7.590	
Socialna zaščita	48.400	
Državna uprava	72.308	
Proračunska rezerva	8.795	
Za občinske proračune		50.426
Investicije skupaj		74.216
Investicije iz sredstev okrajnega proračuna	74.216	
V. poglavje INVESTICIJSKA GRADITEV Skupna vrednost investicijske graditve znaša (v tisočih din)	74.216
Od tega:
investicije v gospodarstvu	—
investicije za družbeni standard	74.216
Od tega:
I. Investicije okraja	46.438
1. 'ole	20.000
2. elektrifikacija	10.000
3. regulacija vode	3.000
4. komunalna delavnost	7.000
5. druge rezerve	6.438
II. Investicije mestne občine Novo mesto Za stanovanjsko in komunalno delavnost	27.778
VI. poglavje
STOPNJA AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV
Glede na temeljne proporce republiškega družbenega plana se določijo za podjetja na območju okraja Novo mesto tele stopnje akumulacije in druž-
benih skladov:
Industrija in rudarstvo
Stroka 111: Elektrosistem, Ljubljana	1364
Elektro, Novo mesto	126
Stroka 116: Okrajno podjetje »Kremen«,
Novo mesto	120
Tovarna šamotnih peči »Keramika,
Novo mesto	80
Stroka 119: Telekomunikacije, obrat Šentjernej 180 Stroka 121: Opekarna, Prečna	50
Opekarna, Prelesje	50
Novomeška opekarna, Zalog	65
Stroka 122: Tovarna igrač, Novo mesto	120
Lesno industrijsko podjetje,
Novo mesto	149
Stroka 124: Tkalnica LO MO, Novo mesto	1000
Tekstilna tovarna, Novo mesto	1660
Industrija perila LO MO,
Novo mesto	115
Stroka 125: Industrija čevljev, Novo mesto	280
Produktivna čevljarska zadruga,
Dol. Toplice	200
Stroka 127: Destilacija alkoholnih pijač,
Mirna	110
Kmetijstvo
Državno kmetijsko posestvo	55
Gozdarstvo
Gozdno gospodarstvo, Novo mesto	88
Gradbeništvo
Stroka 412: Pionir, splošno gradbeno podjetje.
Novo mesto	102
Krka, okrajno gradbeno podjetje.
Novo mesto	100
Promet
Cestni promet: OKAP, Novo mesto	80
SAP, poslovalnica Novo mesto 130 Železniški promet JDŽ	144
Poštni promet PTT	113
Trgovina
Trgovsko podjetje »Železnina«, Novo mesto	70
Trgovsko podjetje »Rog«, Novo mesto	65
Trgovsko podjetje »Izbir«, Novo mesto	65
Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto	63
Vsa druga trgovska podjetja	60
Turizem in gostinstvo
Stroka 618 Vsa gostinska podjetja	55
Obrt
Državno podjetje »Mizarstvo«, Dvor	60
Kolarsko mizarsko podjetje, Mirna	60
Mizarstvo, Novo mesto	65
Remont, Novo mesto	75
Ključavničarstvo in kovačija, Novo mesto	60
Invalidska kovinarska delavnica. Novo	mesto	60
Mehanična delavnica, Trebnje	55
Pekarija, Novo mesto	70
Pekarija, Dol. Toplice	65
Pekarija, Trebnje	65
Pekarija, Žužemberk	65
Klavnica in mesarija. Novo mesto	60
Mesarija, Mirna	70
Mesarija, Dol. Toplice	70
Mesarija, Otočec	70
Mesarija, Šentjernej	70
Mesarija, Šmarjeta	70
Mesarija, Šentrupert	70
Mesarija, Šmihel pri Novem mestu	70
Mesarija, Zagradec	70
Mesarija, Žužemberk	70
Vsa druga obrtna podjetja	50
Opomba:
Obveznosti podjetij po družbenem planu za leto 1953 so razvidne v VI. poglavju, kjer so stopnje akumulacije in skladov navedene individualno za posamezna podjetja oziroma skupno za podjetja, ki imajo isto stopnjo akumulacije. — V letu 1953 bodo plačevala podjetja akumulacijo in sklade po stopnjah, določenih v tem poglavju.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1953.
Št. I. — 2391/1-53.
Novo mesto, dne 6. februarja 1953.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r.
119.
Na podlagi 3. točke 64. člena, v Zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 28. členom zakona o proračunih izdaja Okrajni ljudski odbor Postojna na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 20. februarja 1953
ODLOK
o proračunu Okrajnega ljudskega odbora Postojna za leto 1953
1.	člen
Proračun Okrajnega ljudskega odbora Postojna za leto 1953 s posebnimi prilogami obsega:
1.	Okrajni proračun
z dohodki v znesku . . . . . . ... 158,9561)00 din
in izdatki v znesku.................... 158,956.000 din
II. Predračune ustanov s samostojnim finansiranjem
z dohodki v znesku.....................153,417.819	din
in izdatki v znesku................... 153,4774119	din
s presežkom dohodkov	v	znesku	...	—
in presežkom izdatkov	v	znesku	. t. M	60.000	din
2.	člen
Primanjkljaj v ustanovah s samostojnim finansiranjem, ki znaša skupaj 60.000 din, se krije z dotacijami iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora Postojna.
3.	člen
Pooblašča se svet za gospodarstvo, da po izkazani potrebi menja višino odstotka udeležbe občinskih ljudskih odborov na dohodkih.
4 člen
Kolikor še ni Izdana dokončna odločba o sistemizaciji, se sme število uslužbenskih mest v okrajnih organih in ustanovah povečati samo v soglasju z Državnim sekretariatom za proračun in državno administracijo LRS. Nove postavitve so dovoljene samo v mejah potrjene sistemizacije, če so v ta namen zagotovljena v proračunu potrebna finančna sredstva.
5.	člen
Osnutki pravnih predpisov Okrajnega ljudskega odbora Postojna, katerih Izvajanja predvideva nove ah večje proračunske izdatke, se moiajo poslati poprej v pritrditev svetu za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Postojna.
6.	člen
Svet za gospodarstvo ima pravico, ustaviti izplačilo osebnih Izdatkov, ki niso v skladu z zakonitimi predpisi. Če se pristojni odredbodajalec ne strinja z ustavitvijo, odloči o tem računska komisija okrajnega ljudskega odbora.
7.	člen
Račni.odajalci pri odredbodajalcih okrajnih organov in ustanov so odgovorni za pravilno izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov svojim odredbodajalcem in svetu za gospodarstvo.
8.	’51en
Ta odlok velja od 20. H. 1953, uporablja pa se od 1. januarja 1953 dalje.
št 7/4-53
Postojna, one 20. februarja 195".
Predsednik OLO: Mirko Jelerčič 1. r.
120.
Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) in 29. člena zakona o proračunu (Uradni list FLRJ, št. 58/51) je okrajni ljudski odbor Postojna na seji obeh zborov dne 18. aprila sprejel
ODLOK
O začasnem finansiranju proračunskih potreb okraja Postojna za mesec januar in februar 1953
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1953 se bodo proračunske potrebe okraja Postojna začasno finansirale na podlagi mesečnih proračunskih načrtov dohodkov in izdatkov za mesec januar in februbar 1953 v skladu s proračunom za leto 1952.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov po proračunu okrajnega ljudskega odbora Postojna za leto 1953.
3.	(Sen
Ta odlok velja od 1. januarja 1953.
Št. 7/12-53
Postojna, dne 18 aprila 1953.
Predsednik OLO: Miro Jelerčič 1. r.
121.
Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja okrajni ljudski odbor Sežana na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1953
ODLOK
o okrajnem družbenem planu za leto 1953
1.	člen
Potrjuje se družbeni plan okraja Sežana za leto 1953, ki se glasi:
I.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PRODUKT IN NJEGOVA TEMELJNA RAZDELITEV
Celotni družbeni bruto produkt, ki bo dosežen po tem planu v letu 1953, znaša 1.451,782.000 dinarjev. Od tega celotnega družbenega bruto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah in strokah družbeni produkt v tehle zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga 10 stroka	Družbeni bruto produkt
Skupno gospodarstvo okraja Sežana	1,451.782
Industrija in rudarstvo skupaj	146.743
Stroka 111: Proizvodnja in razdeljevanje električne ener-	
?ije	77.963
Stroka 112: Proizvodnja in predelo-	
vanje premoga	10.974
Stroka 116: Predelava nekovinskih	
rud	8.038
Stroka 121: Industrija gradbenega	
materiala	27.773
Stroka 124: Tekstilna industrija	21.995
Kmetijstvo skupaj	483.212
Državni sektor	1.744
Zadružni sektor	22.975
Privatni sektor	458.493
Gradbeništvo skupaj	80.373
Promet skupaj	584.350
Železniški promet	530.797
Cestni promet	24.501
Poštni promet	29.052
Trgovina skupaj	49.161
Državni sektor	25.617
Zadružni sektor	23.544
Gostinstvo in turizem skupaj	28.207
Državni sektor	19.214
Zadružni sektor	8.053
Privatni sektor	940
Obrt skupaj	79.736
Državni sektor	44.986
Zadružni sektor	11.629
Privatni sektor	23.121
Struktura	Struktura
bruto produkta	narodnega dohodka
Amortizacija	Narodni dohodek	Potrošni sklad	Akumulacija
V	tisočih	dinarjev	
364.623	1,087.159	665.967	421.192
20.228	126.515	37.836	88.679
15.755	62.208	5.906	56.302
—	10.974	7.580	3.594
303	7.735	3.500	4.235
3.125	24.648	11.550	13.098
1.045	20.950	9.500	11.450
22.680	460.532	388.889	71.643
87	1.653	1.069	588
1.205	21.770	15.450	6.320
21.388	437.105	372.370	64.735
10.695	69.678	34.700	34.978
297.527	286.823	119.495	167.328
281.305	249.492	102.108	147.384
8.770	15.731	7.262	8.469
7.452	21.600	10.125	11.475
3.617	45.544	27.633	17.911
1.516	24.101	14.565	9.536
2.101	21.443	13.068	8.375
5.961	22.246	10.002	12.244
4.138	15.076	7.298	7.778
1.723	6.330	2.381	3.949
100	840	323	517
3.915	75.821	47.412	28.409
2.422	42.564	23.424	19.140
501	11.128	6.784	4.344
992	22.129	17.204	4.925
II.	poglavje
FORMIRANJE SREDSTEV NA OBMOČJU OKRAJA
v tisočih din
Akumulacija in skladi	drž.	podjetij	317.103
Prometni davek	40.505
Dohodnina kmečkih gospodarstev	35.000
Dohodnina zadrug	500
Prenos 393.108
Dohodnina obrtnikov Dohodnina drugih poklicev Drugi dohodki
2600
800
8400
Odnos 393.108
Skupaj 404.908
III.	poglavje
RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA OBMOČJU OKRAJA
Sredstva, ki se formirajo na območju OLO, se delijo takole (v tisočih din);
1.	Akumulacija državnega sektorja skupaj Od tega za razdelitev
a)	Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij:
Industrija
Kmetijstvo
Gradbeništvo
Promet
Trgovina
Gostinstvo in turizem Obrt
b)	10°/o prispevka za zdravstveno zaščito
c)	Ostanek za delitev na zvezne sklade
č) 66.6%> prispevek za zvezne sklade
d)	Ostanek za delitev za republiške sklade
e)	38.7%) prispevek za socialno zavarovanje
f)	57.5 °/o prispevek za investicijske sklade
g)	Ostanek akumulacije za okrajni proračun
2.	Dohodnina kmečkih gospodarstev Dohodnina obrtnikov Dohodnina zadrug
Druga dohodnina Prometni davek Drugi dohodki
Skupna sredstva
Dotacija LRS za kritje presežka izdatkov nad dohodki
Skupaj
skladu z zakonom o družbenem planu LRS raz-
Znesek
Skupi.	za okrajni
znesek	proračun
317.103
310.005
2.350
42
2.186
10.624
1.492
730
1.171
18.595
23.839
42.434
267.571
178.202
89.369
34.586
51.381
85.967
3.402
35.000
2.600
500
800
40.505
_________8.400
91.207
70.000
161.207
3.	Dopolnilna sredstva okraja:
a)	Akumulacija za samostojno razpolaganje
podjetij
Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov 54,4 %
Ostanek za potrebe ljudskih odborov
b)	Presežek zneska predvidene akumulacije za
državni sektor v družbenem planu LRS
Od tega 73,7 ?/o za potrebe ljudskih odborov
Skupaj dohodki
18.595
10.091
8.504
7.098
5.253
174.949
IV.	poglavje
RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV Sredstva, razpoložljiva na območju okraja, se razdelijo takole (v tisočih din):
Skupna sredstva 174.949
Razdelitev :		
Družbeni skladi skupaj		155.357
Od tega:		
prosveta in kultura	34.247	
ljudsko zdravstvo	2.600	
socialno skrbstvo	42.040	
državna uprava in ceste	71.719	
rezerva	2.751	
Investicije iz sredstev okraja		21.592
V.	poglavje
INVESTICIJSKA GRADITEV
Skupna vrednost investicijske graditve okraja znaša	21.592
Od tega:
investicije v gospodarstvu	—
investicije za družbeni standard	21.592
Od tega se uporabi:
za elektrifikacijo Slov. Istre	5.000
za stanovanjsko graditev	12.242
za zdravstvene ustanove	2.700
za osnovne šole	650
za popravilo občinskih cest	1.000
VI. poglavje	
STOPNJE AKUMULACIJE IN	DRUŽBENIH
SKLADOV	
V skladu s temeljnimi proporci družbenega plana LRS se določijo za podjetja na območju OLO Sežana tele stopnje akumulacije in skladov:
Industrija in rudarstvo
Stroka 111: Elektrosistem Slovenije	1364
Elektro Sežana	106
Stroka 112: Proizvodnja in predelava premoga Rudnik »Timav«, Vremski Britof, za proizvodnjo	50
Rudnik »Timav«, za raziskovalna dela	45
Stroka 116: Proizvodnja, plemenitenje in predelovanje nekovinskih rudnin	121
Steklena galanterija, Sežana	121
Stroka 121: Industrija gradbenega materiala Industrija kraškega marmorja,
Vrhovi je	100
»Mineral«, industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana	125
Stroka 124: Tekstilna industrija
Tovarna pletenin, Sežana	110
Kmetijstvo
Stroka 211: Državna kmetijska posestva
Kmetijsko posestvo Odolina	53
Gradbeništvo
Stroka 412: Okrajno gradbeno podjetje, Sežana 100 Spošno gradbeno podjetje »Nova Gorica«	101
Splošno gradbeno podjetje »Primorje«	105
Promet
Stroka 515:	Cestni promet
Avtoprevoz, Sežana	110
Avtoprevoz, Gorica	125
Trgovina
Stroka 611:
do 617:	Trgovina: Vsa trgovinska podjetja 60
Turizem in gostinstvo
Stroka 618: Gostinstvo
Vsa gostinska podjetja	55
Obrt
Stroka 711: Proizvodna obrt
Kovaško-kolarska delavnica, Kozina 50 Kovaška delavnica, Škrbina	50
Remontno podjetje, Sežana	65
Remontno podjetje, Komen	60
Remontno podjetje, Herpelje	60
Remontno podjetje, Gračišče	50
Okrajno mizarsko podjetje, Divača 75 Mizarsko podjetje,	Komen	60
Mizarsko podjetje,	Senožeče	58
Mizarsko podjetje,	Divača	55
Mizarsko podjetje,	Klanec	55
Mizarsko podjetje.	Materija	55
Mizarsko podjetje,	Brezovica	55
Žaga, Škrbina	55
Žaga, Kozina	55
Plastika, Štanjel	50
Krojaška delavnica, Sežana	50
Krojaška delavnica, Herpelje	50
Čevljarsko podjetje, Sežana	55
Čevljarska delavnica, Herpelje	55
Čevljarska delavnica, Skopo	55
Čevljarska delavnica, Materija	55
Čevljarska delavnica, Pliskovica	50
Mesnica, Divača	100
Pekarna, Sežana	80
Pekama, Divača	70
Pekarna, Dutovlje	65
Mlin-žaga, Križ pri Tomaju	55
Mlin, Škrbina	55
Mlin, Komen	55
Stroka 712: Storitvena obrt
Brivnica, Sežana	50
Fototehnika, Sežana	50
V strokah, za katere je predvidena enaka stopnja akumulacije in skladov, niso posebej navedena posamezna podjetja.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št 1-400/8-53-1
Sežana, dne 12. februarja 1953.
Predsednik OLO:
Danilo Petrinja 1. r.
122.
Na podlagi 1. 'člena uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Uradni list FLRJ, št 12/68-1953) in drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih izdaja Okrajni ljudski odbor Sežana na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1953
ODLOK
o delitvi sklada za vzdrževanje hiš
1.	člen
Na območju mestne občine Sežana se smejo sred stva sklada za vzdrževanje hiš uporabiti, kot sledi:
a)	za vzdrževanje hiš, iz katerih ta sredstva izvirajo, del v sklad vplačanih sredstev v višini 70% (sedemdeset odstotkov),
b)	za vzdrževanje, adaptacije in graditev stanovanjskih hiš na področju mestne občine preostali del v sklad vplačanih sredstev v višini 30% (trideset odstotkov).
2.	člen
Na območju vseh drugih občin v okraju se v sklad vplačana sredstva v celoti (100%) uporabijo samo za vzdrževanje hiš, iz katerih ta sredstva izvirajo.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 1-860/9-1953
Sežana, dne 18. aprila 1953.
Predsednik OLO: Danilo Petrinja 1. r.
123.
Dne 22. XI. 1942 je bil ustanovljen prvi mestni odbor osvobodilne fronte v Idriji, ki je vodil osvobodilno gibanje v mestu in bližnji okolici. Takrat so bile naše ljudske množice že seznanjene s cilji narodnega osvobodilnega boja in pripravljene boriti se skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi za osvoboditev svoje zemlje fašističnih okupatorjev.
Upoštevajoč ta dejstva, je na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin in na predlog mestnega odbora Zveze borcev v Idriji izdal Ljudski odbor mestne občine Idrija
ODLOK
o razglasitvi dvaindvajsetega novembra za občinski ljudski praznik mestne občine Idrija
1.	člen
Dvaindvajseti november se razglaša za ljudski praznik mestne občine Idrija.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 137/5-52
Idrija, dne 22. novembra 1952.
Predsednik L.
Franc Skok 1. r.
124.
Glede na združitev MLC Idrija, KLO Dole in K.LO Vojsko v eno mestno občino je Ljudski odbor mestne občine Idrija razpravljal na seji dne 27. Vlil. L952 o vseh predpisih, ki so jih sprejeli prejšnji KLO Vojsko, KLO Dole in MLO Idrija, in je na podlagi 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/52) Izdal
ODLOK
o razveljavitvi odlokov, ki so jih izdali bivši KLO Dole in Vojsko ter MLO Idrija
1.	člen
Razveljavljajo se vsi veljajoči odloki, ki so jih izdali bivši Mestni ljudski odbor Idrija, Krajevni ljudski odbor Dole in Krajevni ljudski odbor Vojsko, razen spodaj navedenih odlokov, ki veljajo odslej za celotno območje mestne občine Idrija:
1.	Odlok MLO Idrija o prepovedi spuščanja gosi v vodo, št. 1562/3 z dne 28. X. 1949;
2.	odlok MLO Idrija o javnem redu in miru, št. 686/5 z dne 29. XII. 1951;
3.	odlok MLO Idrija o prepovedi vožnje s kolesi in drugimi prometnimi sredstvi po sprehajališču »Rake«, št. 137/2-52;
4.	hišni red, št. 1018/1 z dne 8. XI. 1950.
2.	člen
Na podlagi točke d) 8. člena TZP se zviša denarna kazen za kršitev določb odloka o prepovedi spuščanja gosi v vodo od 300 din na denarno kazen do 1.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi na krajevno običajni način.
Št. 137/3-52
Idrija, dne 27. avgusta 1952.
Predsednik LOMO;
Julij Grum 1. r.
125.
Ljudski odbor Mestne občine Jesenice je na podlagi 15. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin in 18. člena temeljnega zakona o družbenem prispevku in davkih izdal na 5. seji dne 27. H. 1953
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o krajevnem samoprispevku z dne 21. VIL 1951
1. člen
1. člen odloka o krajevnem samoprispevku z dne 21. VII. 1951 se dopolni in spremeni ter se glasi:
Za območje mestnega ljudskega odbora Jesenice se uvede krajevni samoprispevek za najnujnejša popravila šol na območju mesta Jesenice ter druga komunalna dela, ki se tičejo:
1.	gimnazije na Jesenicah,
2.	gimnazije in osnovne šole na Koroški Bedi,
3.	osnovne šole na Jesenicah,
4.	osnovne šole v Hrušici,
5.	osnovne šole na Javorniškem rovtu,
6.	javne razsvetljave,
7.	popravila kanalizacije,
8.	raznih manjših komunalnih del.
2. člen
2. člen ostane neizpremenjen in se glasi:
Krajevni samoprispevek plačajo državljani oziroma njihova gospodarstva in pravne osebe, ki imajo prebivališče — sedež oziroma dohodke in premoženje na območju Ljudskega odbora mestne občine Jesenice.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni vojni invalidi, invaiddi dela in siromašne osebe, ki nimajo letno več dohodka kakor 20.(hK) dinarjev.
3.	člen
5.	člen se dopolni in spremeni ter se mora glasiti takole;
Zaradi naknadno ugotovljenih točnih podatkov o številu in osnovah plač pri delavcih in nameščencili za krajevni samoprispevek se zmanjšajo dohodki za uvedeni krajevni samoprispevek za II. polletje leta 1951 od planiranega zneska 1,931.000 din na 1,697.127 dinarjev, in sicer plačajo:
1.	delavci, nameščenci in uslužbenci na območju mesta Jesenice 1% od svojih
mesečnih dohodkov, kar znaša	1,222.127 din
2.	davčni zavezanci I. oblike — kmečkih gospodarstev, obremenjeni na podlagi polletnih dohodkov v letu 1950,
s 3%, kar znese	135.715	din
3.	davčni zavezanci lil. in IV oblike, to so obrtniki, zasebni poklici in zavezanci z dohodki od premoženja, obremenjeni na podlagi polletnih dohodkov
leta 1950, s 5%, kar znese	317.015 din
4.	za 1% so obremenjene zadruge od dohodkov, ki jih zadruge plačajo v svoje sklade in izplačujejo svojim članom
za njihovo delo, kar znese	22.270	din
Skupaj 1,697.127 din
4.	člen
4.	člen se zaradi dopolnitve 1. člena in spremembe 3. člena spremeni in dopolni ter se glasi:
Sredstva, pobrana v navedeni višini, se porabijo:
1.	za izvršena popravila na gimnaziji
na Jesenicah	612.000	din
2.	za izvršena popravila na gimnariji
in osnovni šoli na Koroški Beli 410.000 din
3.	za izvršena popravila na osnovni
šoli na Jesenicah	183.000	din
4.	za izvršena popravila na osnovni
šoli na Javorniškem rovtu	22.127	din
5.	za popravila na osnovni šoli v Hrušici	18.000	din
6 za popravila javne razsvetljave	185.000	din
7.	za popravila kanalizacije	40.000	din
8.	za razna manjša komunalna	dela	25.860	din
5. člen
Skupaj 1,495.987 din
5.	člen se spremeni in se glasi:
Pobiranje in uporabo krajevnega samoprispevka vodi LO mestne občine Jesenice po komisiji za plan in proračun.
6.	člen
Na podlagi določbe 3. člena odloka sestavi mestni izvršilni odbor razpored glede višine krajevnega samoprispevka za posamezne zavezance. Razpored se da na vpogled za 10 dni, in sicer od 1. avgusta 1951
do 10. avgusta 1951. V tem roku in v nadaljnjih 15 dneh imajo zavezanci možnost pritožbe proti odmeri na Ministrstvo za finance LRS v Ljubljani
7.	člen
Glede prisilne izterjave krajevnega samoprispevka veljajo smiselno predpisi za izterjavo davkov.
8.	člen
Doda se nov člen, ki se glasi;
V čašu med izvršeno odmero krajevnega samoprispevka in izterjavo so bili delavci in nameščenci v podjetjih obračunani ali so se odselili z območja LO mestne občine Jesenice in se zato odpiše predpisani krajevni samoprispevek pri navedenih delavcih in nameščencih v višini 211.146 din.
Odpis v navedeni višini izvrši v svojem knjigovodstvu uprava za dohodke LO mestne občine Jesenice.
9.	člen
Doda se nov člen, ki se glasi:
Dela, predvidena po uvedenem krajevnem samoprispevku za IV, tromesečje leta 1950, so zaključena in sredstva v glavnem porabljena. Zato se saldo na računski knjižici I. krajevnega samoprispevka 10.020 dinarjev prenese na računsko knjižico krajevnega samoprispevka, ki je bil uveden z odlokom dne 21. VII 1951, Saldo se porabi hkrati s sredstvi tega krajevnega samoprispevka, v namene, ki so določeni v 1 in 3. členu tega odloka.
Saldo v višini 10.020 din prenese podružnica NB Jesenice po nalogu uprave za dohodke pri LO mestne občine Jesenice.
10.	člen
Ta odlok začne veljati takoj.
11.	člen
S tem odlokom se razveljavi navedeni odlok z dne 21 VII. 1951.
Št. I 637/53
Jesenice, dne 27. februarja 1953.
Predsednik LO MO: Maks Dolinar 1. r.
126.
Občinski ljudski odbor Trebelno je na seji dne
9.	aprila 1955 na podlagi 15. in 88. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborm (Uradni list LRS, št. 19-91/52) sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
I
Razpišejo se nadomestne volitve v volilni enoti št. 6, ki obsega naselja: Ornuška vas — Cerovec in Brezje, ker je prenehal mandat Stariču Antonu, odborniku občinskega ljudskega odbora, ki je bil Izvoljen v tej volilni enoti.
Volitve bodo v nedeljo dne 7. junija 1953.
II
Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in na krajevno običajni način v volilmi enoti št. 6.
Št. 234/2-53
Trebelno, dne 9. aprila 1953
Predsednik OLO: Franc Kafol 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik - tiska .iskarna »Toneta Tomšiča« — vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 720 din — Posamezna številka: 8 din do 8 stran', vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ha, poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 -
Čekovni račun: 80i-»T«-157