POlTHIlfl pTlčHHB V gfgTOVTTff Martoorstrl Cefral Din Leto III. (X.), štev. 141 Maribor, pondeljek 24. junija 1929 Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri peitnem ček. ztv. v Ljubljani it. 11.409 Val]« maseSno. prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pe 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uradniitvo in uprava; Maribor, Alaktandrov« ceataftUtS Oglasi po tarlfu Oglase sprejeme tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Prelomov« ellet it4 Gozdovi Jugoslavije Potresna razdejanja na Novi Zelandiji GORE SO SE POGREZNILE. DOLINE IZGINILE, POJAVILI PA SO SE GLOBOKI PREPADI. IZ KATERIH BRUHA VRELA VODA IN STRUPENI PLINI. — POTRES ŠE VEDNO TRAJE. tvorijo neizmerni zaklad naše države, ki ga pa dozdaj še nismo znali primemo in zlasti ne racijonalno izkoriščati. Kadar bodo i država i zasebniki kot lastniki šumskih kompleksov usmerili eksploatacijo našega šumskega bogastva na pravo pot,’bo šele naša lesna industrija na znotraj in v eksportu tvorila vir nepreglednega blagostanja naroda in države. Ce pregledamo svetovno bogastvo šum in svetovno lesno trgovino, vidimo sledečo sliko: največ šum ima Azija (840 milijonov ha ali 28% celokupnih šum sveta), istoioliko Južna Amerika; Severna Amerika ima 575 milijonov ha ali 19.3%, Afrika 320 milijonov ha ali 10.6%, Evropa 310 milijonov ha ali 10.3% in Avstralija 115 milijonov ha ali 3.8%. Izmed posameznih držav ima sorazmerno največ šum Rusija (22% vseh šum sveta), britanski imperij (20 odst.), Brazilija (13%), Zedinjene države (9%). Za lesno trgovino so seveda skoro brez pomena tropske Šume s trdimi vrstami lesa. Zanimivo je, da znaša letna potrošnja lesa na celem svetu prilično 1.600 milijonov kubičnih metrov (740 mil. kub. m. za gradnjo in industrijsko predelavo, 860 mil. kub. m. pa za kurjavo!), letni prirastek lesa v gozdovih pa 1.100 milijonov kubičnih metrov. Prirastek je toraj za prilično 500 mil. kub. metrov manjši nego potrošnja. Svetovna statistika tudi kaže. da edino v Evropi prirastek odgovarja potrošnji, dokaz, da se samo v Evropi vodi racijonalna šumska ekonomija. Evropa in Amerika dobavljata 90% lesa za svetovno ekonomijo. Glavne države - uvoznice za les so Vel. Britanija, Nemčija, Holandija, Italija, Belgija, Francija, Madžarska, Španska, Danska, ki uvozijo letno 58 milijonov kub. m. Glavne države-izvoznlce lesu so pa Finska (ki izvozi letno 14 milijonov kub. m.), Poljska (10.7), Švedska (9), Rusija (5.5), Češkoslovaška (4.7), Avstrija (3.7), Jugoslavija (2.9), Romunija in Norveška, ki izvozijo letno skupno okrog 59 milijonov kub. m. Jugoslavija se lahko ponaša z Izredno razvito lesno trgovino in industrijo, zlasti pa, da ima naj večjo destilacijo lesa v Evropi. To je priznal nedavno tudi veliki londonski list »The Daily Mail«, ki je ob javil obširno poročilo o tvornici za destt lacijo lesa v Tesliču, ki leži na polovici pota ravne črte med Zagrebom in Brodom in ki je po priznanju odličnega strokovnjaka, kateri je ta članek napisal, naj-večja tovarna te vrste v vsej Evropi. Leži sredi velikih bosanskih bukovih gozdov in je klasičen vzgled za ekonomsko izkoriščanje lesu. Površina gozdov, ki spadajo v območje te tvornice, znaša 80 tisoč juter. Podjetje destilira letno 200 NsoČ kubičnih m. (130.000 ton) lesa. 50 do "0 peči je v stalnem pogonu Država je začela vedno bolj uvidevatl ®Precefiyivo važnost našega šumskega n e?stva In naše lesne Industrije. Nedav-. ie Vlada izdala zakon o zaščiti naše ie ^ 'esne ^ustriie« kojega namen > da to panogo našega narodnega go LONDON, 79. junija. Posebni poročevalec »Daily Maila«, ki je odpotoval z letalom v potresno ozemlje na severni Novi Zelandiji, poroča svojemu listu o katastrofalnem razdejanju tega ozemlja, ki je popolnoma spreme nlio svojo površino. Potresni sunki se neprestano nadaljujejo in je zemeljska površina v stalnem gibanju. Minulo soboto je bilo zabeleženih nič man} kot 214 močnejših potresnih sunkov. Zaradi neprestanih sunkov se je po ka. Večinoma so ljudje že po prvi katastrofi pobegnili, toda v nekaterih pokrajinah je nastala katastrofa šele sedaj. Zato panika od dne do dne narašča. V posameznih krajih, kjer še ni biio vse porušeno, se sedaj rušijo vse preostale hiše in poslopja. O nenavadni prikazni poročajo iz notranjosti. Tam je docela izginila velika gora v bližini mesta Chrlstkarsa. Gora se Je dobesedno prevrnila In zasula bližnjo dolino. Tudi v bližnji In lastila prebivalstva nepopisna pani-i daljni okolici je zemlja dobila docela Obrtniki zahtevalo sestavo carinskega sveta KONGRES ZVEZE OBRTNIŠKIH ORG ANIZACIJ. — POTREBA SPREMEMBE CARINSKE POLITIKE. BEOGRAD, 24. junija. Zveza obrtniških organizacij, ki je včeraj pričela svoja posvetovanja, je danes nadaljevala delo. Danes je bilo na dnevnem redu poročilo o carinski politiki, ki ga je podal tajnik Zveze Dostanič. Po obširni razpravi je bila sprejeta resolucija, ki zah-eva takojšnjo organiziranje carinskega sveta pod predsedstvom ministra trgovine. V carinskem svetu naj bodo zastopane vse gospodarske organizacije, kl naj bi sodelovale tudi pri sestavi nove carinske tarife. V resoluciji je tudi pov- darjena zahteva, naj se carinska politika podredi ministru trgovine, ne pa ministru financ, ker si gospodarski krogi obetajo od tega smotrenejšo politiko, v kolikor se nanaša na zaščito domače produktivnosti. Končno je bilo sklenjeno, da se po-krene akcija za spremembo sedanje carinske tarife v smislu večje zaščite domačih podjetij. Sledil je referat o obrtnem šolstvu, ki ga je podal inšpektor ministrstva trgovine Olid. O referatu se bo popoldne nadaljevala debata. Postopek pri odpisu douka ob elementarni škodi (Razglas velikega Županstva mariborskega.) Letošnje poletje pogosto nastopajo neurja s točo. Ljudje so zbegani in pri prijavi škode često nepravilno postopajo. Zato opozarjani na nove predpise o opisu davka ob elementarni škodi, ki so objavljeni v Uradnem listu z dne 18. decembra 1928 in sicer v »Uredbi o odpisu davka ob elementarni škodi«. Najvažnejša določila te uredbe so naslednja: Osnovni davek poškodovane parcele se sme odpisati, če je letina poškodovana več nego Četrtino, Škodo je treba prijaviti s točno označitvijo poškodovane parcele in navesti občino, vas in kraj, kjer leže poškodovane parcele najda-lje v osmih dneh po nastali škodi. Prijave je nasloviti na pristojno katastrsko upravo (sedež geometra), brez takse. Če vloži občina prijavo, je treba navesti, kateri in koliki del okolice je oškodovan. V vsakem primeru mora navesti vložitelj prijave čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati. Katastrska uprava odredi ocenitev škode na licu mesta. Škodo ugotovi komisija, ki jo sestavljajo na občine, ki ju določi vsako leto občinska. uprava. Prisostvuje župan, lah ko prisostvuje tudi oškodovanec. Ce se ugotovi, da se je vložila prijava škode neupravičeno, mora plačati do-tični vložitelj stroške delegiranega uradnika. Če se elementarna škoda dogodi neposredno pred žetvijo ali med žetvijo, naj občina sama vpričo dveh odbornikov ugotovi z zapisnikom začasno na licu mesta velikost škode, prizadete vsaki parceli. Ta zapisnik predloži občina katastrski upravi. To je kratek izvleček iz Uredbe za splošno informacijo. V slučaju nezgode naj si vsak, ki je prizadet, omenjeno uredbo v Uradnem listu z dne 18. decembra 1928 natančno pre čita in se točno po njej ravna. novo površino. Nastale so nove Kore in hribi, bivše doline so Izginile, vmes pa so se pojavili globoki prepadi, iz katerih se dvigajo dušljivi plini. Na« stalo je nad 60 novih vrelcev, ki bruhajo vrelo vodo visoko v zrak. Cele naselbine so brez sledu izginile. Po« tresno ozemlje je skoraj docela odrezano od ostalih krajev. Edino zvezo tvorijo letala, ki privažajo medikamen te in živila, ter skušajo rešit! obupano prebivalstvo. nastopu močan, mnogo obetajoč talent, ki se je nagloma začel razvijati in postal eden najboljših slovenskih igralcev ljubimske stroke. Z velikim uspehom se je uveljavil v drugih ju«* goslovanskih gledališčih: Osijeku, Sa« rajevu, Skoplju, posebno pa v Splitu, kjer ga je najbolj kritična in za tea-tersko umetnost najbolj delikatna publika vseh publik v Jugoslaviji naravnost oboževala. Poleg Romea in nešteto drugih, posebno salonskih', ljubimskih vlog, je posebno znan in, visoko cenjen v vlogi Malipiera v j znani Vojnovičevi drami »Gospa s( solnčnico«, kot knez Miškin v Dosto- , jevskijevem »Idiotu«, kot Abbe Daniel^ v Lavedonovem »Dvoboju« itd. Ven-dar ljubimska stroka ni edino polje, ( kjer se g. Janko Rakuša • uveljavlja,; Tudi karakterne, posebno pa psiho-patološke vloge ustvarja z veliko inteligenco, globokim razumevanjem,1 detajlnim študiranjem in močno igral-j sko potenco. Od njega pričakujemo, slovenskega Hamleta. Ali nas, evo! zapušča, hrepeneč po večjem in širšem delovanju, ki mu ga. Žal, njegova mala, ožja domovina ne more dati. Upamo pa, da ne odhaja za vedno in, da se prejalislej vrne in nais obogati' s svojo umetnostjo. Upamo, da je tudi naša publika; pravilno ocenila njegovo letošnjo umetniško delovanje in da ga bo jutri zvečer, napolnivši gledališče, primerno nagradila. Gospod Janko Rakuša gostuje te dni v Zagrebu in odhaja menda tja. SIouog.lanNa Rakuše Jutri zvečer se poslavlja od nas priljubljeni in simpatični igralec naše drame g. Janko Rakušav svoji izborni vlogi Romea v Shakespeare-jevi tragediji »Romeo in Julija«, ki je pri nas tako lepo uspela. Gospod Janko Rakuša, kl je naš ožji rojak (doma iz Ormoža), je začel S svojo igralsko karijero pred dese- „____ timi leti v Ljubljani, kjer je z odliko delegiran uradnik katastrske uprave I absolviral takratno dram. šolo na kon kot predsednik in dva strokovna čla-1 zervatoriju in pokazal že pri prvem Kolesarska sezona je v vsakem pogledu na višini Pologi nočnih partij ob luninem svitu in kole j sarskih dirk imajo sezono tudi kolesarski tatovi. Na Koroški cesti si je včeraj »izposodil« kolo nekega urarskega pomoč-, nika neznan uzmovlč. Policija tega seve-, da ne more preprečiti, ker pač nihče ne more zahtevati, da postavi stražnika k vsakemu kolesu. Mnogo tatvin pa bi izostalo, če bi lastniki bili malo bolj pre-; vidni. Če bi vsak lastnik kolo »zaklepat« z varnostno zaporo, ki mu jo montira vsak mehanik za par dinaifev in če bi ne puščali koles brez nadzorstva na mestih, kjer naravnost »izzivajo« kolesarska »specijaliste«, bi bilo tudi manj žalovanja za ukradenimi bicikH. •, državnim sodiščem se bo tudi kmalu razčistila in s tem — upamo — za vedno o-nemogočila velika korupcija, ki se je tekom 10 let uganjala pri eksploataciji dr- _______________________žavnih šum, zlasti v Bosni. Ako bodo na Pouarstva Čim bolj zaščiti in usposobi za merodajnih mestih povrh tudi še resno <«£redek in svetftvpp kpnkurenco. gred i uvaževali premišljene in tehtne nasvete in predloge strokovnjakov in njihovih organizacij v smeri izboljšanja naše šura-ske ekonomije, je nedvomno, da bomo lahko ob koncu prihodnjega desetletja naše države s popolnoma drugačnimi občutki gledali na to velevažno panogo narodnega gospodarstva« Investicije češkoslovaških državnih železnic znašajo od prevrata naprej do danes 7 milijard 297,419.996 Kč, od tega * za obnove, dve tretjini pa za nove Železniške zgradbe in nabave. Dokaz, kako silnd važnost polagajo v CSR na dobre 2ele» niške j&ogo. rSfr®T& 'ttarffiCTŠlt! V F C E R N T K Jalti V Mariboru, 3ne 21. VI. '1929*. NaSI naimlaJSf ..letoviščarji Ift LETOŠNJE MARIBORSKE DEČJE POČITNIŠKE KOLONIJE. - IZMED 500 PRIGLAŠENCEV JE BILO SAMO 235 »IZVOLJENIH«. — DRUGI PRIDEJO NA VRSTO PRIHODNJE LETO. Mariborskim dnevni drobiš Predpriprave za odhod dečjih počitniških kolonij so v glavnem zaključene. Začetkom julija odpotujejo iz našega mesta na počitnice štiri skupine šolskih otrok v različne smeri: k Sv. Martinu na Pohorju, k Sv. Juriju ob Pesnici, v Ka-štel LukšiS in v Bakarac. Naval dece za sprejem v počitniške kolonije je bil letos naravnost ogromen, k čemer so pripomogli lanskoletni lepi uspehi na Pohorju in na morju kakor tudi letošnja težka zima, ki je hudo prizadejala zlasti delavske dru žine, ki stanujejo v nehigijenskih stanovanjih. Vsa akcija za počitniške kolonije je o-sredotočena v posebnem komiteju mestnega mladinskega sveta, v katerem so zastopani: mestna občina potom treh občinskih svetnikov, mestnega fizikata in socijalno - političnega urada, Podmladek rdečega križa in Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine. V mestnem socijalno-političnem uradu, kjer so se ves čas vrstile stranka za stran ko, so se sprejemale prijave, ugotavljale premoženjske razmere svojcev in vršile poizvedbe na domu potom uradnih organov in okrajnih mladinskih predstojnikov, dočim so se na mestnem fizikatu o-troci zdravniško pregledovali. Takih prijav in pregledov je bilo 500. Nekateri starši so se pri tem dali voditi od želj svojih otrok in niso bili zadovoljni, če niso bili njihovi otroci določeni za na morje. Vendar pa Je bilo takih slučajev letos znatno manj nego lani; povečini, posebno najpotrebnejši med njimi so izjavili, da se zadovoljujejo z odločitvijo zdravnika. Najtežje delo pa je obstojalo v reduciranju priglašenih otrok. Število 500 je bi-. lo treba na vsak način znižati na 235, torej za dobro polovico. Težko pač ni bilo izločiti onih, ki so bili iz zdravniških vidikov nesposobni ali nepotrebni, sunku v srce pa je bilo .podobno črtanje potrebnih ker razpoložljiva sredstva za vse niso zadoščala, četudi se je mnogim prispevek zvišal in bodo na premožnejše starše odpadli delni, na nekatere vsi stroški, kajti preveč je takih, ki morejo samo malenkost prispevati, še več pa takih, ki sploh ničesar ne morejo prispevati. Na ponovnih sejah so se pregledovale popisne pole in so se premotrili Številni prosilci drug za drugim. Končno je padla odločitev v veselje enim, na žalost drugih: Za na Pohorje je bilo odbranih 50 dečkov in 50 deklic, za na morje 30 dečkov (Kaštel Lukšič) in 25 deklic (Bakarac), pri čemer pa okolica ni všteta, za Sv. Jurij ob Pesnici (dr. Čehov sanatorij) 40 dečkov in 40 deklic, skupno 120 dečkov in 115 deklic, torej 235 otrok, katero število se bo še nekoliko povečalo z bližnjimi okoličani in s takimi, ki gredo na lastne stroške. ’ Vsem prosilcem naravno ni bilo mogoče ustreči in mnogi bodo radi tega nezadovoljni, žalostni. Vsem tem bodi povedano, da se je pri izbiri postopalo najvest neje in strogo nepristransko. Nihče ne bi želel bolj goreče, kakor baš faktorji, ki jim je bila poverjena težka naloga izbiranja, če bi se mogla upoštevati vsa priglašena deca. Kljub temu imamo letos zabeležiti razveseljiv pojav: Akcija za počitniške kolonije v Mariboru napreduje od leta do leta. Predlanskim smo imeli samo kolonijo na morju, lani tudi na Pohorju in letos poleg tega še pri Sv. Juriju ob Pesnici. Dočim je lansko leto letovalo skupno 160 otrok, se jih bo letos krepčalo na svežem zraku 235. Tudi se bo letošnje letovanje na Pohorju raztegnilo od 3 na A tedne, kar pomeni dvojni uspeh. Tako Podmladek rdečega križa, ki je ■ spri nas prviVičel s počitniškimi kolonijami, kakor Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine, ki je kupilo na Pohorju posestvo za nastanitev kolonije, in ne v zadnji meri mestna občina, ki je letos, ako upoštevamo novo kolonijo mestnega dnevnega zavetišča, ki bo letovala pri Sv. Juriju ob Pesnici, žrtvovala za jvse štiri kolonije nič manj kakor 100.000 (Dln. Vsi navedeni Činitelji so se s priznanja vredno pohvalo potrudili, da je bil .mogoče tako lep napredek napram lanskemu letu. Ta pojav, ki mora iskreno veseliti vsakega ljubitelja našega mesta, pa je tembolj razveseljiv, ker je že danes gotovo, da bo prihodnje leto napredek še večji. Letos se šele urejuje novo kupljeno posestvo na Pohorju in se bodo morale premostiti še marsikatere ovire, prihodnja leto bo v tem oziru dokaj lažje in bo mogoče sprejeti večje število otrok, ker kažejo vsi merodajni faktorji, njim na čelu mestna občina in oblastna samouprava, razumevanje za to važno socijalno vprašanje, ki se tiče bodočnosti naše mladine. Ko bodo prihodnje dni pri svojem odhodu eni vriskali in se bodo drugi žalostno, s solzami v očeh ozirali za presrečnimi mladimi letoviščarji in nas spominjali na ginljivo Gregorčičevo pesem o »zaostalem ptiču«, naj se tu ostali tolažijo s tem, da pridejo tudi oni na vrsto, ker se jih bo imelo v evidenci. Letos gredo eni, prihodnje leto pa drugi na naše Pohorje in na naše morje, da si tam okrepčajo svoje zdravje ter spoznajo in vzljubijo bisere naše zemlje. Kako bo mladini na Pohorju Na prijaznem obširnem posestvu Društva za zdravstveno zaščito otrok in mla dine, ležečem med gostimi smrekovimi gozdovi pol ure hoda od Sv. Martina na Pohorju, bo v počitniški koloniji uživaia mladina svoje počitnice ter si okrepova-I la svoje telo, zdravje in dušo. Posestvo obstoječe iz prijaznih livad, zelenih trat, vrtov in gozdov ima jugovzhodno lego, med potokoma Devino in Bistrico. Središče cele kolonije tvori glavno poslopje ležeče pod vrhom v višini nekako 800 metrov. To poslopje se sedaj prenavlja in preureja po načrtih inžinerja Jelenca. Tam bo prostorna kuhinja z velikim modernim štedilnikom, ki ga postavlja podjetje Heričko z vso naklonjenostjo, dalje nekaj dnevnih sob, v zgornjih prostorih pa spalni prostori za deklice in personal. Dečki bodo nameščeni v lični zložljivi baraki kakoršne je prejela naša država na račun nemških reparacij. Vodstvo in uprava kolonije je poverjena društvenem tajniku, upravitelju Deč-jega doma g. Dimniku. Dečke bo še posebej nadzoroval učitelj g. Ipavec, deklice pa vrtnarica gdč. Moryjeva. Higijen* sko in zdravstveno skrb za deco, kakor tudi vodstvo kuhinje bo imela zaščitna sestra gdč. Pleničarjeva, katero je dodelil koloniji drž. higijenski zavod v Ljubljani. Večkrat v seziji bo obiskal deco zdravnik, po potrebi tudi v vsakem nujnem slučaju. Za razvedrilo in zaposlenje bo obilo skrbljeno, dolgčas deci ravno ne bo. Vsta jalo se bo običajno ob 6. uri zjutraj, nakar slede kratke vežbe prostih vaj, umivanje do pasu, ob 7. uri zajuterk. Nato igre, ob 10. uri prigrizek, kruh z marmelado, medom ali drugo prilogo, kopanje v bližnjem potoku, v katerem bo urejen mal bazen. Nekatere skupine bodo nabirale v bližnjih gozdovih jagode, maline, borovnice, brusnice ali užitne gobe. Opoldan obed, ki bo obstojal menjaje iz mesnih in močnatih jedi. Po obedu predpisan počitek za vso deco, popoldne enak prigrizek kakor dopoldne ter slično razvedrilo kakor dopoldne. Semtertja se bo ob tabornih ognjih peklo krompir, ob posebnih prilikah zažigalo kres, tako prvič velik Ciril Metodov kres na predvečer praznika. Praznovalo se bo tudi godovne in rojstne dneve oskrbovancev, ako jih bodo javili. Deci bo v razvedrilo na razpolago rusko kegljišče, igra kroke, igra na kro-glje (balinanje), travnik za nogomet in druge igre. Manjkal tudi ne bo gramofon, šah, knjižnica in drugih sobnih razvedril. Pozabiti ne smemo na veliko zastavo, ki bo vihrala za časa sezije na drogu in katero bo dvigal vsako jutro določen oskr-jovanec na drog. Znano je, da je okolica Sv. Martina ena izmed najlepših točk na južnem po->očju Pohorja in izhodišče za izlete na vse strani. Zato so na programu poldnevni in celodnevni izleti v skupinah, kakor c Arehu, k Urhu, Uršuli, k Mariborski koči in v romantično lepo sotesko Bistri- Uelike strelske tekme u mariboru Včeraj so se mudili v Mariboru dele-gatje Saveza strelskih družin iz Zagreba, ki so imeli skupno sejo s predstavniki mariborske streljačke družine in z za-stopniki Slovenskega lovskega društva. Sklenjeno je bilo, da se priredi v dneh cd 4. do 10. avgusta na mariborskem vojaškem strelišču velika strelska tekma z zanimivim in najraznovrstnejšim sporedom, ki naj pokaže sposobnost naših strelcev v vseh panogah strelske umetnosti. Želeti je le, da se zlasti domači strelci udeleže teh tekmovanj v čim večjem številu. Priprave za tekmo so že pričele. Za najboljše strelce so pripravljene nagrade v vrednosti okrog 100.000 Din. Dejstvo, da je pokrovitelj tekme Nj. Vel. kralj, ki se bo bržkone tudi osebno udeležil prireditve, mora biti v vzpodbudo slehernemu strelcu in lovcu. Trgovine na Vidovdan. Trgovski gremii v Mariboru opozarja svoje člane in kupujoče občinstvo, da morajo biti trgovine na Vidovdan dne 2S-junija po novi ministrski naredbi zaprte samo med slovesno službo božjo t. j. od 10. do 11. ure, ostali čas pa smejo biti ves dan odprte V soboto, na dan sv. Petra in Pavla, pa ostanejo trgovine v Mariboru ves dan zaprte. Konec zanimive. tiskovno pravde. Lansko leto je- vložil Mariborčanom dobro znani vitez Zagorski proti našemu listu in proti .Jutru« tožbo zaradi klevete, ker sta poročala o njegovem izgonu iz mariborske oblasti. G. Zagorski je zahteval poleg kazni še visoko odškodnino, češ, da je bil s tem poročilom oškodo-tan tudi v trgovskem pogledu. Tožena odgovorna urednika obeh listov sta nastopila dokaz resnice, a na podlagi izvedenega postopanja je sodišče sedaj izdalo sklep, s katerim ustavlja nadaljno zasledovanje tožencev, ker je dejanje v formalnem oziru zastarano, v meritornem oziru pa sploh ni kaznjivo. Kleveta ni bila podana, kčr v inkriminiranem članku ni bilo nič neresničnega, ne žaljivega. Glavni očitek je bil ta, da je bil g. Zagorski od policije zaradi ponovnega javnega na-silstva in nadlegovanja oblarti obsojen na kazni 1 meseca, 6 tednov in več ter izgnan iz mariborske oblasti za dobo petih let, kar je vse dokazano z uradnimi spisi. Zaključek inkriminiranega članka, da bo pri v$eh bodočih volitvah ena skrinjica^ manj, pa ne vsebuje nič žaljivega. Spričo takega dejanskega in pravnega položaja se obtoženca ni moglo obtožiti. Zlata poroka na severni meji. Danes praznujeta svojo zlato poroko bivši gostilničar in čevljarski mojster v St. liju Ivan Bauman in njego-, va žena Marija. Pri tej redki slavnosti jima bosta za priči grajščak grof Karl Pachta iii slavljenčev sorodnik Ivan Bauman, lastnik veležganjarne v St. liju. S trebuhom za kruhom... Davi je šel skozi Maribor zopet večji transport delavcev — okrog 300 — v Francijo. Tokrat so bili Dalma-inci, ki so morali v tujino za zasluž-com, ki jim ga doma ne moremo nuditi, dasi imamo zaposlenih nešteto nozemcev brez potrebe. Po večini so )ili kmečki delavci, ki bodo zaposleni v francoskih vinogradih. Nekaj jih gre tudi med rudarje. Mestno kopališče ostane tekoči teden zaprto zaradi snaženja parnih kotlov. Nezgode pri kolesarski dirki. Pri včerajšnji kolesarski dirki sta se ponesrečila 171etni Franjo Čančala, ■ ci je padel s kolesa in se močno ranil na glavi ter Josip Stiper. ki ga je med vožnjo prijel krč. Obema je sanitetna jatrulja nudila prvo pomoč, nakar sta bila prepeljana v bolnico. ce, po kateri je speljana drča za les in ki ;e oddaljena od kolonije komaj dobre pol ure. Zrak v teh krajih jc posebno čist in zdrav, kar upliva zlasti na tek in prebavo. Prehrana bo obilna, domača in dobro pripravljena, deci bo šla gotovo vedno Oplenjena pisarna. Čez nedeljo so neznani storilci oplenili pisarno Meinel in Herold v Gregorčičevi ulici. Vlomili so okna in z dleti odprli predale pisalne mize ter pobrali okrog 20 Din drobiža. Razen tega pa ^o odnesli tudi železno ročno blagajno, v kateri je bilo nad 2400 Din gotovine, dočim. so ostale predmete pustili nedotaknjene. Vlom so izvršili bržčas ljudje, ki so o razmerah v pisarni in okolici dobro poučeni. Policija je poslala na kraj dogodka svojega daktiloskopa, ki je zbral odtise prstov in rok, kar bo preiskavo v znatni meri olajšalo Zaenkrat manjka za storilci vsaka sled. Predrag bencin. Iz krogov avtomobilistov-in motociklistov smo prejeli več pritožb, da prodajajo trgovci na deželi bencin po mnogo dražjih, naopravičljivo višjih cenah kakor v mestu. Na deželi stane bencin skoraj povsod 16 Din, dočim ga prodajajo mestne črpalke po 7 Din. Podeželski trgovci si bodo s takim no stopanjem škodovali samim sebi, ker se bodo avtomobilisti v bodoče preskrbeli z bencinom pač doma odnosno v mestih in ga bodo mogli podeželski trgovci v bodoče prodajati le Še za — vžigalnike. Zastrupila se je ~ — 60letna železničarjeva žena-MarSa K. v Studencih pri Mariboru. . Spila je večjo količino lizola in se onesvestila. V bolnici so ji izpraznili želodec,, vendar pa je njeno stanje še vedno resno. Ali gre za poskus samomora ali zgolj za nesrečen slučaj, ni znano. Nalezljive bolezni se zopet pojavljajo. V minulem tednu Je bil mestnemu fizikatu prijavljen 1 primer škrlatinke in 1 primer davice V interesu zatiranja nalezljivih bolezni je, da se vsako obolenje takoj prijavi, da zamore o« blast nemudoma ukreniti primerne korake. Strogo oko postave je včeraj posebno pazilo na kolesarje !n avtomobiliste ter jih prijavilo zaradi raznih prestopkov cestno-policijskega reda kar 19. Upamo, da bodo grešnike občutne globe spametovale in drugič ne bodo tako divjali ter vozili vsaj na pravi strani. Želeti pa bi bilo, da bi policija posvetila malo več pažnje tudi raznim »ropo-tačem«, ki delajo v nočnih urah po mestnih ulicah tak kraval, da pol mesta sploh ne more spati. Motociklistom, ki ne znajo ravnati z motorjem, naj bi se kratko-malo odvzelo vozno dovoljenje, pa bi bil kmalu red. Pod težkim sumom Včeraj je aretirala policija služkinji Zi-naido G. in Heleno B., ki sta osumljeni od prave telesnega plodu in pomoči pri tem nedovoljenem poslu.' Obe sta bili po zaslišanju izročeni v zapore okrožnega sodišča. — Tja sta romala v varnem sprem stvu tudi Fran K. in Ludvik’ š., krsta o-sumljena, da sta si prilastila tuj denar. mariborsko gledališče REPERTOAR: Ponedeljek, 24. junija. Zaprto', Torek 25. junija ob 20. uri »Romeo In Julija«. Poslovilna predstava g* Janka Rakuše. - Sreda 26; »Cerkvena miš«. Premijera »Cerkvena miš« v marib. gledališču. Ponovno opozarjamo na premijero »Cerkvene miši«, ki se vrši v sredo, 25. t.m. v tukajšnjem gledališču. Ta izredno zabavna in igralsko zelo uspela komedija je predvideno zadnja predstava letošnje sezone. »Cerkvena miš« v mariborskem gleda« Išču. V sredo, 26. t. m. bo v marib. gledališču premijera letošnjega veseloiger-skega »šlagarja« Fodorova zabavna in duhovita tridejanska komedija »Cerkvena miš«. Mala miška, bo v sredo zvečer sko-ro neopaženo smuknila na oder, pozabavala občinstvo, ga razvnela, obeneni pa povedala marsikatero resnico. . slast. Lani so nekateri otroci gffidobili v par tednih do pet kilogramov. Letos gredo otroci v dveh skupinah po 60 in sicei prva 2. do 30. julija, druga od 30. julija do 27. avgusta. Prihodnje leto se namerava kolonijo razširiti in postaviti še nove spalne lope. ■ V M a rib' o r u, cfne '21. VI. 1929. Maribrt«*! V F P F P M K hira JPfran 3. Naši javni naolši JEZIKOVNE SPAKE NA NAPISNIH DESKAH. — POTREBA KONTROLE IN PREDHODNE REVIZIJE JAVNIH NAPISOV. Prevrat nam je prinesel v Mariboru in na deželi slovenske javne napise, ki so zamenjali prejšnje nemške ali dvojezične. Za to spremembo se moramo zahvaliti u-videvnosti takratnih oblasti, ki se pa, žal, niso pobrigale tudi za to, da bi bili novi slovenski napisi vsaj tako pravilni, kakor so bili nemški. Obrtniki in drugi, ki so napise rabili, niso pa nikoli posečali slovenskih šol, seveda niso mogli vedeti, kako se naj napis v slovenščini pravilno glasi, a slikarji, katerim so delo oddali, pa mnogokrat našega jezika sploh niso poznali; in tako so nastale razne spake, ki še danes strašijo po našem mestu, po okolici in po deželi. Nekatere teh spak so naravnost take, da bi spadale v humoristični list, saj imamo v mariborskih predmestjih celo javne obrtne napise, kakor: »mesar in preka-njevalec« »trgovina z zmešanim blagom« itd. Ko bi kdo prvemu očital, d? je slepar in drugemu, da prodaja noro blago, bi si gotovo poiskala zadoščenja pred sodiščem, sama pa imata to napisano nad svojim lokalom in zaradi tega mirno spita! Toda ne samo ta dva, tudi mnogi drugi so popolnoma napačno označili svojo obrt. Tako ima nekdo pod svojim imenom napisano: »mizarnica«, drugi »stražnik«,; tretji »tapetnik«, četrti ima »jajčni eksport«, peti izdeluje »mesnate izdelke« in takih je še veliko število. Niti lastniki teh napisov niti oni, ki so jih izgotovili, se niso zavedali, da slovenščina ne prenese »rhizarnice«, ampak pozna le »mizarsko delavnico« ter »strugarja« (ne stružnika), »tapetarja« (ne tapetnika), »eksport« ali »izvoz jajc« (ne jajčni eksport), »mesne izdelke« (ne mesnate izdelke) itd. Prav tako so napačno pisana mnoga krstna imena. Slovenec n. pr. ne more biti Lorene, ampak samo Lovrenc, ne Paul, ampak Pavel, ne Michael, ampak Mihael itd. V naši okolici smo pa videli tudi že imena: Jošef, Jozip, Janes, Frančišek, Leopolt in mnoga druga, ki nam gotovo niso na čast. Mimo tega je pri nas, osobito v predmestjih, zelo priljubljen napis »Pozor, hudi pes!« Ker psi teh napisov ne znajo čitati, so očividno namenjeni ljudem, in tako se torej ljudje, ki jih čitajo, označujejo s »hudim psom«, česar se pa lastniki očividno ne zavedajo. Pravilno slovensko je: »Pozor, hud pes!«,še bolje bi pa seveda bilo »Pazite se psa!« ali »Varujte sepsa!« Tako smo zaenkrat našteli nekoli' najbolj vidnih spak, ki se bohotno šopirijo po napisnih deskah naših obrtnikov, trgovcev in drugih podjetnikov,, ne da bi se pobavili še z napisi, kakršen se-blešči na neki hišici v. Studencih, kjer je na pročelju napisano »Anuj —dom«, namesto »Anin dom«. Vse to stvari, ki kvarijo estetični izgled našega mesta; okoHce in dežele, žalijo pa .mimo tega tudi oko in uho in naš narodni ponos, zato bi bilo želeti, da bi se one oblasti, ki so poskrbele, da so ob prevratu izgirili nemški napisi, pobrigale tudi za to, di bi bili vsi javni napisi izgotovljeni v pravilni slovenščini. Mnenja smo, da bi tako kontrolo vršila najlažje obrtna oblast, v mestu n. pr. magistrat, ki daje dovoljenje za napisne deske. Z zakonom ali-odredbo bi bilo treba določiti, da je treba vsak napis, preden se izgotovi, predložiti v odobritev tej oblasti, ki bi potem lahko presodila, da li se strinja ali se ne strinja s pravili in z duhom našega jszika. Sedanji anarhiji je pa treba na vsak način na-priaviti konec! Koliko je bilo čosečaj poletov čez Ocean? • . . »Petit Parisien« objavlja zanimivo statistiko dozdajnih prekooceanskih poletov: V maju 1919 avijatik Redd iz New-Foundlanda do Harte na Azorih. V juniju 1919 Alcock in Brown iz New-Foundlanda v Irsko. V maju in juniju 1919 Coutinko in Sa-cadura Cabral iz Lisbosa v Rio de Ja-neiro. V maju 1927 Lindbergh iz Newyorka v bližino Pariza. V juniju 1927 Chamberlain in Lewine iz Newyorka v Kottbus v Nemčiji. V juniju 1927 Courtney iz Lisbosa do Azorov. V juniju 1927 Byrd iz Newyorka v Ver-sur-mer. V avgustu 1927 Kohl in Hiinefeld (avi-jon »Bremen«) iz Irske v K ’.ado. V avgustu 1927 Risticz (samo poskus, ki *a je pa moral opustiti). V oktobru 1927 Miss Felder in Hilde-man (padli v morje sredi Atlantika, rešil jih je parnik). V oktobru 1927 Costes in Le Brix. V juniju 1928 Gordon StuKz in miss Ehrhardt iz Newyorka v Purmy v Angliji. V juliju 1928 poročnik vojne ladje Pariš (iz Bresta, moral opustiti nadaljni let na Azorih). V juliju 1928 Ferrarin in del Prete (iz Rima v Natal). V avgustu 1928 Idzikowski in Kubola (reši jih parnik na širokem morju). V maju 1929 Jimenes in Iglesiar (Sevilla—Brazilija). lan^ija)niiU 1929 AhrenfeId (Svedska-Is- vJJ* 1929»Rumeni ptič«, najno-vejši premagovalec Oceana. Katastrofalno so končali poleti: navSs Sa?n?D°Skega bip!ana (Mou’ nayres, Saint-Roman, Petit) - blarc« (Nungesser in Coli); 'SSSSSL** Ir0ts’ Qolden Scott); *Ba! as-Spirit« (Ervln-Eichvvoldt); »Fort of Brunswick« (Ervin _ Eich-woldt); »Miss Doran« (Miss Doran, Pedlar, dr. Unope); »Saint Raphael« (princesa Wertheim-Lowenstein, Nuišin, Hamilton); angleški monoplan (kapetan Hicht-hiffe in miss Mackay); »Old Glory« Bertaud, Hill, Payne); »Sir John Carling« (Tally Mitcalfe); mali športski avijon (Mac Donald). Rngleški Krezi Iz davčne statistike preteklega leta je razvidno, da so najbogatejše rodbine ’ia Angleškem Rothschildi, Willsi, Joelsi in Courtauldi. Kolikor je znano, so si Rothschildi napravili svoje premoženje za časa znamenite bitke pri Waterloo in sicer z napačno vestjo, da je zmagal Napoleon. Willsi so tobačni magnati, do-čim je blagostanje Joelsov zrastlo na diamantnih poljih Južne Afrike. Rodbina Courtauld se ima zahvaliti za svoje o-gromno premoženje umetni svili. Radio na letalih Češkoslovaška -letalska družba namerava na vseh transportnih in potniških letalih uvesti radio-postaje (sprejemne in oddajne) in bodo vsa letala že tekom meseca julija obskrbljena s tem najmodernejšim tehničnim pripomočkom, ki z>a sti v letalskem prometu igra važno ulo-go. — III. mednarodni Ulmski kongres v Parizu se je vršil nedavno pod predsedstvom predsednika francoske republike Dom-nerguea ob udeležbi nad 400 delegatov iz 14 držav sveta, ki so zastopalj nad 1800 kinematografov. Kongres pa ni prinesel pozitivnih rezultatov glede filmske produkcije in drugih važnih vprašanj. Naslednji kongres bo 1. 1930 v Bruslju. Svetovni židovski kongres. Iz Dunaja poročajo, da bo tam od 10. do 17. sept. tl. svetovni kongres židovskega udruženja Abudas Izrael, svetovne zveze ortodoksnih Židov, koje sedež je na Dunaju. Dozdaj se je prijavilo nad 10.000 udeležencev. Kongresu bo predsedoval znani rabin iz Besarabije Ziller. Sovjetsko potajoče kmetsko gledališče. Nedavno se je vrnilo v Moskvo Prvo moskovsko kmetsko potujoče gledališče s svoje večmesečne turneje. Priredilo je v vaseh in manjših mestih moskovske gubernije krog 100 predstav, ki jih je o-biskalo nad 50.000 ljudi. Slavnostni dnevi IKK Maribora MARIBOR V ZNAMENJU ŠPORTA. — TRIJE DNEVI VELIKIH SPORTNIIf DOGODKOV. — ORIGINALNE IN ZANIMIVE PRIREDITVE. Teden dni nas še loči od slavnostnih dni domačega prvaka ISSK Maribora, ki bo slavil desetletni jubilej svojega športnega delovanja in udejstvovanja. Jubilant je storil vse, da čim dostojneje proslavi svojo desetletnico in da v dneh svečanosti čim dostojneje demonstrira s sodelovanjem sorodnih društev športno moč našega mesta. Športni dne- vi in vse prireditve v zvezi s proslavo jubileja, bodo nekako merilo kvalitet in vrlin celokupne mariborske športne družine, v prvi vrsti pa merilo organizatorne in življenske sile okrožnega in državnega prvaka ISSK Maribora. Vseh podrobnosti o poteku slavnostnih prireditev nam ni mogoče v današnji številki objaviti. Detajle pa bomo priobčiii tekom prihodnjega tedna. Navajamo !e. da je jubilant poskrbel za prav pester, zanimiv in originalen spored. Uvod v svečanosti bo tvoril večer dravskih čolnarjev, ki bodo priredili 27. zvečer veliko iluminacijo na Dravi. TamburaŠki zbori, rakete, žarometi, lampijoni in pevci bodo nudili sliko in napravljali utis beneške noči. Športniki v sandolinah pa bodo na vodi sestavljali s čolni razne figure, kar bo slikovitost še povečalo. Naslednjega dne predpoldne se bo vršil slavnostni občni zbor, popoldne pa največjo športna prireditev Fiorldsdorfer AC : ISSK Maribor, ki bosta odigrala interesantno nogometno tekmo, kakršne še naše športno občinstvo ni. imelo priliko videti na domačilr tleh. Predtekmo bo odigrala družina državnega prvaka z Ateno, kar bo brez dvoma dovršena hazenska prireditev, kajti »Atena« je formirana iz članic bivšega prvaka Slovenije SK Ilirije, izpopolnjena z nekaterimi novimi, boljšimi močmi. Na Petrovo se bo vršil teniški liandicap mixed furnir, katerega se bodo udeležili člani »Rapida* in bližnjih teniških klubov. V nedeljo predpoldne so prireditve namenjene izključno sportski propagandi. Ob 8. se bo vršila prva regata na Dravi, kombinirana štafeta in športna manifestacija. Popoldne gostuje v Ljudskem vrtu moštvo najstarejšega slovenskega kluba SK. Ilirije, predtekme pa bodo odigrale hazenske in mladinske družine, tako. da bo sleherni aktivni član ISSK Maribora sodeloval na jubilejnih prireditvah. Stvar javnOsti pa je, da podpre stremljenja domačega prvaka s tem, da s po-setom njegovih jubilejnih prireditev izrazi priznanje in zaupanje za delo in trud, ki ga je tekom desetih let doprinašal v napredek in prospeh slovenskega športa1 v Mariboru. di zmaga Ivana Tomše v juniorski skupini, kakor tudi ugoden placement Josipa Smeha. Reklamna darila, ki so bila namenjena zmagovalcem, so nepričakovano izostala. Dirka je končala v vzornem redu brez vsakršnega incidenta, kar je zahvaliti vodstvu, dirke, ki je oskrbelo vse potrebno, da se je tekmovanje izvedlo brezhibno. Zahvala gre tudi gasilcem iz Frama, ki so oskrbeli varnost dirkalne proge. DIRKA ZVEZE KOLESARSKIH DRU-ŠTEV. Včeraj dopoldne se je vršila na 92 km dolgi progi Maribor - Račje - Fram -Hajdina - Maribor dirka Zveze kolesarskih društev za mariborsko oblast, katere so se udeležili izbrani dirkači »Peru-na«, »Poštele« in »Edelweissa«. Startalo je 26 tekmovalcev in so bili doseženi naslednji časi: 1.) Ivan Vesenjak, Perun, »Signa-no«, 3:30:15; 2.) Valentin Šibenik, Perun, »Peugeot«, 3:30:15.5; 3.) Ivan Š t r u c e 1 j, Perun v času 3:30:16. Sledila je dirka juniorjev na 45 km dolgi progi. Mladi dirkači so se plasirali:, 1.) Ivan T o m še, Poštela, »Waffenrad Steyr«, 1:39:9; 2.) Josip Smeh, Edehveiss, »Dika« 1:39:10; 3.) Ivan Lah, Perun, »Waffenrad Steyr« 1:39:10.4. Tudi tokratna dirka je dokazala, da razpolaga »Perun« z najbpljšiip materija-; lom, kajti od šestih mest so si Periinaši zagotovili štiri mesta. Razveseljiva je tu- Žak (Subotica) : Železničar 4:3. Včeraj popoldne je gostovalo v Mariboru subotiško moštvo Žaka, ki je zasluženo zmagalo v razmerju 4:3. Predvedlo je izredno hitro igro in ce je odlikovalo x ostrim startom, dokaj preciznim dodajanjem in izredno naglimi akcijami. »Železničarji« so se deloma prilagodili njih sistemu, vendar se v.vztrajnosti niso mogli meriti z rutiniranejšim protivni-kom; Vzdržal je samo Frangeš, dočim je bil najkoristnejši Wagner. Sodil je g. dr. Planinšek prav dobro. Fiorldsdorfer AC v Mariboru. Ob priliki proslave desetletnice ISŠK Maribora bo gostovalo v Mariboru odlično dunajsko prvorazredno profesionalno mbštvo Floridsdorfer AC proti mariborskemu prvaku ISSK Mariboru. Gostje spadajo med najboljše avstrijske klube in reprezentirajo s posamezniki in kot celota vzorno mednarodno moštvo,: ki je že mnogokrat nastopalo za avstrijske barve v težavnih internacionalnih tekmah. Imena: Jiszda, Cloupek, Molzer, Togel, Langer, Juranitsch, Hum-'menberger in Kubesch so postala popularna po vsem športnem svetu. pripomniti moramp, da bo v Mariboru moštvo nastopilo" v najmočnejši postavi in da bo predvedlo najvzornejšo igro avstrijske šole, ki se odlikujejo po precizni kombinaciji, mojstrskem preigravanju, vzorni taktiki, zlasti pa odločnosti v eksekuciji. Brezdvomno bo veliko internacijona!« no srečanje vzbudilo v vsej javnosti veii-ko zanimanje, kajti slične prireditve vidimo v našem mestu le ob izrednih prilikah. ISSK Maribor — nogometni odsek. Sklicujem važen sestanek nogometašev na igrišču v Ljudskem vrtu za torek 25. tm. ob 18. Udeležba nujna! — Načelnik. — ISSK Maribor — lahkoatletski odseli Pozivam vse lahkoatlete, da se v tore!{ ob 18. zanesljivo udeležijo sestanka in izbirnega treninga na igrišču v Ljudskem vrtu. Udeležba obvezna. — Načelnik. Sokolsfao Sokolsko društvo v Ptuiu. Pretekli mesec so se vršili v našem društvu prednjaški izpiti, h katerim so se priglasili br. Kolarič Karol, Likar Ivo, Kveder Drago, Petrovič Ivan-in Stajnko Milko. Z - njimi je pridobilo društvo 5 -vztrajni pomočnikov in vnetih apostolov Tyrševe ideje. Z zaključkom, tega tečaja pa je pričel 6. društveni prednjaški tečaj, ki bo trajal nekako do meseca aprila 1930 Ppsečajo ga 4 bratje in 3 sestre. Poklicanih je bilo sicer več, a so se ustrašili enoletnega tečaja. Oni, ki so vztrajali pa kličemo: Le vztrajno k cilju! Na Vidov dan pa priredi naš prosvetni odsek družabni popoldne za naraščaj in deco v Švicariji. Na vzporedu bo predavanje o lOletnici Jugoslovenskega Sokolskega Sa veza, dalje pravljice in otroška tombola, K prireditvi se vabijo tudi starši. Dobitke za tombolo sprejema prosvetni odsek v društveni pisarni. Na predvečer Vidove* ga dne se bo vršil 3. družabni večer za članstvo. Vsled vročine zblaznel. V Washingtonu so aretirali nekega Sa1 vatorja Capello, ki je zahteval od nekega lastnika aeroplan, češ da se ;hoče odpeljati na luno. Izkazalo se je, da je revež zblaznel vsled vročfne. Prepeljali so ga v blaznico. pStfirt 'W«ffi3ftSTV E C - £ tm K JiiTii V M a r 16 o * u, 'dne 24. VI. 1929 Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinski roman iz starih Benetk 100 Skalabrino ni slutil, koliko je pretrpel. »Gospodar,« je dejal, »naši ljudje imajo za nocojšnji večer sestanek v hiši na Olivolskem otoku, kakor ste ■*ni ukazali.« »Ta sestanek se ne bo vršil,« je rekel Roland. »Hiša ni varna, kakor se mi vidi. Snidemo se v Črni Jami.« Skalabrino je presenečeno pogledal Rolanda ter iz-pregovoril: »Pa to, kar smo imeli storiti...« »Storimo kasneje. Idi, prijatelj. Povej najinim tovarišem, da bom čez osem dni v Črni Jami. Dotlej si prost.« Skalabrino ni nikdar razsojal gospodarjevih ukazov, nikdar se ni izkušal poglobiti do njihovega zmisla. Slepo jih je izvrševal — to je bil ves njegov odnošaj do njih. »Torej bom lahko preživel teh osem dni v Mestre? je vprašal z drhtečim glasom. »Da, dobri moj tovariš. Sporočil boš tja gor nekaj ukazov, nato pa greš lahko v Mestre k svoji hčeri.« »Moja!... Ah, gospod, še vedno si ne morem verjeti, da bi bila resnica...« »Odšel boš z barko,« je povzel Roland. »Ko prideš v sotesko Piave, izročiš poveljnikom pisma, ki ti jih prej napišem.« In zares Roland je napisal pet ali šest kratkih pisem ter jih izročil Skalabrinu. »Najkasneje v dveh dneh,« je dejal ta, »bodo pisma tam, kamor so naslovljena.« »To se pravi,« je rekel Roland z otožnim nasmehom, »da boš ti v dveh dneh srečen človek...« Skalabrinu so se zasvetile oči. Kar streslo ga je od radosti. Roland je medtem z ustnimi naročili izpopolnjeval povelja, ki jih je pošiljal načelnikom čet. Dve uri nato se je Skalabrino vkrcal na barko. Se tisti dan je izstopil na običajnem kraju ter odhitel naravnost proti Nervezi in Črni jami. XXXIV. Hišica v Mestre. Neznanec, ki je tako preteče pozdravil Rolanda, ko je ta odhajal z vrta na Olivolskem otoku, se je nato naglo oddaljil proti pristanu. Šel je potrkat na nizka vrata, ki so se po nekaterem razgovarjanju in zamolklem pogajanju odprla. Mož je stopil nato v hišo; bila je ena izmed tistih mračnih beznic, ki so sprejemale vla čuge najnižje vrste in mornarje brez pravega bivališča. Stopil je naravnost k staremu barkarolu, ki je slonel s komolci na mizi kakor da drema; dotaknil se je njegove rame. »Sandrigo!« je zamrmral mornar. »Da, čas je.« »Preveč nagel pa nisi. 2e tri noči ždim tu in te čakam.« »Idiva...« Možaka sta šla iz gostilne. »Pa zdaj,« je vprašal stari barkarol. »Prepelji me čez lagune, kakor hitro moreš.« »Dobro. Barka je pripravljena, moštvo na krovu: ali te preganjajo?« »Ne; kaj vraga! Nasprotno; sreča se mi smeje prav od blizu; lahko se zanašaš, da dobiš tudi ti svoj delež.« »Na to računom!« je menil mornar, s plamenom lakomnosti v očeh. Deset minut kasneje se je Sandrigo nahajal na krovu velike barke, ki se je pod svojim pogonom vesel in jader brzo spustila po naznačeni poti. V trenotku, ko so se na Olivolskem vrtu beriči pomaknili proti hiši, se je bil Sandrigo postavil v bližino Dandola in Altierija. Držal je bodalo pripravljeno v roki, in če bi se bil Roland v tem hipft pokazal, bi bi! Sandrigo sunil brez pomisleka. Vrata so odprla. Toda pokazal se ni Roland — pokazala se je Leonora. Banditova osuplost je bila nepopisna. Po zamolklem vzkliku, ki sta ga izpustila Dandolo in Altieri, je razumel, da se morajo goditi nenavadne reči. Naglo se je umaknil nazaj, skril se med grmičjem in počakal. Slišal je, kako je Leonora ponovno kliknila beričem tisto povelje, čigar potrditev je načelnik policije zahteval od velikega inkvizitorja. In ko je videl, da S3 policija umika nazaj, je srdito zamahnil. »Ni ga tu!« je zarenčal. »Vrag naj vzame to žensko!« Odšel pa ni. Nasprotno; prav oprezno se je približal oknu, ki je bilo ostalo le priprto, in je nevidno prisostvoval nenavadnemu prizoru med Leonoro, Dandolom in Altie-rijem. In Čim je Leonora govorila, so se izpreminjale tudi banditove misli. »Mož je še zmirom tu !« je dejal sam pri sebi. In sklenil ga je počakati, planiti nadenj, kakor hitro stopi iz hiše, ter ga zabosti. Ko pa je prestregel tajnost Altierijeve zarote proti dožu in žalostno skrivnost sovraštva, ki je zdaj ločila Leonoro od njenega očeta, je dejal sam pri sebi, da mu more Roland koristiti, če ostane živ, in da ga umori šele takrat, ko bo zagotovljena sreča, ki mu jo je ponudil nocojšnji slučaj. Bralec je videl, da je v svrho ugotovljenja, da je Roland še v hiši, počakal nanj ter mu zaklical svoj preteči: Do svidenja! Barka je zapustila Benetke, prejadrala laguno, in ko je vstajalo solnce, je skočil Sandrigo na kopna tla. »Počakal me boš tu!« je dejal staremu mornarju. Brez odlašanja se je napoti! proti Mestre ter kreni’ sam polagoma proti hiši, kjer je bil zalotil navzočnost Juane. Čez četrt ure je vedel, da so prebivalci hiše še vedno tu. Vsi prebivalci so bili; Juana in še dvoje drugih: Stari Kandiano — Rolandov oče. Bianka — hči Imperijina. Ko je Sandrigo z gotovostjo vedel to dejstvo, te sedel v slabo krčmo in pojužinal z najboljšim tekom. Nato je vprašal krčmarja, kje bi dobil kak voz ali koleselj. »Jaz imam svoj voz,« je dejal gostilničar, »in mulo, ki teče bolje od najboljšega konja.« »To bi bilo kakor nalašč zame, če mi ga daste v najem...« »Bi že dal, pa nimam nobenega voznika.« »Vozil bom sam,« je dejal Sandrigo. »Torej se vrnete semkaj z vozom in z živalijo? . »Ne, toda zaupal bom oboje kakemu zanesljivemu človeku, ki vam pripelje vašo last nazaj, ter plačal dvojno najemnino...« Krčmar je zmajal z glavo. »Če ni drugače, pa kupim oboje in plačam takojt« se je odločil Sandrigo. Pogodila sta se in sklenila kupčijo. Dan je minil. Prišla je noč. Sandrigo je lastnoročno vpregel mulo v koleselj, skočil na sedež ter pred očmi krčmarjevimi prav vidno pognal proti Trevizu. KTHBBBKiraersmeroCTi ................................ MaM ogteai, ki »Mijo* poar*-dovalna in aaaijalna namene •Mlnatva: vaaka baaadaSO p, ■ajmanjU cnaaak O la 5*— Mali oalasi l & aa ŽenRva, doptaavanja in ogla* trgovakega ati reklamnega xnačsja: vaaka beseda SO p, aajmanj« inaaek Dia 10'— Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrst^ na emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphlnx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe( kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo In meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in va-fljarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ^ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-"bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in iflierilnice. Jedilno orodje vseh vrst* ^Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival. ‘i}e garniture in vse vrste steklene ^obe. Potne pletene košare !n cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčni! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg it. 5. 334 Sončno stanovanje s 3 sobami, soba za služkinjo, kopalnico in vrtom se odda s 1. avgustom. Naslov v upravi. 1504 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Zavese, mrežaste ln klekljane Čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosžr, Ciril-Metodova 12, desno. 483 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici <5ev-ljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 ofenca Kolesarji! 7 nnimnni ravrant cronmo —' z najmanj 3 razredi srednje šole sprejme tvrdka fFranc J&astek Glavni trg 16. 1349 .,orn/c Štampiljk' lT. SOKLIČ j Hi sel! Zmagovalca v ostri borbi na Divjakovi reklamni dir* ki, kljub veliki zamudi radi pretaknjene cevi'sta bili 1. Vesenjak Janko na Legneno 2. Sibeiv’- VVenf' ■ katere zastopa „J«ge“ d« z O. *. pri Justin Gustinčič • Maribor _________Tattanbacltovi ulic« 14 V Park kavarni vsako soboto, nedeljo itesrodo koncert, j-. 1484 Miren, starejS vpokojenecl vodja mestne varnostne straže v pok. Sče stanovanje sobe in kuhinje ali večje 'Sjobe s štedilnikom, za takoj ali pozneje. Ponudbe ria upravo »Večemika« ^jaod »Ne predaleč«. U Fred stanov, bedo In deložacij ;cvas ne reši nobena zaščita, tudi nobeni posamezna pomoč nego le splošna ovanjska stavbna akcija pri Kre-zadrugi »Mojmlr,«. Mari-, r, Kc to, __________________________________mi CptajoT -ki obiskuje nižji razred srednje šole, sprejmem na celo oskrbo in strogo nad zorstvo. Pouk v hiši zastonj. Naslov pove uprava lista. 1511 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. ’ 848 Cenjenim gospodinjam se priporočam za naročila pohištva, izgotovljenega in po načrtu: spalnic, jedilnic, kuhinj, madrac, otoman, zaves, rolet, lastnega izdelka. Popravila i. dr. se izvršujejo solidno in poceni. Sprejmem pohištvo tudi v prodajo in zamenjavo. B. Jagodič, Rotovški trg 4. 1110 škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompahija, Maribor, Gregorčičeva ul. M- }W. V»e potrebiMtae za dpan, kakor posteljno ki ostalo pertio. senčnike, čajne pume, blazine za divane, gobelihe, zavese, pregrktfah, ročne torbice Itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kilttner. Maribor, Vojašniški trg a 52 Zahtevajte povsod »Veternik"! _imnniiiniinniniiimnnHHiiiiiiiniimmww»H«B»wimiHHi delov zemlje in vseposod Palma i J!Azija! i! !&rrika!! 11! Amerika! !is* ikvropa* 1 *!!! Amerika!»* lAustralija!!! t J i Evropa i! fcralia J! ! Evropa!!! tet j a!»|! Afrika!! -1 Azija!!!Afrika!!! j * JAaerlka!! «11 i ‘Afrika!!!!! ' 0V^e6,a??111 ij • ^Jt^rSjaatra.1 ija!!!!!!!! Amerika!!!!!!!! !Aaat^ ■OfA V* < t J I 1 « ♦ * *•»*!, !!!!!!!'Afrika*!! Azija! !!!!!! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Liubliani: predstavile izdajatelja ln urednik: F r Stanko Det a n Brozovič v Mariboru. ,Tlaka Mariborska tiskarna d. d* predstavnik e 1 a v Mariboru.