V Ljubljani, v ponedeljek 30. januvarija LISTEK. Prvikrat z očetom k juternici. »Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novosole. Bil sem takrat star komaj deset let. Ni sam se ne spominjam vsega čisto natanko. Povedal bo-dem, koliko sem zapomnil. Tudi moja stareja sestra vi za to, a moj mlajši brat čisto nič. Nisem pal na glavo, da bi mu pravil! Meni je tudi mati pripovedovala marsikaj, ko sem odrastel, in jo popraševai. Oče seveda nikdar ni besede zinil. On, to je moj oče, nosil se je, razumeva se, po turški. Gledam ga, kako se oblači: telovnik od rudečega žameta z nekoliko vrst zlatib vrvic, vrh njega kožuh od zelenega platna. Pas za orožje, okrašen z zlatom, za njega zataknjena uabijač z držkom od slonove kosti, nožič s srebernimi nožnicami in z držkom od somove kosti. Vrh pasa za orožje pripaše dolg in širok turški pas, a rese od njega padajo po levem boku. Hlače s svileno vrvico in podvezo, široka dolnja dela hlač pokrivata do polovice noge v belih nogovicah in plitkih črev- ljih. Na glavo potisne fes,1) pa ga malo nakrivi na levo stran, v rokah mu je abonos - čibuk2) z ustnikom od jantra, a z desne strani pod pas je zataknjen z zlatom in steklenimi biseri prepleten mehur za tobak. Pravi gizdalin. Nravi mi je bil — oče mi je res, ali ko sem že počel praviti, ni vredno okolišati — nravi je bil čudne. Besen prek vsake mere, pa samo zapoveda, in to on eukrat samo reče, pa ako ne storiš, beži kamor moreš! Osoren je in vedno mora biti po njegovem, t. j. nihče se ni drznil, ugovarjati mu. Eedar se pošteno razjezi, a on kolne tudi alelujo. Tepel je samo z robcem in udaril samo enkrat, ali, brate, kedar pošteno udari, hipom padeš! Lahko se razjezi; lice mu potemni, grize spodnjo ustnico, suka)e viha desni brk in trepalnice drži se kakor priraščene, a one črne oči sipajo ogeuj. Joj, ko bi takrat kdo prišel in mu povedaJ, da nisem znal »naloge" 1 Ne vem, zakaj sem se ga tako bal, naposled pa, če bi me tudi udaril enkrat, kaj zato? Ali jaz : se tresem pred onimi očmi, kedar pisano pogleda 1 pa kakor iz pračke, a ti ne veš, zakaj ni pok&j, cepneš kakor hruška. ') Fes: rudeua turška kapa. *) Čibuk iz dreva, katero v vodi strdne kakor kamen (Vuk), čibuk, cev od pipe (vuk). Nikdar se ni smejal, barem ne kakor drugi ljudje. Vem enkrat, držal je on na krilu mojega malega brata. Dal mu je uro, da se igra, a moj Jurček prime se ga pa riva očetu uro v usta in napenja se iz petnih žil, ker on neče ust odpreti. Jaz in sestra davila sva se od smeha, a to je tudi še očeta podražilo malo na smeh in nekolikokrat raztegne malo levo stran ustno in okoli levega očesa nabrala se mu je koža. To je bila velika redkost, in glej, tako se je on smejal, kedar se je kaj pripetilo, ko bi kdo drugi raztegnil čeljusti, da bi se čulo v Tetrebovo gostilnico. A spominjam se zopet smrti mojega strica, s katerim je moj oče skupno trgoval in katerega je jako rad imel. Moja strina, mati, rodbina, mi deca — javkali smo, jokali in se drli, bil je celi vrišč, a moj oče nič, niti solze ni spustil, niti »uh" rekel. Samo ko so ga nesli iz hiše. očetu zatrepeta spodnja ustnica, trese se, trese, prisloni se na vrata, bled je kakor stena in molči. Kar je rekel, ne popusti ni za glavo. Ako-ravno se tudi kesa v srcu. Vem, ko je odpustil hlapca Proka3) iz službe. Vidim, da se kesa in da mu je žal, ali popustiti noče. Tega Prokca je imel najrajši od vseh hlapcev. Vem samo enkrat, da ga je udaril, ker, točeč *) Prodan, narodno moško ime srbsko. Političen list za slovenski narod. W» poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulioah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Letnik XXI. Slovanski Svet" grozi z razkolom f Z Goriškega, dni 28. jan. »Slovanski Svet" piše do besede: »Utegne priti čas, morda prej, ko bi mislil kdo, da mnogo-kateri duhovnik ostane brez črede." Tako grozi »Slovanski Svet" v drugi številki leta 1893. Bližnji povod tej grožnji, kakor je videti iz istega lista, je odkritosrčna izpoved »Slo-venčevega" vredništva: da noče nikdar z načelnost-nimi nasprotniki katoliške resnice v miru živeti. Pristni povod je »Slovanskega Sveta" mržnja do katoliške cerkve in nje vredbe. Hoče-li dokazov? Drugi pravi povod je nevolja. Peče ga, da slovenska duhovščiua »Slov. Sveta" ne podpira z naročnino, da svari ljudstvo svoje pred »Slovanskim Svetom", kot listom, ki bi rad zasejal mej Slovence protikato-liške nazore. »Gleda se, — jadikuje „Slovanski Svet" — jako grdo, ko bi bil naročen na kak drug list, kakor na »Slovenca", „Rimskega Katolika" in »Danico". . . . Konservativni stranki sta zabranjena po višjem povelju posebno »Slovenski Narod" in »Slovanski Svet". Tretji povod je: vidna rast katoliške zavesti mej Slovenci. Kdor teži po razkolu, vsekako ne more biti zadovoljen z zaupnicami, s katerimi obsipa dobro ljudstvo kranjsko posvečeno osebo svojega škofa, poslano nam od samega rimskega papeža! Sredstva, s katerimi upa »Slovanski Svet" razklati slovensko ljudstvo od katoliškega slovenskega duhovstva, so iz istega članka razvidna: 1. »Slovanski Svet" skuša slovensko ljudstvo preslepiti, češ, da ona stranka na Slovenskem, ki je v društvu s škofi nam od Rima poslanimi, ni katoliška, ampak protikatoliška. Hoče »Slovanski Svet" citatov? — Na to obrekovanje odgovarjamo; Mi ne delamo v temi! Dokler so škofje v jedinstvu z Rimom, — oni so merilo katolištva. Ali »Slo-: vanski Svet" vi za kako drugo merilo? 2. »Slovanski Svet" skuša slovenske duhovnike slovenskemu narodu razkričati za nevedneže: „Vse stremljenje »SlovenCevo" je, svojo stranko | ohraniti v nevednosti; . . . naši nasprotniki raču-! najo na nevednost priprostega ljudstva" 1. c. — ! Odgovarjamo: Ne slovenski katoličani, ampak — i liberalci so računali na nevednost slovenskega Ijud-! stva. Katoliški shod in zaupnice so menda dovoljni dokazi zavednosti! 3. »Slovanski Svit" skuša razupiti slovensko duhovščino in katoliške lajike za terorizovane »od zgoraj". In ti — mini »Slovanski Svet", — ; i naj bi bili voditelji Slovencev! »Nasprotna stranka ; i je komandovana, kakor nekdaj uradniki. . . . Izobra- 1 ! ženemu duhovskemu stanu so takorekoč zvezane roke." — Odgovarjamo: Kaka svoboda mora v Va-I šem taboru vladati, pričajo psovke, s katerimi ste ometavali one, koji svojemu prepričanju sledeč so se opogumili udeležiti katoliškega shoda. Sicer pa nam katoličanom ni vsaka pokorščina — terorizem, niti vsak opomin terorizovanje. Vsaka vojska, ki hoče zmagati, mora se držati discipline! 4. »Slov. Svet" skuša najprej naščuvati bogoslovce nasproti predstojnikom, duhovnike na- j sproti škofom. V tem zmislu izkorišča citat: »Kje i i pa je zapisano, da morajo kleriki in lajiki uklanjati se v V3eh političnih rečeh škofovskim ukazom?" — , Odgovarjamo, to ni nikjer zapisano. Pač pa so | dolžni uklanjati se v takih rečeh, katere brezverski in razkolni svet sicer za čisto politične smatra, katere so pa po razsodbi neizmotljivega učitelja katoliške resnice rimskega papeža in škofov faktično — verske. Določevati pa, kaj je verska zadeva, kaj politična, neso poslani lajiki niti navadni duhovniki, ampak papež in v soglasju ž njim dotič-. nega duhovnika ali lajika — škof. Da bi pa mi slovenski katoliški duhovniki in svobodni lajiki bili od svojih pastirjev „komandovani" v resnično čisto političnih rečeh — kakor uradniki — odklanjamo! Tudi »Slov. Sv." ve, da je to le obrekovanje. 5. Do svojega namena upa »Slov. Svet" priti posebno z razširjevanjem liberalnih listov, posebno »Slov. Sveta" in »Slov. Nar." On piše: »V vsakem kraju nahaja se več ali manj tudi listov naše stranke, po katerih pride preprosti narod do prepričanja, da vera ni toliko v nevarnosti, pač pa naša narodnost. Utegne priti čas, morda prej kot bi mislil kdo, da mnogokaten duhovnik postane pastir brez čede." — Kdor ima ušesa, naj čuje! »Slov. Svet" stavi obstoj narodnosti slovenske v nasprotje z jedinstvom v katoliški cerkvi! Slovensko ljudstvo naj torej obrne hrbet katoliškemu svojemu duhovstvu, katoliškim svojim škofom, papežu . . . tedaj še-le bo rešilo svojo narodnost. Za take namene se trudi ta list. To upa doseči, kajti: „V vsakem kraju nahaja se več ali manj tudi litstov naše stranke." Toliko moč prisvaja tisku. Pozor, čuvarji sijonjski! Letos začetkom leta — kakor poroča »Slov. Svet" — so »Slovanski Svet" priporočali ali inserate prinesli mej drugimi tudi »Edinost", »Soča" in »Domovina". In po takih grožnjah, po takem obrekovanju, se drzne »Slov. Svet" katoliški stranki na Slovenskem, ki skuša take zlobne napade na edinost katoliške cerkve odbijati — očitajoč vprašati: »J e -1 i ni naloga sv. katoliške cerkve mir oznanjevati?" Da, »Slovanski Svet", mir oznanjevati je res naloga katoliške cerkve, pa ne edina. Nje naloga je m i r oznanjevati onim, ki imajo čisto katoliško resnico v glavi in mir v srcu; nasproti onim pa, ki hočejo, kakor ti, verske resnice ljudstvu skaliti iu razkol verski v srca, v družine, v narod zanesti, nasproti takim je nje naloga in neodložua dolžnost — neizprosen odpor! Liga + 1. Državni zbor. 2 DtidiJ«, 20. jlftutariji. Učno ministerstvo. Včeraj poprijel j« besedo kdt |ffi govorflik učni minister G a u 18 c h. Govoril j* flidlto, kaltfff vselej, in nekaterim govornikom dajal fllbljube, 4t#-katerin pa naravnost odtekal vsaktero oiiranje tli njihd« fttiitfi. Poslancu Schlesing^u jtf celo refctf, da na njegov govor neče odgovarjati; če hoče kij vedeti o bistvu elektrike itd., naj se obrne na< ravnost do vseučiliških profesorjev, sli pa naj se o tem pouči iz njihovih knjig. Opitti tfreuinfelsu iu knezu Lichtensteinu je minister glede verske šole in krščanske odgoje odgovarjal, da je vlada v tem oziru storila, kar je bilo mogoče, in da se boče tudi v bodoče ozirati na t% kolikor to dopuščajo obstoječi zakoni. Salvadorija pa je kakor lani odločno zagotovljal, da nemških šol v Tridentinskem neče odpraviti. Za njim je govoril tirolski poslanee Z a 11 i n-g e r, ki je naprej zavračal napad Salvadorijev na nemške šole v južnih Tirolah, rekši, da imaji starši pravico otroke svoje pošiljati v nemške šole, potem pa razpravljal zadeve z znamenjem sv. križa v dunajskih šolah. Priznaval je, da je ministerstvo reč prav razsodilo, ali odrekel mu je pravico za to, ker je s tem segalo v pravico katoliške cerkve. Ostro je prijemal ministra tudi zarad tega, ker nasprotuje vsakteri načelni premerabi šolskih postav. Ako minister skoraj ne da povoljnega odgovora, bodo iz tega izvajali potrebne posledice. Poljski poslanec Roszkovvski razpravljal je šolske razmere na Gališkem, potem je prvikrat poprijel besedo hrvatski poslanec S p i n č i c, ki je pričel svoj govor hrvatski, ter ga nadaljeval nemški Opisoval je gorostasne šolske razmere v Istri iu na Primorskem sploh, ki so njemu kot bivšemu profesorju in ljudskemu šolskemu nadzorniku iz lastne skušnje mane, ter je s številkami dokazoval, kolika krivica se godi slovanskemu prebivalstvu na Primorskem v primeri z Italijani. Zlasti ostro je tudi obsojal šolstvo v Trstu, katero so slovenski poslanci že leto za letom razpravljali, ne da bi bila učna uprava italijansko gospodo v kozji rog vgnala. Za njim se je oglasil poljski židovski poslanec dr. B y k, ki je zlasti zavračal antisemitske napade ua židovstvo in tožil, da Židom vedne brce dajejo, da so jim zaprte vradnije itd. Konečno upraša vlado, zakaj trpi govore, s katerimi se pri shodih hujska zoper židovstvo? Govorila sta še poslanca Adamek in Fournier. Prvi je zlasti razpravljal razmere češke Komenskega šole na Duuaju, kateri ministerstvo trdovratno odreka javnost, dasi je cesar 1. 1869, ko se je vsta-novljala ta šola v prospeh obrtnega poduka, daroval za njo 500 gld. Fournier je skušal zavračati zahteve Treuinfelsove gledč verske odgoje, iz ostrega govora Zallingerjevega pa je sklepal, da bode vladi nemogoče sestaviti primeren program za novo večino v državnem zboru. Za njim bila je seja sklenjena; na vrsto je prišlo pa še nekaj interpelacij, izmed katerih omenjamo Doblhammerjeve gledč konvertovanja vinku- žganje, ni dobro zabil čepa na sodu, pa je izteklo skoro vedro žganja. Drugače se ga ni nikoli niti dotaknil. Vse mu je zaupal, pošiljal ga je v vasi po dolgove in marsikaj. A veste, zakaj ga je odpravil? Po nedolžnem 1 Videl ga je, da igra »glavo in pismo".4) Še le kasneje se bodete čudili. Bilo je o Jurjevem. Prišel je Proko v proda-jalnico, da se mu ua novo podpiše knjižica. Oče vzame 90 grošev5) in mu reče: „Na, tukaj ti je plačilo I Jaz te več ne potrebujem ; pojdi pa si išči, kje se boš mogel s krajcarji igrati!" Potisnil je Proko fes na oči, joka kakor dež in prosi. Ganilo je to mojega očeta, videl sem, ali mislite, da je popustil? Bog obvaril Vzel je samo še jeden zlat in mu ga je dal: „Na, pa pot pod noge!" Odšel je Proko, a on se ke^a, ker je odpravil po nedolžnem najboljšega hlapca. (Dalje sledi.) *) V savinjski dolini pravijo tej igri ,;fuc", druzega imena ne vem. Zbere se, nekoliko fantov dene v odmerjeno daljavo klobuk in mečejo po redu krajcarje, a vsaki gleda, da ga vrže bližje klobuka. Kateri je najbližji, vzame krajcarje, vrže jih v ris. Kar je glav, je njegovo, a ostalo vrže v ris sledeči. In tako gre dalje, dokler ne pridejo vsi na vrsto. Zadnji dobi navadno vse, ako mu kaj ostane. •) OroS: 8l , kr . liranih obligacij. Minister je na to interpelacijo takoj , odgovarjal, da naj lastniki ali vžitniki, ki hočejo kaaretiof&ti lak« obligacije, všij do 7. febravarija t; 1. io haznanljo bankam, ki so jlrevzele konverto-tinje. Sicer pa se skoraj vsi bankirji, tudi Majer * Ljtfbljani ponujajo, da hočejo JltMkrbeti dotično lonviHovanje. Prihodnja seja bo jutri. ■ -""* ........ • *---- 1 Pditimii prešteti. V Ljubljani, 30. januvarija. iftva večina. Pogajanje ob osriovi novo večine so se baje zopet začele. Včeraj je imel biti ministerski svet, ki se je posvetoval o predelanem vladnem programu, danes pa neki grof Taaffe zopet vsprejme vodjo levičarjev pl. Plenerja. Upanje, da bi se doseglo kako sporazumljenje se poslednji čas nikakor ni povekšalo. Levičarski listi ne kažejo nič posebnega veselja. Govori desničarjev pri debati o budgetu učnega ministerstva so jih prepričali, da desftios nikakor ne misli privoliti, da bi se verska šola postavila s dnevnega reda. Ce se pa to ne stori, pa levičarji ne morejo vstopiti v novo veČino. Vlada sama menda ne upa dosti na kako sporaz-utnljenje. Zaradi tega jpa misli državni zbor odložiti do jeseni, ko le reši budget. S tem bode vse velike težave zopet odložene za nekaj mesecev. Kaj bode potem, o tem Taaffe dosti ne misli, ker oa nema navade daleč gledati v prihodnjost, temveč se le dalje pomaga od slučaja do slučaja. Deielni zbori snidejo se takoj, ko se odloži državni zbor, zborovali bodo v marcu in aprilu. Pred vsem imajo rešiti deželne proračune za leto 1894, nekateri pa tudi še za letošnje leto in druge tekoče posle. Drugih važnih predlog baje vlada jim ne predloži. češkemu deželnemu zboru morda še nobene predloge o češkonemški spravi ne predloži, ako je levica ne bode preveč silila. Vlada se boji kake državoopravne debate. Po končanem deželnozbor-skem zborovanju se pa snidete delegaciji. Delegaciji bodeta pa letos v maju in juniju zborovali na ^Dunaju. Rešili bodeta skupni budget, kateri se že sedaj pripravlja v skupnih ministerstvih. Ker bode od delegacij skupni budget že rešen, bode vlada pravočasne lahko sestavila proračun, da ga predloži državnemu zboru, ko se zopet snide. Vladne premembe. Ko se jeseni zopet snide državni zbor, bode se pokazalo, kako se stvari za-sučejo. Govori se, da grof Taaffe odstopi, ako se mu ne posreči, dobiti nove večine. Kot naslednika se mu imenujeta češki namestnik grof Thun in pa finančni minister doktor Steinbach. Liberalcem nobeden teh dveh ni po volji. Posebno se že sedaj branijo grofa Thuna, o katerem trdijo, da nima nobene politične sposobnosti. Njegovo delovanje v Pragi je jako nevspešno. Samo lepe manere, s katerimi se odlikuje, še n« zadoščajo ministerskemu predsedniku. Najbolj pa seveda liberalcem preseda, da Thun pripada češkemu konservativnemu plemstvu. Vpliva češkega plemstva se pa levičarji strašno bojd. Steinbach bi jim bil torej venderle ljubši, če tudi se ne vjema ž njimi v nazorih, in so mu nedavno očitali, da prepogosto hodi k spovedi. Husini žive v kaj neugodnem položaju, če tudi je skoro polovico gališkega prebivalstva rusin-skega, vendar imajo v državnem zboru samo Sest zastopnikov. Temu je pa kriv napačen volilni red. Sklenili so sedaj predlagati, da se volilni red jim ugodno spremeni in zlasti pomnoži Število poslancev vzhodno-galiških občin. Da za ta predlog dob^ potrebno število podpisov, so se obrnili do Mlado-čehov. Ce tudi je rusinski predlog popolnoma opravičen, ali vendar ni upanja, da bi imel kaj vspeha. Poljaki se mu bodo ustavljali in na poljske poslance se druge stranke rade ozirajo. Mladočeški podpisi tudi neso najboljše priporočilo za ta predlog. Civilni zakon na Ogerskem kmalu izgine z dnevnega reda. Vlada se še naravnost mu ni odrekla, ali mej vladno stranko se zaradi tega prikazuje razpor. Trije so izstopili že iz stranke. Posebno je Tiszino skupino in kalvince sploh poparil izstop luterškega distriktnega nadzornika Pecbyja. Sedaj je jasno, da niti vsi protestanti ne odobravajo vladne cerkvene politike. Veliko druzih vladnih pristašev je pa naznanilo, da izstopi iz vladne straDke, ko bi se postavil civilni zakon na dnevni red. Vlada bode sedaj najbrž to stvar odlašala. Naravnost se ne bode izrekla, da jo za zmirom opusti, pospeševala je pa tudi na noben način ne bode, ker dobro v4, da bi s tem le sebe podkopala. Sleparij pri italijanskih bankah no bode preiskavala posebna parlamentarna komisija. Zbornica je vsprejeli s 874 prati 1(4 glasovom ministerskega predsedniki predlog, da M bančna zadeve # zbornici odloži ta tri mesece. Ta ftas bode pa vlida preiskovala bankah. TMl« M najbrž misli, da bode v tem čisti že natfe »edstev, da napravi pri bankah vsaj si silo rid in razne sleparije po moitosti prikrije. Debata ♦ ifcarnici j« bila kaj »Mftift. Opozicijski govorniki so ttiMi Vladi, da proti rimski banki sedaj zaradi tega tako ostro postopa, da odvrne pozornost od druzih, zlasti narodne banke, pri katerih so še večje sleparije. Ministerski predsednik je pa predlog o parlamentarni komisiji, ki bi preiskovala razmere pri bankah, pobijal s tem, da bi to škodovalo italijanskemu kreditu v inozemstvo. Stvar je odložena za tri mesece in za toliko časa tudi vladi stališče utrjeno. Kaj bode pa potem, se pa ne more vedeti. Cerkveni letopis. Cerkvena slavnost v Alojzijevišču. V Ljubljani, 29. jan. Viako leto praznujejo Alojzniki kolikor ifiogočo slovesno god svojih Svetih zaščitnikov, sv. Alojzija in sv. Frančiška; letos pa so praznovali god sv. Frančiška z izredno slavnostjo. Prišli so namreč ta dan prevzvišeni pokrovitelj mil. knezoškof sami da-i rovat sv. mašo v lepo okrašeni domači kapelici. Po j sv. maši so prevzvišeni vladika prav po očetovsko ' nagovorili svoje gojence. „Resno je človeško živ-( ljenje," tako nekako so govorili, „ker je od njega ■ zavisna naša večnost. Posebno resno je vaše živ-j ljenje, ki ste se odločili, da bodete kedaj skrbeli ne i le za svojo dušo, ampak tudi za duše drugih. Zato | vestno spolnujte svoje verske dolžnosti ter ne zanemarjajte sredstev, katerih vam mnogo ponuja domači zavod." Nato so prevzvišeni pokrovitelj gojence opozarjali posebno dveh stvarij. Polagali so jim posebno na srce, naj se varujejo slabega berila. Večji j del posvetne književnosti — tudi slovenske — obo-i žuje na različne načine nenravnost. In šolska mla-, dina, žal, kaj rada sega po prepovedanem sadu in si tako kuži svoja mlada srca. Grozni so nasledki i slabega berila. Koliko smrtnih grahov se stori že j vsled branja samega! Pa tudi kasneje, koliko hudih j skušnjav vsled slabega berila! Kajti spomin in do-| mišljija nista v naši oblasti. Drug zel sad, ki ga ; rode slabe knjige, je aeznačajnost. To kažejo j jasno vzgledi iz življenja. Potem so višji pastir opominjali gojence, naj ; se zavedajo, da so v cerkvenem zavodu, i naj živd res cerkveno življenje. Mnogokrat bero posebno v zgodovinskih knji-I gah o zlobnih obrekovanjih papežev in škofov. Ljudje, ki pri vsaki priliki zatrjujejo, ; da so dobri katoličani, razločujejo ! mej cerkvijo in njenimi predstojniki, kar pa se ločiti ne d Trdijo, da je cerkev sovražnica napredku, narodnosti, — in drugega 1 mnogo. „To naj vas pa ne vznemirja, dragi mojli" j — tako nekaito so nadaljevali, — »delajte, mislite ■ in čutite s sveto cerkvijo, kakor delajo, mislijo in j čutijo sv. oče, kakor dela in misli vaš škof. Veselite j se, kadar je cerkev vesela; žalujte, kadar ona žaluje!" Zeleč gojencem in njihovim starišem in sorodnikom božjega blagoslova, so sklenili prevzvišeni svoj govor, katerega je gotovo vsak gojenec hvaležno zapisal v svoje srce. Bog daj, da obrodi obilo sadu! Po cerkveni slovesnosti so prevzvišeni obiskali vse gojence v svojih sobah ter so prijazno z vsakim nekoliko govorili. Opominjali so jih tudi ondi, naj živč vedno tako, kakor zahteva visoki poklic, katerega so si izvolili, ter naj, kakor za vednostno, skrbe tudi za omiko srca! Lepše bi Aloizniki pač ne bili mogli praznovati domačega praznika. Hvaležnost, ki so jo dolžni svojemu prevzvišenemu pokrovitelju, pokažejo kedaj v dejanju kot zvesti sinovi sv. cerkve, z vsem srcem udani svolemu škcfu. Socijalne stvari. „Biač" — spisa! 0. Š i m. Mili novic; str. ; 40. stane 30 kr. pri upravništvu kat. Dalmacije, i Zader. V tej knjižici opisuje učeni frančiškan, se 1 dauji nadškof barski, iako zanimivo celo zgodovino starodavne hrvatske prestolnice kraj Spljeta. Dnevne novice, V Lfu b Ij a al, 30. januvarija. (Pogreb kanonika Mama.) Droben sneg je padal včeraj na zemljo iu belil grob, izkopan, da vsprejme enega izmed n a j b l a ž j i h sinov, kar jih je rodila domovina slovenska, kanotiika profesorja Josipa Mama. — Pogreb je bil veličasten in dostojen slavnemu pokoj-n ka. Sočutje ob prebritki, nenadomestni izgubi kazalo se je od vseh stranij. Ljudstvo hodilo ga je kropit kar v množicah, od dalj-nifir krajev p« so dohajala sožalna pisma. Ne omenjamo posamoih slovenskih izjav, ki so došle v obilnem številu, pač pa nam je omeniti, kako so čutili ta britki udarec z nami Slovenci tudi sosedje in bratje naši, Hrvati. Odbor .Matice Hrvatske" poslal je »Matici Slovenski" ta-le telegram : Pnmite naše bratsko sožaljenje nad gubitkom Vašega prezaslužnega predsjednika. Neka mu bude kao žarnim sve-čeniku domoljubu, udanom prijatelju in odgo-jitelju mladeži,' ta> odlitoom slovenskem piscu i uglednom „Matice" predsjedniku vječen spomin med narodom slovenskim! Slava mu!" Odbora sv. jeronimskega društva telegram se glasi : .Društvo sv. Jeronima izjavlja svoju bratsku sučut .Matici Slovenskoj" nad smrcu prezaslužnoga njezina pfedsjednika. Slava mu!" Dr. Gelestin poslal je iz Zagreba nastopno brzojavko: V imenu tukajšnjih členov „ Matice Slovenske" izražam iskreno sožalje radi izgube dičnega Josipa Mama. Krst* pokojnikov« je bila ozaljšana z mnogimi krasnimi venci, katere so darovali razni gimnazijski razredi, profesorji-kolege obeh gimnazij, .Matica Slovenska", .Katoliško tiskovno društvo" itd. Pred hišo so blagoslovili pokojnikovo truplo prevzv. gospod kuez in Škof ter vodili sprevod v stolno cerkev, kjer so opravili cerkvene obrede , iž cerkve ps je vodil žalni sprevod, katerega so se udeležili načelniki raznih oblastev in nešteta množica ljudstva mil. g. stolni prošt dr. Klofutar. Med drugim so došli iz Zagreba brat pokojnikov, prof. Fran Mam s sinom Vladimirom, v imenu .Matica Hrvatske" tajnik Kostren-čič, v imenu sv. Jeronimskega društva predsednik dr. S u k. Gospodje bogoslovci so krasno peli pred bišo: „ Slo vo mrt vi m" (besede Slomšekove), v stoldici: *Ego sum resurrectio (P. Augelik Hribar) in na pokopališču: .Nad zvezdami** Po opravljenem cerkvenem obredu je profesor in podpredsednik .Matiee", Leveč, spregovoril nastopne lepe besede: .Dnevi naših let — o njih je sedemdeset, In pri močnejših osemdeset let; in kar jih je več, so težave in bolečine !" Psalm 90. 10. Prečastiti prijatelj,'pa, čigar umrjoče ostanke ižročamo danes hladni zemlji, niti psalmistovib let ni učftkal! A dasi nam prerano vzet, .veliko je končal!" Tam pa, kjer je doslej bival in deloval, kjer sta njegovo blago srce in njegov bistri Um stvarila nesmrtna književna dela, tam je nastala nenadomestna praznina! Iskren kristijan in vzoren duhovnik, v pravem pomenu Istinič in Resnicki, kakor se je sam rad imenoval, je z zgovorno besedo in spretnim peresom stavil vzore in branil večne resnice krščanstva! Nam učiteljem predrag tovariš, goreč za občni razvoj vsega našega sloveuskega šolstva je z modrim svetom lajšal težave našega stanu ter hodil pred nami svetal vzgled neumorne delavnosti. Svojim učencem skrben učenik je vodil našo mladino celih petintrideset let ter v njeno dovzetno srce zasejal mnogokatero plemen to irnce, ki se je pozne,e razra>tlo v zeleno drevo, v drevo, ki zdaj rodi in bode še rodilo stotn-reu sad Slovencem ! Marljiv, kakor čebela, in delaven, kakor mravlja, nam je v neminljivih spisih opisal .očetuv naših imenitna dela" korenito oceuii dične riaše pesuike in pisatelje, ter prvim veleumom našega naroda, Linhartu i* Vodniku, Prešernu in Levstiku«, Metelku in Blei-vreisu. Kopitarju jo Ravnikarju,. in mnogim dragim preteklih vekov iu zadnjih dftij postavil sijajne spomenike — .aere perennius!" Sara temeljito učen, je čislal znanje, kjer ga je našel; sam Btrpljiv iu krotkega srca, je netil okoli sebe ogenj miru in sprave*, ogfettpplftve krščanske ljubezni in iskrenega spoštovanih. „Globok bil mu uol, čut gorak Odagot je dan, Značaj je skoval si krepak, Kot gore nezmajan!" Boljšega možd pač v zadnjih dnčh ni imela Ljubljana in okolo tega mož4 smo se zbirati radi zastopniki raznih stanov to raznovrstnega prepričanja, kadar nas je sklical in vabil1 na složno delovanje v srečo in omiko naSega niroda. Postavili smo ga Ba čelo prvemu našemu književnemu zavodu — idealni celoskupnosu slovenski. Previdne, modro in vspešno je po valovitem morju krmil ladjo naše .Slov. Matiee", dokler mu na veliko žalost vse slovenske zemlje krmile nt patHe — žal veliko preraBO it njegove srečne roke I A Tvoj pepel naj tihi mir pokriva! Prerano vzet veliko si končal! Objema Te mladika večno živa; Dokler Sloven svoj jezik bode znil. Med nami bodejo živela Nesmrtna Tvoja dela! Mnogo solzil se je prelilo ob grobu pokojnikovem ; v tiho žalost vtopljeni ločili so se udeleženci pogreba s pokopališča, dobro vedoč, kako dragocen zaklad značajnosti, vernosti in marljivosti nam je s pokojnikom zakrila gomila — žal da tako prerano. Počivaj v miru, blagi naš vzornik, odvzela nam je nemila smrt Tvoje truplo, a duha Tvoiega skalnato-vernega in biserno-domoljub-nega ne vzame narodu slovenskemu nobena sovražna sila.' Svetila Ti večna luč! (Slovenske gledališke.) V soboto predstavljali so gledališču .Valensko svatbo". Najprej nekaj besed o igri sami. Narod rumunski redi, kakor je to tudi drugih narodov slaba navada, precej Židov. Nehva-ležnost pa je plačilo sveta. Rumunski Žid Marco Brociner, sedaj nemški časnikar in .literat" na Dunaju, izvršuje svoj literarni posel že nekaj let na ta način, da slika v podlistkih in povestih Rumune v kolikor mogoče slabi luči. Ni treba posebej poudarjati, da tudi kolikor moči „pikantno". Jedna teh povesiij, .Jonel FortOnat" po naslovu, zdela se je znanemu nemškemu pisatelju Ludoviku Ganghoferju tako imenitna, da je mahom sklenil, dramatizovati jo. Ta sklep je, žalibog, v istini izvršil, in pod imenom .Valenska svatba", igra v štirih dejanjih, prišel je I. 1889 izdelek v knpčiio. Za potrebno reklamo so okrbeli kolege pisateljev, dunajski časnikarji« kateri so porabili v ta namen — Rumune same. Ti se v .Valenski svatbi" ne opisujejo baš laskavo. Neizmerno Veliko pijejo: vino, žganje, vse vprek. Toda ne samo pijanost, tudi druge lepe čednosti pripisujejo te Rumunom v tej igri. Zato so Rumuni proti Ukim iusiauvacijam ugovarjali po listih. Ropot bil je gotov, iu igra doživela je pisateljema v veselje in dobiček do 100 predstav. Uspeh reklame. Igra, ki sicer na nekaterih mestih res kaže dramatično nadarjenost Ganghoferjevo, deluje z drastičnimi sredstvi: strup iu kroglja imata v njej glavno ulogo. Moralni duh, ki preveva igro, ni najboljši. .Senzacijo" torej vzbuja ta igra vsekako. Ali je pa to sploh namen gledališča, ali je to osobito potreba slovenskemu gledališču, o tem bi se dalo govoriti mnogo. Res se v obče trdi, da je .nervozno" naše stoletje in .senzacije" željno, toda zdi se nam, da se slovenskega gledališča igralni načrt preteč ozira osobito na ti dve lastnosti našega stoletja. .Valenska svatba", .Ra|ni Toupinel" >n enake igre so repertoaru našemu prav uepotrebne .dike". O predstavljanju igre reči moramo, da so igralci storili svojo doltaost. (Mohorjeva družba.) Kakor vemo, izdala bode letos Mohorjeva družba Slomškovo knjigo: .Življenja srečna p o tu. — V tej knjigi nahajaš samih zlatih naukov za mladeuče — pa tudi za može. Pridjane so tudi žlahtne spovedne, obhajilne in mašne in druge molitve. Upamo, da nam poda naslednje leto slavna Mohorjeva družba drugo, tej sovrsteo knjigo :< „Krščansko devištvo" za ženeko mladost. Daairavno je vse izvrstno, dandanes de nedoseženo, kar nam je pisala blaga roka Slomškeva, vendar sta krona vseh njegovih del: .Življenja srečna pot" in .Krščansko devištvo". Slomšek je poznal duha, pa tudi dušne rane in potrebe našega ljudstva, da nobeden tako. Vedel je pa tudi ranam in potrebam najboljših zdravil in pomočkov. Takih dušnih navodih nahajaš za mladino ravno v knjigi: .Življenja srečen pot". Odkrivajo se razni prepadi, za mladenče silno navarni — podajajo razna zdravila! za mlado, strastno srce tolikanj potrebna. — Popisuje se življenje raznih mladenčev — sedaj svetnikov — najrazličnejših rodov in stanov; vmes pa se vpletajo lepi nauki za razmere in potrebe naših mladenčev toliko spretno, mikavno in ginljivo, da se je čuditi. — Že mi je knjiga znana prav nadrobno, vendar rad še pogledam v njo. Vse je tako resnično, tako prikladno, pa tako milo. (Odlikovanje.) Presvetli je eesar odlikoval predsednika zbornice notarjev za Kranjsko, ljubljanskega notarja blagorod. gospoda Jerneja Zupanea z vitežkim kričem Franc Joiefovega reda. Zaslužno so prsi, katere bo djčilo viteško znamenje križa, kajti g. J. Zupane je sedaj starosta v Ljubljani bi-vajočih svetnih rodoljubov slovenskih, ki že nad pol stoletja stoji vedno v prvih vrstah odločnih in odličnih bojevnikov za pravico slovenskega naroda, odlikovanec je član večinoma vsem tukajšnjim domačim društvom in blag podpornik vsega dobrega. Zagotovljen naj bo častiti Starosta, da se ž njim vred njegovega odlikovanja radujejo vsi Slovenci, ki priznajo njegove obilne zasluge. Prezaslužnemu novemu vitezu želimo iskreno, naj mu znamenje cesarske milosti in domoljubne požrtvovalnosti krasi njegove prsi še mnogo, mnogo let. (Koze na Radovici.) Poroča se aam: Česar smo se najbolj bali, prišlo je i k nam. V sosednih slovenskih in hrvatsko - žumberških farah imajo že dalje Časa koze. Nas so se dozdaj ogibale, a zdaj jih imamo tudi mi. V petek je bil tu gosp. okrajni zdravnik iz Črnomlja; otrokom in odraščenim je stavil koze in odločil, da šola preneha. (Zlobnost.) Pri znani gostilni na Dilcah ie Zapeljal seoar voz sena na tehtnico pred bišo. Neznan hudodelnež vtaknil je mimogrede v seno ostanek tleče smodke. K sreči so še o pravem časa Zapazili dim ter potegnivši voz izpred hiše pogasili ogenj. Drugače bi bila dilška poslopja, ki so večinoma krita s slamo, kaj lahko pogorela. (Iz Gorice.) V .Sloginih" zavodih poučeval je krščanski nauk do letošnjega leta čast. g. dr. Hilarij Zorn, katebet na goriški realki. Odkar se je preselil čast. gosp. Sim. Gregorčič v mesto, opravlja on ta posel. (Iz Volč) Naš rojak gosp. Jožef Hvala, c. kr. uradnik pri tržaški pošti, poročil se je pretočeno sredo z gospico Zofijo Štrukelj. Čestitamo! (Dr. Matej Lutman f.) Dne 24. jan. t. 1. je preminul po kratki a mučni bolezni za legarjem v Lipaljivasi v Kanalski dolini na Koroškem ta-možni župnijski upravitelj, velečast. gosp. dr. Matej Lutman, vzoren duhovnik in odločen, navdušen narodnjak. Pokojuik se je porodil dne 13. marca 1853. 1. v St. Andreži pri Gorici; ljudsko šolo je obiskoval v rojstni vasi I. 1859 do 1863, il katere je prišel 1. 1863 v četrti normalni razred v Gorici. Gimnazijo je obiskoval v Gorici I. 1864—1872, Od leta 1872 do 1876 je poslušal zgodovinska, modro-slovna in filologična predavanja na vseučiliščih v v Pragi, Heidelbergu in Gradcu. Leta 1876 je vstopil v celovško duhovno semenišče. Za tretje leto je napravil izvanredne izpite in bil dne 20. |ul. 1878 v mašnika posvečen. Kaplauoval je v Železni Kaplji in Sovodji, bil je župnijski oskrbnik v Malem Cerknem in Trebnjem, odkoder je šel koncem oktobra I. 1882 v Rim kot kaplan v zavodu „S. Maria deli' Anima", kjer je ostal do konca šolskega leta 1884. Vrnil se je iz Rima kot .doktor rom. jur. eanonum" Potem je bil nekoliko časa župnijski upraviteli v Steuerbergu, dne 23. avg. 1885. pa .je nastopil župnijo v Dvoru, kateri se je odpovedal I. 1886. V jeseui tega leta poklicali so ga za špiriluvala v celovško duhovno semenišče, kjer je ostal pa radi neugodnih mu razmer samo jedo« leto. že dnč 24. julija 1887. 1. je nastopil župnijo Gorje, kojo je pastiroval do 30. aprila 1892. A Gorje postale so njemu gorje 1 V temni noči du^ 18- maja 1838f * praznik Kristusovega vnebohoda, je namreč, vračaj e se s podružničnega shoda v Bistrici na svoj dom, zdrčal v globočino kakih 10 metrov in je ob-visel celo noč za nogo na nekem grmu. Ves spodnji život otrpnel mu je radi tega, da celih deset mesecev ni mogel maševati. Sčasoma se mu ie zdrava samo toliko povrnilo, da je mogel s pal co kakih pet minut daleč hoditi. Vkljub temu ie od I. 1889 naprej župnijo zopet sam oskrboval. Dn6 19. nov. 1891 se je župniji odpovedal in koncem aprila 1892 stopil v stalni pokoj in se preselil v Ljubno pri Podnartu na Kranjskem. Meseca novembra istega leta je nastopil zopet pastirsko službo kot župnijski upravitelj v L'paljivasi v kanalski dolini.'— Blagi pokoinik opravljal je svoje duhovske dolžnosti vestrio in natanko. Kot župnik trudil se je mnogo za pro-buio slovenskega ljudstva in stal odločno na braniku za svete pravice slovenskega naroda! Bodi mu zatorej ohranjen med Slovenci blag spomin! Večna luč mu svetila ! —rn— (Vipavska čitalnica) vabi na »Vodnikovo veselico", katero priredi s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora »Edinost* v Ajdovščini dnd 2. februvarija t. 1. v svojih prostorih. — Vspored : 1. Lisinski: »Gradič bieli". 2. Majer: »TičiCa gozdna". 3. Prolog. 4. »ljubljeni sin", narodna igra s petjem v dveh delih. 5. Šaljivi govor. 6. Prosta zabava. — Začetek ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr., sedež 20 kr., k plesu 1 gld. — K obilni udeležbi vabi uljudno ODBOR. I>ruštya. (Šaleška čitalnica v Šoštanju.) Vabilo k veselici, katero priredi »šaleška čitalnica" v Šoštanju due 2. februvarija t. I. v svojih prostorih. Začetek točno ob 7. uri. zvečer. Vstopnina: Za osebo 50 kr., obitelj 1 gld., kmetski udje 30 kr. Vstop dovoljen samo udom in vabljenim gostom. Vspored: 1. H. Volarič: »Za dom", moški zbor. 2. Kreutzer: »Podoknica", čveterospev. 3 Hugolm Sattner: »Na plauiue", moški zbor s čveterospevom. 4. A. Foerster: »Njega ni", čveterospev. 5. Fran Gerbič: »Pred slovesom", čveterospev. 6. A. Nedved: »Liubezen in pomlad", moški zbor s tenor samo-soevom. 7. Kož»ljski: »Slanca", čveterospev. 8 A. Hajdrih : »Jadransko morje", moški zbor. — Ples. Telegrami. Dunaj, 80. januvarija. Ob današnji obletnici smrti carjeviča Rudolfa sta bila cesar in cesaričinja pri črni maši v komorni kapeli, Cesar ostal je dalje časa pri sarkofagu v tihi molitvi. Nemško veleposlaništvo je na ukaz nemškega cesarja poslalo venec. Budimpešta, 30. januvarija. 300 delavcev ogerske tovarne za puške je ustavilo delo. Budimpešta, 30. januvarija. Zbornica poslancev je odklonila Listov predlog, da se polagoma osnuje samostojna ogerska vojska. Dovolila je vojaške novince. ' Minister Fejer-vary je zavračal očitanje, da se ponemčuje ogerska deželna bramba. Naglašal je pa, da je potreben jednoten jezik za občevanje, ker je ogerska deželna bramba poklicana, da sodeluje s skupno vojsko, Berolin, 29. januvarija. Vojaška komisija ie končala generalno debato. Caprivi je izjavil, da vojaška predloga nema namena, upreti se kaki momentanni hudi nevarnosti, temveč pripraviti se sploh za stanje, ki je zmatrati za trajno nevarno. i| Rim, 29. januvarija. Zaprli so ravnatelja trgovskega in kreditnega oddelka trgov-| skega ministerstva Monzillija. Monzillija bodo ; tožili, da je bil podkupljen od rimske banke. Rim, 30. januvarija. Vojvodinja madridska je nakrat umrla. Palermo, 29. januvarija. Zaradi nepokorščine zaprli so tukajšnje vseučilišče. Baroelona, 30. januvarija. Mej liberalnimi in protiliberalnimi dijaki je tukaj nastal razpor in pretep zaradi ustanovitve protestantske kapele v Madridu. Več dijakov je bilo ranjenih. London, 30. januvarija. „Times"-u poroča se iz Kajire, da je sultan Riazu-paši podelil Osrnanie-red prve vrste z dijamanti. Washington, 29. januvarija. Na Havaji se je osnoval odbor, ki je odpravil monarhijo in nastavil začasno vlado, ki bode vodila vladne posle, dokler se ne končajo pogajanja z Zjedinjenimi državami o zjedi-njenju. V ta namen odposlalo se je semkaj vojaško odposlanstvo. Umrli so: 27. januvarija. Jožef Marn, umir. c. kr. prof., kanonik, 61 let, Pred škofijo 10, srčna hiba — Jožef Terdina, mizar, 84 let, Krakovske ulice 12, jetika. 28. januvarija. Ferdinand Matschek, zasebnik, 74 let, Mestni trg 24, marasmus senilis. — Anton Eržišnik, krojač, 30 let, Kravja dolina 11, tuberculosis pulm. V bolnišnici: 26. januvarija. Marija Brandula, sirota, 13 let, jetika. 27. januvarija. Mihael Gustinčič, gostač, 67 let, Asthma bronehiale. — Štefan Bernik, gostač, 80 let, ostarelost. 28. januvarija. Marija Naglic, gostija, 36 let, jetika. — Marija Cerar, delavčeva žena, 31 let, jetika. Tuj c i, 27. januvarija. Pri Maliču: Raab; Hartman, Berger, Feitler, Franki, Wolf, trgovci; Krauss, Fiala, potovalca, z Dunaja. — Fisc-her, potovalec, iz Trsta. — Mihelčič, trgovec, iz Zagorja. — Decker, trgovec, iz Monakovega. — Dessauer, trgovec, iz Frankobroda. — VVenečlikter, vladni koncipijent, iz Kočevja. Pri Slonu: Schvvarz; Haim»yer, Rosenthal, Klinper, trgovci; Schiller, Masser, Kren, potovalca, z Dunaja. — Gi-rardi, Blohman. trgovca; Bett, potovalec, ie Trsta. — Kral, trgovec, iz Prage. — Sehwarzkopf, trgovec, iz Brotterode. — Plentl, trgovec, in Wallowitsch, umdnik, iz Gradca. — Rakove iz Kranja. Pri avstrijskem caru: Logur in Matschek iz Kranja. — Razboršek, trgovec, iz Šmartna. Pri Juinem kolodvoru: Radvanovitz iz Budejevic. — Jarc iz Medvod. Trcmensko sporočilo. B rt Cas Stanje Si ■-3 a S č O jazovnnja zruVomeia v mm toplotnem po Coliiju Veter Vre ni e Ji-t -3 n S rt 28 7. u. zjut. 2 o. pop. 9 u zve«. 7410 741-8 7419 -2-2 -1-0 —-3'8 si. svzh. si. zapad si. vzn. oblačno jasno oblačno 0 00 29 za 7. u. qut. 2. u. pop. 9. u. zveč. orednja 1.0 in za 742 0 741 8 742 4 temperatu 1-4° pod -4-2 —1-4 —26 ra obeh d normalom brezv. si. vzh. si. vzh. ni —2'9° oblačno sneg oblačno n —2-3°, 830 sneg oziroma Zahvala. Prevzvišenemu gospodu knezu in škofu ljubljanskem, pre^a-tnemu t-toluemu kapi-teliuu, vzlasti mil. g. stolnemu proštu, slav uima »Matcaraa" hrvatski in slovenski, društvu sv. Jrrouima, gospodom profesorjem gimnazijskim in šolski mladini, raznim dtu štvoin, priiateljem iu znancem in sploh vsem, ki so premilerau mojemu bratu izkazali zadnjo čast. darovali krasne vence, ali kakorkoli izrazili svoio ljubezen iu spoštovanje nepozabnemu rajneemu v ime vse rodovine izreka najpnsrčnejšo zahvalo Franjo Marn, 82 1 gimnazijski profesor v Zagrebu. V Ljubljani, dne 30. jan. 1893. Zahvala. 83 (1) Pudpisanca na|ioolei£e z»hval;va za i^kr^uo sožalie in obiluo udeležitev ob pogrebu prečast gospoda dekana Janeza Koprivnikarja prečast.. g. kanonika iu dekana J. Flisa, čč. gi?. duhovnike iz dek^niie in izven dekauije. blagoroduega gospoda okrajuega glavaria Del-Cotta z Logatca in gg. uradnikeiVrlinike, g. župana G. Jrlovška in občinski odbor, „Katol. društvo rokodelskih p>močniknvu »Čitalnico", ognjng.sno druJtso z Vrhnike in z Verda, pevski zbor in spllj»ni. ____jjg iUllfOAS 3( I To A g ____ iT.ii7nriir.iii.............r......t...ir............1i............."..t........................mm...........................iTiniiir.iiiii""r»" Dunajska borza. Dni 30. jannvarlj&. Papirna renta 5%, 16% davka .... 98 gld 00 kr. Srebrna renta 16* davka .... 98 , 40 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....116 » 50 » Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 . 85 » Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 999 „ — . Kred tne akcije, 160 gld................325 „ — „ London, 10 funtov stri..............120 „ 90 Napoleondor (20 fr.)..............9 . 63 . Cesarski cekini ... . . 5 „ 68 „ Nemških mark 100 . 59 „ 22'/„ Dni 28. j&nnvarlja. Ogerska zlata renta 4%.......114 gld. 35 kr. Ogerska papirna renta 5 % . . . . . . 101 „ 45 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 . — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 163 . 50 „ j Državne srečke 1. 1864 , 100 gld. 19r. , 60 „ j Zastavna piamaavstr. osr. zem. kred banke t » w7 . 50 „ I Zastavna pisma „ „ „ „ „4',% 100 „ 80 „ I Kreditne srečke. 100 gld. . . . 193 „ 75 , St. Genois srečke. 40 gld. . 67 » 75 . Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 gld. — ar. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 19 „ — . Rudolfove srečka, 10 gld.......25 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........67 „ 75 „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........74 . — v Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 . 75 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2857 „ 50 „. Akcije južne železnico, 200 gld. sr. . 94 „ 50 Papirni rubelj....................1 „ 22 . Laških lir 100..........— » — I iti i\Ioi*oiii*t Zanesljiva lnformaoija o stalno 1J1SI jlvll/l 1^111 . obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Svfcti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljatvifo vred gld. 2 60. MBBHHHHHHHK] Menjarnična delniška družba „M E R € IT R" Hlfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. JSJ£~ Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti J}V n n loicni li glavnic, Izdajatelj in odgovorni vredni!: Or. Ivan Janailft.