K.cij vsc pišGfo o učitelfstvu, šoll. prosveti In JVV —1 Dolžnost naših učiteljev in profesor- jev. Pod tem naslovom prinaša po »Narodni odbrani« Slovenski Narod od 17. oktobra sledeče ugotovitve: Po končani svetovni vojni se je naša šola dokaj hitro prilagodila novo ustvarjenim razmeram. Objela je širši nacionalni pojem — jugoslovenstvo — v katerega bi naj vstopili trije bratje: Srb, Hrvat in Slo venec, pa tudi Bolgar, in bilo bi se ji v veliki meri že posrečilo izravnati in izgladiti plemenske razlike in ustvariti človeka Jugoslovena. ki mu je enako mil in drag vsak troimeni brat, da niso druge okolnosti napravile nasprotno od tega, kar je želela šola. Toda mi smo prepričani, da bo šola, ravnajoč se po svetlih primerih velikih mož prerokov iz preteklosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendarle izvršila svojo misijo in pripravila teren za še širše uedinjenje vseh Slovanov, dasi se razmere neprestano razvijajo na škodo slovanske misli. V današnjih časih ima naša šola, ki mora tudi vnaprej biti nacionalna v širšem smislu besede, še druge posebne naloge... Prva in najsvetejša dolžnost naše šole je, da pri šolski mladini — tako v ljudski, srednji in strokovni, kakor tudi na visoki šoli — razvija čustvo dolžnosti, da očuvamo ono, kar so naši predniki in naši očetje priborili in ustvarili s svojo krvjo. Kakor so oni radi žrtvovali svoje življenje za ustanovitev naše skupne domovine Jugoslavije, tako moramo tudi mi, ako bi bilo potrebno, darovati svoje življenje za očuvanje naše države ... Vsak učitelj in profesor more in mora pri vsakem predmetu delovati na to, da ojekleni duh naše današnje mladine, da jo usposobi za junaške podvige in da preko šolske mladine okrepi duh vsega našega naroda, posvecujoč posebno pozornost obrambi naroda in države. Današnjo mladino, ki često želi, da bi čim laže in udobneje živela brez velikega truda in napora, je treba zlasti navaditi na delo, ki je predpogoj vsakega uspeha. Mladina se mora navdušiti za svetle zglede iz preteklosti, a narod bo ob njeni strani, o tem smo prepričani, znal očuvati pridobitve svojih prednikov. Končujemo z besedami: šola je hram sreče vsakega naroda. Učitelji in profesorji, bodite pravi svečeniki v tem hramu, in samo, ako boste tako pojmovali svojo dolžnost, se boste dostojno oddolžili svojemu narodu in boste pravi nasledniki učiteljev in profesorjev izpred vojne! Kot taki boste deležni priznanja in pohvale vsega naroda! —1 V hrvatske šole bodo uvajali duh kmečkega gibanja. »Seljačka sloga«, list, ki ga izdaja istoimenska hrvatska kmečka organizacija. prinaša v zadnji številki naslednje: Predstojnik oddelka za prosveto v banovini Hrvatski je postal prof. Izidor Škorjač, ki je dobil nalogo, da uvede v vse hrvatske šole duh hrvatskega kmečkega gibanja, duh bratov Radičcv, duh, kakršnega širi med narodom »Seljačka sloga«. Prof. Škorjač je za to nalogo najbolj dorasel, ker je poleg predsednika »Sloge« Hercega najbolj znan prosvetni delavec v hrvatskem kmečkem gibanju. Njegova naloga je težka. Dosedanje učne moči (učitelji in profesorji) so vzgojene v duhu, ki je nasproten hrvatskemu kmečkemu gibanju. Zanje je bil kmečki narod nekulturen, množica predmet, ki ga je treba vzgajati, voditi, poučevati. Toda po nauku bratov Radičev ima hrvatski kmečki narod svojo prosveto in svoje poštenje in je zaradi tega treba z njim sodelovati tudi na temelju njegove lastne omike ter na isti osnovi poučevati tudi njegovo mladino. Bedastoča je trditi, da so mladi učitelji, zlasti oni brez izkušenj, prosvetitelji naroda, o katerem tako rekoč ničesar ne vedo. Zato je najtežja naloga novega predstojnika za prosveto prepričati učitelje, da se morajo od naroda samega vsaj toliko naučiti, da bodo mogli njegovo mladino vzgojiti. kakor se spodobi, in da jim omogoči, da tudi v sebi izvedejo potreben duhovni preokret. Prof. Škorjaču je »Seljačka sloga« z vsemi svojimi organizacijami pripravljena pomagati pri tem delu. Kdor bi se pa tega ne hotel poslužiti, ga je treba odstraniti! (»Slovenec«, 7. oktobra 1939.) —1 Večernik od 14. oktobra piše o dograditvi nove šolske trdniave na Kozjaku. Je to že tretja šolska zgradba na Kozjaku tik ob jezikovni meji. Gradi jo družba sv. Cirila in Metoda. Družba se ni plašila neštetih zaprek ter občutne podražitve gradbenega materiala. Vztrajala je na poti k cilju ter dosegla, da je stavba dosegla svoj vrh, saj so pred tednom razobesili vrhu strehe smrečico z državno zastavo. Tako moramo z veseljem pozdraviti to delo, ki bo nudilo v najkrajšem času streho slovenski učeči se mladini ob naši narodni meji. —1 Prerodimo naše družine je naslov razprave od 11. oktobra, ki pravi med drugim: Za družino pa je najvažnejša šola. Šola mora nadaljevati in spopolnjevati družinsko vzgojo. In če mora biti družinska vzgoja krščanska, mora biti tudi šolska. — Več kot na šolski postavi pa je ležeče na učiteljstvu. Učitelj mora biti krščansko vzgojen, da more našim otrokom nuditi krščansko vzgojo ter jim s svojim življenjem dajati lep zgled. Z veseljem pozdravljamo- vest, da bo letošnjo jesen učiteljski konvikt v Ljubljani v Marijanišču. —1 »Naš Glas« od 15. oktobra prinaša resolucije XIX. glavne skupščine JUU v Banja Luki.