vuk d« «*ot, in praznikov. i-gued daily «cept Saturdays. Sunday» and Holiday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški tn upravnMkl pros tosí: 1667 South Lawndala Ava. Otfloa ol PubUcatloo: 1667 South Lawndala Am Talaphona. Rockwall 4604 O—YEAR XXXVII Cana llaU ja 66 06 totwa m Mcood-clMi matter Jouisry lt. un, at th« •t Chica«. imnoH. unter th. Act of ConarM of Hiiih & im. CHICAGO 23. ILU PETEK. 17. JULIJA (JULY 27). 1145 Subscription 66 00 Yaarly ÍTEV.—NUMBER 146 Aeceptanca for mailing at special rata oí postage provided (or in «action 1106. Act of Oct 6. 1817, authorised on June 4. 1616. VELIKA DELAVSKA Novi napadi na japonska ndustriiska središča 350 "trdnjav" me-alo zazigalne bombe na Osako, Kobe in Rokai JAPONSKI ODPOR SE KRHA GUAM. 26. jul.—Čez 350 lete-ih trdnjav i« zmetalo 2200 ton lažigalnih bomb na tri Japonska našla, poroča vasi Iz Toki j a. nadtem ko ae pripravi) a zavez -lisica flotila, da obnovi napade, r katerih je bilo doelej uničenih n poškodovanih čez 100 Japon-ikih ladij. Japonska letala Delavci zastavkali pri Dodge Co. Prizadetih je okrog 18,000 delavcev; druge delavske vesti Chlcago. 26. jul.—Pri tukajš- gojne predaje, nakar se lahko 'nji družbi Dodge Chicag0 piant| vlado, da omili pogoje brezpo- JAPONSKA' PROSI ¿«tonu jokal na ZA BOLJ UGODNE '«tem«» Uravnavi MIROVNE POGOJE BBHH pncno mirovna pogajanja. Japonski listi svarijo svoje ljudstvo, da je sedanja velika zavezniška ofenziva stopila v odločilni štadij in sedanji japonski vojaški položaj "ni nikakor zadovoljiv." Domače vesti ao ikušala stopiti v akcijo proii za Dva nova grobova Willard, Wis.—Tukaj sta v enem tednu umrla dva rojaka. Matt Ramovsh je umrl 6. jul. v končno 72. letu starosti, Martin Klarich pa 11. jul. v 71. letu starosti. Oba rezniški pomoraki sili. pa ao bila j sta umria ra(ji srčne bolezni, saglo prepodena. Ameriški in Semkaj sta prišla kot pjonjrja >riiski bombniki z letalonoacev to jih pognali v beg. Tarča novega zračnega napada io bila industrijaka mesta Kobe, fraka in Rokal. Doelej ao za-ezniki napadli z zažigalniml »cmbami 49 Japonakih meat. ombe so padale tudi na meata )mula, Kjušu. Matsujama in takujama. Guim, 26. jul.—Ameriški in iritaki bombniki, ki so včeraj oškodovali 20 japonskih bojnih adij, nadaljujejo z napadi na bponska industrijska središča. Včerajšnjega napada se je ude-žilo'1200 letal pod poveljstvom Umirala Halseyja. Ziačni napadi na japonske vo-iške objekte in bojne ladje se »adaljujejo. Poročilo iz glavne-;a stana admirala Nimitza nasanja, da je bilo resno poško-iovanih pet japonskih letalonos-»v. Ameriški bombniki so poškodovali 18 japonskih ladij, ki o se skrivale v mornarični bazi (ure, (Jočim so britski letalci »ničili dve japonski ladji. Poleg tega so zavezniška leta-a uničila 209 japonskih letal in »škodovala ali potopila 32 tr-(ovinskih in 58 manjših ladij. Istočasno je 100 ameriških "lepili trdnjav" napadlo oljne nabave južno od Tokija. Ta je >'l dvanajsti napad na te objek-Dva dni prej so ameriška le-;ila napadla industrijska sredi-na ozemlju med Osako in togojo. Admiral Nimitz pravi v svo-, ,n poročilu, da niso ameriški «>tsil<-i utrpeli nobene izgube, i,xim so britski letalci izgubili J'M'ni '« tal v napadu vzhodno od Sikokuja. N" lH»dlagi poročil ameriškega joveli itva, k< so bila objavljena ,1,,m • >majo Japonci samo še »ar lojnih ladij prvega reda, da K" '" tale nepoškodovane. Sedaj 'a/polagajo le še s križarkaml in i Hačuna se, da sU Ja-f.ncrm ostali dve drednavtki, pa je bila drednavtka Ho-Tun'' lufli deležna poškodb. Ameriški viri so mnenja, da so Jonski letalonoaci docela že Un>" ni. ali pa so tako poškodo-niso za rabo. Njihove je zadela enaka usoda. irkè Vu ki ' pa ie okrog 25 rušilcev, * i ndi jo v poštev pri napadih. »'««idio Tokio je priznal, da »o r*«padi na japonsko celino "res-' * ' Pomena." V poročilu urgl-1 A' « "ko. naj predloži milejše J«' nakar bodo tudi japon-ditariitl pristali na pre- " ki milttariati dobro ve-'» vojno zgubili, skušajo 'motati iz brezpogojne ka-Tokijski radio apell-"H 'fine ameriške elemen-pn t ume jo na ameriško in napravila lepe farme. Is Clevelanda Cleveland.—Umrl je Matija Ermakora, star 77 let in doma iz vasi Dobrepolje, odkoder je prišel v Cleveland pred 52 leti. Po poklicu je bil krojač, zadnjih 25 let v pokoju in med prvimi naseljenci v tem mestu. Zena mu je umrla pred 19 leti. Zapušča tri sinove (enega v armadi), šest hčera in 10 vnukov. —Po dolgi bolezni je umrl William Mehle, star 30 let in rojen tukaj. Zapušča ženo, tri tedne staro hčerko, starše, pet bratov, dve sestri in več drugih sorodnikov.—Po kratki bolezni je v Col-linwoodu umrl Krist Krpan, star 58 let in vdovec. Doma je bil iz Malih Zabelj, Sv. Križ pri Ajdovščini, kjer zapušča dva brata in tri sestre. Tukaj je živel 31 let in bil član SDZ in SMZ. Zapušča dva sinova (pri vojakih) in dva bratranca.—Iz bolnišnice se je vrnila domov v Collinwood Mary Tolar.—V bolnišnici Polyclinic se nahaja miss Sophie Jerič iz Collinwooda.—Z evropskega bojišča sta se vrnila s transportom Pfc. Louis Spehek in Sgt. George Zorich,—Za 30 dni je prišel na dopust Pfc. John Pestot-nik, ki je bil za hrabrost večkrat odlikovan in v armadi od marca 1944.—Iz armade so bili častno odpuščeni: Edward Oster, C. B. Skebe in G. A. Godina, zadnja dva iz Collinwooda. Nov grob na zapadu Vindham, Mont.—Dne 18. je tukaj umrl Anton Bartol, star 64 let in v Ameriki od 1901. Umrl je za poškodbami, ki jih je dobil pri delu. Tukaj zapušča sestro, v Detroitu pa več nečakov in nečakinj. Korejška komi ti j a iiče priznanja Washington, D. C.—Korejska komisija, ki predstavlja nepriznano korejsko vlado v izgnanstvu, je brzojavila predsedniku Trumanu v Potsdamu, naj velika trojica ne sklene tajne pogodbe, ki bi kršila korejsko neodvisnost. V brzojavu urglrajo veliko trojico, naj prizna začasno korejsko vlado kot pravomočno zastopnico korejske republike. ki izdeluje motorje za letala tipa B-29, je zastavkalo 18,000 delavcev, ki so organizirani v avtni uniji CIO. Ta družba uposluje okrog 28,000 delavcev. Spor med družbo in unijo je nastal vsled zahteve delavcev, da jim družba dovoli 15 minut časa pred končanjem dela, da se umijejo in preoblečejo, ker je njihovo delo naporno in zelo umazano. Za to navidezno majhno zahtevo so se nabrali drugi spori jn zahteve delavcev, ki so se odločili, da se morajo rešiti. Družba je izjavila, da je zastavkalo 10,400 delavcev, unijski zastopniki pa so izjavili, da je prizadetih 18,000 delavcev, ki delajo na dnevnem in ponočnem šihtu. To je že 204. stavka pri omenjeni družbi •in prva večja stavka izmed vseh prejšnjih. V raznih drugih tovarnah tej okolici je na stavki okrog 1500 delavcev zato, ker družbe nočejo priznati delavskih pravic Washington. D. C.—Vladni delavski odbor je naznanil, da je bil spor med newyorškim listom Herald Tribune in 330 uredniškimi in drugimi delavci, ki so organizirani v časnikarski uniji CIO, ugodno rešen. Prizadeti delavci bodo dobili povišanje plače in nekatere druge zahteve. New York.—Tri delavske unije pomorščakov, ki so pridružene CIO, ln ena neodvisna unija so organizirale skupni akcijski odbor za newyorško pristanišče, da pojačajo svoje zahteve za minimalno mezdo 55c na uro. Akcijski odbor predstavlja 15,-000 delavcev, ki delajo na pomolih in opravljajo druga dela na ladjah in v pristaniščih. Waahlngton. D. C.—Odbor za vojno produkcijo naznanja, da so se v juniju vojna naročila znižala za $3,478,491,000. ali sko-ro za tri in pol milijarde. Vsled tega je bilo takoj odslovljenih 34,220 delavcev v 365 tovarnah, pozneje pa bo Odslovljenih okrog 100,000 delavcev. Prizadeti večinoma munlcljskl delavci POSKUS ZA OMEH-CANJE AMERIKE Waahlngton. 26. jUT—'Tokijski radio je včeraj prosil Ameriko za bolj ugodne mirovne |x>goje. Oddajo v angleškem jeziku in namenjeno Ameriki je prestregla zvezna komunikacijska komisija. V jedru pravi ta oddaja, da je Japonska pripravljena kapitulirati, toda n« brezpogojno. "Ako Amerika pokaže kakšno iskrenost in je pripravljena spremeniti v prakso to, kar je nagla-sila v Atlantskem Čarterju, z izjemo kazenske klavzule, tedaj bo japonski narod in tudi vojaštvo avtomatično, ako ne rado . . . (več besed črtanih) sledilo in končalo ta konflikt; šele potem bo končano rožljanje s sablami na vzhodu in zapadij." Oddaja nato pravi, da med liberalno Ameriko ln liberalno Japonsko nI nobenih problemov, da bi jih ne bilo mogoče rešiti, kakor tudi, da liberalna Amerika nI nikdar uatverjala pogojev za podvig japonakih militaristov, toda Amerika zdaj govori le brezpogojni kapitulaciji. Pelain se dela gluhega in se je postavil nad zakone Parla. 26, jul.—Bivši francoski predsednik Albert Lebrun se je včeraj jokal, ko je pričal proti maršalu Petainu, ki sedi na zatožnem stolu kot velelzdajalec Francije. Lebrun je pričal, kako gu je Petain prisilil v onih usodnih dneh leta 1940, da je resig-nirul kot predsednik Francije. Mož je bil nad vso veliko tragedijo tako ginjen, da ao ga pre-mugale emocije in mu zasolslle lice. Ko je bil vprašan po zagovornikih, da-li smatra Petaina za Izdajalca, je odgovoril: "To besedo je težko definirati. Toda, kar ne morem razumeti, je to, zakaj muršul ni protestiral, ko so Nemci vzeli Franciji Alzacljo-Loreno, kar je bila direktnu kršitev pre-mlrske pogodbe, prav tako tudi ne, zakaj nI dvignil svojega glasu proti deportacljl Francozov v Nemčijo, zakaj nI Nemcem nikdar rekel W," Proti Petainu je pričal tudi bivši premier Daladier, ki tudi ni hotel direktno odgovoriti na vprašanje zagovornikov, da-il smatra Petaina za izdajalca. "Po "Medtem, ko ofleielni krogi ™sllh je Petain izdal od so Pomoč Rdečega križa Jugoslaviji Med pošiljko je 350,000 oblek za otroke St. Louia. Mo.—Ameriški rdeči križ je zbral skupaj 350,000 otroških oblek, ki jih pošlje v Jugo-slavijo. Obleke so bile izdelane po prostovoljnih delavkah pri podružnicah, kakor tudi 3000 oblek ln perila za novorojenčke ter tisoč skrinjic z medicino ln obvezami. Iz svojega skladišča v Egiptu pa pošlje v Jugoslavijo 180 ton kondenslranega mleka. Vse to b de. Včeraj je prišlo tudi na dan da je po angleškem "komandot nem" napadu na Dieppe Petain poslal telegram Hitlerju, v ka terem ga je prosil, naj višlšk V* idl dovoli, da organizira last no obrambo "novega evropskega reda". Ko je vrhovni sodnik Mongi beaux, ki predseduje obravnavi vprašal Petainu, nuj pojasni to vprašanje, gu je obtoženec popolnoma ignoriral. Potem se je izgovarjal da je "gluh ln sploh nič ne sliši, kaj se tukaj govori.") . Sodnik ga Je zavrnil, da se dela , ' bolj gluhega kot v resnici je, kaj-1, Vsled teg« je povzroč objav ti je že večkrat pokazal, da nje-^nl volilni rezultat veliko pre gov sluh nI tako slab. Petain se v resnici skrajno aro gantno ponaša On sploh noče gUrni( bodo vladali Anglijo odgovarjati na nobeno vpraša- tuku" kakor je Hitler prej obljubil, z ostalimi pa je napolnil jece innotorična koncentracijska taborišča, iz katerih je bilo le malo nieiiih. Jfe.i t*- I^JA1 Včeiaj smo na tem mestu povedali o glasu nemških socialistov, ki je prilel po osvoboditvi iz notorične nacijske klavnice pri Bu-chenvvaldu. V tej mučilnici, v kateri je poginilo tisoče antifašistov -največ nemških-je skupina socialistov, ki so še ostali pri življenju izdelala program v obliki manifesta, ki lahko in tudi mora t luži t i kot temelj za popolno iztrebljenje nacizma in kreiranje resnično demokratične Nemčije, katera bi ne bila kapitalistična ne militai istična in torej nikomur več pevarna. Ker se nam vidi dokument važen, ga podajamo v prevodu. Glasi se: . Kljub vsemu trpljenju, ki smo ga doživeH v ječah in koncen-tiacijskih taborih, smo bili ves Čas globoko uverjeni, da moramo tudi pod diktaturo delovati za ideje in principe socializma in za ohrano miru. Zato smo t^jdi vos čas vodili zarotniške aktivnosti, kljub vsej nevarnosti in smrti, kateri smo zrli dnevno v obraz. V tej borbi smo doživeli človeške, moralne in duhovne izkušnje, katerih bi v normalnih razmerah ne mogli nikdar doživeti. Kot priče mučeništva naših žrtev, katere so pomorili Hitlerjevi krvniki, kakor tudi radi odgovornosti napram bodočnosti naših otrok, mislimo, da smo upravičeni in tudi dolžni, da povemo nemškemu ljudstvu, kakšne ukrepe smatramo, da so potrebni za obvarovanje Nemčije pred tem polomom, ki ie brez primere v zgodovini, in za pi¡dobitev zaupanja in spoštovanja v družbi narodov. UNIČENJE FAŠIZMA Dokler nista fašizem In militarizem popolnoma uničena v Nemčiji, toliko časa tudi ne more biti nobene harmonije in nobenega miiu ne v Nemčiji niti na svetu. Posvetiti moramo vse svoje sile, da za vedno Iztrebimo simptome tega krvavega zatiranja človeškega življenja. P(«povedana mora biti nacjjska stranka z vsemi svojimi klubi in plidiuženimi organizacijami, njeni skladi zaplenjeni in porabljeni za pomoč njenim žrtvam, njenim članom pa odvzete vse politične pravice. Vsi njeni zločinci morajo priti čim prej pred ljudska >odiiča in biti kaznovani na podlagi njenih principov. Zasežena mora biti vsa imovina, ki so si jo nagrabili režimski piofitarji. Brezobzirno mora biti zatrt vsak nacijski uporniški poskus. Enaka procedura mora veljati za vse fašistične ali mlli-turistične organizacije. Razpuščena mora biti Hitlerjeva armada z vsemi njenimi institucijami. Za javni mir nuj skrbi varnostna milica. Vsi uradniki, ki s«» služili pod diktaturo, morajo biti takoj od-stianjeni iz javnih mest. Vojni kriminalci morajo biti kaznovani na podlagi mednarodnega zakona. ZGRADITEV LJUDSKE REPUBLIKE To gigantično nalogo je mogoče izvršiti le pod pogojem, ako se vre animacijske sde združijo v ncrazrušljivi uniji. Za dosego tega motimo razviti nove vrste demokracijo, ki ne bo sestojala lz praz nega, gostobesednega parlament ar lama, marveč iz efektivnega političnega in administrativnega sodelovanja mestnega in podežql :kega nreblvalstva. Prva potreba je: sestavitev lokalnih ljudskih antifasističnih od-borov žirom dežele. S sodelovanjem antifašisUčnih organizaci, bodo ti odbori čim prej mogoče postali baza za pravo ljudsko de mokiacljo. Ti odbori morajo sklcutl nemški ljudski kongres, ki bo postavil ljudsko vlado In izvolil ljudske zastopnike. Vzpostavljene morajo biti taM civilne svobodščtne, svoboda vere, misli, govora in tiska, kakor tudi pravica do svobodnega kidanja in organiziranja. I.judhki odbori morajo izvoliti mestne svetove, ti pa, skozi svoje «itlegale, okiozne 111 pokrajinske vlade. Vsi mestni in podeželski uradniki morajo biti nanovo imenovani. Državni komisarji mo lajo prevzeti druge administrativne naloge. Po likvidaciji vwga državnega aparata bivše vlade, Je treba N( mčtjo reorganizirati na podlagi ekonomskih in socialnih potreb •ftmniMracija pu poenostavi Jena in koordinirana. Odpraviti se mora tistem profesionalnih državnih služb, katere-j;« naj nadomesti moderen sistem vtsoko kvalificiranih ljudskih : lu/abniknv. OSVOBODITEV DELAVSTVA Formiranje in upravljanje lludske republiko Je mogoče doa«*č( h- u-flaj, kadar jo delavci in farmarji smatrajo kot svojo državo kuteio so so pripravljeni boriti. To bodo storili le tedaj, ako jih ljudska republika osvobodi pred •/konlčanjem 00 kapitalističnih hlapcih In Jim vrne pravice, za katere so jih oropali nacijl- s tem jim omogoči in zagotovi živ Ijenskt razmere, vredne Človeka. V*a socialna zaščita mora biti nknie( Jena v skladu delavskih potreb. Tako zvani "delavski poverjeniki" ne bodo mogli več diktirati Namesto tega se bodo delavske olače določale po svobodnem ni lianju kolektivnega pogajanja Delavske pravice bodo garantira ne skozi arbitražo »jVornih vprašanj in »kozi delavske zakon* "Nemško delavsko fronto** mora naslediti združeno In svobodno unijsko gibanje, ki mora bili neodvisno od drtave (vlade), Sloneti mora na lastni administraciji po delavcih samih; delavci kot vsi Javni uslužbenci morajo gojiti duh lastnega zanosa in indl vidualne odgovornosti, da bodo lahko odločilno vplivali na smernice sociahzlranega gospodarstva. (Konec prihodnjič.) z dne 12. julija sem čital dopis rojakinje Mary Konestabo iz Clevelanda, v katerem je opisala italijansko "civilizacijo." Mnenja sem, da bi ta dopis morali citati široki sloji po ,vsej Ameriki, da bi vsaj malo izvedeli o grozodejstvih, ki so jih izvajali ti "kulturonosci" nad ovenskim narodom. Omenjeni dopis bi moral biti preveden v angleščino in poslan vsem onim listom in revijam, ki bi ga bile pripravljene priobčiti, prav tako kongresnikom in drugim javnim funkcionarjem. Ako bi Stalin vedel, seve, če bi bil prestavljen v ruščino in pisan v cirilici, bi ga gotovo omenil Churchillu in Trumanu. Kajti to, kar je pisala rojakinja Konestabo, je gotovo resnica. Slišali in čitali smo že večkrat enakih grozotah, ampak ta opis prihaja direktno od osebe, ki je sama skusila in videla na astne oči, kaj so Italijani počenjali s Slovenci. Ti veliki možje bi morali to citati, da bi vedeli, da SLOVENSKI NAROD, KI JE SEL SKOZI TAKE SKUŠNJE, NE BO IN NE MORE ZOPET SPREJETI ITA-IJANE ZA SVOJE GOSPODARJE! Resnica je, da je Trst na slovenski zemlji, neglede koliko talijanov se je naselilo tam in kdo je bil prvi gospodar Trsta. Meeio Jo zgrajeno na slovanskih t lah I Tega dejstva ne more iz-podbiti noben zgodovinski spis. Tudi uredniški članki so izvrstni. Dajejo nam precej luči na dogodke zadnjih dni. Radoveden sem, kakor tudi drugi či-tatclji Prosvcte, pod katero sfero vpliva pride Trst. Angleški toriji so končno dobili nasprotnika, pred katerim imajo strah . . . Upajmo, da ne pride do vojne. In če bi prišlo, e skoro gotovo, da bi se delavstvo po vsem svetu zavzelo za sovjete. Sicer pa je Stalin spre ten diplomat in ne bo izzival. Ako računamo z razmerami pred vojno, ko se še ni vedelo za rusko moč, in so mnogi mis-ili, da jo bo Hitler porazil, in primerjamo z današnjo situaci-o, vidimo, da se je vsa stvar temeljito zaobrnila. Danes ima lusija velikanski vpliv po vsem svetu in toriji vsega sveta bi dvakrat pomislili, predno bi se odločili za oborožen spopad sovjeti. Sedaj so se zopet sestali ve-iki trije v Potsdamu na Nemškem. Kaj bo napravila ta kon jfcrenca, je še vprašanje. Naj-brže ne bo posebno uspešna Stalin pa bo najbrže tudi s te konference vsaj deloma izše kot zmagovalec. V časopisih čitamo, da sovjet postopajo z Nemci v svoji coni strogo, todu smotreno in pošteno. Ni dvoma, da si bodo pridobili ugled pri nemških delavcih in kadar dosežejo to, potem ni več daleč formiranje nemške sovjetske republike. In baŠ to je ono, kar bi rad prepreči Churchill. Kako bodo postopali Ameri čanl in Angleži z Nemci? Vse kaže, da bodo skušali preprečiti možnost ustanovitve čije. Toda kapitalizem sloni na (zkoriščanju in dobičkariji, zato ne bo v stanu dati delavstvu takih ugodnosti za življenjski obstoj kot jim ga more dati kooperativni, fcrezprofitni sistem. Meni se vidi, da bo boj zopet v Nemčiji, najbrže pa ne fizičen boj, temveč psihološki in politični. Seve, politika je že Um in kadar bodo sovjeti zmagali tudi v tem boju, psihološkem in političnim, potem bodo lahko toriji po vsem svetu zaplakall in se pridružili novi ekonomski sili. Kapitalizem, ki daje psu veliko imetje, ki tolerira slume, ki ustvarja pomanjkanje, dasiravno je vsega v obilici na svetu, sistem, ki vzgaja tatove in postavne roparje, bolezni, kugo, podgane, rasno sovraštvo in vojno, mora izginiti, neglede kaj govore nekateri v obrambo tega ničvrednega sistema in strašijo nevedno ljudstvo s komunizmom. Vsak normalen človek, ki nima skisanih in preperelih mož-gan, ve, da v resnici ne gre za «omunizem in ne za kakšno drugo politično ime sistema. Fak-tično-gre za pravico, za dostojno življenje, katerega človek naide v delu in ust\tarjanju in ne žre-tju in umetni tatvini. Saj je znanost že toliko napredovala, da bi na podlagi pametnega gospodarstva vsi ljudje lahko lepo živeli, drug poleg drugega, brez zločinstva in tatvine. Da je tako življenje mogoče, so sovjeti s svojim sistemom de-oma dokazali, in le v kooperaci-ji, kakršno oni snujejo, je zagotovljena zmaga novega gospodarskega sistema. Kar se pa tiče delovanja naših rojakov na društvenem, kulturnem in narodnem polju, bi dejal, da bi lahko bilo več zanimanja. Fa kaj hočem? Saj moj lastni sin smatra vse to narodno navdušenje za nadležno stvar. Ta moj sin ni moj sin po duhu. To mi greni življenje. Gaorga Gornik. napram bojevnikom zav mojo | svobodo, da ne bom podjarmljen od Reynoldsovega nacionalizma, ne morem pričakovati, da bo moja vlada nekaj storila zame. Ako za nekaj plačam, sem do nekaj tudi upravičen. Praktici-rajte, kar zahtevate, da bi drugi praktieirali. Poglavje 014 in— amen! Frank Barbič. NOVICE IZ GlEElfSBOftA Greenaboro. Pa«—Zakaj se nihče ne oglasi iz okrožja Green? Ali res ni kaj poročati? Mnenja sem, da se povsod kaj dogodi, kar je vredno poročati. Delavske razmere so menda povsod enake, posebno kar se tiče premogovne industrije. Tukaj druge industrije nimamo. Pri Duck in Lait Co. nakladajo premog s stroji, dočim ga drugod še vedno po starem. Naj povem, da je bil odprt premogorov tudi v Green Countyju. Mr. Frick je napravil ogromen šaht, ki se imenuje Rabana. Leži štiri milje zapadno od Greensbora, v tako zvanem Sugar Grovu. V bližini tega premogovnika živi tajnik društva št. 101 SN-PJ. Ne vem, zakaj ne bi on ma-0 opisal ta premogovnik, ko živi samo nekaj korakov od šahta. V premogovniku v Bobtownu, katerega lastuje John Laughlin Co., pa je pred nekaj tedni iz- POIZVEDOVANJE RDEČEGA KRIŽA Chicago, 111.—Radi bi izvedeli za sledeče osebe, katere iščejo sorodniki iz Evrope: Pica Cavcic, išče jo Josip Zi-mac; Michael Wambash, išče ga Franc Wambash; Thomas Weko-njy, išče ga Johann Wekonjy Vsi so živeli v Chicagu, 111. Ako bi kateri čitateljev vedel, kje se kateri zgoraj imenovanih nahaja, naj sporoči ali pa telefonira Ameriškemu rdečemu križu, 529 South Wabash ave., Chicago, 111., telefon Wabash 7850, Extension 364. Rdeči križ. ¿PHYSICIANS, DENTISTS AND HOSPITAL BEDS PER 10,000 PEOPLE HimcuN» tfirjBQMA £2tjmim mim mm! ml MNTtSTS Is zdravstvenega ozira )• velika razlika, v kateri državi Je človsk bolan. Če ie na primer bolan v Južnih državah, bo veliko tež]« dobil zdravnika aH bolnišnico kot v kaki drugi državi, kjer M boljše ekonomske prilike in večji dohodki. Gorn)! vsorec poki-zuje razlike v številu zdravnikov in bolniških postelj med državi-mi na 10,000 prebivalcev. Wagner)ev sakonakl načrt sa socialno medicino bi to rasllko isenačil med vsemi državami. za staro domovino. Vse ste hoteli poslati v Vatikan. Slovenski narod ni dobil od iruhnila stavka in še Bedaj ni bogatega Vatikana drugega kot «ončana. Kot smo slišali, je ne- j kakšno sveto podobico. Ali ni to ki vojak, ki je bil odpuščen iz'resnica? vojaške službe, vprašal za isto delo, ki ga je vršil pred odhodom v vojno. Delo je dobil in delal dva te- Dobro se spominjam tistih časov v stari domovini, ko nam je vse toča pobila, tako da še listja ni bilo na drevju, vzlic temu pa dna, potem pa je poslovodja za-' so prišli z vrečami po biro. hteval, da se mora dati zdrav- "Kmet, daj, če ne v blagu pa v niško preiskati, ako hoče še na- denarju!" No, kmetu pa naj Bog dalje delati. Seveda, temu odlo- da, on pa cerkvi. Zakaj ne bi ku se je uprl, nakar se je prito-1 rajši zaobrnili in naredili, da bi žil pri uniji, katera pa je skle- 1 Bog dal duhovnikom, ti pa kme-nila, da bodo Btavkali toliko časa, tom? Kmet je delal, oral, sejal, dokler ne pokličejo omenjenega I "gospodje" pa sedeli v senci ali vojaka na delo*Kako se bo za- pa se šetali po drevoredih. Ta-deva iztekla, še ne vemo. Dobro ka je ta stvar. bi bilo, da bi to stavko bolj podrobno opisal kdo irBobtowna, ker bi mnoge zanimalo. John Kus, član društva 101 Prav ko pišem te vrstice, sem prejela sporočilo, da se je v bolnišnici v Uniontownu rodil sin ček Sari in Louisu Pečjaku, ki pa SNPJ, se nahaja v kliniki v Cle-1 je umrl čez dve uri po porodu, velandu. Kus boleha že dalj ča- Oče je v službi Strica Sama in sa in je že obiskal veliko zdrav- se nahaja v Fairbanksu, Alaska. PRAKTICIRAJTE. KAR UČITEI develand. O—Prej ko bi jaz komentiral, kaj je in bo še storila Sovjetska Rusija za svoje odpuščene vojake, bi vprašal samega sebe, koliko je na stvari resnice. Evangelij svetega Friderika v 10-11-43 vrsti nam pove popolnoma drugače kot je zapisano v evangeliju 7-19 vrste, ki se tiče Zemljana Wutchietta. Prav tak nemške1 j® evangelij svetega Lovrenca v ni kov, pomoči pa ni dobil, razen da so mu olajšali žepe . . . Podvreči se je moral dvema težkima operacijama? Prvič je bil operiran 9. julija, drugič pa 20. julija. Podvreči se dvema operacijama v kratkem času, ni malenkost. Pri njemu se nahaja žena, da mu dela družbo in ga tolaži. Johnu želimo hitrega okrevanja in trdnega zdravja. Dne 22. junija so mi telefonič-no sporočili, da je umrl moj svak Jernej Intihar iz Tire Hilla, Pa. Bolehal je kakih sedem mesecev na želodcu. Pokojnik zapušča poleg soproge osem otrok, ki pa so vsi odrastlii Razen dveh, ki sta preko morja, so se udeležili pogreba vsi otroci. Sin Tony se nahaja nekje v Franciji, BiH pa je v Londonu. Pokojnik je bil doma iz vasi Ulaka, fara Sveta Trojica .pri Blokah. Zaključujem in pozdravljam vse čitatelje Prosvete. Johana Pečjak sovjetske republike, in sicer s j vrstah 10-14-43. Torej ni mka-tem, da bodo skušali tolerirati I kor v skladu s tem. kar se prak-nemške junkerje, jim omogočili (ticira v Sovjetski Rusiji napram industrijo »er v splošnem zavi-, dobrim vojakom, rali pot vsaki sovjetizacljl Nem-1 Ako jaz ne prakticiram nekaj Dno ti. |un. le bllau Detroit« saprla vrala ogromna letalska tovarna snana kol Willow Run. >a apradbo katere )e vlada potroalla slo milllonov dolarjev. Obratovala je pod vodstvom Fordove dr uit be In v nje) ao ladelovali velike bombnike tipa B I4. Slika kale njeno ogromno notranjo dvorano. Delo Je ljubilo okrog 20.000 delavcev. GLAS STAREGA NASELJENCA V. Minneapolis, Minn. — Kakor sem že omenil, to pismo me je zelo zanimalo in najbrže bo tudi čitatelje, zato ga tu priobčam. Glasi se: "Dragi mi bratranec! Z žalostnim in potrtim srcem Vam naznanjam, da se mi je dogodila velika nesreča, katere sem si sam kriv, a sedaj si ne morem sam pomagati. Ako je kdo na svetu, da bi mi mogel pomagati, ste to Vi, dragi bratranec. Moj 15-lctni sinček me je zapustil prošlo poletje in odšel v svet zato, ker sem ga uda- ril po krivici. Prenaglil sem se, V Ameriki je zapustil ali zdaj je o tem prepozno pi-štiri brate, toda ne vemo, ali so sati. še živi ali ne. Na pogrebu je bil j Nekaj dni nismo nič vedeli) samo najmlajši sin Louis. Pri kam je odšel. Potem pa je pre-hiši se je po domače reklo pri jela teta iz Trsta pismo od nje-Matevžkovih. V Ameriki živi Ra. Pisal ji je, da je dobil do-tudi od pokojnikove sestre sin, bro službo in ji priloženo poslal ki se piše John Bečaj, doma od j dva goldinarja. To je storil Bečaja, fara sv. Vid pri Cerkve- j menda zato, da bomo doma ve-nici, Notranjsko. Ako bi kdo že- ( deli, da se mu slabo ne godi. lel bolj natančnih pojasnil, naj ( Na njivah smo imeli več dela se obrne na pokojnikovo sopro- kot smo ga bili kos, ali to me ni pridržalo doma in drugi dan Tu v Greensboru nameravajo1 sem bil že na potu proti Trstu, zgraditi novo katoliško cerkev. | Fantu sem se toliko zameril, da Da niso že pričeli z gradnjo, Je »i j° cel° ime spremenil in od-vzrok. ker primanjkuje delav- v svct P«** dekliškim ime-cev in materiala. Vidiš, dragi či-'nom BVO)e matere. Radi tega tatelj in trpin! Kako bo nam po-'Spraševal šest dni po njem. magal Bog. ko pa še sam sebi ne Prei ko scm Uvedel, da je dobil more zgraditi h(še. Ako ni člove- P»"™^ službo na ladji, ka-Ake pomoči, se tudi hiše božje tera Pa <>dP,ula Pr<*cj drugo same ne zidajo. Ali nimamo že Jutro Pro|* Južni Ameriki. Kaj dosti dokazov, da je človek us- holcl t,lorlU? Domov scm t varil Boga in ne Bog človeka? 80 Tral P°vrnlli brez sl?čka' v Imamo sto in sto dokazov. |urad" ^ scn? Pust fa,ntovo Ali bo sedaj Bog zgradil raz- pravlln° ime ,n moj ni8l0V bito Evropo? Dobro vemo. da bo moral zopet vse postaviti človek sam. Kako ste vendar vi. i Nekaj tednov kasneje sem pa prejel pismo iz Trsta, v kate- , rem je bbl ^ slH6ek. in jda Je r JVJp r ^ bilo rešenih le malo ljudi. Zra- ^i škof Roiman» Zakaj sedaj vrn ^ )e bil. pripomba da mi brži pred ljudskim sodiščem? bodo že pisali, ako bodo kaj iz- Kazumljtvo, da zato, da bo zopet vedeli o mojem sinčku, nadaljeval s svojo propagando Lahko ai predstavljate, dragi proti poštenemu slovenskemu bratranec, kako mi je bilo pri nerodu. Kaj vse no uganjali tu treu. kajti sebe sem krivil radi v Ameriki' Hoteli so celo dobili prezgodnje in žalostne «mrti kontrolo nad pomožno akcijo in mojega sinčka. Se potožiti nl- nad denarjem, ki ga zUra SANS sem imel komu. Ko sem nam- reč prišel iz Trsta, sem dejal, da sem ga našel in ga poslal k Vam v Ameriko. To sem se izmislil največ zato, da sem malo umiril teto, kajti ona je jako žalovala za njinr, pa tudi zato, da sem nekaterim ljudem zavezal jezike. Včeraj pa sem zopet prejel pismo iz Trsta, kar mi je dalo poguma, da pišem sedaj Vam. To pismo je pisal kapitan ladje, na kateri je bil v službi moj sinček. Ta mož piše, da on zna, J da sem dobil iz urada naznanilo i o utonitvi mojega sina, toda on I ve bolje kot v uradu, zato naj ne žalujem, kajti sin ni utonil, ! ampak je še vedno živ. Nadalje mi piše, ko se je brod potopil, je bil sin 11 dni na nekih borih, potem pa ga je pobrala ladja Vaspalosa in odpeljala v Mehiko, kjer so ga izročili zdravniku v oskrbo. Piše nrfi tudi, da se fantu ne bo slabo godilo, ker ima pri sebi 45 tisoč goldinarjev. 0 tem naj molčim, ampak naj bom za-eno uverjen, da je fant na posten načim prišel do denarja. Kako je prišel fant do tistega i denarja, je težko vedeti. Mordi | je videl kakšen bogatinec, da bo utonil, pa je sinu izročil den« Ne bom Vam vsega poročal, kaj vse mi. je dotični mož pisal, ker to ni potrebno, ampak obračam se na Vas s to prošnjo: Moj sinček je prav gotovo nekje v Ameriki. Dajte, dragi bratranec, poiščite ga in ako nece priti domov, glejte, da se kje blizu vas ustanovi in živi pošteno življenje. Tisti denar mu bo mogoče bolj škodoval kot pa koristil, kajti preveč denarja lahko fanta zapelje na krivo pot. Znam, da je Amerika velika in bo fanta težko najti. Zato pa Vam ne bom pripovedoval, kako ga iščite, ker Vi to bol] znate kot jaz. Mislim, da bi bilo dobro oznaniti po cerkvah, ampak vi sami po svoje postopajte. Prosim Vas, odpišite mi takoj, ko prejmete to prav tako mi sporočite takoj, ct ga boste našli, ker povem Vam da še spati ne morem od skrbi in žalosti. Vas pozdravljamo vsi." Kakor je videti iz tega pisms, je bil kapitan dobro poučen, kako sem bil pobran s hlodov Kar pa se tiče tistih 45 ti** goldinarjev, pa ni bil prav P* učen, ker jaz nisem za tisti de nar nikdar jedel. Citatelji. » se spominjajo mojega prvejp spisa, v katerem sem opisal, ks» ko je nekega jutra zmanjka» kapitana na hlodih, pa vedo daj prav toliko kot jaz, ksjtj mož ni očetu pisal, kako je bH on rešen. Iz tega pisma w tu" di lahko sodi. zakaj ni mbcf vedel, kdo je t«sto P'sa). dem je bilo povedano, da šel v Ameriko In so kmalu P^ zabili name. kakor so na mir-sikoga. Prav tako mi ni znano, če je oče doma povedal sestrici o moji nezgodi, sli ** stric tukaj. Iz teh pi*'™ vidim, da jI je oče pisal v Amr riko, naj me išče Iz P»>,rn * tudi vidi. ds Je strte ved«' • sem bil pri tistem duhovniku Mehiki. Ker ps Je od tsm prej zgubil sled za meroj. * mislil, da sem utonil v reki Grande. (Konec prihodnjič) Start IseeOe^c-Vertia. PARTIZANSKE PESMI Tonč K«juh (Karlo Destovnlk) poglobimo boja struge Ne eno, dvoje, troje srce bi morali imeti, da ne bilo bi nam težko živeti da mogli bi vso mržnjo razodeti, ki čutimo jo v prsih vreti Zdai ko ni bratu,brat več brat, k0 sestra sestri je vlačuga in je izdajstvo kakor kuga . . . Zato upri, sodrug oči v sodruga, preplitva je še boja struga, naj izdajalska kri do vrha je zalije, da se čolnarjem pfej prtetan odkrije. * Kje ti» mati? Veš mama, rad bi ti napisal pismo, poslal bi rad vsaj kak pozdrav. Že dolgo je, odkar več skupaj nismo, da bi le to lahko rekel, da sem zdrav. A kam naj pišem? Ste doma ostali? Jaz sem še srečen, ker sem jim ušel; le kai s teboj je, so te k*m pregnali? te v Sleziji morda je glad izžel? Kjer koli si, povsod sem jaz s teboj, povsod je s tabo moj pozdrav, in kjer sem jaz, si tudi ti z menoj, zato ne misli, da sem sam ostal. Morda nikoli več ne bova zrla si v obraz, A želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ne rečem: Mama, svet je tudi zate! * Materi padlega partizana Takrat, ko je prvič ročice razprl, takrat si v radosti plašno vztrepetala: Samo, da mi ne bi, da ne bi umrl! Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat si mu nežho v solzah šepetala: Glej, kmalu iz tebe cfl fant bo postal. Postal je tak fant,'da bi gore premikal, nikdar se ni klicu svobode izmikal. Tako si mu segla poslednjič v roko in v tebi je tlelo: Da! Vrnil se bo! Zdaj veter raznaša besede njegove, prisluhni natanko, da čiiješ glasove: Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti! KONEC ★ DOSTAVEK Naslednje peimi so bile objavljene v "Borbi" z !nt> 1. maja 1945. Matej Bor: Prvi maj Bilo je lani prav za prvi'maj: Ko naši so prodrli do vasi, se s pogorišč še vedno je kadilo, vejevje jablani je mrtvo mahnilo v večernem vetru preko vegavih ograj in osmojeno cvetje je kapljalo v krvi... A ko smo šli po vasi, naleteli na gručo smo otrok, ki so veseli, ko da se ni zgodilo čisto nič, postavljali nov dom na ruševine. Na naš začuden, vprašujoč smehlja), je s kladivom v rokah pristopil k nam ves razcapan fantič: Kar nas je pionirjev tu s Planine, tako proslavljamo mi—prvi maj. ★ Trujluvski (Oton Zupančič): Pojte za menoj Veš poet svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj zavijaš se v molk? Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo, vsi jo bomo povzeli za tabo! H Vem, o vem svoj dolg: v prsih tu me žge, --naj se mi grlo odpre, na vseh štirih bom stal vrh planine, škripal in hlipal med pečine. Vrh Mosaklje bom stal, pesera svojo rjul, Blegaš jo bo čul, Krim odmev bo dal, v vse vetrove jo bom stresel, eden jo bo na Pohorje nesel. Pojte za menoj, silen ženimo hrup: "Uboga gmajna, le vkup, le vkup, le vkup, uboj . . V mrak in mraz tulimo, da se pretulimo skozi to zimo. Se bo kedaj pomlad, še bo napočil zor, takrat volčji zbor pojde lovce klat. Plani čez Savo, plavaj čez Dravo, zob za zob— — in glavo za glavo. * Triglavski: Tja bomo našli pot - V globoki rupi, v zimskem spanju gadje se premetavajo, v gost klopčič zviti. Mirujte misli, skoro ie pomlad je, čas bo, vendar me strah je vas buditi. To srce vstvarjeno je za ljubezen, a vdano sprejme, kar mu čas odmeri. Sedaj v sovraštvo hip ga kliče jezen, le malo naj poči je v lepi veri: Da je Človeštvo vse ena družina, da vse narode en sam up preveva, da blagoslavljena mi domovina v svobodi dela, sanja in prepeva. Da je na tleh nasilja in napuha objest, laž, rop, krivica in prevara na brzdi, da pravica ni več gluha, poštenje po temnicah ae ne stara. Da ni poniglavost povsod na vrhu, da se ne mora klanjati ji čednost, da je malik trinoštva, znotraj trhel, na zunaj zgubil vea blesket, vso vrednost. Da so zaman sprevodi in parade, ~ strojnice, puške, tanki in bajoneti, da ljudstvo hladno gleda te navade ter se ne da na puhla gesla vjetl, ker ve: Moskva sred kopnega prostranstva široko razprostira čvrste roke, zaveda sebe se in svojega poslanstva, na krilu zbira vseh plemen otroke. Najbornejše, ki. svojo so besedo napol zgrešili, komaj še jecljali narečje temno, brati abecedo uči v jeziku dednem. Srečni mali, ki se jim bliska skoz oči poševne svetloba mlada, znotraj jim .prižgana, in se oglaša iz duše jim odnovno puškinska pesem, prav jim zaigrana. O mati novega rodu! V vrtezno na dobo točiš srčno kri in mleko. Tako toplo mi v srcu je in nežno: lej belo brezo za krvavo reko, prisojno razcveteno, lej, pobočje, tam naša ladja si pristana tiče, zašla je v vedrega duha območje, v pastirja Kostje radostno torišče, ki pod stopinjami mu zemlja poje, ko da z nogami strune bi prebiral, poplesujoč na čelu črede svoje, in če bo treba bo smehljaje umiral. Je dan? Je noč? Je mesečina mila preko višin in polnočnih prepadov tišino in utešenje razlila, da v prsih se ne gane gnezdo gadov? •Tja bomo našli pot"—pred sto je leti pevec, videč veliki zagledal, O, da bi hotel danes nam zapeti!-- ni mu treba, vse nam je povedal. KONEC pa Jugoslovanakl vojni begunci ae vračajo is Afrike v svojo oavo-bojeno. toda raabito in revno domovino. Ta akupina. po Številu 1300. Je prva. ki )• dospela s ladjo ls begunakega taborišča El 8hat-ta blisu Sueškega prekopa, kjer Je UNRRA sadnjlh IS akrbnla m 17.000 Jugoalovanaklh beguncev. mesecev Franc Snoj o delu Osvobodilne fronte (Naslednji članek je napisal Franc Snoj, ki je bil par let po invaziji Jugoslavije tudi v Ameriki. V jeseni leta 1943 sc je vrnil v London, lansko polutje pa je bil poslan v Slovenijo, "da reši, kar se rešiti da Njogov članek SVINJINA Svinjsko meso je Židom in mo- 'amedancem prepovedano. Mo-'«m^anci so to prevzeli od Ži-K Pravoverni med njimi mi-"'jo. da je ta predpis čiato ver-značaja, češ da je preŠič F nekakšnih misterioznih razlo-K nečista žival. N ima toty?e. Te je dobro poznati, tu-J1 " človeka ne vežejo nikakr-Umudski ali koranski ukazi. I Mnogo ljudi ima rado meso le '^iH-čeno. ali pa celo povsem Ampak prepo-druge, zdravstvene zijo in pridejo v mesnico, od tam pa v kuhinjo In na mizo. Edini način, da ae trihine uničijo, jc ta, da se meso popolnoma pre peče, ne le površno, ampak čisto do srede. Dokler je rdečkasto, je nezanesljivo. Ce zavžije človek trihinozno meso, pridejo čr-vički v čreva In če je me njimi babica, izleže do 500 mladih. Iz črev pridejo v kri In v mišice, kjer se zabubajo in lahko postanejo nevarni. Ceni se, da je v Ameriki okrog 10 milijonov ljudi s trihinozo vse svo-nekateri kon, k« okrotja I MATH PCTROV1CH pradaadnlk VINCENT CAINKAR f. A. VIDER .................... MIRKO a KUH EI. ______ JACOH ZUPAN ............. LONALD J. LOTKICH___ RUDOLPH USCH J ANTON RHULAR, pradaadnlk _ »HANK VKATAH1CH................. PRANK RA RR! C ......................... ANDREW V1DHICH __________ JOSEPHINE MOČNIK.......... PRANK EAITE. pradaadnlk_______ JOSEPH M POLT-------„»------------ ANDREW (JHUM........................... JOHN UUP......... »RED MALUAI DR. JOHN J. RAVIRTNIK fronta po svojem programu jamči vsakomur popolno svobodo verskega prepričanja in udejst-vovanja, kar s svojimi dejanji tudi dokazuje. .........411 Plore» St.. Evaiath. Mian MU W. Ith St , Waldenburg, Colo. .. au K 191*1 at. Clava land 10. Ohla mi Su LawndaU A va. ClUeago «a. Ill I8S7 Su Lawndaia Ava . Chiea«o H. U! MIST So Lawndaia Ava., Chicago IS. III. _ 1400 So Lombard Ava., Rarwyn. III. i Ml Trumbull Ava., Chicago U, 111. -......—------ins E. »ooih at.. Euclid II, O. Porotni adaak 1RS11 Ho« IT, Arma, Ka ........ -„ SU 'l'anal at., Lunama, Pa. Muakoka Ava., Clavaland I«, Ohio ... 19» loi oat Ava., John» t own, pa K. IHfith au aal. Ctavaland IB, Ohio Na take prepovedi se nI dosti zanašati. Zato tudi ne kaže jasti hamburgerje "rareM aU pa "me dlum", razen če Jih naredite doma ln veste, kaj ste dobili od mesarja. Prav tako je treba paziti na hrenovke, takozvane hot dogs. Ce se morete prepričati, da Je bila klobaslca pregledana od federalne Inšpekcije, ki natančno preiskuje »ušeno in P^J«10 j potoki v prtsUilicah xape4*«*u meslk(. vseskozi prekuhana ali prepe^e- mfjf|| J|j)rtj ma|o U|)- na Pravijo, da ni v nobtn« de- ^ r(4Hrv n,4|/l želi toliko trihinoze, *>U)vx oblenv,v in ^ k1Jub Ameriki, najbrže zato, ker Je tu- §yoji |n Mvtm kaj tako v mi*il nedop-čeno me- K0nwi|idlri(k#0 M. ludi natra so To Je prav f kakšno govejo nUkl. l#r ^ vllld. bržolo, ampak za svinjino vsaki ^ri,t|vne Jug<»- vrste Je edino pravilo, če hočete ^^ y ^ dt>k|iririi| p,^»!,, biti varni: well done! done, very well ----------HI Nadaoral odaak ...........» EMI So Lawndaia Ava.. Chicago II, Ul. ---------------------- 1137 E. «OUi St.. Clavaland I. Ohio ............ mu Snowdan. Detroit II, Midi» .......... Ul So. Proapact Ava., Clarandon lllila, III. ................U WaaUiloa Ava., Pan», 111. •ln«nl >dia«nlk Ul« ao Rldaaway, Chkagu U. IU Mi POTREBUJEMO Opvratorje nu iivalnl atroj g tdarskega In politične ga programa Poaebrj pa Je še podpredsednik viable Edvard Kardelj očrtal smernice bodočega gcMipodarakega programa, ki predvideva po