Osebna vest. S 1. junijem odide ' zagrebško nadškofijo č. g. Božnar, ka plan prl Sv. Barbari v Halozah. Samomor v jetnišnicl. Mariborsk senat je obsodil pred kratkim na 2 let Josipa Hary radi tatvine koles. Har se je v torek 5. majnika v svoji zaporn celici v mariborski jetnišnici obesil m ta način, da si je omotal krog vra.i razrezano rjuho, katero je pritrdil a' nanravo ccntralne kurjave. Na povratku k gostije je prejel sunek z n.ožem. V mariborsko bolnico je bil pripeljan 16 letni delavec Jože Lah. Ko se je vraftal z gostije na Pragerakem, so ga napadli fantje in ga je eden zabodel z nožem v levo stran prsi. Nevaruo srečanje kolesarja z avtomobilom. V petek dne 8. maja sta trčiila na strmem klancu pred Kamnico pri Mariboiru koiesar, 581etni posestmk Anton Vrčko od Sv. Ožbolta ob Dravi, in osebni avto trgovea Wrenčurja iz jV.arc__berga. V_ iko je dobil težke zuhanje ter znotranje poškodbe in ga je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bolnico. Mariborski sodni senat je obsodil na dve leti in en mesec robije mednarodnega pustolovca Jurja Popoviča iž Beograda. V decembru m. 1. so ga prijeli pri Št. Ilju v Slov. gor., ker je hotel na ekrivaj preko meje. Klatil se je že po celem svetu. Glavni posel so mu bile tatvina in ponarejanje bankovcev. Mariborska policija je zaorla 6. maja 26 letnega Jakoba Vesenjaka, ki je vyomil pred kratkim v stanovanje Franca Kranjčiča pri Krčevini in mu odnesel raznih predm&tov za 8000 Din. Pcskus samomora. V torek zvečer si Je pognal kroglo skozi prsa radi nesrečne ljubezni na povratku iz Ruš proti MarLboru 21 letni pekarski pomočnik Alojzij Šeruga, ki je bil uslužben v Studencili pri Mariboru. Nezavestnega in vsega krvavega so prepeIjali v maribor&ko bolnico. Vlak ga je razmesaril. Dne 5. majniKa Jie zadela 751etnega prevžitkarja Pranca SimončiCa iz Cirknice pri Št. IIju v Slov. gor. atrašna amrt. Starček je bil precej gluh in je hotel iti preko železniške proge. Zatvornico je našel eaprto, a je šel mimo nje, ker ni čul iz Št. Ilja prihajajočega vlaka. Vlak je Simončiča zagrabil, ga strašno razmesaril in je bil revež takoj nirtev. Konj je udaril 17 letnega Ambroža Vodenca i- Krčevine nri Vurbergu in mu zlomil roko. Trgovskl agent povozil oitroka. V Muj*ski Soboti je povozil trgovski agent z inotornim kol&&om šolarčka in siniSka klobučarja Sukiča. Težko poškodovanega fantka so snravili v bolnico. Izsleden in prijet tihotapec. Starešina finančne straže v Slatina Radenci je prijel 3. majnika Franca Gomzija iz Ivanjševca, ki je prodajal po hišah kot krošnjar razno tihotapsko blago. Neusmiljeno sta pretepla dva mlinarjeva sinova 25 letnega poljskega delavca Tomaža Krajnca v Žabj&ku pri PtuJu. Kraijmca so prepeljall v ptujsko bolnico vsega razbitega in ot&klega po vsem životu. Tatvina hranilne knjižice. Hranilno knjižico na 7400 Din je ukradel Jožef Belec iz Grlave pri Ljutomeru svojemu »oimenjaku kmetu Belcu in dvignil t njo omenjeni znesek v posojilnicl v Križevcih. Tata je žandarmerija zaprla v Ljutomeru, a je že bil zapravil večji del ukradene vsote. Zgodnji roj. Trgovec Ivan Traun v Narapljah pri MajSbergu je dobil 6. ma|a prvi čebelni roj. Pazlte na otroke! Komaj enoletni Jožek, sin pos&stnika Frangeža iz Cirkovc nri Pra.r.erskem, si je zlomil pri padcu g peči levo nogo in ga zdravijo v mariborski bolnici. — Pri plezanju na cLrevo je padel na glavo tn si odgriznil jezik 9 letni Franc Gornik iz Polskave. Paromlin pogorel. V Medlogu pri Celju je izbruhnil v noŁi 4. majnika v podstrešju Joštovega paromlina požar. Ogenj je uničil vse zaloge moke, žita ter ves mlin, izvzemši strojnico, kjer je o&tala nepoškodovana lokomobila. Žrtev požara bi bila akoro postala v mlinu trdo speča: sm lai&tnika in domači hlapec* Pri požaru je bilo po- žrtvovaJno na delu vež gasilnih druStev. Še en mlin pogorel. V nedeljo 3. majnika je pogorel v jutranjih urah mlin posestnika Ivana Oranjaka iz Črnove, občina Ši. Janž pri Dobrni. Mlin je bil dalje proč od doma in v obratu le tedaj, če je bilo kaj za mleti. Požar je nastal, ko ni bilo v mlinu žive duše in obsoja sum na požigalčevo roko. Žaga zgorela. Pri Novi cerkvi je upepelil ogenj žago, ki je bila last posestnlka Potofeika, po domače Povha. Rešitev je bila izključeaaa in znaša ško- Zunanji ministri Male antante, ki je zborovala minuli teden v Bukarešti. Od Ieve na desno: Ghika (Rumunija) dr. Beneš (Čehoslovaška) in Marinkovič (Jugoslavija). da 20.000 Din. Vzrok požara je zavit v temo, ker ponoči, ko je nastal požar, ni bilo na žagi nikogar. 6e odreče zavora na vozu. V sredo 7. tnaja [je peljal 661etni posestnik Anton Blanzmšek iz Pristave pri Dobrni v družbi svojih dveh sinov domov poln voz drv. Navzdol je odrekla zavora, sina sta se izognila drvečemu vozu, oče je hotel voz zaustaviti, a je prišel pod voz in ta je šel preko njega. Blanzinšek je težko po&kodovan. Izsledena tatvina. Smo poro čali, da je izginilo iz stan.vanja celjskega zdravnika dr. Sadnika raznih dragocenosti v vrednosti 14.000 Din. Te dni je prejel dr. Sadnik iz Gradca obvestilo, da tjje aretirala tamošnja policija sobarico Amalijo Potočnik, pristojno na Ptuj&ko gwo in v Trst pri&tojnega Josipa Renčana, s katerim je omenjena ženska skupaj pobegnila dz Celja. Policija je izsledila pri obema skoro vse pri Sadniku pokradene stvari. Nssreča na kmetijski šcli v šf. Jw._|u. Na kmetijsiki šoli v Št. Jurju ob južni žel. je padel učenec Franc Klasinc tako nesrečniO po stopnicah, da si je zlomil nogo in je bil prepeljan v celj&ko bolnico. Smola vlomilcev. V noči od 1. na 2. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Ant. Zedrana v Št. Jurju ob južni žel. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 15 tisoč Din ter ga skrili v kozolec g. Hleba v Lokarjah, kje? so ga domači odkrili in prijavili zadevo orožnikom. Žandarmerija je zastražila kozolec v upu, da se bodo uzmovif-i vrnili po blago. Res so tudi prišli, a se jim je posre.il pobeg. Trgovec Zedmn je dobil svoje blago nazaj. Gad je pičil v roko pri trebljenju na posestvu 231etnega poseistni^kega sina pri Sv. Križu ob Krki. Težko zastrupljenega so prepeljali v bolnico vBrežice. Neznanega utopljenca so potegnili fz Ljublijanice pri elektrarni na FuMnah. Utopljenec je ž. bil dalje 5a®a v vodi, ima na temenu glav© dolgo rano in skoro gotovo ni iz Ijubljaiiiske okolice. Eomaj se reSil smrH. Reika Sava bl bila kmalu zŁt-Mevala svotjie žrtv« radl neprevidnosti. Posestnik Vail_ntin Kllnar iz Je.enic je oral s ko;njem njivo na Ideani »trani reke v Kurji vasi na Gorenjskem. Orač se ie hotel vrniti kar preko Save na vozu nazaj na Jesenice Na voz je naložil poljedelsko orodje, sedla je zraven njega tudi žena in voznik je pognal konja v r&ko. Sava je -na tamkaj deroča, yie prevrnila vo_ in ga valila s konjem vred navzdol po vodi. Klinar in žena sta se komaj rešila. Tovarmški delavci so oteli še v zadnjem trenutku tudi konja. Rcparski unior. V Žužembergu je bila umorjena in oplenulena 60 le^tna kočarica Marija Boker. Radi pomanjkanja zraka v preveč natrpanem vagonu so našli na obmejni postaji Rakek 6. maja poginjenih 7 volov v enem vagonu. Voli so bili last zagrebškega veletrgovca z živino in namenjeni v Italijo. Požar v zvonarai ter livarni. Dne 5. maja krog 2. ure v no.i je izbruhnil požar v skladišču zvonarne in livarne v Št. Vidu pri Ljubljani. Ogenjj; se je razširil z bliskovico in povzro.il škodo za 400.000 Din, katero utrpi lastnik Ivan Kogovšek. VeiIkaH.sk! požar na HrvatSikem. V vasi Oštirici pri Novem JVIarofn na Hrvatskem je umičil požar v pondeljek 4. maja popoldne 12 kmečkih hiš in 30 gospodarskih poslopij. Škoda je ogromna in toliko revnih Ijudi je ostalo brez strehe. Strašen wcir.sk strele. V sredo dne 6. t. m. pr-dpoldne je branal poseistnik Karol Nagy pri Sv. Martinu ob Muri z dvema konj&ma njivo. Pri tem oipravilu je udarila v brano strela, se tamkaj odbila, prešla v posestnika ter v oba konja in pokončala tri življenja. Obilno potomstvo. V Neulichtenbeirgu pri Lincu na Zgoriem Avstrijskem je umrla kmetica Katarina Hofbauer. Imela je v svojem ždvljenju 14 otrok. Dva sinova sta padla na bojišču. Preostali žive na kmetijah in obdelujejo zemljjio. Pogreba se je udeležilo poleg sinov in hčera 70 vnukov, katerih najstarejšemii je sedaj 35 let, najmlajšemu pa komaj 10 dni. Tudi vnuki imajo že potomstvo — 18 otrok, ki so stari 10 do 11 let. Pokojnica je bila 19 let vdova in je pred 15 l&ti c.lepela. Krsto in križ pred njo so nosili sami njeni sorodniki. Blodnje cerkvenega oknja. Najlepša srednjeveška slika na steklo predstavlia sv. Magdaleno in je bila v Weit.n« bergu na Koroškem. Poslikano okno ja bilo znano celemu kulturnemu sv&tu radi lepote in dragocenosti. Sveto sliko saocenili strokovnjaki s 30.000 mark, je bila za dolgo časa zginila neznano kam in ©o jo šele sedaj zopet našli. Cerkveni tatovi so odnesli poslikano okno iz Koroške v Monakovo. Od neznane strani je prejela policija obvestilo, da je shranila dragocenost neka gospa iz Berlina. Po drugem sporočilu bi naj bila ta gospa izročila sliko v shranjenjj.e svoji prijateljici in ta je dobro znana s trgovcem z umetninami v Viljemovi ulici v Berlinu. Ko je policija šla po naznanjeni jej sledi, je odkrila koroško cerkveno okno v kleti omenjene trgovine. Uzmoviči so hoteli izredno dragocenoi^t spraviti kam daleč in jo tamkaj p.odaii, kar jim pa ni uspelo. Po dolgotrajnih blodnjah je prispela na steklo slikana isv. Magdalena zopet nazaj) na Koroško. Odpust delavk s kratkimi krill. V, Martin&ngu, predm&stju zgornjeitalijanskega me&ta Bergama, je gospodar neke predilnic& predložil svojim delavkam nastopno odredbo: »Katera hoče stopiti v našo predilnico in ostati pri nas v službi ter si tako služiti kruh, mora biti oblečena, da ji obleka zakriva praa in vrat, rob krila pa mora segati čez kolena do konca me..« — Ko ao delavke pr&brale to odredbo, &o izjavile, da nimajo dolgih oblek in tudl ne zaal-žijo toliko, da bi ai jih dala podaljšati. VodiStvo tvornice jim ij« nato dalo mesec &ai čaaa za premisl&k. Po Stirih tednib bo odpušče-na vsaka u&lužbenka, ki ne bo zadoatila navedenim predpisom. Nekatera dekleta so sf podaljšala obleke s trakovi, ker pač nimajo drugega blaga na razpolago. Izura izrednega pomena. Angleškemu inženerju Brownu se je posrečilo, da je izumil aparat, ki nadomešča na ladjah krmarja. Iznajdbo so že preiskusili na francoskih prekooceanskih velikanih: »Ile de France« in »Lafaye-tte«. Poskusi so zadovoljivi in bodo v francoskih ladjedelnicah upeljali pri novih ladjah avtomatične krmarje. — Glavna naloga ladijskega krmarja je obstojala doslej v tem, da ije uravnal ladjo s pomočjo krmila, ako so jo porinili vetrovi, tok ali valovje iz določene smeri, zopet nazaj v pravo. Služba krmarja je težavna in odgovorna. Avtomatični krmar je pa le 1 m visok eaboj, ki je zvezan s kolesjem krmil i. Ta za.boj inženerja Browna nadzira noč in dan določeno smer ladje in popravi takoj, vsa__o najmanjšo tozadevno pogreško. Dokler pluje ladja naprcj v ravni črti, je aparat čisto na miru. ,V trenutku, ko se trup ladje zasuče kam na stran, pride avtomati.no do zvezo potom električnega toka, krmilo _se prične gibati in ladja je takoj pra•vilno usmerjena. Neizplačani mil.jonski dobitki. Naj- ,več se danes govori na Angleškem o treh milijonskih dobitkih, ki so tvorili :aključek dublinske ter liverpulske lo- erije. Pred v&r tedni so pripovedovali la Angleškem o italijanskem lastniku .avarne Emiliju Skali, da je postal s tomočjo zadete srečke kar čez noč vee- cratni milijonar. Sedaj je že kot beli lan Ijiasno, da Skala še ne bo tako na- flo v posesti težikih milijonov. Dva Ska ova _.o__a_i_ia trdita, da ima z njima aoffovor, ki ga veže, da se razdeli za- [detek med tri može. To trditev Skala taji. Njegova nasprotnika sta naperila hapram njemu tožbo. Loterija ne bo Izrolačala lepega zneska 100 milijonov dinarjev, dokler ne odloči o izr>lačilu sodišče. Emilijo Skala, ki se je že čutil presrečnega milijonaria in koval vse mogoče načrte za bodočnost, bo moral poterpežljivo čakati, da bo bogznaj ke- daj sodnija izgovorila odločilno bese- do. Tudi drugi največji dobiček zgoraj omenjene lot&rije v znesku 40 milijo- nov dinarjcv ni še mogel bl'i iziplačan Jz enotstavnega vzroka, ker ne da po- Bestnik srečke o sebi nobenega glasu. Ta zadetek odpade na Amerikiiica Clavtona Wood, ki stanuje v amerik. mestu Buffalo. Tretji dobitek 30 mili- Jonov Din je bil izplačan krčmaTJu v |,užni Afriki Jurju Claremontu, ki se je podal po izplačilu na potovanje krog eveta. Angleški poslanci ne dobijo več zaBtonj vžigalic. Angleški finančni mini^ter Snowden se je odlo.il za najve.jo varčnost v državni upravi. Ta varčnost pojde ta.ko daleč, da bodo ostali celo angleški parlamentarci brez vžigalic na državne stroškc, ampak si jib bodo inorali kupovati sami. Doslej so imeli namree gospodje poslanci v svojih klubih in drugih pTostorih vžigalice na razpolago na državne stroške. Kakor hitro pa bo dosedanja zaloga pošla, ne bodo več kupili drugih, ampak si jib bodo morali gospoJj. poslanci sami kunovati. Moioriio kolo kot morilno orožje. V Kajeni, v kazenski koloniji Francije v južni Ameriki, se je vršila pred kratkem porotna obravnava proti ženi Hedou in njenemu ljubčeku Henril.u Bress_u. Oba sta se zagovarjala radi poskušenega umora nad možem žene I-Jedou. 35Ietni obtoženec je bil dobro podučen o trgovini Bressouja in tudi žena se je zaljubila vanj in je bil mož le še ovira nedovoljene sreče in je moral s poti. Način moževe smrti je bil pret'.ano zamišijen. Da bi oba zločinca preslepila javnost z navadno nesrečo, sta iztuhtala to-le: Ko se je peljal lepega dne. Hedou z navadnim kolesom preko dežele, je pazil nanj ljubcek žene na motornem kolesu na cesti. V trenutku, ko se mu je približal Hedou, mu je sfrčal Bressou na motorju z najvcčjo brzino v kolo. Smrti namenjeni pa je vsled sunka le zletel v velikem loku s kolesa, priletel na njivo in si je otel življenje s težjimi poškodbami. Zločinski parček je bil takoj predan sodišču in žena ter ljubček sta bila obsojeaa vsak na sede-m let ječe in na povrnitev škode možu v znesku 10.000 frankov. Kanarčki so mu rešili življeiaje. Da g. Turner iz Stokholma ni ljubil kanarčkov, bi danes gotovo ne bil več med živimi. Dva krasna kanarčka je gojil v svojem stanovanju. Po dnevu sta živela v kajbici, ponoči pa ju je pustil letati po sobi. Neke noči se g. Turner naglo prebudi. Kanarčka sta nervozno letala po sobi, cvrčala, a naposled kakor mrtva padla na tla. Tedaj je g. Turner začutil, da je v sobi neobičajno zadušljivo. Od nekod je plin za razsvetljavo prihajal v stanovanje. Na njegov telefonski poziv so dospeli ognjegasci in policija. Takoj je bilo dognano, da prihaja plin iz sosedne sobe, kjer je neki človek iste noči izvršil samomor, otvorivši vse cevi plinovoda. Edino kanarčkoma se je g. Turner imel zahvaliti, da je ostal še pri življenju. Vlomilec v letalu. V nemškem mestu Aachen se je posrečilo policiji, da se je polastila težkega zločinca v osebi komaj 191etnega Walterja Leese iz Bochuma. Leese je bil znan po svojih tolovajskih pohodih po celi rensko-vestfalski industrijski pakrajini do Holandije. Ta bandit je ogrožal celo Hamburg, Bremen, Kiel in O&nabriick. Na rtjegov račun grc veliko roparskih umorov. Mladostni zločinec se je posluževal večkrat celo letala, da je zakril zacasno najbolj drzne vlome ter roparske umore. Pobegli ženin. Vse je bilo že pripravljeno za poroko 201etne Alice Melmer v Čikagu. Čakala je nevesta, čakale so družice in čakala je družina. Vse je bilo na mestu, le — ženina je manjkalo, Neposredno pred poroko je ženin, 25letni Albin Ford, neznano kam izginil. Obveščena je bila policija, da dožene, ali gre za nesrečo, ali pa jo je ženin namenoma popihal. Zločince bodo bičali. Z ogromno večino glasov, 78 proti 9, je poslanska zakonodajna zbornica v Lansingu v državi Michigan v Severni Ameriki odobrila predlog, ki določa kazen bičanja za kaznjence v jetnišnicah. Pričakuje se, da bo predlog sprejet tudi v senatu. Ta predlog je bil stavljen, ko se je ljudstvo države Michigan s splošnim glasovanjem izrazilo proti uvedbi smrtne kazni za zločmce. Bičanje se bo vršilo ob določenih dobah in kaznovanemu se istočasno ne bo smelo dati več kakor šest udarcev z usnjatim jermenom. Mcdcrniziranje kineških razbojnikov. Napram vestem iz Pekinga so se kineški razbojniki modernizirali v poslednjem času. Razbojniška banda, koja je v oktobru lanskega leta ujela v Hapočku člana luteranske- misije Amerikanca Nelsona, ije zahtevala za njegov odkup poleg velike svote denarja še tudi: gramofonske plošče, rakete, žepne ure, nalivna peresa in žoge. S Stalinom se ni šaliti. V Berlin je prispela iz Rusije ameriška pisateljica E. G. Grady, katero so sovjeti izgnali iz svoje države zaradi enega samega nedolžnega dovtipa, ki ga je napisala o diktatorju Stalinu v svojem članku. Dovtip je bil tak, da je značil, da Stalin ni priljubljen pri ruskem ljudstvu, in kaj takega Stalin in njegovi privrženci ne slišijo radi. Najvišji nebotičnik na svetu. V New-Yorku je bil te dni dograjen in blagoslovljen najvišji nebotičnik, ki je visok ili m, ima 85 nadstropij in je v njem nastanjenih 25.000 ljudi. Plug, kl orje sam. Angleški ini. Ford, — ne kralj avtomobilov — Je naprav-I plug, kl Je pravo dndo ln bo oral sam brez človeškega vodstva. Pivi poskusi so se že obnesli.