Napovedana prva leto{nja tematska {tevilka Sodobne pedagogike z
naslovom Vpliv socialnih in kulturnih razlik na {olsko uspe{nost se je vsebin-
sko in ~asovno ujela s posvetom Upo{tevanje druga~nosti – korak k {oli enakih
mo`nosti ter z izdajo posebne {tevilke Sodobne pedagogike. Posledica sorodnos-
ti tem je bila, da so se pisci razprav ve~inoma odlo~ali svoje teme predstaviti na
posvetu in jih objaviti v posebni {tevilki Sodobne pedagogike. Kljub temu pa smo
dobili dva prispevka, napisana posebej za na{o napovedano tematsko {tevilko,
zato se redna in posebna izdaja tudi dopolnjujeta.
Prvi prispevek, ki je pisan na na{o razpisano temo, so napisali Mojca Pe~ek,
Ivan ^uk in Irena Lesar in ima naslov [ola in ohranjanje dru`bene razslojenosti
– u~ni uspeh in vpis osnovno{olcev na srednje {ole glede na izobrazbo star{ev.
Razprave o vplivu socialno-ekonomskega statusa dru`ine na napredovanje
u~encev sicer niso nove, so pa vedno aktualne in mnogokrat tudi podlaga za spre-
jemanje pedago{kih in {olskopoliti~nih ukrepov.
Prikazane so ugotovitve raziskave, opravljene na generaciji osnovno{olcev
v obdobju 1984–1997. Te ka`ejo, da na{a osnovna {ola ve~inoma ohranja razlike
med u~enci, ki izhajajo iz izobrazbe njihovih star{ev. Dele` u~encev, ki tej za-
konitosti uide, ni velik, zato raziskava potrjuje ugotovitve o bistvenem vplivu
socialno-kulturnih dejavnikov na u~ni uspeh in napredovanje u~encev. Na kon-
cu predlagajo tudi organizacijske in pedago{ke ukrepe, ki bi prispevali k
zmanj{evanju razlik med u~enci glede na njihov socialno-ekonomski status.
Dr . Sonja Novak Lukanovi~ v uvodu prispevka z naslovom Percepcija u~en-
ja jezika ve~ine in manj{ine na narodnostno me{anih obmo~jih v Sloveniji nava-
ja razli~ne vsebine in koncepte, ki danes zaznamujejo pojem multikulturalizma,
posebno pozornost pa potem posveti vpra{anju jezika in izobra`evanja v ve~kul-
turnih okoljih. Ugotavlja, da v etni~no heterogenih dru`bah obravnavanje raz-
li~nosti najve~krat povezujemo z obravnavanjem odnosa med ve~insko in
manj{insko oziroma med dominantno in nedominantno skupnostjo. Kultura –
in z njo jezik – je le ena od mo`nih vsebin, ki definira razli~nost v dru`bi. Na
podlagi izbranih empiri~nih podatkov dolgoletnega raziskovanja izpostavlja
stali{~a prebivalcev narodnostno me{anih obmo~ij v Sloveniji (Obala in Prek-
murje) do posameznih jezikov – jezika ve~ine (slovenskega jezika) in jezika
manj{ine (italijanskega oz. mad`arskega) ter stali{~a prebivalcev do dvojezi~ne-
ga izobra`evanja.
France Strm~nik v prispevku Znanstvenostorilnostna ali u~encu prilagoje-
na {ola z didakti~no-metodi~nega vidika obravnava trende v smeri znanstveno-
storilnostne {ole in {ole po meri u~encev. Pri obeh so ugotovljene pozitivne in
negativne zna~ilnosti. Ugotavlja, da je vsaka od njiju nesprejemljiva, ~e je izpel-
jana v svojem ekstremu, in da sta obe dobrodo{li, ~e z zdru`enimi prednostmi
6 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006
Uvod k razpravam
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 6

prese`eta slabosti. V okviru u~encem prilagojene {ole je ve~ pozornosti namen-
jene u~ni diferenciaciji in zamisli, naj bi o njej odlo~ale {ole same. V tem kon-
tekstu se dotika tudi celodnevne {ole, ki smo ji lani posvetili tudi posebno te-
matsko {tevilko Sodobne pedagogike. Pi{e, da mora {ola v dana{njih razmerah
labilnih vrednot, krize osmi{ljanja in orientiranja, negotove prihodnosti za
mlade, odpovedovanja klasi~nih socializacijskih dejavnikov , npr. dru`ine, postati
stvaren `ivljenjski prostor za mlade, z zelo razvitimi izobra`evalnimi, vzgojni-
mi in socializacijskimi funkcijami. Danes je `e jasno, da {ola le s poldnevnim
delovanjem teh pri~akovanj ne zmore. V tem pogledu ima dve mo`nosti: ali se
preoblikuje v obvezno celodnevno u~no organizacijo, se pravi s celodnevnim
poukom, ali pa ostane v bistvu dopoldnevna, popoldne pa se obvezno odpre in
ponuja u~encem ter mladim sploh neobvezne raznolike u~ne in prosto~asne de-
javnosti. Obe mo`nosti imata prednosti in pomanjkljivosti.
Mihaela Zava{nik in Karmen Pi`orn sta raziskovali Povratni u~inek na-
cionalnih tujejezikovnih preizkusov znanja in zmo`nosti, ki je v slovenski peda-
go{ki, znanstveni in strokovni literaturi {e povsem neraziskano podro~je. Veliko
je o tem samo deduktivnega sklepanja in ugibanja. V tem prispevku avtorici naj-
prej umestita in opredelita pojem z vsemi njegovimi podmenami, predstavita
mo`nosti empiri~nega raziskovanja povratnega u~inka in kriti~no razpravljata
o obstoje~ih tujih {tudijah, ki obravnavajo omenjeni pojem. Dotakneta se tudi
vpra{anja, kako kar najbolj zagotoviti pozitiven povratni u~inek. Prispevek
utemeljuje potrebo po empiri~no podprtih raziskavah o povratnem u~inku treh
najpomembnej{ih preizkusov zunanjega preverjanja angle{kega jezika v
Sloveniji, tj. splo{ne in poklicne mature ter nacionalnih preizkusov znanja ob
koncu osnovne {ole.
Marko Strle obravnava Metakognitivni pristop k ugotavljanju in obravna-
vanju selektivne pozornosti. Prispevek je psiholo{ko zasnovan z zanimivimi
pedago{kimi implikacijami. Narejena empiri~na raziskava je namre~ ugotovila,
da so u~enci, ki so bili vklju~eni v eksperimentalno skupino in so izvajali
metakognitivni trening, pozneje pozorneje sledili navodilom pred re{evanjem
testov, bolj so se osredoto~ili na ciljni dra`ljaj in racionalneje izkoristili ~as
re{evanja. S tem avtor utemeljuje tudi potrebo po uvajanju posebnih treningov
na razli~nih predmetnih podro~jih.
Petra Wagner v prispevku Pravica do izobra`evanja med prestajanjem za-
porne kazni na [vedskem, Danskem in pri nas analizira, kako je izobra`evanje
zapornikov in zapornic opredeljeno v razli~nih mednarodnih dokumentih in za-
konih Republike Slovenije in v dveh skandinavskih dr`avah. Na{o zakonodajo
je primerjala z zakonodajo skandinavskih dr`av, ker v strokovni javnosti velja,
da so te dr`ave ene izmed najrazvitej{ih na podro~ju vse`ivljenjskega u~enja pa
tudi ponudbe in organiziranosti izobra`evanja za ljudi na prestajanju zaporne
kazni.
Mateja P{under v prispevku obravnava zlasti za u~itelje zanimivo in ak-
tualno temo o na~elih disciplinskega pristopa, kot jih obravnavajo nekateri av-
torji. Razpravlja o na~elu spo{tovanja u~encev ali vzajemnega spo{tovanja,
omogo~anja aktivnega sodelovanja u~encev, zdru`evanja pravic, odgovornosti in
Uvod k razpravam 7
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 7

pravil, o na~elu skladnosti pristopa s pri~akovanji {ir{e dru`bene skupnosti in
{olsko politiko, o sodelovanju s star{i, preventivne ter korektivne discipline. 
Petra Mrvar predstavlja Kratko, k re{itvam usmerjeno svetovanje v okviru
{olskega svetovalnega dela, ki je lahko v nekaterih primerih prav tako u~inkovi-
to kot kateri koli drugi pristopi k individualnemu svetovanju. Prikaz je logi~en,
sistemati~en. Pojasni teoreti~na izhodi{~a, iz katerih v nadaljevanju izpeljuje
zna~ilnosti, vlogo svetovalca, vlogo svetovanca, odnos med njima, tehnike in
nazadnje na podlagi tujih raziskav {e uspe{nost te metode svetovanja.
Skratka, ta {tevilka Sodobne pedagogike zopet prina{a strokovno in
znanstveno zanimive razprave.
Dr. Metod Resman
8 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Metod Resman
Sodobna pedagogika_6.qxp  14.3.2006  7:20  Page 8