KhjH:>;-.*A v ctuu •Zasavski tednik* • glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovce, Hrastnik, Zagorje in Litija - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: Uredništvo in uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 800-714-1-146 - Ust izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja -delo- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek ziutral - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ev. 34 TRBOVLJE, 17. avgusta 1960 'Jen.- I»» .1in s Cio XIII STStfOVJaiSlffl IZGRADNJA V LITIJSKI OBČINI Kako pridem do stanovanja? Kakor po drugih industrijskih središčih, tako je tudi v Hitiji, Šmartnem in v Kresnicah še vedno občutno pomanjkanje stanovanj, čeprav Je bilo v okviru razpoložljivih sredstev zgrajeno v povojnih letih, zlasti pa v zadnjih, precej novih stanovanj v raznih blokih ter v individualnih hišicah. Od leta 1956 do letos so v Litiji zgradili pet novih blokov s 54 stanovanji. V gradnji je pa še 26 stanovanj, od katerih bo še letos vseljivih 14. v Šmartnem so v tem času sezidali 24 stanovanj v blokih, v Kresnicah pa blok z 12 stanovanji. Precej stanovanjskih hišic so nadalje zgradili 13. OBLETNICA INDIJSKE NEODVISNOSTI V Indiji so 15. avgusta slovesno proslavili 13. obletnico Svoje neodvisnosti. Po vsej državi so bilč slavnosti, na Slavni slovesnosti v New Delhiju je pa govoril predsednik Nehru. Indijski tisk je objavil »osebne članke, posvečene teinu prazniku, v katerih poudarja uspehe, ki jih je Indija dosegla od razglasitve svoje Neodvisnosti, ter naloge, ki še vakajo državo, CIPER - NOVA NEODVISNA DRŽAVA Ko so ure z dvanajstimi Udarci oznanile konec 15. avgusta tega leta, se je neodvisnim deželam sveta priključila še ena republika — Ciper. Jako je ta otok v Mediteranu končno dobil svojo dolgo pričakovano neodvisnost. Z razglasitvijo suverenosti Cipra so V glavnem zadovoljene težnje Sovega prebivalstva in od-ijeno potencialno žarišče »•mirov. Nova država v afriki Prejšnjo soboto opolnoči {»•d 12. in 13. avgustom tega *®ta je bila razglašena neodvisnost Centralnoafriške re-»ablike, bivšega francoskega °*emlja Ubangi—Čari v Francki ekvatorialni Afriki. Cen-**klnoafriška republika je de-dežela, ki Je dobila ?*pdvisnost in privalila, da v francosko - afriški ipnostL Postopna zamenjava Enote OZN so začele zamenjavati belgijsko vojaštvo v falangi. Belgijske čete se bo- nmaknile v oporišče Kami- J®; Nove okrepitve enot OZN ®*4hajajo. DRŽAVNEM PREVRATU V LAOSU , Po državnem prevratu v JjkjNsu je revolucionarni odbor *dal razglas, v katerem je podarjena aktivna nevtralnost aktivna koeksistenca po In jSjjona Laosa Kambodže, Burme in »a. Narodna skupščina o”-" je sklenila zamenjati ^Jaanitovo vlado, ki je po- v Luang Prabang. ^Remembe v ustavi TURČIJE Odbor narodne enotnosti je 13. tega meseca '•Javil spremembe v začasni j^jjnvl dežele, k} je bila kot o spremembah ustav-*akona sprejeta 13. julija Narodni odbor je dobil s ‘I spremembami širša gjjttla po- v uveljavljanju za-'»o ukrepov. Začasna “Va Je postala stalna. odgovor hruSCeva ^“nvjetski premier Hruščev Rkl dnevi odgovoril na 5*^?° _ zahodnonemškega de- šittj.n Hermanna Schmida, po-šefom '•k Pi—vlad štirih velikih t!tev"8m° se nanaša na razoro-Pou ' n» sklenitev mirovne ^?ube z Nemčije in ustano-brezatomskc cone. zasebniki. Za nadaljnjo načrtno stanovanjsko izgradnjo je pripravljen nov zazidalni načrt za desni breg Litije, o čemer smo v našem liistu že pisali. Nadaljnja stanovanjska izgradnja bo zahtevala zbiranje sredstev v večjem obsegu kot do sedaj. Do konca letošnjega leta se bo nabralo v stanovanjskem skladu okoli 90 milijonov dinarjev. Od teh bodo porabili 30 milijonov za dograditev stanovanjskih hiš, ki so jih pričeli zidati že lansko leto. Ostala sredstva so pa namenjena za izgradnjo stavb: — 2 stanovanjska bloka v Šmartnem. 1 stanovanjski blok v Litiji, za gradnjo polstolp-ndce prav tam, za sezidanje stanovanjske hiše v Gabrovki za učiteljstvo in za stanovanjsko zgradbo na občinskem kmetijskem posestvu Qrmače. Z izgradnjo te’* blokov in hiš bodo v občini pridobili v prihodnjem letu 62 novih stanovanj. Razen tega je s‘snovanj-ski sklad posodil nad 7 milijonov dinarjev za gradnjo zasebnih hišic. S tem je pa tudi razdeljen ves dotok sredstev v stanovanjski sklad pri ObLO Litija. Ta sredstva bo treba povečati z udeležbo gospodar-kiih organizacij in državljanov, če bomo hoteli ta načrt in 5-letni program stanovanjske izgradnje izvesti. Upravni odbor stanovanjskega sklada še Je sporazumel z gospodarskimi organizacijami v občini, da bodo pni navedenih gradnjah sodelovale 6 50-odstofcno udeležbo, se pravi, da bo k stroškom za izgradnjo blokov prispeval kolektiv določenega podjetja polovico potrebnih sredstev, polovico pa stanovanjski sldad. O nadaljnji stanovanjski izgradnji po novih predpisih so mnogo razpravljali v sindikalnih organizacijah, v občinskem odboru SZDL ter v delovnih kolektivih podjetij. Posebno v litijska Predilnici, kjer so kolektivu tolmačili, na kak način je mogoče najhitreje priti do novega stanovanja. Po razložitvi tega načina, ki temelji na varčevanju slehernega, ki želi priti do novega stanovanja, bo lahko vsak interesent sam izračunal, kakšno stanovanje bo zmogel plačevati ob svojih dohodkih. Primer: tisti, ki potrebuje 3-ležiščno stanovanje za svojo družino, bo moral zbrati za vsako ležišče 95.000 din. torej 285.000 din. Ta znesek bo vplačeval v mesečnih ali četrtletnih obrokih. Ko bo plačal zadnji obrok, bo imel pravico zahtevati stanovanje. Vplačana vsota se mu bo potem obračunavala pri najemnini toliko časa. dokler ne bo celotno vplačan znesek obračuna. V> Litiji je že precej interesentov, ki si bodo na tak način zagotovili stanovanje. V kolektivu litijske Predilnice pa razpravljajo tudi o ustanovitvi stanovanjske zadruge. v kateri bodo zadružniki razen sredstev iz stanovanjskega sklada in lastnega deleža lahko obračunavali tudi svoje delo* ki ga bodo opravili pni stanovanjski gradnji. O tem bomo še posebej pisali, ko bodo ustanovili to zadrugo. Eden izmed načinov pospeševanja stanovanjske izgradnje je tudi ta, da bo upravni odbor stanovanjskega sklada pri ObLO v okviru možnosti nastopil kot investitor stanovanjskih objektov — ko bodo pa zgrajena posamezna stanovanja ali etaže, jih bo stanovanjski sklad prodal na licitaciji interesentom. Že sedaj je več posameznikov, ki se za- nakup tastih, nimajo pri skladu za stanovanj, še več je pa ki si bodo z varčevanjem pridobili stanovanjsko pravico, kakor smo jo zgoraj opisali. Prav je, da po2aaa te-principe čim širši krog naših delovnih ljudi in sodeluje, kajti to je edini način in edina možnost za hitrejšo izgradnjo stanovanj, kot jih je pa mogoče zgraditi z družbenimi sredstvi, kj so, kakor vsakemu znano, nujno potrebna tudi za druge obče koristne namene ter jih žal ni možno v celoti rezervirati za stanovanjsko izgradnjo. Znamke spet v prodaji Pred dnevi se je precej Trboveljčanov upravičeno jezilo, ko so zvedeli, da trboveljske trafike v prihodnje ne bodo več prodajale znamk, dopisnic, poštnih nakaznic in pisemskih ovitkov. Stvar je razburila predvsem prebivalce Zgornjih Trbovelj in Zasavja, ki so s tem ostali naenkrat brez redne oskrbe z znamkami in osta-f limi poštnimi dokumenti. Na drugi strani bi pa morali zaradi njih v ' jš nočeš pešačiti do pošte na Vodah, di bi si lahkimi-: w>i I: včasih tudi po eno samfo znamko. Ko smo s«- v na posamezne trafikante, so nam ti pojasnili, o PTT znižala štiriprocentno provizijo na dva in' da se jim odslej prodaja ne splača več. Pozanimali smo se najprej na upravi PTT v Trbovljah, kjer so nam pojasnili: sklep, da se zniža provizija podjetjem »Tobak« na dva procenta, je sprejela generalna direkcija PTT v Beogradu in velja za vse območje FLRJ. Za prodajo znamk in ostalih poštnih dokumentov se lahko potegujejo tudi v naprej posamezni trafikanti, ki jim ostane dva procenta provizije. Vse poštne dokumente prodajajo tudi posamezni poštarji, pri katerih se prebivalci lahko oskrbijo z njimi. Pri podjetju »Tobak« so nam pa pojasnili zadevo takole: sklep generalne direkcije PTT v Beogradu nas je precej presenetil. Prvotno smo sklenili, da v naših trafikah opustimo prodajo znamk in poštnih dokumentov. Ob tem smo naleteli tudi na vprašanje prodaje pri trafikantih, kar ne bi bilo v skladu z našimi pravili. Vendar smo ponovno sklenili, da se znamke in ostali poštni dokumenti prodajajo v naših trafikah še vnaprej. —pb— V TRBOVELJSKI ELEKTRARNI še letos tovarna zidakov Dela pri gradnji opekarne zidakov trboveljske termoelektrarne hitro napredujejo-Opravljajo še zadnja zidarska, kleparska in ostala dela. Dobro napreduje nadalje montaža strojev, ki so že vsi na svojem mestu razen enega. Vso montažo opravljajo domači strokovnjaki Elektrarne Trbovlje. Prednost nove tovarne zi* dakov iz elektrofiltrskega pepela bo predvsem v tem, da bo tovarniško poslopje stalo tik ob železniški progi in bo transport opeke tako poenostavljen in cenen. Zagorje je praznovalo LETOS NA VELESEJMU V BEOGRADU IN ZAGREBU Tokrat proizvodi v miniaturni obliki Na IV. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu bo letos sodelovala tudi Strojna tovarna iz Trbovelj s svojimi izdelki. Toda z razliko v toliko proti prejšnjim letom, da bo STT sodelovala na sejmu s proizvodi v miniaturni izvedbi, slike bodo pa povečane do naravne velikosti. Na razpolago bodo nadalje novi prospekti STT ter potrebni propagandni material. Na sejmu bo Strojna tovarna iz Trbovelj zaključevala sklepna pisma le z direktnimi kupci njenih izdelkov. S takšnim načinom razstave svojih izdelkov gre STT letoe prvikrat na razstavo ter želi oh tej priliki preizkusiti, kako se bo ta način obnesel pri nas. Ta sistem razstavljanja je nujen, kajiti proizvodi Strojne tovarne v Trbovljah so težki In po dimenzijah zelo veliki ter bi bili stroški za transport le-teh na razstavo preveliki, zato je umeetneje, če se ti strojni izdelki prikažejo kupcem in reflektantam v miniaturni obliki. V svetu se je ta način razstavljanja obnesel in upajmo, da se bo tudi pri naš. Strojna tovarna v Trbovljah si je a svojimi proizvodi že pridobila ime šiTorn po Jugoslaviji in tudi že izven nje, zato so v tovarni prepričani, da bo zadostovalo sodelovanje STT na sejmu v Beogradu kakor tudi na zagrebškem velesejmu v zamišljeni miniaturni izvedbi njenih strojnih izdelkov. Tudi letos so 'v zibelki slovenskega premogarstva — v Zagorju ob Savi — lepo proslavili že osmič praznik občine. 15. obletnico osvoboditve in 10. letnico delavskega samoupravljanja. Zagorjani So letos proslavljali trojni praznik v znamenju velikih uspehov, ki so jih dosegli v 15 letih po osvoboditvi. To, kar niso mogli oblastniki v 23 letih stare predaprllske Jugoslavije, so postotorjeno slavili sedaj: Zdravstveni dom , nove modeme ceste, novo poslopje Industrijske rudf/pke šole, zadružni domovi po okoliških vaseh, nove šole, novoustanovljena podjetja in obrti, številni novi sanovanjski bloki in Delavski dom, ki so ga odprli pred meseci, napravljajo zagorski pejsaž svojstven. V teh letih so pa organi delavskega in družbenega samoupravljanja dosegli znaten napredek in našli mesto v družbenem življenju, ki jim pripada. Znatne uspehe so Zagorjani dosegli tudi na vseh ostalih področjih. V torek, 9. avgusta, je bila v mali dvorani novega Delavskega doma javna slavnostna seja ■občinskega ljudskega odbora Zagorje, ki so se je razen odbornikov obeh zborov občinskega ljudskega odbora udeležili tudi zastopniki pripadnikov Jugoslovanske ljudske armadet ki grade Zasavsko cesto, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, tovariš Jože Jager, članica okrajnega odbora ZB NOV Ljubljana Marjana Draksler jeva ter številni javni in društveni delavci zagorske občine. Slavnostni govor ie imel podpredsednik občinskega ljudskega odbora, tovariš Dušan Kolenc. Letošnje praznovanje zagor- skega občinskega praznika so lepo dopolnila tudi številna športna In telesnovzgojna tekmovanja ter nastop priznanega zbora pesmi in plesov Hrvatske »LADO« iz Zagreba. Se posebnih sljnpatij pa so bili deležni pripadniki JLA, ki grade Zasavsko cesto, ki so nastopali na številnih športnih tekmovanjih ob zagorskem občinskem prazniku. TELEGRAMI ČLANI KOLEKTIVA ELEKTRARNE TRBOVLJE BODO LETOVALI V CRIKVENIC1 SAVA. — Med železniškima postajama Sava—Litija na progi Zidani most — Ljubljana pričeli obnavljati železniški tir z namenom, da ga usposobijo za kar največjo hitrost vlekov in za večji osni pritisk. Železniška proga Zidani most — Ljubljana bo tako kar v najkrajšem času v celoti usposobljena za osne pritiske 18 ton in za največje hitrosti, ki jih bodo dopuščali terenski pogoji ter večje število ovinkov in vzponov. cija poljske zveze filmskih klubov, ki s tem vrača obisk delegacije Zveze Svobod in prosvetnih društev ter Zveze prijateljev mladine, katera je bila na Poljskem spomladi. V Zagorju ob Savi so bili v sprem stvu predsednika Sveta Svobod In prosvetnih društev okraja Ljubljana, tovariša Zakonjška, in so si med drugim ogledali tudi novi Delavski dom. dneh mudijo v Trbovljah. boveljčani bod0 pripravili Tr- ta- seljencem krajši gram. kulturni pro- 80-191 kliče 02 LITIJA 02 (POSTAJA LM LITIJA)! V ponedeljek, 8. avgusta, je bil* Delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje je pred kratkim odkupil v Crikvenici vilo, v kateri bodo lahko letovali člani kolektiva in njihovi svojci Do prvega septembra letos bo v vili vse urejeno, tako da bodo člani kolektiva lahko še letos koristili prostore v novem počitniškem domu za letni oddih. TUtNA. — V vasici Tima pod Zasavsko goro so v nedeljo praznovali 25. obletnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva. Ob tej priložnosti So pod pokroviteljstvom občinskega odbora SZDL Zagorje ob Savi razvili društveno zastavo. ZAGORJE. — V četrtek Je obiskala Zagorje ob Savi delega- TBBOVLJE. — V soboto je prišla v Trbovlje skupina rojakov iz Merlebaoha v Franciji. Gostje. katerih večji del je članov pevskega zbora Slavček so prispeli iz Velenja. Pred spomenikom revolucije v Trbovljah so jih sprejeli člani SIM, na vrtu restavracije na Vodah je pa izrekel rojakom iz Francije dobrodošlico predsednik občinskega ljudiskega odbora Trbovlje, tovariš Martin Gosak. ob 7.30 na cesti III. reda Vače » Kandrše prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Fiat 500, reg. št. S-14945, rudarski tehnik Jože Juvan iz Vač 40, je vozil iz Vač proti Kandršam. Med vožnjo mu Je odpovedalo krmilo, pri tem je pa zapeljal pod cesto. Vozniku je uspelo skočiti iz vozila, avtomobil je pa padel več metrov pod cesto. škode na avtomobilu je za 300.000 dinarjev. HRASTNIK. — Minuli teden so v Hrastniku na posebnem sestanku razpravljali o nagrajevanju v trgovini in o izboljšanju trgovske mreže v hrast-niški občini. TRBOVLJE. — Po enomesečnem premoru je v ponedeljek, 15. avgusta pričela % rednim delom knjižnica delavsko prosvetnega društva Svoboda II. Trbovlje. Knjižnica razpolaga že s preko 600 knjigami. HRASTNIK. — V teh dneh so po okoliških vaseh sestanki krajevnih odborov In krajevnih organizacij SZDL. Na sestankih razpravljajo problemih posameznih vasi in o nalogah v prihodnje. ZAGORJE OB SAVI 81-002 (POSTAJA LM ZAGORJE O. Sjl V nedeljo, 7. avgusta, so tovornjaki zagorskega podjetja -Avto-prevoz« vozili iz Ljubljane v Zagorje kocke za tlakovanje ceste, štirje tovornjaki so vozili v koloni. Pri gostilni Rozina v Prhov-cu Je na ostrem ovinku pripeljal nasproti avtomobil. Prvi trije vozniki, ki so biti v koloni, so usta- ■ vili avtomobile, šofer Adolf Guzaj, I ki Je upravljal tovornjak S-4490, pa ni mogel zavreti vozila in se Je zaletel v prednji tovornjak, reg. štev. S-9513. Na tovornjaku S-4490 Je približno za 100.000 din škode. V ponedeljek, 8. avgusta, je bila manjša prometna nesreča na Prešernovi cesti. Ob 14.35 je pripeljal Iz dvoriščne poti na Prešernovo cesto z osebnim avtomobilom reg. štev. S-16337 Avgust Žnidar. Istočasno je pa po Prešernovi cesti pripeljal z avtobusom FAP Avt»prevoza Zagorje reg. štev. S-15470 Alojz Dornik. Voznik osebnega avtomobila ln avtobusa sta zavrta, oa avtobusu pa niso takoj prijele zavore in je udaril v osebni avto. Škode na osebnem avtoboilu Je približno za 30.000 din. V ponedeljek, 8. avgusta, Je vozil po cesti II. reda Zagorje—Trojane Koprivšek Karel tovornjak reg. štev. S-9664 Podjetja keramike in elektroporcelana Izlake. Približno ob 16. url, ko je bil t; tovornjakom v Zelencu, mu je pripeljal nasproti tovornjak reg. štev. S-2448. Šofer Karel Koprivšek se je skušal u-makniti tovornjaku, pri tem je pa zavozil preveč na desni rob ceste. Cesta se je udrla, tovornjak se Je pa prevrnil tako, da so štrlela kolesa v zrak. Na avtomobilu Je za 20,000 do 30.000 din šSode, poškodovan pa ni bil nihče. TRBOVLJE. — Danes zvečer bo na Kleku nad Trbovljami sprejem Izseljencev, ki Se v teh VREME ZA CAS OD 18. do 28. AVGUSTA: JUNIJA LETOS SO PRIČELI PRIPADNIKI JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE GRADITI 3 KILOMETRE DOLG ODSEK NOVE ZASAVSKE CESTE PASJEK-ZAGORJE OD PASJEK& DO RENK. IZKOPALI BODO 80.000 KUBIČNIH METROV ZEMLJE, ZGRADILI 34.000 KUB. METROV NASIPOV IN VGRADILI PRIBLI2NO 4.000 KUB. METROV BETONA V MOSTOVE CEZ PASJEK IN ŠUMNIK TER V PODPORNE ZIDOVE IN PROPUSTE. TE DNI SMO OBISKALI GRADITELJE ZASAVSKE CESTE. PRE (PRIČALI SMO SE O NJIHOVEM PRIZADEVANJU, DA BI BILA ZASAVSKA CESTA OD PASJEKA TTO ZAGORJA NA LETOŠNJEM ODSEKU PASJEK-RENKE CIMPREJ IZGOTOVLJENA. SE POSE-BEJ SMO SE PA POGOVARJALI O GRADNJI 20-METRSKEGA MOSTU CEZ POTOK PASJEK, KI GA HOČEJO PRIPADNIKI JLA ZGRADITI DO 10. SEPTEMBRA LETOS. VEC O ZASAVSKI CESTI IN NJENIH GRADITELJIH - PRIPADNIKIH JLA PA BERITE NA TRETJI STRANI DANAŠNJE ŠTEVILKE ZASAVSKEGA TEDNIKA. Približno do 26. avgusta bo pretežno lepo in toplo ffrietne vreme, le včasih so možne manjše krajevne Posavine. — Okrog 27. avgusta padavina z ohJadjtvljiL Or. V. M. TRBOVLJE 02 (POSTAJA LM TRBOVLJE): V zadnjem tednu ni bilo na območju Postaje LM Trbovlje prometne nesreče. HRASTNIK 81-602 (POSTAJA LM HRASTNIK): V petek, 12. avgusta, se Je 15-letna l*»a Srenk z osebnim vlakom okoli 20. ure pripeljala na železniško postajo Hrastnik. Z vlaka Je izstopila na nasprotji strani perona in hotela skočiti na sosedni tir. V hipu, ko je skočila na tir, Je privozil tovorni vlak. Lokomotiva Jo Je zadela v trenutku, ko je sk<» strinjajo vsi ter nameravajo sklicati Izredni oo f»V' društvu, .ta katerem naj bi Izrekli nezaupnic« pet- nemu odboru In tako preklicali razpust**et požPfl nega kl’»ba. - Po toči zvoniti le pa 1« ““‘.“vije, Kazen, Izrečena od Nogometne zveze Jug«* v* opomin, da se kr.J tnkega v naš-.m športu ne ponoviti. NOVOSTI NA BEOGRAJSKEM SEJMU Prve domače stroje za sušenje perila In nov tip venil latorja domače proizvodnje bodo prvič prikazali obl skovalcem na IV. mednarodnem selmti Irhnjke v pavi Ijonlh zagrebške tovarne ventilacijskih, termičnih mlinskih In sllosnlh naprav. Ventilatorski stroj z« sušenje perila lahko posuši 30 kg p»illa v I url. Zelo primeren Je za hotelske servise, večja gospoiVnJskva lo PortoUnp. Pogonsko sredstvo aro^n Je nafta. Dolgoletna želja se uresničuje Skoro pred letom dni, oziroma točneje 19. avgusta 1959, je Zasavski tednik v svoji 33. Številki pod naslovom »Za boljšo »vezo med revirji in Ljubljano« med drugim objavil: »V naši državi smo v letih po osvoboditvi zgradili vrsto odličnih cest. Glavno cesto od Kopra pa do Beograda ln naprej na jug. Jadransko cesto, cesto Ljubljana-Maribor in vrsto drugih. Vedno bolj pa postaja aktualna tudi gradnja ZASAVSKE CESTE, ki je že davna želja vseh prebivalcev Zasavja. Mnogo so že o tem vprašanju razpravljali in upati je, da bo do gradnje zasavske ceste prišlo, kar bodo vsi toplo pozdravili. Pisali smo že o širšem sestanku predsednikov občin JHrastnlka, Zagorja, Trbovelj in Litije glede gradnje te prepotrebne ceste. Sklep zadnjega sestanka je bil, naj se zbere potrebna dokumentacija, ki bo govorila v prid te gradnje, nato pa store potrebni koraki za uresničenje tega projekta, saj so načrti za izgradnjo dela eeste od Zagorja do Renk, najtežavnejšega dela te ceste, že s končani.« In dalje: »Namen nove zasavske ceste je pa tudi čimbolj povezati revirje s slovensko metropolo, z Ljubljano. Zasavska cesta bo povezala posamezne pomembnejše kraje od Ljubljane do Zidanega mosta, še več: ta nova cesta bo tako rekoč gospodarsko Izredno pomembnim zasavskim revirjem odprla pot v svet ln jih povezala z ostalimi kraji. Za zasavsko cesto je bil že pred II. svetovno vojno izdelan osnutek. Leta 1957 je pa inž. Kraigher izdelal investicijski program za cestno povezavo republiškega središča s takratnim okrajnim središčem Trbovljami... Ta cesta ho glavna prometna žila v smeri Trbovlje-Ljubljana in Trbovlje-Zidani most in dalje proti Celju ln Zagrebu: bo najkrajša povezava revirjem navzven. Nova cesta bo brez večjih zavojev in bo omogočala varen in hiter promet. Ima pa še druge'prednosti: prihranke na gorivu, znatno bo pripomogla k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, omogočila živahnejši tur<~'’čni promet, znatno se bo razbremenila železnica, izboljšal se bo avtobusni promet, industriji bo pa omogočeno ceneno tra sortiranje surovin in izdelkov ... Zasavska cesta je nujno potrebna, o čemer govore .številni argumenti, zato bi bilo prav, če bi s to gradnjo pričeli prihodnje leto. Tedaj bi izgradnja zasavske ceste trajala do leta 1961.« ČEPRAV JE DELA PRI GRADNJI NOVE ZASAVSKE CESTE OD PASJEKA DO ZAGORJA NA ODSEKU PASJEK-RENKE, KI GA GRADIJO LETOS, MOČNO OVIRAL DE2, JE VEČINA ZEMELJSKIH DEL ZE OPRAVLJENIH. PRIHODNJE LETO SE BO TAKO SAVI IN ŽELEZNICI TER SKALAM V TEH SAVSKIH TESNEH PRIDRUŽIL SE ASFALT NA NOVI CESTI, KI JE ZE SEDAJ ENAKOVRE- ' DEN SOPOTNIK SAVI IN ŽELEZNICI. MOST CEZ POTOK ŠUMNIK V RENKAH NA TRASI NOVE ZASAVSKE CESTE OD PASJEKA DO ZAGORJA JE DRUGI NAJVEC-JI OBJEKT, KI GA BODO LETOS ZGRADILI PRIPADNIKI JLA. MED GRADITELJI ZASAVSKE CESTE T eto je minilo. Niti polnih 1» 365 dni, ko so ob Savi za-peld prvi krampi 'in lopate. Pripadniki naše Jugoslovanske ljudske armade so pričeli graditi ZASAVSKO CESTO. Tako bodo letos pripadnik! Jugoslovanske ljudske armade dogradili odsek Zasavske ceste od PASJEKA do RENK v dolžini treh kilometrov. Izkopali bodo 80.000 kubičnih metrov zemlje, zgradili 34.000 kubičnih Ljubljenec zagorske miudeži Ze nekajkrat so na športnih Igriščih v Litiji, Zagorju in Trbovljah nastopili nogometaši, Odbojkarji šahisti ln rokometaši — pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste. Tak0 tudi zadnjo nedeljo na Pokalnem nogometnem turnirju v Zagorju ob Savi. Ko se je Pričela finalna nogometna tekma med Rudarjem iz Trbovelj bi pripadniki JLA, je zagorska mladež posedla za vrati, katere J« branil S‘oJan Dimčlč. Navijanje zanj ni imelo konca, saj le preko 150 mladih zagorskih navdušeno proslavljalo vsa-ko uspelo intervencijo vratarja. Po prvem delu igre so mladi ljubitelji nogometa dobesedno Obkolili odličnega vratarja, pa tedl ostale igralce odlične enajsterice pripadnikov JLA. Po *ovor je stekel. Ni in ni hotelo ®nanjkatl vprašanj. Preveč otrok je bilo, da bi bilo mogo te v tako kratkem čaisu potešiti Njihovo radovednost. V drugem polčasu Je zagorska teladei še bolj navijala za svo-J**a ljubljenca — Stojana. Ka «o tudi ne, saj je prav njegova J*“luga da se je tekma kon-Gamo z zadetkom v dobžo ** trboveljskega Rudarja. Najboljši igralec nedeljskega J^ttemetmega turnirja v Zagor-** ob Savi, Stojan Dlmčlč, je odhodom iz JLA branil pri nogometnem klubu "■•trebac v Nišu, večkrat je pa vrata tudi za reprezen-Nlša. Slovenija in sploh v Zasavju so ga navdušili da j« sklenil ostati v Slo oziroma natančneje v kjer bo okrepil vrste ta nogometnega kluba. metrov nasipov in vgradili pri bližno 4000 kubičnih metrov betona v mostova čez potoka Pasjek in Šumnik ter v podporne zidove in prepuste. |*ne dni smo jih obiskali. Z 1 novinarsko beležnico in fotografskim aparatom. Toplo In prisrčno so ngs sprejeli naši graditelji Zasavske ceste- Zjutraj smo se v naselju pogovarjali s tovarišem podpolkovnikom Božom Divjakom, Izvedeli smo, da so dela na izgradnji Zasavske ceste na od seku Posjek — Renke v polnem teku. Večina zemeljskih del je že opravljenih, zlasti še na odsekiu Pasjek — potok Šumnik, taiko da lahko po novi trasi že vozijo tovornjaki. Tudi dela na odseku od Šumnika proti Zagorju dobro napredu jejo. Graditelji Zasavske ceste so doslej že zgradili most preko potoka Šumnik v Renkah in dogotovili skoro v celoti podporne zidove, ki bodo skupaj merili skoro 300 metrov. Most čez Pasjek so pa pred dnevi pričeli graditi. Dela dobro napredujejo, zatrdili So nam pa, da bo most zbetoniran že do 10. septembra, čeprav nekateri domačini, ki pomagajo pri delih, tega ne verjamejo. Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade pa hočejo z delom izpolniti obljubo. Deževno vreme precej otež-koča dela pri gradnji nove Zasavske ceste, saj je v času, odkar so pričeli z deli pri gradnji Zasavske ceste, kar skoro 30 dni deževalo. Tfo smo pozneje hodili po JV^ trasi nove Zasavske ceste, smo s« lahko prepričali, kako marljivi so bili graditelji te nove ceste. Tam, koder Je pred štirimi meseci štrlelo v zrak drevje, grmičevje in skale, danes že drži nova cesta. Idiličnega zasavskega miru ni več. Eksplozije min, brnenja' buldožerjev, mešalcev betona in drugih pripomočkov so prevpile žuborenje Save. Tako se železnici in reki Savi v Zasavski cesti pridružuje nova ZASAVSKA CESTA. ZASAV SKA CESTA — cesta, o kateri s o prebivalci Zasavja sanjali že dolga leta, postaja stvarnost- post v Renkah je dokončan. V torek prejšnji teden so dokončali z 12 metrov visokim opornim zidom na trasi ceste od Pasjeka proti Renkarn. Tam, kjer sta se nekoč skala in Sava skoro navpično stikali, gre danes že ce sta. Precej znoja je bilo potrebnega, da je bila prebita skala in zgotovljena cesta, da lahko po njej že vozijo. V oporni zid so graditelji morali vgradili preko 700 kubičnih metrov betona. Ko so pa utirali cesti pot, so morali pripadnike JLA privezati, da ne bi kdo omahnil v reko Savo. Sicer pa, kaj bi, ko je pa skala prebita, oporni zid gotov in buldožerji že rinejo material, da razširijo cestišče. eprav so dela pri gradnji V ji nove Zasavske cesten težavna, so pripadniki Jugoslovanske ljudske armade presegali povprečno za 20 do 30 odstotkov norme. Ko smo že v začetku naše poti po trasi nove ceste pri mostu v Pasjeku govorili s Franceljnom, doma iz okolice Kranja, nam je povedal, s kakim veseljem delajo graditelji Zasavske ceste novo cesto. Vedo, da bodo z dograditvijo nove Zasavske ceste mnogo pripomogli tukajšnjemu pire (rivalstvu. Odprla se bodo dejansko Zasavju pota v svet. Sami graditelji bi radi svojo letošnjo* obveznost kaj kmalu izpolnili. Čeprav je — kakor smo že omenili — večkrat deževalo, hitijo z delom ob nekaterih nedeljah nadoknaditi zamujeno. Hočejo, da bi Zasavska cesta čimprej služila namenu. odelovanje med delovnimi S ljudmi in pripadniki Jugo-*** slovanske ljudske armade je v Zasavju našlo svojstveno obeležje- Skoro ni dneva, da ne bi obiskali graditelje Zasavske ceste prebivalci okoliških vasi, šolska mladina, odgovorni tovariši iz Litije. Zagorja, Trbovelj In Hrastnika. Prisrčno doživetje za vse je bil obisk šolske mladine iz Polš-nika in Jevnice, ki ®o pripravili za graditelje Zasavske ceste krajši kulturni program. Cesti so tudi nastopi kulturnih skupin iz Zasavja, ki redno tedensko obiščejo gradbišče nove Zasavske ceste. Potujoči kino iz Litije redno dvakrat tedensko obišče pripadnike naše Jugoslovanske ljudske armade. Športniki često nastopajo na tekmovanjih v Litiji, Zagorju In v Trbovljah. Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade, ki gradijo Zasavsko cesto, so sodeloval! pri proslavi 22. ,u-11 ja — Dneva vstaje slovenskega naroda. Obiskali so pa Predilnico v Liltljl in kmetijsko pceestvo v Ponovlčah. red Renkaml smo pri oporja nem zidu, ki je še v grad-* nji in ki bo dolg skoro 80 metrov, naleteli na Ivana Gu-žvinca, rezervnega podporočnika, do miazbižleln.2vSgz, a ka, doma iz bližine Varaždina. Pripovedoval nam je dogodivščine, vmes pa pripomnil, da se počutijo graditelji v tej zasavski dolini, v prirodi in pri prijaznih domačinih, kakor na letnem dopustu. Povedal nam je še, da pogrej« samo Dravo, katere stalni gost \e v polletnih mesecih. ltTikoll sl ne bi mislili, da se IM bodo pri gradnji nove Zasavske ceste znašli prav fantje iz vseh predelov naše domovine. Krepko 60 zgrabili za krampe ln lopa-te, pod njihovo neomahljivo volijo so se rušile skale, padala drevesa. Samo da bi bilo delo čim prej skončano. Vendar samo zn letos- Drugo leto bodč z deli nadaljevali. Treba je prebiti še poit novi cesti proti Zagorju Dela bodo tu težja kakoir na odseku Pasjek — Renke. Pri hodnje leto bodo tako *e zape ljala prva vozila ob Savi od Pasjeka do ZagorJ«. Tirakor smo že omenili, bo le-to s dograjen odsek Zasavske ceste Pasjek — Renke dolžini treh kilometrov. V mesecu septembru bo Uprava za ceste LRS v lastni režiji nadaljevala z deli na dokončanju tras« ceste. Tako bo dokončno urejen odsek nove Zasavske ceste od Pasjeka do »Tolmu nov«. V Tolmunih bodo pa pozimi nadaljevali z deli, na pomoč bo Pa prišlo tudi SGP »Slovenija ceste« iz Ljubljane. Dela na odseku od Tolmunov do Zagorja bodo znatno težja kakor lete«, posebno še Tolmuni in »Cesarske kamere«. N« tem odseku ceste bodo morali prebiti predor, zgraditi bo pa treba tudi nešteto podpornih zidov in propustov, zlasti še, ker je na tem področju mnogo hudournikov. Posebno težavo pri gradnji Zasavske ceste je povzročalo dejstvo, da je treba na tem odseku prestaviti v celoti daljnovod Trbovlje — Litija. Vendar so pa tudi to vprašanje rešili in bodo tako s sodelovanjem In pomočjo podjetja Elektro-Trbovlje, Elektro-Ljubij aru okolice. Elektrogospodarsko skupnostjo Slovenije in Uprave za ceste LRS prestavili »prihodnje leto bodo odsek Zasavske ceste od Pasje-* ka do Renk že asfaltirali, leta 1962 pa še cesto do Zagorja ob Savi. Tako se bodo čez leto dni odprla vrata tudi Zasavju. Predvsem še zasavskemu turizmu. Predeli okoli Konjšice, Polšnika in Polšniških Dolomitov bodo na novo zaživeli. Nič ne bo čudnega, če bomo čez nekaj let, ko se bomo vozili po novi Zasavski cesti, zagledali nekje pri Renkah motel- Z razvojem turizma bo treba nujno misliti tudi na take ln druge investicije. Kajti zgraditev nove ceste nam bo nalagala tudi nove dolžnosti. Ko smo te dni govorili s pre bivalo! iz Renk, Save in bližnjih ter daljnih okoliških vasi, so nam vsi veselo pripovedovali o novi Zasavski cesti. Z ljubeznijo so govorili o pripadnikih naše Jugoslovanske ljudske armade, o njihovem delu in življenju, na koncu so pa Se pridali, da niso nikoli verjeli, da bi gradnja te ceste v dolini reke Save tako hitro napredovala. Niso ee mogli do volj navdušiti na dmarljivostjo ln vztrajnostjo teh fantov, ki so se zagrizli v skalo te J° premagali. > Cesta le ie tu. Čeprav še ni izravnana in nia njej še ni asfalte. pa tudi mostu čez Pasjek še ni. Tudi t0 bo vsak čas skončano. Tovornjaki že vozijo po cesti, sem In tja se jim pridruži še kakšen domačin s konjsko vprego. Promet je od prt. ANez lete dni ln še leto. Iz 1 . Ljubljane bodo drvela motorna vozila. Na postaji Savi bo treba Iti čez most ln nate po desnem bregu Save, Mimo Pasjeka in Renk, preko mostov ter skozi tunel in že b0 pogled zaznal obrise Zagorja. Idilična dolina Save, polna brzic ln tolmunov bo dobila sopotnike. Avtomobili bodo brzell, vsako uro, vsak čas, tako kakor teče Sava nizdol po tesni- Tista Sava, ki bo nekoč ukročena dajala nam vsem električno energijo. Idila izginja. Tista idila, o kateri so nam mnogo govorili, in pisali. Napredek je tudi v teh zasavskih tesneh dokazal svojo premoč. Sicer bo treba počakati še dobro leto, da bo prebita cesta med Pasjekom ln Zagoriem, in potem še eno le to, da bo čez cestišče položen asfalt. Delo bo treba skončati do 10. septembra. Tu ne gre samo za skončanje mostu. Gre za hfe napovedano in nikdar sklenjeno, a vendar v srcih vseh zaznano stavo. Obljuba bo izpolnjena. Betonski mešalci pri mostu čez Pasjek mešajo beton. Most bo dolg 20 metrov ln bo potrebno še mnogo kubičnih metrov betona in mnogo parov krepkih in vzdržljivih rok. da se bo vgradil- Trdno smo uverjeni, da se bo ta tekma s časom in domačini uspešno zaključila za graditelje nove Zasavske ceste. Mi jim pri tem želimo kar največ uspeha. p( icer bi morali pisati več o N ljudeh, o graditeljih te ceste. Pa so preskromni Neradi govorijo, še posebej takrat, kadar gre zanje. Uspehi pri delu so njihovi odgovori na naša vprašanja. Ze skoro zgrajena trasa nove Zasavske ceste od Pasjeka do Renk in velika priljubljenost pri delovnih ljudeh v tamošnji okolici in povsod tam, kjer se graditelji Zasavske ceste pojavijo. Ko smo se tako poslavljali od graditeljev Zasavske ceste, smo imeli občutek, kakor da bi preživeli dan s starimi znanci, s prijatelji. Tako smo si bili blizu. Se posebno blizu nam je pa bilo njihovo zadovoljstvo, ki so ga nam izražali na vsakem koraku, da lahko pomagajo delovnim ljudem pri njihovem vsakodnevnem snovanju in reševanju problemov. In tako naših graditeljev Zasavske ceste, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade ne bomo pozabili tudi potem, ko bodo po novi cesti brzeli avtomobili. Mnogo ste nam in nam boste še prihodnje leto pomagali, tovariši. MARIJAN LIPOVŠEK Mario iz Pulja Smo na trasi nove Zasavske ceste v Renkah. Brnenje strojev. Nasip, ki je sredi trase nove ceste, izginja. Vanj se je krepko zagrizel buldožer in na njem je Mario. Ze prej smo zvedeli, da je Mario dober delavec, pevec in tovariš, da malo takih. Sicer pa: Mario Štoko je doma iz Pulja. Rad prepeva, zase in za tovariše. Nastopa redno na vseh prireditvah v naselju, na tistih, ki jih pripravijo pripadniki JLA — graditelji Zasavske ceste zase, in tudi takrat, kadar gostujejo v naselju druge kulturno umetniške skupine. Mario rad poje, poje popevke in narodne pesmi. Od popevk mu je najbolj pri srcu »Avtobus kaIypso«, pa tudi »Mare, mare«. Povsem razumljivo, ker je doma ob morju. Prepeva pa tudi narodne pesmi. Tako je že pel makedonsko narodno »Magdo mori Magdaleno«, ki so jo poslušalci navdušeno sprejeli. Ko je Mario Štoko govoril o sebi, smo spoznali tisto skromnost, o kateri smo spotoma večkrat slišali. Res: Mario je fant in pol. Delaven, kot se le da; pripravljen pomagati, kjer koli bi bilo treba in odličen tovariš. Ob slovesu smo si krepko stisnili roke. Ni bilo dosti časa za razgovor. Treba je krepko zgrabiti, da bi bila Zasavska cesta čimprej zgotovljena. TTol vse dni, bodo še neka! rC časa pripadniki naše Ju gcslovanske ljudske armade krčili savsko tesen. Ce prav je že mnogo storjeno, jih čakajo še marsikatera dela Predvsem moat čex Pasjek. MARIA, KI SICER UPRAVLJA BULDOŽER, V PROSTEM ČASU PA PREPEVA POPEVKE IN NARODNE PESMI, POZNAJO VSI PRIPADNIKI JLA, KI GRADE ZASAVSKO CESTO. PA KAKO GA TUDI NE BI, SAJ TAKO LEPO ZVENI NJEGOVA »MORE, MORE«. Človek — človeku Sobota, 13. avgusta. Večer. Tik pred Zagorjem sem imel okvaro na motorju. Ostal sem brez moči sredi noči na cesti. Čakal sem, da se me usmili vsaj kak voznik in da mi pomaga popraviti napako na motorju. Najprej pripelje neki »Fičo«. Pomahal sem, da bi ustavil. Toda ne. Zatemnil je luči In izginil v noč. Spet čakanje. Nato so prišli še mopedist in motorist, toda nihče ni ustavil. Kakšna solidarnost. Primoran sem bil, da sem z motorjem odrinil proti Zagorju. Edini up je bil še zagorski »Avtoprevoz«. Pririnil "~m vozilo do njegovih garaž. Zaprosil sem nekega mehanika za pomoč. Brez odlašanja mi je priskočil in v pičli minuti popravil napako. Zdi se mi, da je /skromna zahvala premalo za pomoč, ki mi jo je izkazal. Toda pri vsem tem se lahko popolnoma upravičeno sprašujem: ali nimajo naši zasavski špferji in motoristi v sebi prav nič čuta tovarištva? Ne gre lu zame, gj-e za res-rično tovarištvo in pomoč na cesti, pa r.aj si bo za kogar koli, ki mu vozilo odpove pokorščino. — Motorist. Pogovori mimogrede Srečala sva se prvič. Pri* čakoval sem strog, zamišljen izumiteljski obraz. Večkrat poprej sem slišal o njegovih izumih, o njem le malo. Stal je pred mano. Skromen in veder. Roke so se krepko stisnile. To je bilo moje prvo srečanje z VALENTINOM OSREDKARJEM. Ni neznano ime. Poznajo ga ne samo v Strojni tovarni, temveč povsod, kamor potujejo stojke njegove lastne konstrukcije. Zdaj tudi v inozemstvu. — Na izumiteljsko pot me je zaneslo že v mladih letih — pripoveduje Osredkar — ko sem v nekdanjih Osrednjih rudniških delavnicah popravljal razne mehanične naprave na rudniku. Tu je sama narava dela zahtevala vedno kaj novega in sem pri tem raz- mišljal, kaj bi se dalo izboljšati. Potem sem delal tudi na izboljšanju raznih orodij. Preteklost ni dala Osredkarju, da bi razvil vse svoje zmožnosti. Svoja skromna sredstva je potreboval za preživljanje številne družine. V zadnjih letih so v Strojni tovarni napravili že več naprav po njegovi zamisli. Priznanja niso izostala. O tem ne govori rad. Njegove jeklene stojke tipa »Valent«, ki jih zdaj že seviljsko proizvajajo v STT, prodirajo sedaj v naše in inozemske rudnike. Pred več kot tremi leti je pričel tovariš Osredkar uresničevati zamisel o domačih stojkah. — Posebna komisija je pregledala stojke več konstruktorjev in odobrila za proizvodnjo mojo. Potem se je pričelo delo in nenehna skrb, da bi bile njegove stojke čim bolj kvalitetne. Od miniaturne-ga prototipa, ki ga je izdelal v prostem času doma, pa do serijske proizvodnje domačih stojk, je preteklo le malo časa. In ves ta čas je Osredkar s svojimi sodelavci nenehno bedel nad izdelavo stojk. —Želel sem, da bi bile stojke izdelane iz domačega , materiala. Uspelo mu je. Po dveh letih preizkušenj izdelujemo zdaj serijsko stojke že čisto iz domačega materiala. Največ težav je bilo okrog objemk. V prihodnje bomo težili predvsem za tem, da izboljšamo tudi samo izdelavo stojk. Novi stroji bodo k temu mnogo pripomogli. V letošnjem letu bodo v Strojnih tovarnah serijsko izdelali več tisoč jamskih stojk tipa »Valent-, ki se po kvaliteti že lahko kosajo z mnogimi inozemskimi. Del teh bo STT izvozita tudi na Poljsko. V prihodnjih letih se bo povečata proizvodnja domačih stojk za več kot deset tisoč. S tem bodo v Strojni tovarni prihranili naši državi dragocene devize, ki smo jih doslej izdajali za inozemske stojke. — Vaši načrti za prihodnost? — Zdaj delam na izdelavi jeklenih stropnikov. Želir*o in upamo, da bo tovariš Osredkar tudi tu uspel- -pb- Zadnjikrat sem stlačil v malho trboveljske šoferje, danes bom pa tiste, ki imajo opravka z urejanjem trboveljske ceste, namreč tiste pri Kukembergu. Prosil bi jih, da jo čimprej uredijo tako, da bo z nje lahko odtekala voda, ker se ob deževju, ki ga imamo letos namesto poletja, lahko zgodi, da odnese še -nezgrajeno- cestno ograjo od pekarne Grenko po dolini. Tako se je zgodilo, da je namesto še nezgrajene cestne ograje voda odnesla mene v restavracijo na Trg revolucije, kjer se mi je zahotelo kokte, ki Jo proizvaja Majolka. Natakarica pa mi z njo ni mogla postreči in mi je svetovala, da naj vprašam raje šefa, zakaj je ni. Ker nisem dobil v roke šefa, sem jo mahnil v Hrastnik, si pogasit žejo. Cb gašenju žeje sem premišljeval, kako bi bilo, če bi imel opravka s proračunom in bi nakupil nove oglasne deske, ki so /e davno odslužile, in bi za njimi žalovali le še hrastniški plotovi, ki si s pleč nikakor ne morejo znebiti nenehno vsiljivih lepakov. Ko sem v Hrastniku z domačimi govoril o lepakih, so mi svetovali, da si naj raje v Radečah ogledam lično izdelane lepake. Pa bi me bilo skoro konec, ko sem prišel v Radeče, ko sem zagledal lepake, še posebej pa tistega, čigar karikatura je spominjala na klinopis pračloveka. Preko Podkuma sem se šel zdravit v zagorski Zdravstveni dom, pa nekaj časa nisem mogel skozi vrata v dom, ker je bila precej dolga vrsta tistih, ki so se vračali z bolniškega oddiha. Ker so se na oddihu na bolniškem oddelku preveč zdravili z vinom, in so se navsezadnje še stepli, so jo morali od kuriti kar domov. Ko sem potem, ko sem se pozdravil, pešačil iz Zagorja proti Litiji, sem od Lok naprej videl, kako Je pri spomeniku pri Hudnarju spet porušena ograja. 2e večkrat so to ograjo okrog spomenika popravili, kaže pa, da Je tarča nekaterih zlikovcev, ki ograjo vselej, ko Je popravljena, spet porušijo. V Litiji sem nekoč uslužbencu Komunalne banke povedal na uho, -da je potrebno odloke smiselno uporabljati-. Sicer ga je pa verjetno o tem poučil že direktor, ko Je moral posredovati, da je litijska stanovanjska skupnost lahko plačala posode za odnašanje smeti. Ko sem stopal iz poslopja KB proti litijski železniški postaji, sem zaslišal krepak -ho-ruk... burni- Ko sem pozneje govoril z domačini, sem zvedel, da so organizirali mladinsko delovno brigado za ureditev športnega prostora. Povedali so ml še, da Je mladine -bolj malo-, ker se razen redkih izjem te akcije udeležujejo le učenci litijske osemletke. In za konec še prošnja: natakarico v gostišču -Pri Mačku-v Šmartnem bi prosil, da bi le kdaj pa kdaj pobrisala mize In stole, ne pa samo gledala, kako to delajo drugi, kot se Je zgodilo družbi, ki Je obiskala to gostišče v nedeljo, 7. avgusta. Pa brez zamere. Lep pozdrav do prihodnjič. Vaš Pepče. V HRASTNIKU SO USTANOVILI KLUB LASTNIKOV ŠPORTNIH PSOV ($%a£ci nam pt&efo IZ LITIJE IN OKOLICE Program komisije prometne varnosti v Litiji Pred kratkim se je sešla komisija prometne varnosti v Litiji in pregledala svoje dosedanje delo, prav tako pa sestavila svoj bodoči delovni program. Kolesarska akcija je dobro uspela in so njeni uspehi že vidni. Po vseh šolah v občini so imeli krožke prometne varnosti. Izvzemši šolo na Javorju, v Hotiču in Stangi je po drugih šolah prometne varnosti opravilo 327 učencev. Bodoče delo komisije bo ureditev prometni# znamenj na vseh cestah, v sami Litiji bo pa W*> ba še označiti prehode čez cesto za pešce. V n*-črtu je nadalje posebno predavanje o varnosti prometa, združeno s filmom. Tega predavanja s* bodo udeležili tudi vozniki motornih vozil iz Gabrovke, Vač In Dol pri Litiji, od koder se bodo pripeljali z avtobusi. 2e nekaj časa je opaziti vaje s športnimi psi, ki jih imajo' z njimi njihovi lastniki. Iz dneva v dan je več ljubiteljev športnih psov, ki prihajajo na treninge s psi, kar je znamenje, da se ljudje zanimajo tudi za to športno vejo. Prejšnjo nedeljo »o izvedli lastniki športnih psov ustanovni občni zbor svojega kluba, ki je bil dobro obiskan. Pobudo za ustanovitev tega kluba je dal največ tovariš Glinšek iz Zg. Hrastnika, ki že precej časa deluje na tem področju. Za tehnični kader ni skrbi, zato so dani vsi pogoji za napredek tega kluba. Želeli bi samo, da bi novi klub pridobil še več ljubiteljev športnih psov. Zvone Sebasu BELO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE 90 odstotkov članov kolektiva se izobražuje V RENKAH GRADIJO STANOVANJSKO HIŠO ZA CESTARJE. - Dela na gradnji novega stanovanjskega poslopja za cestarje v Renkah dobro napredujejo. — Uprava za ceste LRS, ki investira to gradnjo, bo rabila hišo za nastanitev cestarjev, ki bodo skrbeli za vzdrževanje novodogra-jene Zasavske ceste Pasjek—Zagorje. RENKE DOBIJO VODOVOD. - Tudi v Renkah bodo dobili vodovod. Vzporedno z napeljavo vode v stanovanjsko hišico, ki jo gradijo za cestarje, bodo napeljali vodo tudi v vas. VESTI IZ RENK MALO VEC POZORNOSTI. - O potrebi, da se v Renkah zgradi novo poslopje za železniško postajališče, smo v našem listu že večkrat pisali. Kot vse kaže, bo treba na novogradnjo še nekaj časa počakati. Z malo več skrbnosti in pripravljenosti pa bi se dal bolje urediti tudi vagon, ki zdaj služi za čakalnico. Zanemarjenost in neurejenost bi iz čakalnice lahko kaj hitro izginila, za to ne bi bilo treba niti kakih večjih denarnih sredstev. Z DOL PRI LITIJI KUD »Venceslav Taufer«, ki Je pred leti skrbelo za kulturnoprosvetno delo na Dolah, že poldrugo leto ni uprizorilo nobenega dramskega dela. Kje so vzroki? Igralcev za lažja odrska dela ne primanjkuje in tudi z režiserji ni problem. Krivda za to je na vodstvu društva. Zato se bo moralo letos pravočasno pripraviti na Jesensko sezono. Toča je tukajšnjim ljudem letos prizadela občutno škodo. Najbolj so bile prizadete vasi Slavna, Selce ln Hude Bavne, kjer je bilo uničenega tudi do 80% pridelka. Ljtfdje so tembolj udarjeni, ker niso imeli zavarovanih žitnih posevkov. Verjetno si bo v bodoče vsak pameten gospodar pri DOZ zavaroval svoje posevke proti toči in tedaj ob morebitni elementarni nezgodi dobil povrnjeno škodo. * Ker je tudi na Dolah pomanjkanje stanovanj, jih bo nekaj zgradila tukajšnja kmetijska zadruga. Vseljiva bodo že jeseni ln bo s tem rešen še en problem pri nas. V isti stavbi so deloma že zgrajena skladišča za kmetijske pridelke. * Odkar so zgradili cesto Sopota—Dole, prihaja k nam vedno več ljudi z motornimi vozili. Posebno ob nedeljah je zmeraj zelo živahno. V gostilni -pri Povšetu- si vedno dobro postrežen. V, T. Na področju . izobraževanja dosegajo v Strojni tovarni v Trbovljah letošnje leto tepe uspehe. Po podatkih Izobraževalnega centra STT se v letošnjem letu izobražuje iz tovarne 680 oseb ali' 90% članov kolektiva. Lepi proizvodni uspehi SPREJELI SO NOV PRAVILNIK 0 OBRAČUNU PROIZVODNJE IN DOHODKA PO EKONOMSKIH ENOTAH TER NAGRAJEVANJE PO ENOTI PROIZVODA Na zadnji seji delavskega sveta Rudnika Trbovlje-Hirast-nik sta bili na dnevnem redu dve važni vprašanji. Poslovno poročilo za razdobje januar — junij 1960 je pokazalo lepe proizvodne uspehe, ki jih je delovni kolektiv rudnika dosegel v prvem polletju letošnjega leta- Planirano proizvodnje je kolektiv v tem času izvedel s 55,1% ter je bila Je-ta za 7,7% večja kot v isltem razdobju 1S59. PoTast proizvodnje se uspešno izkazuje v povečani dnevni produkciji, in sicer za 6,8%, upoštevaje, da je bila le-ta od nedeljah manjša. V navedenem obračunskem obdobju je značilen tudi porast storitev. Ta je porasti® v, primerjavi z istim obdobjem 1959: v pripravi v premogu za 3,2% znaša 2,91 (ton na 1 dnino; odkopu znaša storitev 6,25 ton/din., kar pomeni porast Z3 2,G%, jamska storitev se je pa letos povečala za 2,7% In znaša 1,92 tom/dn., medtem ko j« rudniška storitev v primeri z letom 1959 porasUa za 7,3% ter znaša 1,33 ton/dn., kar je med drugim tudi rezultat skrčenja dnin v zunanjih obratih rudnika. Tudi poraba glavnih vrst po-trešnega materiala se je v podjetju precej zmanjšala ter je poraba jamskega lesa v primerjavi s prvim polletjem 1959 znašala 91,9%, raizstreliva 97,9% ln električnega toka 98,2 odstotka. TO zboljšanje je pripisati predvsem vetij I proizvodnji premoga. Povečanj« produkcije in učinkov ter zmanjšanje porabe materiala se seveda očituje tudi v analizi proizvajalnih stroškov, ki so se znižali ta 162,76 din na 1 tono premoga prot! istemu razdobju v lanskem letu, ln to navzlic porastu na ■ kupnih cen razstreliva in jamskega lesa. Letos so se zmanjšali nadalje izostanki od dela zaradi bolezni, nezgod in neopravičenih izostankov. Ta odstotek je znašal letos 10,5, upoštevaje tudi ostale dopuste, medtem ko je znašal t® odstotek lani 12,4. Oddelek za rudarske gradnje v I. polletju letošnjega leta ni dosegel predvidenega finančnega rezultata, zaradi česar je delavski svet potrdil sklep UO, da posebna komisija ugotovi vzroke nedosezanja finančnega plana. Ustvarjeni celotni dohodek znaša v primerjavi z istim obdobjem 1959 103,6%, čisti dohodek 113,20/0, osebni dohodki pa 11,8% Posebno ugodno je vplivalo na dosežen finančni rezultat podjetja znižanje materialnih strošjeov. Delavski svet j* na tem zasedanju sprejel tudi predložen pravilnik o obračunu proizvodnje in dohodka po ekonomskih enotah ter nagrajevanju po enoti proizvoda. Pravilnik je bil predhodno dan v razpravo delovnemu kolektivu. Delavski svet je sprejel tudi sklep UO, da posebna komisija po danih osnovah ugotovi razliko med materialnimi stroški obeh jamskih obratov v Trbovljah In Hrastniku ter pregleda normative osebnih dohodkov ln materialnih stroškov. Svoje ugotovitve naj komisija sporoči obema kolektivoma, nato pa naj računski oddelek podjetja izvrši definitivni obračun proizvajalnih stroškov. V letošnjem letu so posvetili tu vso pozornost izobrazbi tehnikov, kvalificiranih in pol-kvalificiranih strugarjev ter izobrazbi administrativnega kadra. V ta namen je STT že lansko jesen ustanovila večerno tehniško šolo, in »icer za strojno in elektro stroko. Se letošnje leto pa bodo dani pogoji za ustanovitev administrativne šole in večerne IKS- Program Izobraževanja Strojne tovbrne v Trbovljah pa obsega razen specialnega znanja primerne teme iiz družbeno-eko-nomsikih in političnih ved. V načrtu je nadalje poučevanje tujih jezikov (magnetofonska metoda), prav tako razni seminarji za nižji, srednji in višji vodilni kader. Predvideni so tudi točaji za novosprejete delavce, za Klub mladih proizvajalcev, prekvalifikacije delavcev, kolikor bodo potrebni. Center za izobraževanje ima pa na skrbi tudi rehabilitacijo invalidov za ustrezna delovna mesta. Mamofj dobil novo šolo Kakšno poldrugo uro nad Litijo leži vas Mamolj. To je vas, ki Jo pozna marsikateri partizan iz narodnoosvobodilne borbe. Tod so obširni gozdovi, ki so skrivali naše partizane. Prebivalci teh krajev so bili štiri leta v nemških taboriščih, tujec je pa razdiral naše domove. Minila pa so težka leta, prišla je svoboda. Hudo je bilo življenje ob povratku na opusto-šenih domovih. Premagali smo pa prve težave, pozidali svoje domove ln začeli misliti tudi na šolo, kajti naši otroci so morali hoditi tudi po dve uri daleč v šolo. Potreba po lastni šoli je bila iz dneva v dan večja. Na našo prošnjo nam je takrat OLO Trbovlje preskrbel prosto- re v novi privatni hiši, kj smo jih uredili za pouk naših otrok. Z veseljem smo pozdravili tudi ta korak k napredku. Sedaj po šestih letih, letos, nam je pa ObLO Litija odkupil to hišo in jo bo še nekoliko preuredil. Z njo smo dobili lastno šolo, ki je v ponos Mamolja, našim otrokom pa v korist in veselje. Vso zahvalo za to Občinski ljudski odbor Litija izreka šolskemu referentu R. Urbancu, ki Je žrtvoval toliko časa za nas, prav tako učiteljici M. Majcen ter vsem, ki so kakor koli prispevali k našemu napredku. Zahvala tudi takratnim funkcionarjem OLO Trbovlje* ki so že v začetku podprli našo nadvse potrebno zamisel. Šolski odbor Mamolj IZ RADEČ Precej kinematografov. - V hrastniški občini *o štirje kinematografi, ki so vsekakor dobro obiskani. Radeške obiskovalce moti le to, da pred filmskimi predstavami ni nič glasbe, kar je se-seveda precej dolgočasno. Radeškt kinematograf ima pod svojo upravo tudi zidanmoški kino. -Mnogi so mnenja, da bi bilo bolje, če bi ga zaprli. Nemalokrat se začno predstave celo s polurno zamudo, pa tudi projekcija ni najboljša, posebno v sobotah, nedeljske predstave so pa vedno dobre. Asfaltiranje ceste. - 2e več kot mesec dni vidimo na radeški cesti, da dela na njej hitro napredujejo. Upamo, da bo cesta zgotovljena do letošnje zime, morda pa že poprej. Zdaj so polo- žili že vodovodne cevi ter kabel za, telefonak« zveze med Radečami ln Zidanim mostom. Radeški pionirji taborijo v Sevnici. - Rod -Savskih'"brodarjev« lz Radeč je tudi v letošnjem letu priredil letno taborjenje v Sevnici. Svoj tabor so sl postavili poleg sevniškega taborniškega doma, ki je opremljen tudi z elektriko. Taborjenja se udeležujejo predvsem pionirji, ki bodo ostali tu 20. dni. Tekmovanje radeške mladine. - V soboto, «. avgusta je priredil mestni komite Ljudske mladine Radeče tekmovanje za memorial -Marijana Nemca- ln »Milana Kosa«. Tekmovanja so se udeležili tudi okoliški mladinski aktivi. O uspehih na tem tekmovanju poročamo v športni rubriki. R1K0 mA PORAVNALNI SVET CENTER V TRBOVLJAH Upravičeno zaupanje državljanov Eden izmed sto osemnajstih zgodbi. Potem preudarno spre- govori kot izkušen sodniški delavec. Sosedi si sežeta v Primer, kjer užaljenost in trma nista zahtevali sodišča. Vselej ni tako Pred letom dni, ko so poravnalni sveti v naših komunah pričeli delovati kot nov družbeni organ, ni nihče pomislil, da bodo ti sveti v tako kratkem Času dn tako uspešno primerov: nekje v Trbovljah. Sosedi sta se sprli zaradi... kako je že bilo?... Janezek v igrd nenamerno udari Janjo. Mala soseda plane v jok in kliče na pomoč mamico, ki ozmerja Janezka in ga nato š« udari. Janezkova mati to vidi. Potegne se zanj. Beseda da besedo. In znašli sta se pred sodiščem? Ne! Na poravnalnem svetu. Predsednik mimo- posluša dve različni izpolnjevali svojo nalogo. Pri- KAK0 UVESTI STIMULATIVNEJŠE, SPODBUDNEJŠE OBLIKE NAGRAJEVANJA Sistem nagrajevanja po učinku izpopolnjujejo V trboveljski občini v letošnjem letu ni čutiti počitniškega obdobja v gospodarskih organizacijah. Posamezna podjetju celo zelo aktivno razpravljaj# 4» izboljšanju svojega sistema nagrajevanja in pri tem z ekonomskimi analizami pripravljajo potrebno dokumentacijo, kako uvesti stimulativnejše — spodbudnejše oblike nagrajevanja v svojih obratih. Za to delo so se angažirali najodgovornejši tovariši v podjetjih, nadalje sindikalne organizacije in člani strokovne komisije pri ObSS. ki s svojimi izkušnjami pomagajo podjetjem najti najustreznejše oblike nagrajevanja. Zanimivo je, da se sedaj v polni meri uresničujejo smernice, ki so jih nakazale sindikalne organizacije že v lanskem letu, namreč da je treba za vsako podjetje najti naj-prikladnejše oblike, ker zadevnih pravilnikov ni mogoče izdelati po enem kopitu. V pretečenem obdobju so bili v tem pogledu najbolj aktivni v naslednjih podjetjih: Rudnik Trbov-lje-Hrastnik, STT, Meso, Zlatarstvo, Mehanika, Tapetništvo, Vitaminka, Investicijski biro, v zadnjem času pa tudi Strojno mizarstvo. Rudnik Trbovlje-Hrastnik je od polovice lanskega leta proučeval uvedbo ekonomskih enot v svojih obratih. Delavski svet rudnika je na svoji zadnji seji 29. julija t. 1. sprejel pravilnik o obračunu proizvodnje in dohodka po ekonomskih enotah in nagrajevanju po enoti proizvoda, ki za vsak obrat oziroma ekonomsko enoto določa v posebnem delu k pravilniku obračunske osnove za ugotovitev uspeha in osebnega dohodka teh enot. Določenih je bilo 16 ekonomskih enot. V okviru teh se določajo naslednji glavni elementi v skladu z 6. členom zadevnega pravilnika, in sicer: planirana proizvodnja, osebni dohodek, povprečni planirani stroški, povprečna planirana prodajna cena, število zaposlenih v enoti po dejanskem stanju, pri čemer se upošteva tudi povprečno število bolezenskih in nezgodnih dni, pri nekaterih enotah, na primer jamskih, pa tudi investicije. Izvolitev obratnih DS po teh enotah bo približala obravnavo tega vprašanja tudi neposrednim proizvajalcem, kar bo v znatni meri pripomoglo k neposrednemu vplivu delavcev na sistem nagrajevanja, ki se uvaja. Delavski svet podjetja je s tem v zvezi napravil tudi sklep o spremembi nekaterih določil tarifnega pravilnika z odpravo oz. opustitvijo določenih členov pravilnika, ki so predvsem obravnavali izplačevanje kolektivnih premij. V podjetju -Meso« so prav tako prešli od dosedanjega nagrajevanja po času na nagrajevanje po učinku dela, to je na podlagi ustvarjene realizacije, ter kot prvo mesarsko podjetje uvedli stimulativnejšl način nagrajevanja. Uvedli so obračunavanje po enotah ter točkovni sistem na podlagi ocene delovnega mesta. S tem je nagrajevanje odvisno od vrednosti točke, ki se obračuna po vrednotenju v višini ustvarjenega čistega dohodka, skladno z njegovo razdelitvijo na osebne dohodke in sklade. V Strojni tovarni Trbovlje so že lansko leto uvedli obračunske enote ter v tem letu aktivno delajo na ekonomskih izračunih za prehod na ekonomske enote, ki jih bodo v oedjetju uvedli 1. januarja 1961. Vzporedno so tudi uvedli stimula-tivnejši način obračunavanja dela po učinku ter v ta namen pričeli s progresivnim obračunavanjem norm oz. akordov, kar je pozitivno vplivalo na povečanje osebnih dohodkov' v rednem delovnem času ter za večjo proizvodnost, katere končni efekt ie bilo zmanjšanje prekoumega dela. V podjetjih Matarstvo H Tapetni- štvo sedaj praktično preizkušajo nove elemente nagrajevanja po delu na podlagi cenikov del in meril za stimulativnejše nagrajevanje, kar bo pomenilo vključitev vseh zaposlenih v komaleksno nagrajevanje o uspehu obeh podjetij. Obe podjetji bosta v kratkem predložili nove pravilnike, na podlagi katerih bodo še naprej proučevali nadaljnjo izpopolnitev nagrajevalnega sistema. V trgovskem podjetju Vitaminka sedaj aktivno pripravljajo ekonomske Izračune za nagrajevanje po uspehu podjetja, v kateri sistem bodo vključili vse zaposleno osebje. Dosedanji sistem ni bil v celoti izpolnjen in ni nudil stimulacije za večjo realizacijo dohodka. V Investicijskem biroju prav tako proučujejo boljša merila za nagrajevanje zaposlenega osebja, pri čemer nameravajo uvesti tudi ekonomske enote in izpopolniti sistem nagrajevanja po ustvarjenem delu. Študirajo nadalje normative za posamezne faze dela. V Strojnem mizarstvu so na zadnjem zasedanju delavskega sveta določili posebno komisijo, ki ima nalogo uvesti popolnejši sistem nagrajevanja po učinku, ki naj bi zajel kompleksno celotno zaposleno osebje in ki naj bi v večji meri dobil odraz v večji realizaciji kot v pretečenih letih. Značilno za vse sisteme, ki se obravnavajo, je da ne bazirajo na tarifnih postavkah, marveč na efektu dela na delovnem mestu in na uspehu celotnega podjetja. Tarifne postavke postajajo sedaj le bolj merilo za minimalni osebni dohodek, in sicer ne kot minimalni dohodek kot Instrument izračuna prispevka iz dohodka, temveč kot tarifa za delovno mesto, medtem ko se izračun osebnega dohodka meri po ustvaritvi usp-rn podjetja. Tudi n " ' miki vseskozi proučujejo s\ oj sistem obračuna po enoti proizvoda ter študirajo vse elemente ta nadaljnjo izpopolnitev sistema kot celote. Iz navedenih skopih podatkov povzamemo lahko le del aktivnosti v gospodarskih organizacijah v Trbovljah pri izpopolnjevanju sistema nagrajevanja, ki je prilagojen —kot smo že rekli - specifičnim posebnostim določenega podjetja. Iz navedenega torej vidimo, da se posamezna podjetja na svoj način lotevajo problematike kar najustreznejšega nagrajevanja, ki naj stimulira kolektiv za večjo storilnost, za večjo produkcijo ter realizacijo večjega dohodka. Upravičeno je bilo torej stališče sindikatov in političnih organizacij, da sistema nagrajevanja ne smemo reševati kampanjsko, kot je bil to običaj do sedaj, pač pa da je potrebna v vsakem podjetju posebna skupina ljudi, nekak študijski oddelek za to vprašanje, ki naj ga stalno proučuje ter predlaga organom samoupravljanja izboljšave v nagrajevanju dela katerega smoter je. kot smo že nakazali. doseči večjo storilnost in proizvodnjo, čigar- končni efekt je pa tudi povečanje realnih osebnih dohodkov delavcev ter z njimi dvig življenjskega standarda posameznega delovnega človeka. Ob vsem tem je prav. če onozo-rimo na vlogo, ki jo je odigral ObSS. ki je stalno opominjal na to vprašanje ter usmerjal in spodbujal sindikalne podružnice k aktivnejšemu delu na tem področiu ir je tudi formiral posebno strokovno komisijo, ki naj proučuje sistem nagrajevanja v občini ter nudi potrebno strokovno pomoč nosamez-rim organizacijam Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Tr bovljab je na zadnji seji opozorilo svojo komisijo, naj priprav! temeljito analizo o nagrajevanju dela v komuni, katero bodo predložili raz. širjeni seji plenuma ObSS ln zboru proizvajalcev ObLO Trbovlje. meri skoraj vseh poravnalnih svetov v Zasavju to zgovorno kažejo. In ne samo to. Državljani, ki so poprej upravičeno ali neupravičeno terjali svojo pravico po sodiščih in odvetnikih. kjer so zapravljali lepe denarce, se zdaj v svojih spornih zadevah vise češče obračajo na poravnalne svete. V nje imajo vedno večje zaupanje. Pokramljajmo za danes s Petrom Adlešičem iz poravnalnega sveta Center v Trbovljah. Takole pripoveduje: — Naš poravnalni svet je doslej obravnaval 118 primerov raznih sporov. Od tega smo jih ugodno rešili 70. ostali so se končali na sodišču. Ce nekoliko razčlenim posamezne spore, bi dobili naslednjo sliko: zakonskih sporov smo imeli dvanajst primerov. Ugodno smo jih rešili 6. Žalitev in obrekovanj je bilo največ, kar sedeminpetdeset primerov. Za 41 sporov te vrste smo našli sporazume. - Poravnalni svet je nadalje obravnaval dvanajst premoženjskih sporov (7 — v oklepajih ugodno rešeni spori, op. pisca), šestnajst telesnih poškodb (6), štiri manjše tatvine (3). osem družinskih sporov (3), štiri zahtevke po preživnini (2) in štiri ostale spore (2). Ko smo vprašali tovariša Adlešiča. kaj je po njegovem mnenju še vedno vzrok, da se posamezniki čestokrat neupravičeno tožijo po sodiščih in po poravnalnih svetih, je odgovoril: — Zdi se mi, da Je eden izmed vzrokov premajhna družbena zavest posameznikov, na drugi strani pa nemalokrat prepiri, ki nimajo dejansko nobene osnove in so več ali manj rezultat trenutno razžaljene časti, zavisti. ljubosumnosti. občutljivosti, trme in podobno. Včasih pa Vplivajo na spore tudi stanovanjske prilike, kot se le n. pr. noka-zalo v primerih tz Kolonije 1 maja, Žabjeka. Dobrne in Zasavja. Razumljivo 1e. da prihajajo pred poravnalni svet ljudje 7, različnimi lastnostmi. Nekateri dejansko uživalo v zbadanju sosedov in tožarenju. Na zadnjem posvetovanju no-ravnal. svetov smo bili mnenja da bj v Primerih kW posamezni stanovalci, posebno v kolonijah in blokih, ki Turner. •■>0 izzivajo sosede, izvršili selitve. Na vprašanje, kakšno 1p sodelovanje med poravnalnim svetom Sn hHjniml sveti. 1e tovariš ArieSič odgovoril, da bi v prihodnje morali tesnrio 'odelpvati en! in dp;gl. oziroma hršnl sveti naj bi razne hišne spore samostojno reševali, ne Pa kot se je dogajalo doslej, da so se mnogi predsedniki hišnih svetov opredelili za eno izmed prepirajočih strank. Iz kratkega pomenka s tov. Adlešičem lahko povzamemo nekaj zaključkov: poravnalni svet Center je brez dvoma uspešno delal. Izkušnje so pokazale. da se državljani sedaj raje zatekajo v sporih k poravnalnim svetom kot na so* dišča. Prepirov brez osnov je še več kot preveč, Zavest posameznikov bi moralla mnogokrat premagati zavist, občutljivost, ljubosumnost, trmo. Hišni sveti naj v bodoče pogosteje razpravljajo o sporih med stanovalci. Odvetniki naj usmerjajo posamezne kliente na poravnalni svet ln ne na sodišča. Poravnalni sveti so torej škratka popolnoma upravičili zaupanje državljanov. -pb- Poštni predal 82 Bralka C. V. iz Zagorja piše: — V vašem tedniku berem redno le filmske sporede tr" bovel,jskih kinematografov hi Svobode II lz Hrastnika. Rada bi vedela, zakaj ne objavljajo teh sporedov Dela'** skl dom iz Zagorja, Svoboda iz Kisovca, pa tudi ostal! kinematografi v Zasavju? — Draga C. V.i V pojasnilo tole: iz našega uredništva smo pred kratkim poslali dopise vsem kinematografom v Zasavju, razen v Zagorje in Ki* sovec, kjer smo se pogovorih ustno, da bi nam redno po®*' Ijali redno v objavo filmske sporede. Vendar, kot vse kfl' že, doslej kinematografi n*®° upoštevali želje svojih kino; obiskovalcev. Za+o pa tud vam- draga C. V., za sedaj h* moremo ustreči z redni n* filmskimi sporedi zasavskih I*1 zagorskih kinematografov. R. K. iz Trbovelj sprašuj8; — Že pred letom so v -J, bo vi ja h govorili o postavi** telefonskih celic. Zanima ali sc bodo telefonske, sploh postavile ali ne? Na to vam tudi mi ne remo točno odgovoriti-upravi pošte v Trbovljah ^ nam povedali, da so občinskem ljudskem 0®**% Trbovlje, že govorili o t^eh telefonskih celic na TT*. Franca Fakina (Zg TrboVO centru In Zasavju. Baje telefonsko celice zelo orate Končno b*«edo o njih bo ” ■ N® Uprava P^T v utegt Kdaj. pa Se ni znano, r' kajte, mofda §e eiv> Iv*10, OD SREDE DO SREDE 10 let košarke v Zagorju KoSarkarji zagorskega Partl-*ana proslavljalo 'letej 10. oto-letalco obstoja kluba. V tem so dosegli nekatere pomembne uspehe: zgradili so Jboderno betonsko košarkarsko tešfe (ki ga bodo do spomladi še izboljšali), uredili razsvet-'lavo in znatno razSlrilj vrste organiziranih košarkarjev. A tudi sicer je bila njihova delavnost uspešna, še posebej so * pa zavzeli za tiste aktivne «ane, ki niso pokazali v šoli bajboljšth uspehov. Prepovedali 'o jim obiskovanje treningov ,a čag dokler niso popravili slabih ocen, hkrati jim pa tudi preskrbeli inštruktorje. Kazino je, da so košarkarji zagorskega Proletarca letos tako najmarljivejši košarkarski kolektiv v Sloveniji. Zato zaslužijo vse priznanje. Ob 10. obletnici ustanovitve kluba bodo od četrtka dalje na sporedu tekmovanja na igrišču v Zagorju. V četrtek se bodo pionirji Proletarca srečali s sovrstniki iz ljubljanske .Olimpije člani Proletarca pa s prvoligašem »Medvodami«. V petek 19. avgusta, bo turnir mladinskih moštev Domžal. Medvod in Proletarca, v sobote Pa ženski turnir ekip Ilirije in Svobode iz Ljubljane, Partizana iz Logatca in Proletarca. Slavje ob 10. obletnici ustanovitve košarkarskega kluba Proletarec bodo zaključili v nedeljo, 21. avgusta. Dopoldan bo tekmovanje pionirskih moštev zagorskih osnovnih šol, popoldan pa turnir članskih vrst Domžal, Vrhnike, Šmartnega pri Litiji in domačega Proletarca. Zvečer bo pa v domu SD Proletarca slovesen zaklu-ček tekmovanj in podelitev nagrad. POKALNI NOGOMETNI TURNIR V ZAGORJU Dobra ic?ra pripadnikov JLA . Zagorski športniki so zaključili ‘košnje praznovanje praznika obte® Zagorje ob Savi s pokalnim "°gometnim turnirjem na stadionu proletarca v Zagorju v organizaciji Qomačega nogometnega kluba. V dopoldanskem delu turnirja Je "°gometna enajstorlca Rudarja lz Vpovelj premagala zagorskega proletarca s 7:1 (3:0). Pripadniki “LA, ki gradijo Zasavsko cesto, so potem, ko tekma v rednem ča-™ ni dala zmagovalca, uspešneje streljali enajstmetrovke kakor Kočevje. V prvi po -ioldanskl - tolažilni -tekmi je moštvo lz Kočevja premagalo zagorskega Proletarca s 4:3 (1:2), predvsem zaradi ležerne igre domačih napadalcev ln neodločnosti branilcev. V finalni tekmi sta se srečali enajsterici pripadnikov JLA ln Rudarja lz Trbovelj. Pričakovali smo zanimivo borbo, vendar smo bili delno razočarani. Nogometaši - pripadniki JLA so nudili Rudarjevim nogometašem močan odpor, vrhu tega pa Trboveljčanom ni in ni šlo. Tekmo so odločili v svojo korist nogometaši Rudarja potem, ko jim Je šele v drugem delu igre uspelo premagati odličnega vratarja pripadnikov JLA — Stojana Dimčiča, ki je bil nesporno najboljši izgralec na turnirju. Nogometaši trboveljskega Rudarja so za osvojeno prvo mesto prejeli prehodni pokal. Sodnika Vanelll iz Trbovelj ln Lebenlčnik iz Zagorja sta sodila z manjšimi napakami. MEDMESTNI DV0R0J V VAJAH NA ORODJU Zmaga Zagorjanov Za letošnji občinski praznik je ^gorski TVD Partizan pripravil “Voboj v vajah na orodju moških ^Prezentanc Celja in Zagorja ob pvi. Številni domačini, ki so se v |°boto zvečer zbrali v veliki dvojini doma TVD Partizana, so pri-teno pozdravili zmago domačp tee. . Mestni reprezentanci sta nastopi-j* takole: CELJE Avgust KISELJ »3,80), Andrej PAVŠIČ (51.73), Jože “Rot (51,20), Aleksander MUNIH ™.K) in Edvard ŠROT (43,80); ZA- GORJE OB SAVI Vili LIVK (53,30), Anton DRAKSLER (52,40), Drago ROBIČ (51,05), Vili BEZGOVSEK (49.95) in Rado BASEL.I (45,10). Doseženo število točk: ZAGORJE OB SAVI 208,70 ln CELJE 207,70. Posamezne discipline: PRESKOK: I. Jože ŠROT (C) 9,70; 2. Avgust KISELJ (C) 9,55; 3. Andrej PAVŠIČ (C) 9,60; - KONJ Z ROČAJI: t. Vili BEZGOVSEK (Z) 9,30: 2. Andrej PAVŠIČ (C) 9,25; 3. Vili LIVK (Z) 8,13 KROGI: 1. Anton DRAKSLER (Z) in Jože ŠROT (C) oba 9,45; 2. Aleksander MUNIH (C) 9,35; 3. Avgust KISELJ (C) 9,15; BRADLJA: 1. Avgust KISELJ (C) 9,70; 2. Anton DRAKSLER (Z) 9,45; 3. Aleksander MUNIH (C) 9,40; - DROG: 1. Vlil LIVK (Z) 9,00; 2. Avgust KISELJ (C) 0,50; 2. Vili LIVK (Z) 9,15; 3. Anton DRAKSLER (Z) 9,10. Po dolgem času smo imeli priložnost videti v Zagorju ob Savi spet telovadno prireditev, s katero smo lahko povsem zadovoljni. Želeli bi le, da bi domači TVD Partizan pripravil še več podobnih prireditev. ZAKLJUČENO ROKOMETNO TEKMOVANJE V DOLENJSKI LIGI Partizan Brežice — nov član republiške lige .Pred kratkim je bilo zaključeno •brli tekmovanje okrajne rokomet-“* lige dolenjskega okraja. Ker je v*tina klubov, ltl so tekmovali v ligi, iz Zasavja, je prav, če ob 'tj priliki povemo nekaj misli o te tekmovanju. Tg okrajna liga j* bila ustanovljena lansko jesen bi je v začetku.obetala uspešno de-«. Priglasilo se je osem ekip. Ker 1 pa rokometaši iz Vavte vasi niso pravočasno preskrbeli pravilnega ISrišča, so bili lz tekmovanja izlo- te. / , Ze prva kola so pa pokazala, da "0 tekmovanje precej izenačeno ln Ja bo vsaka točka zelo dragocena. T.ako Je bila v jesenskem tekmovanju na prvem mestu ekipa »Belt« « Črnomlja, v spomladanskem tekmovanju je pa bila daleč premočna ekipa -Partizana« iz Brežic, ki ** je med jesenskim odpočitkom močno okrepila z nekaterimi prl-Padniki JLA In si tako popolnoma pasluženo priborila prvo mesto. O te Priča tudi to, da sl je na kva-tekacijskih tekmah v Celju pridobila prvenstvo in s tem postala Jpv član slovenske republike rokometne lige. Končni vrstni red ekip L6 bil naslednji: Partizan Brežice 10 8 0 2 195:133 16 cGuloza Videm-Krško 10 7 0 3 190:131 14 JSelt« Črnomelj 10 7 0 3 160:123 14 rartizan Radeče 10 3 0 7 190:222 6 Partizan Sevnica 10 3 0 7 119:184 6 •telzan Mirna 10 2 0 8 134:185 4 , vendar je potrebno, da ob koncu temo vanj a še enkrat pregledamo Jjiegove dobre in slabe Strahi. Naj-{te moramo povedati, da je bilo Posebno v zadnjih kolih precej te-odločenih s 5:0 p. f. - kar Jvpfe zelo slabo luč na vodstvo umovanja, zlasti pa na prizadete uftpe. Res je, da je vzrok tega •“kati največkrat v šibkem finanč-Pte položaju klubov, vendar bi sl korali le-ti lz stiske pomagati dru-E?0e. Da je pa najtežavnejši pro-tem vseh mladih klubov pred-Umm denar, ki je tudi v dolenjski rt” ros hudo gospodaril, je dokaz, jr, is od prvotnih 8 ekip do konca ^khiovanja vzdržalo le še 6, a tudi itetJemestna Mirna je poslednji te tekmi oddala drugim brez bor-To je ^ končno razumljivo, saj r° igralci na zadnji dve tekmi moji Potovati na svoje stroške. rt°°dlm, da je klubom, ki morajo teovati pod takimi pogoji, plodno UsPešno delo res nemogoče. K temu je pa prispevalo svoje še dejstvo, da ta liga deluje na zelo prostranem ozemlju, tako da so morale ekipe potovati na tekme tudi po 100 km daleč — da slabih železniških zvez sploh ne omenjamo - skupni inkaso s tekem doma pa komaj zadostuje za sodniške honorarje. Zatorej ni nič čudnega, če se je ta liga morala ‘že takoj po ustanovitvi boriti za obstanek. — Nekaj krivde za to nosi tudi okrajni rokometni odbor, ki je - zlasti v drugem delu tekmovanja - skoraj popolnoma Izgubil kontakt s klubi, takoj po končanem tekmovanju pa odstopil. Tudi to Je treba grajati. Mislim, da bi sl tak forum lahko pri OLO zagotovil vsaj toliko sredstev, da bi bilo vsaj denarja za poštnino. Zato je pa tembolj razveseljivo, da so klubi navzlic neprilikam ln težavam pokazali toliko volje, da so izpeljali tekmovanje do konca in zraven pokazali kar zadovoljive uspehe. O kvaliteti priča uvrstitev zmagovalca v republiško ligo. Upamo, da s tem debaclom rokomet v Zasavju ne bo zamrl, ampak da bo našel nove, bolj. realne možnosti za medsebojno sodelovanje klubov — rokometni ekipi Partizana lz Brežic pa želimo, da se z uspešno Igro uveljavi v republiški ligi ter v njej doseže kar najboljše mesto na tekmovalni lestvici. -ar ROKOMETNI TURNIR V MAR1R0RU Rudar — tretji RADIO V TEM TEDNU Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00 , 7.00, 8.00, 1)0.00. 13.00, 16.00, 17.00, 19,30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15 Oddajo »Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35. ob.nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsaik delavnik od 5.00 do 7.oc. SREDA, 17. avgusta 8.05 Črnske duhovne pesmi; 9.20 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.33 s sprejemnikom na dopust; H.00 Zvočna panorama; 12.25 Mehiški napevi; 12.40 Otroci pozdravi;ajo; 13.30 Nekaj domačih napevov; 13.50 Nekaj popularnih melodij iz orkestralne glasbe; 14.35 albavni potpuri; 15.40 Italijanske popevke; 16.00 Novost Na knjižni polici _ J. Bedier: Roman o Tristanu in Izoldi; 16.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Radijska univerza; 19.00 Obvestila. reklame in zabavna glasba. ČETRTEK, 18. avgusta 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — Izvajajo mladi pevci in gojenci glasbenih šol; 9.00 izbrali smo za vas: 10.10 Od melodije d0 melodije; 11.30 Oddaja za cicibane: 12-00 Poje ženski vokalni kvartet; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 Vedin zvoki; 15.40 Violončelist Oton Bajde igra skladbe domačih in tujih avtorjev; 15.00 Iz svetovne književnosti; 16.20 Kopalcem v zabavo: 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.30 Šport in športniki; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in najpevov; 22.16 Znani pevci zabavne glasbe. PETEK. is. avgusta 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.35 Iz filmov in glasbenih revij; 9.00 Glasbeni va. riete (ponovitev); 10.40 Od po pevke do popevke; ll.OO Kvintet Potepuhi; 12.00 Dobra volja je najbolja (spored pesmi za otroke); 12.25 Plesni zvoki z orkestrom Michael Jaky; 12 40 Domači napevi izpod zelenega Pohor.a 13.30 Melodije po vašem okusu 14.35 Arije iz Puccinijevih oper, 15.40 Zbor RTV Zagreo p. v. Slavka Zlatiča; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Parada plošč; le.oo Ciganski napevi, J8.15 Lovski kvintet godlbe LM; 20.00 Zabavni orkester Roberto; 21. 15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA. 20. avgusta 8.05 Dunajski valčki; 8.20 Pionirski tednik; 9.20 s sprejemnikom na dopust; 10.10 Od tu in tam; 11.30 Družina in dom; 10.40 Vesela godala; 12.00 Narodne pesmi oib spremljavi harmonike; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Domači zvoki; 13.50 Od arije do arije; L5.15 Reklame in zabavna glasba; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 18.00 Poje Ljubljanski kommi zbor p v. Milka Skotorneta; 18.20 Pozdrav z gera; 20.00 »Od Ribnice do Rakitnice« ... naiodne in domače viže); 20.25 Sobotni ipozatlj. NEDELJA, 21. avgusta 6.00—6.30 Nedeljski pozdrav; 8.00 Mladinska radijska igra — Argil-lia-Parka; Kaj je doživel mali vijaček; 8.40 Mladi pevci — mladim poslušalcem: 9.10 Z glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite to- Trbovlje: Ljudmila Forte iz Zagorja, dečka: Ana Trstenjak iz Hrastnika, dečka; Milena Petroč lz Hrastnika, dečka; Jožefa Bajda iz Zagorja, dečka; Hermina Simončič iz Trbovelj, deklico; Ivana Drnovšek lz Zagorja, dečka; Marija Ajnikar, Šentjanž, deklico; Erna Cepuš iz Hrastnika, dečka; Štefanija Ocepek, Hrastnik, deklico: Magdalena Borišek Iz Zagorja, deklico; Miroslava Dobovičnik lz Trbovelj, deklico; Venčeslava Ocvirk iz Hrastnika, deklico; Ana Majcenovič iz Hrastnika .dečka: Anica Zakrajšek iz Trbovelj, dečka; Stanislava Pečnik iz Zagorja, deklico; Alojzija Benko, Zagorje, dečka: Hermina Ivšek iz Zagorja, dečka; Leopoldina Mesojedec, deklici — dvojčki: Hilda Osredkar lz Trbo- velj, dečka: Dragica Trinker, Trbovlje, dečka; Danijela Zore iz Zagorja, deklico ;Cvetka Janežič Iz Trbovelj, dečka; Vilma Vratanar lz Trbovelj, deklico; Zdravka Ma-jes iz Hrastnika, deklico: Antonija Avfllč iz Zagorja, dečka; Joža Sparlek iz Zagorja .dečka: Ivanka Poboljšaj iz Hrastnika, dečka; Zofija Drame lz Zagorja, dečka: Karla Kolar iz Trbovelj, dečka; Slavka Kralj lz Hrastnika, deklico: Valentina Marinič iz Zagorja, deklico; Pavla Matek lz Zagorja, deklico. Brežice: Vladka Drensiki, Drenje 2, deklico; Zofija Lapuh, Zg. Po-hanca 10. dečka: Angela Zokaj, Krška vas 105, dečka: Marija Leskovar, Zagrebačka 19, Sarajevo, deklico; Ana Ivančič, Cmc 71, dečka; Frančiška Deržič, Bukošek 55, deklico; Rezika Ilič, Naselje 25, Samobor, deklico; Ana Frlgelj, Jesenice 22, dečka; Terezija Gramc, Moštvo Rudarja se je v soboto in nedeljo udeležilo v Mariboru turnirja mestnih reprezentanc, ki ga je okrajna zveza za rokomet organizirala kot tekmovanje za prehodni pokal mariborskega tedna. Turnirja so se udeležile štiri ekipe, in to reprezentanca Ljubljane, sestavljena iz najboljših Igralcev Odreda, Svobode, Slovana in Krima, reprezentanca Varaždina, domača reprezentanca (Maribor, Branik, Kovinar) ln Trbovlje. Seveda so imele vse ekipe razen Trbovelj zaradi večje izbire Igralcev določene prednosti, razen tega so pa Trboveljčani Igrali z oslabljenim mo- štvom (brez Firsta ln Klančišarja) ter se v obrambi niso mogli uspešneje upirati - napad pa tudi ni bil dovolj povezan. Tako so tekmo z Mariborom zgubili z 12:10 (9:7) in zmagali nad Varaždinom z 21:12. Drugi dan pa spet izgubili z Ljubljano s 14:6 (8:3). Kaže, da tudi napadalci niso zadovoljili, saj sta v tej tekmi Ačkun ln Škrinjar dosegla vsak po 1 gol. Prehodni pokal je osvojila »Ljubljana«, sledijo »Maribor«, »Trbovlje« ln »Varaždin«, ki so prejeli spominske pokale. Najuspešnejši strelec turnirja je bil Škrinjar, ki je dosegel 15 golov. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 31. ŠTEVILKE , Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje, ki smo ga prinesli v 31. številki Zasavskega tednika, se glasi (vodoravno in navpično); 1. POLH, 2. ORAL, 3. LAVA, 4. HLAD. Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Karlu VOZLU, učencu 5. razreda, Zglavnica št. 2, pošta Sava-Polšnik pri Litiji. Knjižno darilo mu bomo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Hajduk iz Splita v Trbovljah V četrtek, 18. avgusta, bo na stadionu Rudarja nogometna tekma In tako bodo po daljšem presledku tudi ljubitelji nogometa prišli na svoj račun. Gotovo bo nastop v Sloveniji priljubljenega člana zvezne lige »Hajduka«, ne samo za simpatizerje »majstora s mora«, ki jih v naši dolini ni malo. temveč tudi za vse, ki skozi vse leto spremljajo dogodke okrog nogometne žoge tako na vrhu jugoslovanskega nogometa kakor tudi v SC ligi in drugod, zelo zanimivo. Moštvo Hajduka bo od 15. do 28. t. m. na treningu v Velenju, ki bo veljal za priprave na novo sezono, in bo med tem časom med drugim nastopilo tudi v Trbovljah. Tekma z Rudarjem bo ob 17. uri, medtem ko bo »B« moštvo Rudarja ob 15.30 nastopilo v predtekmi s Proletarcem I. Torej — ljubitelji nogometa ne zamudite prilike! BESEDE (vodoravno in navpično); 1. nočna ptica; 2. domača žival, od katere dobivamo volno; 3. novica, sporočilo; 4. moško ime Anton (hrvaško). ČRKE: AA, EEE, NN, OO, SS, TT, 7VV. Gor. Lenart 41, deklico; Amalija Mežič, Gmajna 17, deklico; Amali--a Deržič, Bukošek 22, dečka; Slina Drčič, Spod. Sušica 10, dečka. Hrastnik: Rojstev ni bilo. Zagorje: Rojstev ni bilo. Gregorčič, kovač, Hrastnik 263 h) Jožefa Zupanc, Hrastnik 34; Veko* slav Geršak, šofer - mehanik, Brestanica 123 in MUislava Zupančič* kroj. pomočnica, Hrastnik 318. Zagorje: Porok ni bilo. POROKE varlši. . . — Franc Cerar: v deroči Ljubljanici — Vid Jerič; Samo dva sva se prebila; 10.30 »gkrjan-ček poje, žvrgoli...« Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 12.00 Naši poslušalci čestitajo iti pozdravljajo — 1.. 13,30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II..; 15.30 Za prijetno popoldne; 13.00 Melodije ia vas; 18.00 Šport ln glasba 20.05 Nedeljski razgovor; 21.00 Športna poročila; 23.10 Koktajl pred polnočjo. ponedeljek, 22. avgusta 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani — Eve Titus; Detektiv z velike ceste; 9.00 zvočni mozaik; 10.00 S sprejemnikom na dopust ; )2.15 Kmteijski nasveti — ing. j,ože Maček; Koko se borimo s kostrebo in muhtčem; 12.23 Zabaven opldanski spored: 14.00 Glasbene razglednice; 16.00 Naši popotniki na tujem — Ciril Stani; Nenavadno srečanje v Genovi; I61.40 Parada iploSč; 17. v* Šoferjem na pot; 20.30 Simfonični koncert; 22.15 Iz naših študijev. TOREK. 23. avgusta . 8.30 Zabavni podpuri; 10.10 Revija italijanskih in jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe (Magnetofonski -posnetki javnega naratopa na GR ‘v Ljubljani — ponovitev); 12.00 V ritmu polke in valčka; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Marijan Zemljič; Utrjevanje na-rušenega sveta; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja — izvajalo Dravski flosairji. Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga I-or-beka in kvintet Otrin: 13.30 Naši pevci poio arije iz italijanskih oper; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo: 17.10 Razgovor z volilci: 16.50 Človek 1A zdravilo; 22,15 Majhni zabani orkestri. Trbovlje: Viktor Babič, delavec iz Trbovelj ln Marija Kurnik, snažilka iz Trbovelj: Alojz Kralj, rudar iz Trbovelj in Draga Zaplotnik, gospodinja lz Trbovelj; Dušan Žilavec iz Troovelj in Berta Žgajnar, tehn. risarka iz Trbovelj; Jože Kunič, del. iz Trb. in Julijana Romih, delavka iz Trbovelj; Aleksander Končar, rudar iz Trbovelj in Ivana Otopal, delavka iz Trbovelj; Jože Olfaclo, upokojenec iz Trbovelj in Suzana Glažar, druži d pok. iz Trbovelj. Brežice: Jože Zorko, ključavničar iz Trebeža 50 in Marija Šetinc, poljedelka iz Brežine 18. Hrastnik: Franc Jevšek, delavec Obrežje pri Zid. mostu in Štefanija Lipee, Njivice 32; Albin Zorc, električar, Hrastnik 74 in Olga Cepin, brusilka, Hrastnik 74; Anto-n SMRTI Trbovlje: Ana Medvešek, roj. Salamon iz Trbovelj, stara 82 let; Alojzija Lindič, roj. Savšek lz Trbovelj, stara 83 let; Jakob Klenovšek iz Trbovelj, star 82 let; Joža Vratanar iz Trbovelj, star 64 let; Marija Cesar, roj. Zmrzlak Iz Trbovelj, stara 78 let; Franc Leben la Trbovelj, star 64 let; Vincenc Do-lenšek iz Trbovelj, star 48' let; Frančiška Kukoviča, roj. Kovač lz Trbovelj, stara 84 let. Brežice: Marija Puntar, poljedelka lz Vidma-Krškega, Partizanska 1, stara 62 let ;Marija Knific, roj. Tanšek, upokojenka iz Brežic, Cesta prvih borcev 29, stara 74. Hrastnik: Ida Srenk, stara 15 let, Hrastnik 68. Zagorje: Jakob Slak, Zagorje* Kolodvorska cesta, star 47 let. Športni dogodek v Kisovcu OTVORITEV 0BB0JKAR-&KEP IGRIŠČU 1 sklh košarkarjev. Pri gostih se ;• zlasti odlikoval Kranjc. Kisovški košarkarji so ha svojem ustanovnem občnem zboru med sklepi obljubili, da bodo zgradili tudi odbojkarsko igrišče, kot zahvalo vsem, ki so pomsgli pri gradnji košarkarskega Igrišča. Tako tore; ni ostalo samo pri ob-, ljubah in besedah, marveč so z deli res kmaCiu pričeli. Datum otvoritve odlbojkarskega Igrišča je bil — 9. avgust t. 1.. občinski praznik. $e 8. avgusta popoldne so potekala zadnja dela: in vendar Je d-ež. ki ;e začel padati, zmočil le dokončano delo. Na da« občinskega praznika se ie zbralo na tem mestu okrog 200 gledalcev, td so sl lahko ogledali trt zanimive tekme. OTVORITEV Ob 17. url je predsednik KK Svobode Kisovec, tov. Jože Mars odprl novo odbojkarsko igrišče. Nato se je v prvi propagandni tekmi zagorski Partizan srečal 2 JLA. z boli rutinirano igro so zmagali pripadniki JLA z rezultatom 2:1. KOŠARKA Pionirji osnovne Sole Zagorje : mladinci KK Svobode Kisovec Ob 16. uri so se v košarki pomerili domači mladinci s pionirsko ekipo osnovne šole iz Zagorja. Zmagali so mladi gostje lz Zagorja z rezultatom 34 : 25 (18:8) Domači mladinci sicer redno in marljivo treniralo ob trenerju Turku od »Proletarca«, a se le pozna, da pionirji bolj tehnično obvladajo žogo, k ar bo seveda počasi prešlo tudi v kri klsov- FR0LETAREI: ŠMARTNO 60:21 (43:5) Po prednji tekmi se je na Igrišču v Kisovcu pomerila v košarki ekipa Proletarca lz Zagorja s sovrstniki TVD Šmartno. S krasne igro, ki so jo pokazali Zagori oni. so si tudi priborili rezultait 60 ; 2i (43 : 5). Gostje iz Smartna so poskušali z menjavami, da bi izboljšali uspeh, tod« Proletarec je krepko vodil še s 30 — 32 — 34 proti 2 skoral do konca prvega polčasa, v drugem polčasu so košarkar; i iz Smartna povečali svoi rezultat na 21 dosežkov. LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE V RADEČAH Prejšnjo soboto je aktiv Ljudske mladine v Radečah Izvedel tradicionalno ekipno lahkoatletsko tekmovanje za pokal dveh vzornikov radeške mladine, Marijana Nemca !n Milana Kosa. ki sta darovala življenje za svobodo naše domovine, To tekmovanje v Radečah Ima kar lepo preteklost, saj je bilo letos Izvedeno že četrtič. Tudi leto« je bilo na tem tekmovanju doseženo nekaj prav dobrih rezultatov. Najbolj razveseljivo je pa, da je letos prvikrat uspelo pridobiti organizatorjem te prireditve tudi aktive Ljudske mladine s kmečkih področij, s čimer je storjen prvi korak za razširjenje športa na naši vasi. Rezultati letošnjega tekmovanja: Skupno ekipe: Radeče 195,5 točke, Papirnica 135, Zidani most 112, Hotemež 64,5 in Svlbno 50 točk. OBVESTILO Zaradi pojava prašičje kuge v sosednih občinah opozarja tukajšnja veterinarska inšpekcija vse lastnike prašičev, da vsako sumljivo obolenje prašičev priglase uradnemu veterinarju. Posebno pozornost naj posvetijo nakupu novih prašičev, da ne bi vnesli bolezni. Sveže ali prekajeno svinsko meso naj prebivalstvo kupuje le v domačih mesnicah, nikakor pa od privatnikov ali v krajih izven občine. ObLO TRBOVLJE, VETERINARSKA INŠPEKCIJA KINO Ce boste magični kvadrat rešili, nam pošljite odgovor čim-prej na uredništvo. Za rešitev uganke imamo pripravljeno lepo knjižno darilo. 1 V Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen imena in priimka še razred šole, ki ste ga obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto ln kraj, kjer ite doma. UREDNIŠTVO Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 17. in 18. avgusta amer. cinem. film »Hrabri in smeli«; 19,—22. avgusla nemški film »Trije iz varieteja«; 23. do 25- avgusta francoski film »Zločin in kazen«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 17. avg. amer. barv. cin;m. film »Poslednji vozovi«; 19. do 22. avgustu francoski dim »Rdečelasa Julija«; 23 -in 24. avg. španski fSlm »Dobrodošel gospod maršal«. Predstave ob 18. in 20. Kino»Svoboda II« v Hrastni ku: 17. avgusta fibuc- viltav. film »Veliki poglavar«; 18. avg. jug. falm »Noč in jutro«; 20. do 22. avgusta amer. barv. cinem. film »Zeleni ogenj«; 24. in 25. avg. jug. film »Vlak brez voznega reda«. Pevci in pevke Svobode-Center Obveščamo vse članice in člane pevskega zbora »Slavček«, dr-bo prva redna vaja v četrtek 25. avgusta ob 19. uri v lokalu v Delavskem domu. Ker je v obletnici zbora, vabimo tudi vse pripravi jubilejni koncert ob 10. nekdanje pevke in pevce, Ua-kor tudi vse, ki imajo veselje ds potja. Pevski zbor Zarja, ki se pripravlja na jubilejni koncert oh 30. letnici zbora, ima prvo redno vajo v petek dne 26. avgusta ob 18. uri v lokalu. MULI OGLASI Prodam vzidljiv štedilnik, kromiran, in kuhinjsko pohištvo. — Don in vrt 23, Trbovlje. Razpis Razpisna komisija Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje razpisuje delovno mesilo učitelja praktičnega pouka. Pogoji; srednja strokovna izobrhzba ali vitoko kvalificiran delavec strugar- Plača po pravilniku o plačah osebja Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje. Nastop službe s L septembrom 1960. Uprava šole PREKLIC b 4 a > % 77. — Kljub temu, da je tetka PoIly spoznala, da je pravzaprav nečloveško ravnala s Tomom, je bil fant otožen in obupan. Odšel je od doma in iskal utehe v naravi. Zelje za piratstvom še vedno ni opustil. Na to ga je sedaj dokončno spodbudil Joe Harper, katerega je srečal. Odločitev je bila sedaj resnično dokončna. Zaprisežena prijatelja sta sl segla v roke z nespremenljivo mislijo, de gresta z doma, v svet. 78, — Razmišljala sta, kam? — Nekaj kilometrov nad St, Petersburgom, kjer je tekla rekla Mlssissippi in je bila nekako kilometer široka, je bil dolg, ozek in gozdnat otok, ki je imel na zgornjem koncu plitvo peščeno obalo. To Je bil zelo pripraven kraj za bivanje. Otok tudi ni bil naseljen. Zato sta dečka izbrala prav ta otok za svoje piratske namene. Se o kaki druščini nista razmišljala. Kmalu sta pa srečala Se Flnna, ki se jima je nemudoma priključil. 73. — Fantje so se naglo ločili, da bi se nato spet sešli na samotnem kraju ob bregu reke, dva kilometra nad mestom. Ura sestanka, tako so se odločili, naj bo polnoč. Na reki je bil majhen splav, ki so ga nameravali zapleniti. Vsakdo bo prinesel sidra ln vrvi s seboj ter »sunil« iz shramb kolikor le mogoče hrane. Da bi bil njihov odhod čimbolj pomemben In skrivnosten, so še popoldne raztrosili po mestu novico o »vejem odhodu. 80. — Natanko o polnoči je prišel Tom na zborno mesto s kuhano gnatjo in drugimi malenkostmi. Reka je bila mirna kot ocean. Tom je prisluškoval. Nato je zažvižgal. Odgovor je prišel izpod skale. Nevidni glas je vprašal; »Kdo je?« — »Tom Sawyer, Črni maščevalec španskih voda! In ti?« — »Huck, Finn, Rdeče-roki,« tretji pa — »Joe Harper, Strah morja!« — Imena so s) dečl;i izbrali lz najbolj priljubljenih knjig, ki so jih prebrali. Freklicujem veljavnost zdravstvene izkaznice številka 550884. — Kristina Pušnik, Veliko Sir-je 27, p. Zidani most. ZAHVALA Ob težki izgubi ljubljene žene, mame, stare mame. tašče, sestre VIKE MRNUH rej. Blažič izrekamo vsem, lei so sočustvovali z nami in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru »Loški glas«, rudarski godbi iz Zagorja, govornikoma za poslovilne besede, sosedom ter vsem številnim darovalcem vencev in -■vetja. Žalujoče družine: Mmuh, Pungartnik, Kolenc, Fajfer, Sulin, Vahter in Peterlin. RAZPIS SPLOSNO ČEVLJARSTVO v Trbovljah razpisuj« delovno mesto KNJIGOVODJE Nastop službe takoj ali P* dogovoru. Plača po tarife* nem pravilniku podjetja. NOVOST PRI UGOTAVLJANJU RAKA POZNANI NEMŠKI STROKOVNJAK PROF. DR. GOHR IZ KoLNA SE JE ZELO UGODNO IZRAZIL O RAZISKOVALNIH DELIH SARAJEVSKEGA KEMIKA FAHRUDINA ZEJNLAGIČA »Kemik in profesor Fahru-din Zejnlagid me je obiskal v Kolnu ter mi pokazal svoje metode raziskovanja labilnosti in stabilnosti krvnega seruma. Ta metoda temelji na načelu fakulaeije preko raznih re-agensov, ki jih je Zejnlagid uspel pridobiti iz organskih substanc, nanje pa vezal ele-mentQ periodičnega sistema. S tem je dobil razne specifične spektre krvnih komponent. Tako je Zejnlagid pravzaprav iznašel zakonitost fokuliranja krvnega seruma, na katerega osnovi je moč ugotoviti diagnoze za razna obolenja: za raka, za akutno in kronično levkemijo, za bolezni jeter, žolča itd. Reakcije so zelo karakteristične za posamezna obolenja, zaradi česar jih lahko uporabljamo za razpoznavanje posameznih vrst bolezni.« To je odlomek iz poročila znanega nemškega strokovnjaka prof. dr. Hansa Gohra iz Kolna o raziskovalnih delih Fahrudina Zejnlagida, predavatelja na zobarski šoli v Sarajevu. Fahrudin Zejnlagid želi, da bi s svojo novo metodo pripomogel k ugotavljanju diagnoze za posamezne bolezni, predvsem raka, na osnovi analize krvi. Prof. Gohr pravi na koncu poročila še naslednje: »Nadaljnje raziskovanje velikega kliničnega materiala je treba nadaljevati na osnovi Zejndlagibevdh dokazov in uspehov, še zlasti na področju raka, pri tem mu je nuditi vso podporo«. Beograjska »Politika« pa piše, da je Zejnlagideva metoda zelo pomembna za odkrivanje raka v zgodnjem stadiu bolezni. Pri zdravih osebah bo reakcija analize krvi normalna, brž, ko pa se bodo pojavili prvi znaki bolezni, bo tudi reakcija pokazala določene spremembe. ZA PRIJATELJE TELEVIZIJE 65 ur prenosa iz olimpijskih iger Italijanska RTV bo lahiko z letošnjih olimpijskih iger -v Rimu brezplačno prenašala kar 89 ux programa. Kot pravijo očividci, je prišlo do sporazuma šele pred nedlavnim. ko je vodstvo »Evrovizije« nekoliko bolj na široko odprlo denarnico in nekaj primaknilo k vsoti. ki so jo v začetku ponujali italijanskemu olimpijskemu komiteju. Gledalci iz Zasavja, ki jim bo relejni televizijski oddajnik nia Kumu omogočil, da bodo lahko gledali nemoteno skoraj vse olimpijske prireditve, zdaj z nestrpnostjo pričakujejo 25. IZ FILMSKEGA SVETA »Deveti krog« je prejel največ glasov■ — Mimo uradne žirije v Pulju, ki je razglasila In podelila nagrade letošnje nagrade filmskega festivala, so tudi gledalci na posebnih lističih izbrali film za nagrado »Jelen«. Nagrado podeljuje »Vjesnik u sredo«. Gledalci so izbrali in ocenili za najboljši film »Deveti krog«, ki je dobil 3.542 glasov, drugi je Kapetan Leš z 2.464 glasovi, slede »Izgubljeni svinčnik«, Špijon X-25 poroča«, »Kota 905«, »Vojna« itd. S to nagrado je film »Deveti krog« dosegel svojevrsten rekord po številu nagrad. Razen šestih uradnih in dveh neuradnih je film prejel še nagrado publike. Torej skupno devet nagrad. »Velika družina«. — Pravkar pišejo snemalno knjigo za dokumentarni film »Velika družina«, ki ga bodo snemali v »Zagreb filmu«. Njegova tema: vsakdanjost v vojvodinski vasi Crvenka, kjer živijo pripadniki 23 narodnosti. Film naj bi s klasično cibjektivno-dofcumentamo metodo prikazal tako zanimiv primer, hkrati pa spregovoril tudi o celotnem kompleksu rešitve nacionalnega vprašanja pri nas. Snemalno knjigo pišeta po scenariju Vladka thatkoviča režiser Fedor Hanžekovič In dramaturg »Zagreb filma« Ivo Skrabala Dva nova filma. — Komisija za pregled filmov LR Hrvat-ska je odobrila dva nova filma: prvi je dokumentarni, drugi je pa filmska risanka. Tako je Sime Sitnaitovič zrežiral, Mihajlo Ostrovidov in Jur Rujljančlč sta pa posnela dokumentarni fihn »Phig pong«, medtem ko je risani film »Sagrinova koža« nastal ^Cedetibika tbiomfka H koncu gre sezona za dopustnike v Primorju, z dežjem prav dobro založena. Zdaj tolažimo se Se z Jesenjo, že bo z njo prlilo vež lepega vremena. Sonce nagajivo se sprehaja daleč proč od naie plaže, v brk sladko se smeje, vremenarju fige kaže. Tudi nai kulturnik In iportai sta sezono mrtvo preživela, spet termini trkajo na vrata, za oba bo kmalu dosti dela.,. Mrtvo so sezono športno nam olimpijci pestrili, košarkaši in plavalci, ki med nami so vedrili. Rudar z ekipo je mladinsko plaval na republiškem prvenstvu. Tri rekorde je kaslral ekipno se kot tretji je plasiral. Žogobrci v Zagorju so prlbrcali pokal prehodni, to kar dobri so lzgledl, da za tekmovanje bodo godni. Naši košarkaši pa so popustili, zadnjo tekmo so s Slovanom izgubili. Rokometni naši asi čudnih so manir včasl. Beograjčane so lzprašlU, na turnirju v Mariboru so pa gladko Izgubili. Pravijo, da dnevne ure so za nočne zamenjali ter so se ob petih zjutraj šele spat podali. Za zabavo so nam v kinu lep spored vrteli: Dvajset jeznih mož ln pa Balada o vojaku sta bila pred vsemi. Razen tega vrli lovci lepo vreme so lovili, svojo lovsko vnselico so v reprizi priredili. po znani Balzacovi noveli, realizirala sta ga pa Ivo Vrbanič in Vlado Kristl. »Adam in Eva-. — V zagrebškem študiju risanih sil-mov so izdelali snemalno knjigo za risanko »Adam in Eva«. Scenarij je napisal Ivo Vrbanič, ki bo risani film tudi režiral. Glavni risar in animator bo Zlatko Grgič, scenograf pa Pavao Štalter. ZA VSAK PRIMER — Poslušaj, dragica, čemu naročaš novo obleko — pravi mož svoji ženi — ko vendar vidiš, da nimava denarja. Daj si raje predelati svojo poročno obleko! - Ne, tega pa ne, odgovori žena — to hočem pa prihraniti za vsak primer! RAČUN ZA LUC — Ljubezen je luč našega življenja — je rekla sanjava mlada žena svojemu možu. — Pravilno — je odgovoril mož stvarno — zakon je pa račun za luč! HITRO JO JE OZDRAVIL — Slišal sem, da je doktor Dolenc tvojo ženo ozdravil živčne bolezni — Da, res je tako. In prav na enostaven način: dejal ji je, da je živčna bolezen pojav staranja. SREČEN ČLOVEK — Ali si hud, dragi moj mož, da sem na našo hišno veselico povabila tudi svojega prejšnjega snubca? — Nikakor ne, ljubica — zelo rad vidim zraven sebe kakšnega srečnega človeka! MESA SE MU Tovariš doktor — oli bi hoteli priti k mojemu možu? Danes zjutraj še ni imel vročine, sedaj se mi pa zdi, da se mu že meša: vprašal me je namreč, če bi me veselilo, kupiti si nov plašči SLOVNICA V SOLI — No, Metka — pravi učitelj — mi lahko poveš množino samostalnika otrok? — Trojčkll — se odreže Metka. avgust. Tega dne, kot je znano, prične oddajati omenjeni oddajnik n a Kumu- Atletska tekmovanja, ki so poleg plavalnih jedro vsake olimpiade, bodo naši gledalci videli v celoti. Tudi vsa plavalna finalna tekmovanja bodo videli ria teleclziijskih ekranih, pa tudi jahalna tekmovanja in veslaške tekme na jezeru Ai-bano blizu Rima. Prve dni olimpiade, ko bodo na vrsti izločilne tekme, bo televizijski prenos omejen le na eno uro ali samo nekoliko več. Ta ukrep je potreben zaradi zaradi tega, da bi lahko televizija kasneje, ko bodo finalna tekmovanja, dalje prenašala olimpijski program. Vsi prenosi iz Rima bodo kajpak direktni, zvrstili pa se ne bodo samo popoldne, temveč — na primer plavanje — tudi zvečer. Vse priprave italijanske televizije so tako rekoč že končana. Na Foro Itailico, kjer se prepleta več kot 160 tisoč kablov in žic, so uredili tri študije. To so nekakšni »srčni prekati« olimpijske televizije. Na najpomembnejših športnih objektih bodo postavili 100 snemalnih kamer, ki Jih bo upravljal Štab kakšnih 450 tehnikov. Italijanska RTV je doslej izdala okoli 900 milijonov din, da bi ljudem po vsej Evropi omogočila ogled najpravlačnejše in največje športna prireditve na svetu. Za nas pa je zanimivo S® to, da bomo morebiti lahko gledali na naših zaslonih še tistih 24 ur programa, ki ga »Evrovi-ztjia in »Intervizija« ne bosta snrejemall. LOKOMOTIVE-VELIKANI Družba Krauss-Maffei AG bo pri Mttncbenu začela graditi najtetžje Dlesetove lokomotive, kar so jih kdaj koli gradili na svetu. Vsaka lokomotiva bo imela vlečno moč 4000 konjskih sil. Družba bo lokomotive Izdelala za ZDA, kjer jih bodo uporabljali za tovorne vlake, ki bodo do 3 kilometre dolgi In bodo vozili nz progah, ki so zelo težavne, KONKURENCA MED ANGLEŽI IN NEMCI Angleška dražba Rustyfa in nemška dražba Krupp ae borita, kateri bo uspelo pridobiti sl naročilo madžarske vlado za gradnjo tovarne, kjer bi izdelovali avtomobilske zračnice in gume. Tovarna bi stala t do 3 milijone fnnt žterilngov. An-glelka ponudba jo sicer za 30 odMtodkorv dražja kot nemška, vendar se zdi, da Madžari nameravajo »prejeti angleško ponudbo, ker je kakovost njihovih naprav mnogo boljša od nemških. - PRIHODNJI TEDEN, 23. AVGUSTA, BO V BEOGRADU OTVORITEV ČETRTEGA MEDNARODNEGA SEJMA TEHNIKE, KI BO TRAJAL DO 2. SEPTEMBRA. TA GLAVNA IN TRADICIONALNA PRIREDITEV BEOGRAJSKEGA SEJMA JE DOBRO ZNANA DOMA IN V INOZEMSTVU. TUDI LETOS BO NA TEM SEJMU ZBRAN PRIKAZ VSEGA, KAR SMO V ZADNJEM ČASU DOSEGLI NA PODROČJU NASE INDUSTRIJE. NA SEJMU BODO RAZSTAVLJENI ZADNJI DOSEŽKI TEHNIKE. SODOBNI TEHNIČNI DOSEŽKI, STROJI, NOVI PROIZVODI NAŠIH TOVAfiN IN INDUSTRIJSKIH PODJETIJ BODO POKAZALI VERNO SLIKO MOČI IN USPEHOV NAŠEGA GOSPODARSTVA. PO JUGOSLAVIJI POPOTNE RAZGLEDNICE DUBROVNIK. — Sobota zvečer. Potujemo iz Makarske. Temno je, da ne vidiš, kje se nebo dotika gladine morja. »Takovo« nas ponese na pot. Orehova lupina na razburkanem Jadranu. Boris to najbolje občutL Zaradi varnosti prespi pot na podu. Mi, ndobno na klopeh. Zjutraj smo v Gružu. — Kje je tisti Dubrovnik iz razglednic?« povprašam. — Sram te bilo! Ali ne veš, da je Gruž pristanišče Dubrovnika? — Sram me je bilo. Ura je pet zjutraj. Od nekje prikolovrati stari dubrovniški tramvaj. Nato še eden in potem gor in dol. Vsakih pet minut. Naše trenutno sidrišče, neka restavracija. Rečem Vam, »solidna« postrežba! Tako, kot se spodobi. — Čakajte, so nam odgovorili na našo željo po čaju. Isto velja tudi za Francoze. Intemacionalnosti tu ni. Prednost ima kuharica, ki še ni utegnila priti. Ostalo osebje menda še nikdar v življenju ni kuhalo čaja. Sicer ima pa jugoslovanski turizem tudi v Dubrovniku svoje cvetke. V mlekarni pijemo iz pivskih vrčkov mleko. Pol litra petdeset dinarjev. Ekonomska ali turistična cena? Ne vem. • Dubrovniških čarov ne moreš videti v enem dnevu. Toliko jib je. Ves dopoldan smo se klatili po starem dubrovniškem obzidju. Iz repertoarja spustimo Lokrum, Lovrenc, vilo Šeherezado, stolno cerkev s Ti-zianovlmi umetnijami. Stari Dubrovnik. Kako svojstven si in nepozaben. Skupina za skupino občuduje z nami lepote Dubrovnika. Vse je tako zanimivo. In oči težko verjamejo tem lepotam. Večer. Ulice novega ln starega Dubrovnika so polne. Vse hiti proti palači Sponza. Imamo srečo. Dubrov- nik bo slavil že več kot stoto otvoritev letnih dubrovniških iger. Štirje jo deset minut pred točnim začetkom popihamo »domov«. Preveliki nogometni kibici smo. Sovjeti so zmagali. Sopotniki pripovedujejo svojstve* nost otvoritve iger: — Bengalični ogenj« fanfare, skratka, nekaj čudovitega. ČRNA GORA. - Fap Cg 1366, na las po* doben zagorskemu, nas odpelje nekaj pred šesto. Anka je sopotnik. Malo pred poldnevom obidemo slavni Kotorski zaliv. Povsod čudovita panorama, nepozabni pejsaži. Nato vzpenjanje po petindvajsetih serpentinah proti Njegošam. Sredi poti okvara. Ve* čas nepozaben pogled na Boko Kotorsko. Njegoše. Rojstna vas črnogorskega vladike« pesnika »Gorskega venca«, V ozadju njegov Lovčen. Za trenutek vidimo Njegoševo rojstno hišo. Potem kmalu Cetinje. Razmeroma veliko in sodobno mesto. Vožnja P° črnogorskem Krasu utruja. Povsod enoličnost. Sivkasto kamenje. Le tu in tam krpO zemlje in tipične črnogorske koče. Črnogorce opisuje delavec iz Kraljeva: — So sicer leni. Prvo jim je puška, a zdaj knjiga.— Popoldne vidimo Skadarsko jezero z morjem lokvanov. Ob treh smo v Titograd*-Vidimo moderno mesto z elegantnimi V°' slopji, v Podgorici Cmo goro. Se Štiri ure utrujajoče vožnje. Svet postopoma spreminja podobo. Goličevja ni več. Pred nočjo Brno v Andrijevicah. Tu prespimo. Z vztrajnostjo dosežemo ceno dve sto dinarjev ** nočitev. Franci in Boris prespita noč v hotelskih foteljih. Naslednje jutro ob štiri* se odpeljemo v Slptarljo. _ Pavel BURKELJC HOM ,JV V NAOAI .'FH.VH- | Skrivnost dveh bratov »Noben vaščan ne bo hodil skozi park zato, da bi si skrajšal pot, ie manj pa, če v njem straši, zlasti ker Je bil v parku dve noči prej umorjen neki moški« — je dejal Puttler na kratko. Ko sta se po brezuspešnem iskanju spet vrnila v grad. Je detektiv legel k počitku in za nekaj ur zaspal. »Hvala bogu, da vsaj ti dve mirno spita,« si je mislil Dick, ko je šel pod okni obeh deklet in nehote pogledal kvišku. Ob šestih zjutraj je bilo nekaj hišne služinčadi že pokonci. Dim se Je valil iz nekega dimnika, Dick Alford je pa nekako nevoščljivo gledal zraven sebe na zofi smrčečega sergeanta. Tedaj so se pa vrata nepričakovano odprla. V sobo je pridrvela Mary Wenner. »Mr. Alford — ste videli kje Leslie?« Dick je planil s tako silo s svojega sedeža, da je zbudil Putlerja. »Kaj — ali je ni zgoraj v sobi?« »Ne. Pred desetimi minutami sem se zbudila. Ker Je nisem nikjer videla, sem čakala nanjo misleč, da Je odšla v kopalnico. Nazadnje sem vprašala še policijskega uradnika, ki ste ga sinoči postavili za stražo pred naša vrata. Dejal mi je, da Leslie ni prestopila praga!« Puttler se je vzravnal in stal kot sveča. »Lestev!« je pripomnil stvarno. Dick se je pod silo tega silnega udarca opotekel: sedaj ima črna pošast Fossawaya v svojih krempljih Jensko, za katero bi dal življenje... Detektiv je že stal zunaj na trati. Da, po cvetlični gredi 90 se natančno poznali odtisi lestve, na njenih klinih je pa še lepela sveža prst. Prislonil je lestev k zidu, se vzpel po njej ter pri odprtem oknu skočil v sobo. »Obleke in čevljev ni nikjer,« je stokala Mary, ko sta z Alfordom preiskovala sobo. Leslie se je morala obleči in obuti, jaz pa vsega tega nisem slišala. Na fantovo vprašanje je odgovorila, da je Se pr! goreči sveči zaspala Toda ko se je Dick hotel prepričati o pravilnosti njene izpovedi, je lutotovil, da je sveča gorela največ eno uro in da jo je nekdo še enkrat prižgal, ker ie opazil po obeh ugaslih vžigalicah. V trenutku, ko ga ni nihče videl, se je ukradel iz sobe - da dekle M ahrtmem Išče. Nihče ga ni opazil, ko te J* na zadnji riranl gradu izmuznil venkaj na prosto, nihče ga tudi ni videl, ko je odšel po pobočju brega dalje. Ko se je čez dve url spet vrnil, je zvedel od Puttlerja, da ga je ministrstvo za notranje zadeve že dvakrat telefonsko klicalo ter naročilo, naj nemudoma odpotuje v London. Torej še to! Zdaj naj zapusti Foseaway.. .1 Dick je naročil bratov črni avto, ki ga je' le-ta morda vsega skupaj rabil desetkrat, vendar je njegovo uporabo vsakemu drugemu strogo prepovedal. Ko je že hotel stopiti na avto, se je spomnil sklepa pretekle no«. Odhitel je v svojo spalnico, zapahnil vrata za seboj in iz nekega zaklenjenega predala vzel zavitek, ki ga je skrbno položil v svoj ročni kovček. Dve minuti kasneje- je že odbrzel z Rolls Roycem. Ko Je bil na pol poti med Horshamom in Dorkingom, je na cestnem razcepu pridrvel neki drugi avto nasproti. Dick Je zavrl svoje vozilo s tako silo, da se je skoraj na pol preokrenilo. Trčil je tedaj v neki obcestni kamen, vedar se vozilo ni resneje poškodovalo. Dick je z jeznim pogledom ošvignll nerodnega vozača, ki je nosil zaščitna očala, nato pa odpeljal dalje proti Londonu. Dick Alford ni opazil, da Je pri nagli ustavitvi vozila ob tem srečanju z neznanim avtomobilom zdrknil njegov ročni kovček na cesto, pač pa je to videl moški z velikimi zaščitnimi očali v drugem vozilu. Tu, na samotni podeželski cesti je Fabrlan Gilder odkril skrivnost Črnega opata ... 50. Ko je Mr. Gilder ob devetih zjutraj bral svoj časnik, je v njem naletel na intervju, ki ga je Dick Alford dal nekemu novinarju. .Kakor prfoveduje Mr. Alford, je miss Leslie Glne prosil, naj v času. ko je njen brat na potovanju v tujini, stanuje v Fossaway...’ Na potovanju v tujini? Gilder je ob tej novici namršll čelo. Kaj je vendar napotilo Arthurja Gineja sedaj, ko se mu ni bilo treba ničesar več bati, da odpotuje v tujino? Ko Je še razmišljal o tej stvari, mu Je strežnica prinesla jutranjo pošto. S tresočimi rokami je odprl pisemski ovitek, na katerem je bil odtisnjen pečat .Chelfordbury\ Dvakrat, trikrat je prebral kratke vrstice pisma. Tako Je torej: Leslie si je premislila Gilder ni pravzaprav niti pomislil na to. da mu dekle sploh ni dalo nobene zakonske obljube. Bil je tako siruren da 1e dekle že njegovo, da se je čutil grdo potegnjenega za nos Tedaj se je zlobno nasmejal Seveda, po Arthurjevem begu ni bilo njegovi sestri treba, da se žrtvuje' Z ropotom je odrinil »tol. Tudi zajtrka se ni dotaknil. Frfbrlan Gilder Je odšel k svoji blagajni. V njej ie hranil odgovor na Leslie, pripravljen za oddajo na pošto — pogled, ki ga Je Se bolj zabodel. 2e je hotel ptamo raztrgati, ko se Je apomnU taianco čeka za banko. Kje je bil? V pisemskem ovitku ga ni našel. Ali je mogoče zdrknil na dno blagajne...? ni bilo nobenga sledu! Premišljeval je, kdaj je ček zadnjikrat videl-S trepetajočimi rokami je Gilder prebrskal dno blagane. O ček* Spomnil se je, da je bilo to tisto Jutro, ka ga je Arthur Gine tak* nenadoma obiskal. Spet je naprezal svoje možgane, kaj je delal tisto usodno Jutro: bral je pismo, ga položil nazaj na svoje mesto, zaprl vrai? blagajne, potem pa... Da, da, takrat je pozvonil telefon, on je P® pozabil zakleniti blagajno! Skrajno besen je telefoniral bapki: »Tu Gilder. Prosim nujno predstojnika!« »Halo! Kaj je, Mr. Gilder?« ^ »Fletcher, obvestil sem vas, da bo nekdo prišel v banko z moj) čekom za petdeset tisoč funtov.« »Cek smo tudi po vašem nalogu v redu izplačali.« Za trenutek se Je Gllderju stemnilo pred očmi. »Kdo Je predložil ček?« . »Arthur Gine. Cek se je glasil na Leslie Gine oziroma na prinaša O izplačilu smo vas sinoči obvestili. AH pisma še niste prejeli?« »Nesem še pregledal vse pošte. Hvala!« „a. Težko dihajoč Je Gilder obesil slušalko. Zato torej tista hinavska ^ hteva, naj mu pismeno potrdi, da Je denar samo posojilo! Prokleto P t. brisana šahovska poteza! Ne samo, da je Arthur Gine Imel v rokat' f^e deset tisoč funtov, ampak tudi njegovo potrdilo, ki ga varuje v obtožbe goljufije. Gllderju so se nabrekle tile na sencih. Speljal ga je na led! N»Pr8 Je lz njega navadnega osla .. .1 ejp0 Po petih minutah divjanja ln preklinjanja je Gilder sPeA 5ečn<> mislil. Ne, Leslie pri tej zvijači nima vmes svojih prstov. N , Kr0t' naključje, da Je tistikrat blagajna ostala nezakl jen jena. v zvezi z nc,0ir*tl ljlvo radovednostjo Arthurja, ki se že prej nikoli ni mogel ^\\e skušnjavi, da v njegove roke došla privatna pisma Gllrlerja na tudi sam prebere - to je bilo krivo vsega, kar se je zgodilo. 7aradl Kaj, če bi Leslie zagrozil, da bo njenega brata ovadil poU^J’ goljufije...? Morda bi se potem ?« bolj kot kdat koli prej čutim njego'r da sprejme njegovo snubitev Mogoče je ta dogodek ee'o izboljša položaj proti njej... . , vol®n,' m* Planil Je kvišku, telefonira! po svoj voz In dobre volje sede' zer8vil Da bi hitreje prišel na svoj «11. se je Gilder izognil glavni ces; _^išel fotrr% a n \n mori M™* c )e je tamkaj pridrvelo saspro ' Q\\d^[ ki za volanom, v katerem •' Q\]čef je ovinek, tako da je med Tiorshamom ln Dorkingom spet glavno cesto. Težko osebno vozilo, ki mu ustavilo ln preokrenilo počez Moški lakoj spoznal Dicka Alforda, ga je grdo pogledal tn opazil ročni kovček, ki je padel z Alfredovega Vozila. (Dalje inm J® prihodnji