NceMBER 1973 IZREDNA ŠTEVILKA LETO VII. Osnutek statuta temeljne organizacije združenega dela ■lil ■SSSŠS:' iV/ Osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu J Osnutek statuta temeljne organizacije združenega dela Delovni ljudje, združeni v temeljni organizaciji združenega dela so sklenili samoupravni sporazum o združevanju TOZD v skupno podjetje ... dne ... ter na podlagi sporazuma in skladno z ustavnimi določbami ter zakonitimi predpisi na zboru delovnih ljudi dne ... sprejemamo ta statut. Delavski svet TOZD je na svoji seji dne ... ugotovil, da je bil statut sprejet z večino glasov ter ga zato razglaša in objavlja. STATUT TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje, združeni v TOZD, ki je temeljna organizacija združenega dela, v kateri svobodno združujejo svoje delo z družbenimi sredstvi in s tem razširjajo temelje lastnega in družbenega dela ter zadovoljujejo lastne in družbene interese, sprejemajo naslednje cilje TOZD, upoštevajoč cilje podjetja kot celote: - stabilnost poslovanja, - likvidnost v poslovanju, - izboljševanje strokovnega in splošnega znanja zaposlenih, - razširjanje obstoječih in osvajanje novih tržišč doma in v tujini, - izpopolnjevanje in uvajanje sodobnih metod v poslovanju strokovnih služb, - izpopolnjevanje in uvajanje sodobnih storitev in proizvodnih procesov in metod ter tehničnih norm, - razvijanje novih izdelkov s ciljem uvajanja serijske proizvodnje, - uveljavljanje firme podjetja in imena TOŽD v javnosti, - izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev in - optimiziranje poslovnega rezultata na enoto naložb II. STATUSNE DOLOČBE 2. člen Ime temeljne organizacije je: Skrajšano ime temeljne organizacije je... Temeljna organizacija združenega dela posluje z drugimi izven podjetja na ta način, da doda skrajšani firmi podjetja svoje ime. Skrajšano ime (TOZD) uporablja TOZD samo v poslovanju znotraj podjetja. 3. člen TOZD je bila ustanovljena s sklepom na zboru delovnih ljudi dne... in je vpisana v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v pod št. 4. člen Glavne dejavnosti TOZD: (prepisati iz samoupravnega sporazuma) 5. člen TOZD nastopa v razmerju do tretjih oseb v imenu podjetja in za svoj račun v skladu in na podlagi zakonitih predpisov, določb samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo tega statuta in drugih splošnih aktov, sprejetih na ravni delovne organizacije ali na ravni TOZD. 6. člen TOZD zastopa in podpisuje direktor TOZD. V njegovi odsotnosti ga nado-mestujejo po naslednjem raz-poredju: Direktor lahko z generalnim ali posebnim pooblastilom prenese svoje pooblastilo za zastopanje in podpisovanje na druge osebe. Direktor določa obseg in vsebino pooblastila. 7. člen TOZD uporablja žig dolžine 6 cm, širine 2 cm, ki vsebuje skrajšano firmo podjetja, ime TOŽD in njen sedež. Posamezne službe TOZD uporabljajo žig enake oblike z obvezno številčno oznako. Za potrjevanje delovnih in zdravstvenih knjižic se uporablja manjši žig v velikosti 2,5 x 0,9 cm. III. NOTRANJA ORGANIZACIJA TOZD UPRAVLJANJE 8. člen Delavec pridobi pravico in dolžnost upravljati temeljno organizacijo z dnem, ko nastopi delo in postane član delovne skupnosti. Člani delovne skupnosti so bistvenega in dolgoročnega po-delavci, ki so s polnim ali skraj- mena šanim delovnim časom v delovnem razmerju za nedoločen ali določen čas. Delavci 9. člen uresničujejo 11. člen Zbor je sklepčen, če sta prisotni 2/3 vseh v temeljni organizaciji zaposlenih delavcev, samo- Zbor delavcev se lahko opravi upravljanje neposredno v delov- tudi «a vec mestih in v vec iz-nih skupinah in organizacijskih menah, enotah, v temeljni organizaciji '' a' ter podjetju kot celoti s tem, da: Glasovanje na zboru je javno. Sklep je sprejet, če zanj gla- sodelujejo v postopku SUJ® 1/2 vseh delavcev oblikovanja in sprejemanja od- TOZD (absolutna večina), ločitev, dajejo predloge in iz- Zbor je treba sklicati na pis-ražajo mnenja, ™eno Pobudo ,cn= desetine de- - neposredno odločajo v lavcev, na pobudo delavskega skladu z veljavnimi predpisi in sYfta, izvršnega odbora sin-tem statutom o določenih za- likalne organizacije in direktorja devah na referendumu in na TOZD. zborih delovnih ljudi, Zbor sklice predsednik delav- - poverjajo določene funk- skega sveta TOZD najkasneje 30 cije upravljanja delavskemu dni po prejemu pobude. svetu TOZD in podjetja ter dru- Zbor vodi predsednik, kije iz-gim organom upravljanja, voljen na zboru z javnim gla- - poverjajo določene funk- sevanjem. Na zboru morajo so- cije kolektivnim izvršilnim orga- delovati vodilni delavci TOZD in nom TOZD in podjetja podjetja, ki lahko pojasnjujejo obravnavana vprašanja. Zbor delavcev O poteku zbora se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predlo. člen sednik zbora, 2 overovatelja in Zbor delavcev je neposredna zapisnikar. Zapisnik se dostavi oblika upravljanja, v kateri de- delavskemu svetu TOŽD, delav-lavci, zbrani na zboru javno in skemu svetu podjetja in glav-neposredno obravnavajo in od- nemu direktorju. Samoupravne delovne skupine 12. člen Delavci kot temeljni upravljale! lahko uveljavljajo svoje pravice tudi v okviru delovnih sku- ločajo o najpomembnejših vprašanjih TOZD. Žbor delavcev ima predvsem naslednje pristojnosti: - odloča o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju - sprejema statut TOZD ........ . .. .... - sprejema sporazum o med- Pm kot tistih pojavnih oblik raz- sebojnih razmerjih v združenem merij med ljudmi, v katerih se delu lahko najbolj neposredno rz- - sprejema sporazum o de- mžajo težnje delavcev. litvi dohodka in osebnih do- Delovne skupine se oblikujejo hodkov na osnovi delitve celotne de- - sklepa o pristopu k samo- lovne naIo8c TOZD na delne na- upravnim sporazumom o z dru- *°8e> katere izvajajo delavci v ževanju sredstev, pri katerih zna- stalnih ali spremenljivih ša prispevek na enega delavca v organizacijskih oblik, celotnem obdobju več kot 10 % ali na leto več kot 2 % čistega osebnega dohodka vseh zaposlenih 13. člen Znotraj delovnih skupin delavci lahko sklepajo o predlogih - sklepa o predlogu statusnih splošnih aktov TOZD in pod-sprememb TOZD in podjetja jetja. (spojitev, pripojitev, razdelitev Samoupravna funkcija de- TOZD in podjetja, TOZD iz podjetja) izločitev lovne skupine poteka v okviru zbora delavcev te skupine, ki določa kandidate za člane morajo izmed sebe obvezno organov upravljanja in kolek- izvoliti predsednika zbora. tivnih izvršilnih organov TOZD in podjetja Delovne skupine smejo sprejemati sklepe tudi o drugi pro- razpiše volitve in izvoli vo- blematiki v delovnem procesu. lilne organe - razpravlja o vprašanjih, ki Tovrstni sklepi morajo biti sprejeti tudi v delovni skupini, ki iz- so za obstoj in razvoj TOZD vaja zadano delno nalogo TOZD. k J Referendum 14. člen Delovna skupnost odloča referendumom: *p - o spremembi sedeža TU* in podjetja (če gre za sP1 membo občine) g. - o statusnih vprašanjih (SP : jitev, pripojitev, razdela TOZD in podjetja, izloča «i it f. k tl TOZD iz podjetja) b. I0 - o vprašanjih, ki so za 0 j, stoj in razvoj TOZD bistven« in dolgoročnega pomena. , .. g, V prvih dveh primerih je } ferendum obvezen, v tretje!« P ,J: fakultativen na podlagi skl« ^ delavskega sveta TOZD. «i 15. člen Pri odločanju z re*"?rjjL dumom sodelujejo vsi člani * lovne skupnosti. :6 Glasovanje na referendum«t tajno in z glasovnicami (>/ ali „PROTI“). je «1 Odločitev na referendumu L sprejeta, če je zanjo glaS°'.p. '< večina članov delovne s* ‘ nosti. t 16. člen 1 Postopek za izvedbo re s j renduma začne delavski sve jj tem, da opredeli predlog, 0 ,e, terem naj poteka glasova™ ^ Predlog mora biti objavljen ^ jj obrazložen. Od dneva razpis3 ^ ) dneva izvedbe referenduma ^ sme preteči manj kot 15 m n več kot 60 dni. „ti Datum in druge podrobne določi delavski svet v razP referenduma. . j Referendum organizira m .. fc vede 5 članska komisija, k> J imenuje delavski svet. fe- J" Postopek za izvajanj® P je t renduma in ugotavljanje iz m3 \ smiselno enak kakor voli tv ( organe upravljanja. 17. člen Izid referenduma je obvtaji6 organe upravljanja ter P°s p o avnomočen naslednji dan ,, iravljenem glasovanju, ra/,0gU imeru, če je v samem pfe p o ■ločeno, da stopi v veljav eku določenega časa. o Organi upravljanja ne. bil rejeti nobenega akta, k’ vjefe' nasprotju z izidom ' e(r lduma niti ponoviti te ^ ma o istem vprašanju b ' po izvedbi referendum Neposredno voljeni organi upravljanja 18. člen d elavski svet je najvišji voljeni upravljanja. jj klavski svet TOZD šteje od f,ehd° 25 članov. V delavskem lt,- . morajo biti zastopani vsi >‘ Ui vse dejavnosti temeljne fuizacije. ^Utojnosti delavskega sveta so: »' določa predlog samo-ie(jjjynega sporazuma o med-i.[^nih razmeijih v združenem i(w sprejema splošne akte Sob)*11 n^ove sPremembe ter h. sprejema plane in pro-iN6 dela in razvoja TOZD ter iti J*dja njihovo uresničevanje Jtejema ustrezne sklepe nC sprejema ukrepe o organi dela i1)'' sklepa o spremembi imena Predmeta poslovanja TOZD k. Potrjuje periodične obra-e in zaključni račun TOZD k Odloča o delitvi dohodka "Poreja sredstva v sklade to^jUdloča o uporabi sredstev L^dloča o poslovnem sode-kJiu in skupnih naložbah z “>1 TOZD ita^^Prejema investicijske pro- »i* odloča ° nakupu in prodaji k. n ih sredstev in sredstev ™e porabe »soodloča o odpisu iztrošenih %Jnih sredstev in sredstev ™e porabe [fr Q°dloča o viških in manjkih Ivic odpisu spornih ali dvom- ^ 'erjatev in razrešuje direktoija in razrešuje stalne in >e komisije \anla2Pravlja 0 delu skupnih *°v podjetja 'ijer,'uZPravlja o uporabi do-. v. rh združenih sredstev [0^jjredlaga predstavnike v kolektivne izvršilne JPodjetja Ssajv. dioča o pritožbah proti Hanini odločbam oseb in .^ui organov TOZD Ni ,VtŠuie tudi druge pristoj-NjI *? so mu poverjene s sta-0^1)111 drugimi splošnimi akti ^v^dloča o združevanju sred-skupno poslovanje Sej 19. člen Jdicilf dravskega sveta TOZD Xdnika ■ vodi Predsednik: a m namestnika izvoli Nsert Net na svoji P^i seji Hi Uruk skliče seje po po-» HNiuianj pa 4 krat letno. No s®dnik mora sklicati sejo, '3 cia teva direktor TOZD ali ,, Skkln°v delavskega sveta. {Nvai Je veljaven, če je zanj b več kot polovica vseh ičA elav vVskega sveta-^ Z ia i svet praviloma od- Velawv-im glasovanjem. J? o N, 1 .svet lahko sklene, da Ni ta; 0denem vprašanju gla-Nh lu°-v Tajno glasuje tudi o Sn£tašaniih, glede katerih eaPisuje zakon. «20. člen Na a!ua doba članov delav-Ne N!a traja 2 leti. Nihče ne “Nart zaPoredoma izvoljen uelavskega sveta. 21. člen Delavski svet TOZD je dolžan o svojem delu in sprejetih sklepih obveščati delovno skupnost v obliki objavljanja sklepov, posebnih poročil na zborih in sestankih delovne skupnosti in objave sklepov v časopisu podjetja. 22. člen Seje delavskega sveta, ki so praviloma v prostem času, se sme udeleževati vsak član delovne skupnosti ter ima na seji pravico stavljati vprašanja in predloge ter zahtevati odgovor nanje. 23. člen Odbor za delovna razmerja ima 5 članov in 5 namestnikov. Pristojnosti odbora za delovna razmerja so: - objavlja prosta delovna mesta, - sprejema delavce na delo in jih razporeja na delovna mesta, - odloča na prvi stopnji o pravicah in dolžnostih članov delovne skupnosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu, - potrjuje predloge za sistemizacijo in kategorizacijo delovnih mest in rešuje druga vprašanja iz medsebojnih odnosov v združenem delu 24. člen Odbor za osebne dohodke ima 5 članov in 5 namestnikov. Pristojnosti odbora so: - odloča o višini individualnih obračunskih postavk - spremlja delovanje in učinkovitost obstoječega sistema nagrajevanja - predlaga pristojnim organom podjetja spremembe in izboljšave internega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. 25. člen Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ima 3 člane in 3 namestnike. Pristojnosti odbora so: - obravnava kršitve delovnih dolžnosti in izreka ustrezne ukrepe - daje delavskemu svetu občasna poročila o številu in naravi kršitev delovnih dolžnosti - predlaga sprejem ukrepov za izboljšanje delovne discipline 26. člen Odbor za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo ima 9 članov in 9 namestnikov. Pristojnosti odbora so: - proučuje socialno stanje članov delovne skupnosti - odloča o dodeljevanju posojil za gradnjo stanovanj oz. o dodelitvi pravice uporabe na stanovanjih podjetja - obravnava in rešuje druga stanovanjska vprašanja članov delovne skupnosti - skrbi za čimboljšo izrabo letnega dopusta članov delovne skupnosti - sodeluje s športnimi organizacijami zaradi organiziranja rekreacije za člane delovne skupnosti - spremlja stanje na področju * rekreacije in sprejema ustrezne ukrepe za pritegnitev čimvečjega števila članov delovne skupnosti k rekreaciji. 27. člen Odbor delavskega nadzorstva ima 5 članov. Pristojnosti odbora so: - spremlja in nadzira izvajanje ustave, zakonov in splošnih aktov ter sklepov samoupravnih organov TOZD - skrbi za spoštovanje načel poslovne morale in dobrih poslovnih običajev - spremlja izvajanje planov in programov, zlasti z vidika dobrega gospodarjenja - proučuje pripombe organov družbenopolitične skupnosti in družbenih organizacij, ki se nanašajo na delo TOZD - spremlja delitev sredstev z vidika materialnega in finančnega poslovanja, delitev osebnih dohodkov, uporabo sredstev sklada skupne porabe, stroške reprezentance, potne in selitvene stroške ter izdatke za zunanje sodelavce. 28. člen Odbor delavskega nadzorstva poroča o svojih ugotovitvah delavskemu svetu in zborom delovnih ljudi Glede na svoje ugotovitve je upravičen predlagati postopke za ugotovitev odgovornosti kolektivnih in individualnih ter posameznih delavcev. Kolektivni izvršilni organi 29. člen 35. člen Komisija za norme ima 5 čla- Mandat članov organov traja nov. 2 leti. Pristojnosti komisije so: Individualni poslovodni organ - skrbi za ustrezne spre- in člani kolegijskega poslovod- membe določil pravilnika o nor- nega organa ne morejo biti člani mah in akordih ter drugih aktov, delavskega sveta in drugih neki obravnavajo problematiko posredno izvojenih organov oz. normiranja kolektivnih izvršilnih organov. - potrjuje dokumentirane „ , , . predloge strokovnih služb za Poslovodni organi konkretne spremembe časovnih 35. člen količinskih norm in akordov za individualni poslovodni organ operacije oz. dejavnosti v de- je direktor TOŽI). lrvtmom nrrmocn J .. . - obravnava višino denarne odškodnine v skladu s pravilnikom o iznajdbah in tehničnih izboljšavah in predloži delavskemu svetu ustrezen predlog - spremlja problematiko tega področja in dostavlja delavskemu svetu občasna poročila 32. člen Komisija za prodajo in odpis osnovnih sredstev ima 3 člane. Pristojnosti komisije so: - spremlja stanje osnovnih sredstev in daje delavskemu svetu obrazložene predloge za odpis in prodajo - prodaja osnovna sredstva po načelih dobrega gospodarjenja v skladu z zakonitimi predpisi in poroča delavskemu svetu o izvršenih prodajah - prodaja drobni inventar in nekurantni material _ 33. člen Delavski svet TOZD lahko izvoli še druge stalne in začasne komisije kot svoje pomožne organe za reševanje posameznih vprašanj. O predlogih komisij glede rešitve posameznih vprašanj razpravlja in odloča delavski svet. Volitve kolektivnih organov 34. člen Delavski svet in odbori se izvolijo z neposrednimi in tajnimi volitvami. Neposredno se izvolijo tudi delegati TOZD v delavski svet podjetja. Komisije voli delavski svet. Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: - je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi lovnem procesu 30. člen Komisija za varstvo pri delu ima 5 članov. Pristojnosti komisije so: - obravnava delovne pogoje sporazumi in družbenimi do-na posameznih delovnih mestih govori in predlaga izboljšave _ visoko strokovno - spremlja izvajanje var- izobrazbo opredeljene tehnične stvemh ukrepov pri delu ali ekonomske smeri ter 5 let - razpravlja o poškodbah pri pra](se ab delu in sprejema ukrepe za _ ima višj0 strokovno iz- zmanjšanje nesreč _ . obrazbo opredeljene tehnične ali - predlaga prirejanje tečajev ekonomske smeri ter 7 let za varstvo pn delu prakse ali - sklicuje informativne se- _ mednjo strokovno iz- stanke zaradi razpravljanja o var- obrazbo opredeljene tehnične ali stvu pri delu ekonomske smeri ter 10 let - planira sredstva za nabavo prakse zaščitnih sredstev v skladu s pra- _ ima družbenopolitične vilnikom o zaščitnih sredstvih kvalitete (odnos do socialistične - rešuje vsa druga vprašanja revolucije, bratstva in enotnosti glede varstva pri delu - jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalni odnos do samoupravljanja in delitve po iz- delu) ter - ima moralno-etične kvalitete (odnos do dela, ljudi in so-skrbi za napredek inova- delavcev, zavzetost za spočij ske dejavnosti štovanje zakonitosti, poštenosti, - ugotavlja tehnično in eko- odgovorno gospodarjenje z druž-nomsko utemeljenost pred- benimi sredstvi, sposobnost položenih tehničnih izboljšav in vezovanja pravic z dolžnostmi in možnosti njihove uporabe odgovornostjo) 31. člen Komisija za tehnične boljšave ima 3 člane. Pristojnosti komisije so: Pristojnosti direktorja TOZD so: - predstavlja in zastopa TOZD v razmerjih z drugimi TOZD ter zunaj podjetja in poblašča za te posle tudi druge osebe — skrbi za zakonitost poslovanja TOZD — skrbi za zakonitost dela organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov - predlaga in nadzira izvajanje sprejetih programov in načrtov po ekonomskih in tehnoloških vidikih — planira, ostvarja in nadzoruje izvajanje sklepov organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov v poslovnem in organizacijskem procesu - opravlja zadeve s področja medsebojnih odnosov v združenem delu v skladu s samoupravnim sporazumom — skrbi in ukrepa, da TOZD na osnovi zadovoljevanja družbenih potreb obnavlja poslovna sredstva, ki so ji dana v upravljanje in dosega pozitivno razliko med prihodki in odhodki - sklepa in podpisuje pogodbe za TOZD do zneska, določenega v 45. členu samoupravnega sporazuma in sopod-pisuje pogodbe v primeru prekoračitve zneska, navedenega v 45. členu samoupravnega sporazuma — poroča delavskemu svetu o svojem delu, o stanju in problemih poslovanja in podaja letno poročilo o poslovanju delavskega sveta - opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti TOZD in podjetja 37. člen Direktorje imenovan za 4 leta in je po preteku tega mandata lahko ponovno izvoljen. Izvoli ga delavski svet na podlagi javnega razpisa v skladu z veljavnimi predpisi. 38. člen Razpis izvede 6 članska komisija, v katero imenuje 3 člane delavski svet TOZD in 3 člane delavski svet podjetja. Komisija sprejema prijave, zbira podatke o kandidatih in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter predlaga delavskemu svetu TOZD najprimernejšega kandidata. Pri oblikovanju predloga je komisija dolžna zaprositi za mnenje družbeno-politične organizacije TOZD in podjetja. 39. člen Direktor TOZD kot individualni poslovodni organ je lahko razrešen dolžnosti pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, na njegovo lastno zahtevo, z njegovim privoljenjem zaradi odpoklica ali če sodišče odloči, dne more opravljati poslov direktorja. 40. člen O odpoklicu razpravlja in odloča delavski svet, če odpoklic predlaga najmanj 1/3 članov delavskega sveta ali 1/4 članov delovne skupnosti TOZD ali glavni direktor iz razlogov: - če organizacija posluje z izgubo zaradi krivde direktoija TOZD - če nastopi primer iz člena 57. samoupravnega sporazuma - če s svojim delom in ravnanjem krši določbe statuta in drugih splošnih aktov - če neutemeljeno zavrača izvršitev sklepov delavskega sveta ter drugih organov upravljanja TOZD in podjetja - če s svojim delom povzroča škodo TOZD ali podjetju 41. člen Kolegialni poslovodni organ sestavljajo osebe na naslednjih delovnih mestih: - direktor TOZD - tehnični direktor TOZD - vodja komercialne službe - vodja splošne službe Odgovornost organov upravljanja in poslovodnih organov delavcev 43. člen Delavci, izvoljeni v organe upravljanja, so v tej funkciji nosilci pravic, dolžnosti in teženj delovne sredine, ki jih je z izvolitvijo pooblastila, da nastopajo v njenem imenu. Organ upravljanja kot celota mora torej s svojimi sklepi izražati večinska mnenja vseh delavcev TOZD. 44. člen Odgovornost delavcev v organih upravljanja in drugih delavcev je obojestranska. Prvi so dolžni spremljati in uresničevati pobude svoje delovne sredine, drugi pa morajo opozarjati svoje predstavnike na problematiko pri delu in nakazovati poti za razreševanje posameznih problemov. 45. člen I n d ividualni poslovodni organ, kolektivni poslovodni organ, strokovne službe in posamezni strokovni delavci, ki pripravljajo predloge organom upravljanja, odgovarjajo za strokovno pravilnost danih predlogov. Praviloma mora vsak pomembnejši predlog vsebovati tudi predpostavke, na katerih temelji vsebinsko jedro predloga. 46. člen Organi upravljanja so dolžni v primeru dvoma pri odločanju zahtevati dopolnilna mnenja strokovnih služb v TOZD ali podjetju. 47. člen Delegati TOZD v organih upravljanja podjetja so pri odločanju o predlogih, ki so bili predhodno obravnavani v organih upravljanja TOZD, vezani na sprejete odločitve in stališča teh organov. Pri obravnavi in glasovanju o drugih vprašanjih pa so dolžni smiselno upoštevati sklepe organov upravljanja v TOZD. Velja pa, da delegati TOZD ne kršijo svojih pooblastil, če pri delu organov podjetja ne upoštevajo tistih sklepov organov TOZD, ki so v nasprotju z vsebino in namenom samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v enotno podjetje. Alternativa: 2. odstavek tega člena se črta. IV. ODGOVORNOST ORGANOV IN DELAVCEV 42. člen Pristojnosti kolegialnega poslovodnega organa so: - uravnava poslovanje TOZD v skladu s srednjeročnim planom razvoja - pripravlja in izvršuje sklepe, delavskega sveta, drugih organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov - opravlja naloge, določene s tem statutom, splošnimi akti in sklepi organov Posamezni Član neposredne izvoljenega organa TOZD je lahko odpoklican: - kadar se ne udeležuje sej - kadar ne posreduje stališč, ki so jih sprejeli zbori delovnih ljudi - kadar je storil kaznivo dejanje v zvezi s svojim delom. Delegat TOZD v delavskem svetu se lahko odpokliče, če deluje v nasprotju s 47. členom tega statuta. 49. člen 50. člen Delavski svet lahko razreši katerikoli kolektivni izvršilni organ, ki ga je izvolil, če ta organ ne spoštuje zakonitih predpisov, splošnih aktov, planov in programov ali sklepov delavskega sveta. 51. člen Člani kolektivnih organov so dolžni zlasti: - seznaniti se z gradivom, ki je pomembno za sprejemanje sklepov - kar najbolj ugotoviti mnenje članov delovne skupnosti, ki jih je izvolila in o tem poročati na seji organa - redno se udeleževati sej organov - sodelovati na seji pri presoji vseh okoliščin, ki so pomembne za sprejemanje sklepov - spoštovati disciplino na seji - redno in vestno izpolnjevati naloge, ki jih je določil organ 52. člen Člani kolegialnega poslovodnega organa so odgovorni za svoje delo v skladu s splošnimi določbami tega statuta o odgovornosti. Odgovornost teh delavcev se presoja vsako leto ob spre- jemanju zaključnega računa. Odgovornost temelji na opisu delovnih dolžnosti v splošnih aktih in sklepih organov in smotrih, ki jih delavski svet določi ob sprejemanju letnega plana za posamezne člane ali poslovodni kolegialni organ kot celoto. 58. člen Plan TOZD je vzajemno povezana organska celota med seboj odvisnih elementov. Izdelava plana je naloga strokovnih služb in poslovodnih organov, njegov sprejem pa je v pristojnosti organov upravljanja. vesticij ter veljavnih predpisov povečanje naložb v osnovna obratna sredstva ter za odp. čevanje anuitet za kredite, ** jete za naložbe v osnovna < obratna sredstva, upošteval, ekonomičnost, rentabilnost v ganja in likvidnost podjetja. 48. člen Posamezni član neposredno Celotni neposredno izvoljeni organ se odpokliče: - kadar ne izvršuje oz. krši odločitev zbora delovnih ljudi ali referenduma - kadar ne poroča o svojem delu in poslovanju delavcem TOZD - kadar ne obravnava na prvi seji predlogov zborov delovnih ljudi, skupine delavcev ali sindikalne organizacije - kadar sprejema sklepe, ki so v nasprotju s politiko podjetja in temeljne organizacije ali vztraja pri nezakonitih sklepih - kadar krši samoupravne pravice podjetja, temeljne organizacije ali posameznih delavcev. Informiranje delavcev člen Organi, ki neposredno sode- 53. člen lujejo pri izdelavi plana so stro- Delavci morajo biti natančno kovne službe in poslovodni seznanjeni o dogajanjih v TOZD, organi, ki se ravnajo po sprejeti podjetju in izven njega. Obve- metodologiji planiranja, ščenost delavca o njegovih Kolegialni poslovodni organ dolžnostih in pravicah je nujen TOZD mora zagotoviti nemoten pogoj za celovito udeležbo de- potek procesa planiranja, dajati lavca v delovnem procesu, mora navodila za razrešitev po-Delovne naloge morajo biti de- sameznih problemov iz planske lavcu podane tako, da ne more problematike in predlagati dobiti dvoma o njih vsebini ločene rešitve za sprejem na organih upravljanja. 54. člen Delavcem, kot nosilcem vseh 60. člen upravljalskih pravic in dolžnosti Izdelani osnutek plana, plan-se zagotavlja dostop do vseh ski instrumenti in drugi sprem-informacij, ki jih potrebujejo za ljajoči ukrepi so temelj za od-čimbolj kvalificirano odločanje ločanje samoupravnih organov, v vseh oblikah neposrednega in ki potrjujejo in sprejemajo posrednega upravljanja. In- plane: formacije morajo biti uporabnikom dostavljene pravo- _ zbor T0ZD razpravlja o časno in v razumljivi obliki. dolgoročnejši planski proble- matiki 55. člen _ delavski svet TOZD odo- Informiranje delavcev poteka brava osnutek plana poslovanja, v različnih oblikah, prek se- sprejema analize in obvestila, Stankov, predavanj, tiskanih spo- predlaga rebalans plana ter od-ročil, oglasnih desk itd. do loč a in ukrepa za učinkovitejše objave najpomembnejših in- izvrševanje plana TOZD in nje-formacij v internem glasilu pod- nih delov jetja „IMP“ „Glasnikul' 65. člen .. Rezervni sklad TOZD je 0 -■ i dl kovan iz dela rezervnega skhL podjetja po stanju 3112. razdeljenega v smislu saj* (| upravnega sporazuma in ga rj i. vdorna povečuje iz delitve hodka po zaključnih računih-Denarna sredstva rezervo sklada uporablja TOZD v skl3... zakonskimi predpisi in .« mirni sporazumi, predvsem L temimi sporazumi, preuva---za začasno posojilo ob izpla6 osebnih dohodkov. TOZD porabi denarna - ;. r - - - —ižUv stva rezervnega sklada in zim ša rezervni sklad: p - za kritje svoje izgube oZ- # kritje izgub ostalih TOZf smislu 59. člena sporazuma . j - za prenos v poslovni 8*% h" ali sklad skupne porabe v skl3 z zakonskimi predpisi r6- - za kritje fizika po Ljj vzetih garancijah, ki trajaj0 kot eno leto za druge namene, za lcatefe se temeljne organizacije sam0, upravno dogovorijo in nis® nasprotju z veljavnimi za skimi predpisi 66. člen Sklad skupne porabe TOZPJ, Predlogi splošnih aktov morajo biti dostopni vsakemu zaposlenemu. 1 61. člen Tako sestavljeni, potrjeni in sprejeti plani poslovanja v TOZD postanejo obveznost za vse zaposlene, organe in organizacijske strukture TOZD (strokovne službe in družbeno-politične organizacije). V. PLANIRANJE 56. člen Planiranje je načrtno upravljanje in vodenje razvoja gospodarskega življenja TOZD. Plani so orodje zaposlenih v TOZD v borbi proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov z drugimi TOZD in' med posamezniki. Plan mora: - omogočiti zvišanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja TOZD - rabiti kot sredstvo organov upravljanja v TOZD, da upravljajo vsa dogajanja v TOZD in usmerjajo aktivnost v zaželjeni smeri zaradi doseganja optimalnih rezultatov - vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov in spoznajo dejanskega stanja vsake organizacijske enote TOZD, biti pomembno sredstvo notranje kontrole poslovanja. VI. SREDSTVA TDZD oblikovan iz dela sklada skUP^, porabe podjetja po stanju ^ 12. 1972, razdeljenega v sim ? samoupravnega sporazuma ULe praviloma povečuje iz 0°%, dohodka po zaključnih raCH!ivs TOZD uporabi denarna sre0’^. sklada skupne porabe za ložbe: tjC- - v objekte družbenega st d ar da (gradnja ali nakup stjV vanjskih hiš, nakup stan°v go-gradnje ali nakup samskih j. mov, nakup samskih sob> ?Lti nja ali nakup pocitm . 62. člen domov) . m — v vezana sredstva Sredstva TOZD so sredstva, ki jih uporablja za svojo dejavnost oz. v zvezi s svojo dejavnostjo, sredstva, ki jih je začasno odstopila drugim TOZD podjetja in del sredstev, ki jih združuje v smislu 20. do 24. člena samo- upravnega sporazuma. TOZD razpolaga s temi sredstvi v skladu z zakonskimi predpisi, samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi splošnimi akti TOZD in podjetja. 63. člen Trajni viri sredstev TOZD so: - poslovni sklad - rezervni sklad - sklad skupne porabe 57. člen Zaradi vpliva planiranja na poslovanje TOZD sprejema enotno organizacijsko strukturo planiranja in mehanizem funkcio-niranega planskega sistema DO IMP Ljubljana, ob upoštevanju smiselno enakih razvojnih načel in ukrepov. Metodologijo planiranja ureja poseben pravilnik o planiranju. 64. člen Poslovni sklad TOZD je oblikovan iz dela poslovnega sklada podjetja po stanju 31. 12. 1972, razdeljenega v smislu samoupravnega sporazuma in ga praviloma povečuje iz delitve dohodka po zaključnih računih. TOZD uporablja denarna sredstva poslovnega sklada za reprodukcijo v procesu poslovanja porabljenih poslovnih sredstev in na osnovi plana in- slovnih bankah z namenoh1’ se ista v obliki kredita p°r°,gVi banke po določeni čakalm povečajo gp - v neposredna posojila p nom TOZD za gradnjo, J1" gj! ali adaptacijo stanovanj skm ali stanovanj v skladu s Lji-vilnikom (za posojila st v distom) t p - za odplačevanje anun v kredite, najetih za objekte družbenega stan03* j. TOZD porabi denarna ^ gi stva sklada skupne pora" . zmanjša sklad skupne pora° - za regrese za dopuste j J - za nagrade in pogostit letnikov in 20 letnikov • ifl - za dotacije sindikatu* mladinski organizaciji , - za razne dotacije 5 bolnicam in družbenim nizacijam . • so ; - za druge namene, K1, jSj, skladu z zakonitimi f.Jffl0' družbenimi dogovori ali upravnim sporazumom 67. člen Vsi člani TOZD s° fK\t na funkcijo ali položaj oStj0 uporabljati sredstva s sK» dobrega gospodarja. 68. člen J^klenco sredstev in njihovih , 0y TOZD vodi finančno-ra-Avodska služba podjetja po J.°cilih posebnega pravilnika v Jsto 56. člena samoupravnega t^uma. Sredstva je dolžna jJ^ovati v skladu z internimi 1 to splošnimi predpisi. 5>< UGOTAVLJANJE " Plitev dohodka j. 69. člen 6j0°°hodek TOZD, ki ga ustvarit^ delavci, združujoč svoje z družbenimi sredstvi, se itt.?ylja s periodičnimi ijjjtoni, dokončno pa z letnim it j"?nim računom. Dohodek Vv v ^ladu z določili samo-Wnega sporazuma, druž-dogovora o delitvi do-in osebnih dohodkov, JtljjJfPravnega sporazuma o Wv* dohodka in osebnih doli,,!'0''' ter ustreznih internih Murnov. 75. člen Višina osebnih dohodkov vsakega člana TOZD je odvisna od dejanske uresničitve predvidenih rezultatov njegovega tekočega dela, rezultatov v minulem delu, uspeha TOZD in uspeha podjetja kot celote. 76. člen Vsakemu delavcu TOZD se zagotavlja za enake rezultate dela v tekočem in minulem delu, dosežena pod enakimi pogoji, enak delež pri razdelitvi sredstev za osebne dohodke. 77. člen Delež vsakega posameznega delavca pri razdelitvi osebnih dohodkov in uresničevanja ostalih pravic, ki se pridobivajo po rezultatih dela, se ugotavlja na podlagi zahtev delovnega mesta, na katerem delavec dela, njegovega prispevka in odnosa do izvrševanja nalog delovnega mesta. q 70. člen Nn prihodek posamezne Na je fakturirana vrednost to proizvodov.in storitev Nrt v8a odvečnega repro-Sai- ega materiala tako v Siemm kakor tudi v no-mjto prometu ter izredni pri-V povezani z določenim ■HvjtoJem sredstev (npr. in-presežki sredstev) ali banjem virov sredstev. (>o 71. člen SvSu materialnih stroškov Sy??ja in amortizacije ^edstev iz celotnega Nh!ia se dohodek po kritju Nn!.- ni pogodbenih ob-Nth i na del za razširitev a ? j e osnove dela in na del 0Votiitev osebnih in to potreb delavcev TOZD. Ah 72. člen iN n ®k za razširitev mate-N0v„?nove dela se razporedi v ni in rezervni sklad, v Ni;* Pne porabe, za za-$Nh!.ev skupnih potreb in Np^e na temelju določil samega sporazuma. .S 73. člen ipŽt) ®dstyi_ ki jih je ustvarila "leia. Jih ne združuje, upravni svet TOZD. . 74. člen spo- Sihg °ločbah internega 'Nipr,0 delitvi dohodka se i», ke na sredstva za osebne do-^ne-tozdeUjo p0 določbah Nin h sporazuma o delitvi H>Stto0hodkov- . sporazum o de N v?,, dohodka upošteva: >,r tel, delovnih nalog Qevtio'tnost> strokovnost in N> J1 dela in poslov na de-' 0fltoestu N Vph°Vorn°st v delavca na uporabo 5 5Na?°s do dela, vključujoč N P vspostavljajo delavci v DELAVCEV '°2D medsebojna razmerja V ZDRUŽENEM DELU . samostojno določajo Msebojne dolžnosti in pra- 1. Pridobitev 7. člen Posebne pogoje za pridobitev lastnostni delavca za ki izvirajo iz združe- delavca "e6a dela. 2. člen delavci v temeljni orga-(Aaciji urejajo in uresni- lastnosti v temeljni organizaciji združenega dela opravičenega razloga, izgubi lastnost delavca v združenem delu. 9. člen Po vročitvi obvestila de-posamezna delovna mesta lavcu, da je bil izbran za do- določa poseben samo- ločeno delovno mesto pa do misli," da'je bil kršen posto-upravni sporazum o siste- pričetka dela, sme organ, ki pek za pridobitev lastnosti mizaciji delovnih mest, ki je je sprejel sklep o izbiri, pre- delavca v združenem delu, sestavni del tega sporazuma, klicati svojo odločitev le, če ali da delavec, ki je to last-kolikor niso ti pogoji pred- zaradi višje sile preneha de- nost pridobil, ne izpolnjuje pisani že z zakonom, druž- lovno mesto, za katero je bil predpisanih pogojev, lahko v benim dogovorom ali dru- delavec izbran. 8 dneh od dneva vročitve 12. člen Za objavo z javnimi sredstvi za informacije poskrbi splošna oz. kadrovska služba TOZD. 13. člen Prijavljeni kandidat, ki l^ejo s tem sporazumom a) Splošne določbe 4. člen Vsako prosto delovno J^ice in obveznosti iz mesto je dostopno vsakemu jjj Nebojnih razmerij v delavcu, če izpolnjuje sploš-J^enem delu v skladu z ne in posebne pogoje in če avo, zakonom, ratificira- svojo prosto voljo, da bo >,7* mednarodnimi spora- delal na določenem delov-ter družbenimi dogo- nem mestu v temeljni orga-tj1 samoupravnimi spo- nizaciii, sporoči v roku in na Hjjfmi> ki jih sklene ali k način", kot je določeno v HjV1 Pristopi temeljna orga- objavi o prostem delovnem oracija, statutom delovne mestu, t^izacije in statutom Voljne organizacije zdru- 5. člen Aa dela ter skupnimi Nihče ne more omejiti de-Lrti in programi dela de- iavčeve svobode, da si izbere žqCj.e in temeljne organi- temeljno organizacijo oz. p • posamezno enoto, v kateri 1'jem0čij’ 80 z ureja" želi delati na določenem de-jj n medsebojnih razmerij v i0Vnem mestu. Prav tako ne 'tovn m zvezi kot nPr- str°- more nihče omejiti delavcev Pri a° izobraževanje, varstvo v temeljni organizaciji, da sa-Nn)!-’ čuvanie Ponovnih mostojno odločijo o izbiri Vstl> delitev osebnih do- delavca 0b pogojih, ki jih Via°V’ ta sP°razum ne določajo zakon, ta samo-ln 80 ureiena 8 poseb- Upravni sporazum in drugi akti°raZUmi °Z' SP1°Š" splošni akti. gim splošnim aktom. Te pogoje je treba določiti tako, da ustrezajo posebnostim delovnega procesa in delu, ki se opravlja na de- 3. člen 6. člen revice in obveznosti iz Splošni pogoji za prido-%!eb°jnih razmerij v bitev lastnosti delavca v Ženem delu, ki se ure- združenem delu so: b) Objava prostega ““ delovnega mesta kandidata zahteva, da orga nizacija opravi postopek za 10. člen varstvo pravic. Zahteva de- Da je določeno delovno lavca zadrži izvršitev sklepa, lovnem mestu. Pogoji vse- mesto prosto in da se za- O zahtevi se mora dokončno bujejo zahteve, ki jih mora sede, odloči na podlagi po- odločiti v organizaciji v 30 delavec izpolnjevati glede ročila ustrezne strokovne dneh od njene vložitve, strokovnih in drugih de- siUžbe odbor za medsebojna Če kandidat ni zadovoljen lovnih sposobnosti, po- razrneija. Odbor določi z dokončno odločitvijo, trebnih za opravljanje dela bkrati tudi način objave pro- sprejeto v organizaciji, ali če na delovnem mestu (stro- stega delovnega mesta (pri- o njegovi zahtevi ni odlo-kovna izobrazba in izku- ;ava prj zaVodu za zapo- čeno v 30 dneh, ko jo je vlo-šenost, organizacijske spo- siovanje oz. objava v javnih žil, lahko v nadaljnjih 30 sobnosti, starostna meja, po- informacijskih sredstvih) in dneh zahteva varstvo svoje se..nir. ^nravstveni pogoji, vsebino objave, pri čemer je pravice pri pristojnem so-psihofizične sposobnosti vezan na 0Jbstoječe določbe dišču. tega samoupravnega spo- c) Javni razpis 8. člen razuma in drugih splošnih ^ čfen - delTvstf™ ToSza Tnovo oz. iz praznieno £ direktorja TO^D;^ <■* ^ r,zme°fa , fg™ delavca iz za vsa ostala delovna mesta. lstL al‘ ™ gok®jm J de]ov8ne našteta v sporazumu o siste-Organ, ki odloča o izbiri J .. mizaciji) zasedajo tudi tista kandidata je dolžan, da 6 J • delovna mesta, za katera je preko kadrovske oz. splošne 11. člen tako določeno v aktu o si- službe TOZD kandidate V prijavi oz. objavi mora stemizaciji delovnih mest. pismeno obvesti o svoji od- biti zlasti navedeno: Delavci na vodilnih delov- ločitvi najkasneje v roku 5 _ kratek opis delovnega nih mestih morajo doseči dni po sprejemu sklepa o mesta in kje se nahaja; naloge in smotre, ki jih na izbiri. - če so razen splošnih podlagi razvojnih programov Obvestilo izbranemu kan- pogojev predpisani tudi po- določa delavski svet. Delav-didatu mora vsebovati tudi sebni pogoji; ski svet vsako leto preizkusi A ali delavec na vodilnem delovnem mestu uresničuje smotre, ki jih mora doseči. 15. člen Objava razpisa, ki se priobči v dnevnem tisku, mora vsebovati razen obveznih sestavin vsake objave še: - navedbo, da se delovno mesto razpisuje; - rok 15 dni za sprejemanje prijav kandidatov; - poziv, da kandidati predložijo hkrati s prijavo tudi določena pismena dokazila o izpolnjenih splošnih in posebnih pogojih; - rok 5 dni, v katerem bodo prijavljeni kandidati po opravljeni izbiri s priporočenim pismom obveščeni o rezultatih razpisa. Zahteva delavca zadrži izvršitev sklepa. O zahtevi se mora dokončno odločiti v organizaciji v 30 dneh od njene vložitve. Če kandidat ni zadovoljen z dokončno odločitvijo, sprejeto v temeljni organizaciji, ali če o njegovi zahtevi ni odločeno v 30 dneh, ko jo je vložil, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo svoje pravice pri pristojnem sodišču. 21. člen 16. člen Ko poteče rok za sprejemanje prijav, odbor za medsebojna razmerja zbere vse prijave in pismeno seznani kandidate z nalogami in smotri, ki naj bi jih dosegli na razpisanem delovnem mestu v času do nove izbire. Po pregledu vseh prijav in predloženih dokazil sestavi odbor seznam kandidatov in določi med njimi prioriteto na podlagi katere sprejme sklep o izbiri kandidata. Izbira med prijavljenimi kandidati se mora opraviti, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa oz. objave. Odbor za medsebojna razmerja odloča o izbiri kandidata z večino glasov vseh svojih članov. Če odbor ugotovi, da so se na razpis prijavili samo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisne objave, se razpis ponovi. Če niti ponoven razpis ni uspešen, lahko odbor izbere na razpisano delovno mesto prijavljenega kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev, ali pa razporedi na razpisano delovno mesto delavca, ki je že združil svoje delo v temeljni organizaciji, vendar najdalj za 1 leto. 17_ člen 18. člen Če delavski svet, ko odloča o zahtevi za varstvo pravic, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po postopku, ki je določen v zakonu in tem samoupravnem sporazumu, izreče razpis in sklep o izbiri kandidata za neveljavna. V tem primeru je treba ponoviti celoten razpisni postopek. Če pa ugotovi, da izbrani kandidat ne izpolnjuje predpisanih razpisnih pogojev, izreče za neveljaven samo sklep o izbiri kandidata. V tem primeru odbor za medsebojna razmerja ponovno sklepa o izbiri kandidata. Če delavski svet temeljne organizacije ugotovi, da je zahteva neutemeljena, jo zavrne in potrdi sklep odbora za medsebojna razmerja. 19. člen izbrani kandidat združi svoje delo v temeljni organizaciji, ko postane sklep o njegovi izbiri pravnomočen (to je, ko poteče rok za vložitev zahteve za varstvo pravic pri pristojnem sodišču oz. ko sodišče pravnomočno odloči o zahtevi), razen če zahteva ali privoli, da začne delati takoj, ko postane sklep o izbiri dokončen (to je ko poteče rok za vložitev zahteve za varstvo pravic oz. ko delavski svet temeljne organizacije dokončno odloči o zahtevi). Vodilnega delavca, ki pri razpisu ni bil ponovno izbran, mora odbor za medsebojna razmerja razporediti na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovim delovnim sposobnostim. Delavcu, ki ne privoli na razporeditev v smislu 1. odstavka tega člena, preneha lastnost delavca in sicer po preteku časa, kolikor je dolžan še ostati na delu. Rok začne teči z dnem, ko delavec prejme sklep odbora za medsebojna razmerja, da je razporejen na drugo delovno mesto. mesta oz. ali more delavec delavca, se ne uvede P0- t uspešno izpolnjevati delovne skusno delo. naloge, je kot poseben pogoj za dokončno izbiro za delovno mesto predpisano poskusno delo. 22. člen Delavec na vodilnem delovnem mestu, ki ni bil ponovno izbran in ni privolil, da bi delal na drugem delovnem mestu, na katero ga je razporedil odbor za medsebojna razmerja, mora v roku, kolikor je dolžan ostati na delu, ali pomagati novo izbranemu delavcu na vodilnem delovnem mestu pri opravljanju dela in uvajanju v posle, ali opravljati njegovim delovnim sposobnostim primerna druga dela, ki jih določi odbor za medsebojna razmerja. Dokler ostane delavec v smislu določb prejšnjega odstavka še na delu, ima pravico do osebnega dohodka po osnovah in merilih, določenih za vodilno delovno mesto, ki gaje zasedal, glede vseh ostalih pravic in dolžnosti pa je izenačen z ostalimi delavci v temeljni organizaciji. Poskusno delo se lahko uvede na vseh, razen na vodilnih delovnih mestih. Za poskusno delo se smejo določiti le tiste delovne naloge, ki se redno in v rednih delovnih pogojih opravljajo na določenem delovnem mestu, za katero je bil delavec izbran in sicer samo v tolikšnem obsegu in toliko časa, kolikor je potrebno, da delavec pokaže svoje sposobnosti. it, 27. člen Poskusno delo spremlja oceni strokovna komisija, se sestavi iz enega člat* odbora za medsebojna &l' merja in 2 delavcev, ki r imenuje odbor in sice izmed strokovnjakov 1 dela, ki se pri poskusne111 delu ocenjujejo. Če gre za ocenitev P° skusnega dela iz določb* j, stroke, pa v temeljni org3 nizaciji ni ustreznih oseb primernim znanjem iz stroke, se v komisijo lah^ imenuje tudi zunanje str° kovnjake. poln* 25. člen 28. člen Poskusno delo sme tra- Delavec, ki ne izP' jati: uspešno zahtev poskusne^ — za delovna mesta dela, ne izpolnjuje P°§clč1j j, NK V, PKV in KV delavcev za nadaljnje delo v temelj' oz. delovna mesta, za katera organizaciji. V tem prime b, se zahteva srednja strokovna izda odbor za medseboj^ izobrazba, največ 1 mesec; razmerja na podlagi pism®' - za delovna mesta VKV negativne ocene strokov^ delavcev oz. delovna mesta, komisije delavcu sklep ° P v za katera se zahteva višja nehanju lastnosti delavc strokovna izobrazba, največ združenem delu. ,g. 2 meseca; Zoper tak sklep lahko v - za delovna mesta, za ži delavec zahtevo za vars' katera se zahteva visoka pravic, o katerih odloči strokovna izobrazba, največ lavski svet TOZD. 3 mesece. V objavi prostega delov- 29. člen nega mesta se mora navesti, Delavec, ki meni, da če je za zasedbo prostega na določenem delovn delovnega mesta predpisano mestu ne ustreza njeg°v . poskusno delo in rok tra- delovnim sposobnostim 1 ^ jan j a poskusnega dela. med poskusnim delom P e vico prenehati z delom, _ 26. člen da bi moral ostati na y ^ Odbor za medsebojna raz- toliko časa, kot je doloce. - * • neh31.:- H - ‘la 20. člen Vsak kandidat, ki se je Delavec, ki dela na razpi-udeležil razpisa, lahko v 8 sanem vodilnem delovnem dneh od dneva vročitve mestu, ima pravico udeležiti pismenega obvestila o izbiri se razpisov in je lahko po-kandidata pregleda razpisno novno izbran, če izpolnjuje gradivo in zahteva, da te- razpisne pogoje, meljna organizacija opravi Če se razpisa ne udeleži, postopek za varstvo pravic, mora do izteka roka za vlo-če misli, da je bil kršen po- žitev prijav na razpis vložiti stopek za pridobitev last- predlog, da ga odbor za nosti delavca v združenem medsebojna razmerja raz-delu, ali da delavec, ki je to poredi na drugo delovno lastnost pridobil, ne izpol- mesto, ki ustreza njegovim njuje predpisanih pogojev, delovnim sposobnostim. 23. člen Če se delavec strinja, lahko odbor za medsebojna razmerja iz utemeljenih razlogov sklene, da se delavec na vodilnem delovnem mestu razreši pred potekom časa, kolikor bi moral še ostati na delu. V tem primeru se delavcu izplačajo osebni dohodki za ves čas, ko bi moral še delati v temeljni organizaciji. merja lahko odloči, da se za za druge primere prent--..j dokončno izbiro za do- dela v temeljni organizaL ločeno delovno mesto ne bo zahtevalo opravljanje po- usp ešfl0 30. člen skusnega dela, če ugotovi, Delavec, ki je fl3. da to ne bi bilo potrebno ali °Pravl1 poskusno delo, primerno. V takem primeru dalW z ze zacet‘m Z kr se lahko prepriča o stro- f delo™e™ mest^S,0 c) Delo za določen čas d) Predhodni preizkus znanja in poskusno delo kovnih in d^T delovnih teto je bil izbran s sposobnostih delavca, še pogojem poskusnega d preden je izbran za prosto delovno mesto, in sicer z avdicijo, pismeno nalogo ali drugačno obliko poprejšnje preveritve sposobnosti. Rok za opravljanje poskusnega dela v smislu določb prejšnjega člena lahko 31. člen svoj* Delavec združuje ^eI) delo praviloma za ne Delavec lahko združi v 24. člen Da bi se ugotovilo, ali delavčeve delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovna iznajdljivost, delovne navade in podobno) zadovoljujejo zahteve objavljenega ali razpisanega delovnega odbor za medsebojna raz- je delo za določen čas 1 merja skrajša, če ugotovi, da primerih, ko nadornest je delavec bistvene delovne časno za delo nezrnoj naloge že uspešno opravil in delavca zaradi bolezni, ^ po (j V krajšem času zanesljivo roda ali drugih izkazal delovnemu mestu (opravljanje javnih fUIlK0p nctrP7np enncrrVrnneti ^ ,4 „ 1. - „ „ " -* ustrezne sposobnosti. odsluženje" vojaškega Za vajence, ki so se izučili itd.). 0je v temeljni organizaciji in Delavec, ki združi ^^ tudi v njej pridobili lastnost delo za določen čas, in13 . Ce in obveznosti de-?> ki je združil svoje delo i^oločen čas. Svoje delo na enak način in po j postopku, kot zdru-3° delavec za nedoločen , slavcu, ki je pridobil j °st delavca za določen 'Preneha ta lastnost: • z dnem, ko opravi do-'"odelo; s pretekom določenega po- l( ga->s te Je o 10' ž dnem, ko se vrne na °dsotni delavec. ,sklepu o izbiri delavca ®°ločen čas mora biti (3° navedeno, kdaj temu t cu preneha lastnost de-v združenem delu. f) Štipendisti in pripravniki j 32. člen t>ci, kijih je temdjna s ‘4^cija štipendirala in |e° končali šolanje, pri-t(Jastnost delavca v zdru-ij^ delu praviloma brez delovnega mesta in 'I ,e na trenutne potrebe %ih. 33. člen ijč -vv, ki je končal šo- 'slavec V.za katero ga je podil štipendiralo, se je dol-Nin-asiti glede dela v teli 1 organizaciji v roku 5 ji P° opravljeni diplomi Izključnem izpitu in j j1 Predložiti tudi ustrez-^a 0 znključenem i,ZVski svet temeljne %'Z'ije lahko iz ute-; i3’n razlogov v soglasju Ifj^ndistom sklene, da V®tu ni treba začeti z f|ri. v temeljni organizaciji Se hkrati oprosti vseh ''(rJ(jj0sti, ki jih je sprejel s °° o štipendiranju. K 34. člen jiji ?.r Po končani srednji, ™ j visoki šoli prvič pri-jVastn°st delavca v zdru-delu in dela na delovnem mestu, n\e Pridobil izkušnje za 1 X°jno delo v okviru svoje izobrazbe in |,! hr ^Pripravnik), ima ena-Vv>ce in enake obvez- i>vLdrugi delavci- . |\ >a iz prejšnjega . se ne usposobi za %i °ln° delo v okviru SVoJe izobrazbe in ^o|03 način in v roku, ki v ''d Htteona« n P^ii P°sebensporaz/J t. tj, ‘mik o pripravnik..., Poredi na delovno ’ Za katero izpolnjuje predpisane pogoje. Če delavec odkloni delovno mesto, ali če temeljna organizacija nima takega prostega delovnega mesta, preneha delavcu lastnost delavca v združenem delu. 2. Razporejanje delavcev na delovna mesta 35. člen S pričetkom dela na delovnem mestu v temeljni organizaciji združenega dela pridobi delavec pravice in prevzame obveznosti iz združenega dela v tej delovni organizaciji. 36. člen Organ, ki je pristojen za izbiro delavcev, mora preko ustreznih strokovnih služb in vodstvenih delavcev poskrbeti, da se delavec ob napotitvi na delo na določeno delovno mesto natančneje seznani z delovnim mestom, z delovnimi pogoji, z delovnimi dolžnostmi, z neposrednimi sodelavci na delu, z organizacijo in delovanjem samoupravljanja v temeljni organizaciji, s splošnimi akti in drugimi bistvenimi podatki, ki so pomembni za uspešno delo delavca v temeljni organizaciji. 37. člen Delo v TOZD mora biti organizirano tako, da mora delavec s potrebno delovno sposobnostjo ob normalni pazljivosti delati brez nevarnosti za svoje življenje in zdravje, za življenje in zdravje drugih delavcev v svoji okolici in brez nevarnosti za sredstva, s katerimi neposredno ali posredno ravna. Delavec sme biti razporejen na delovno mesto, na katerem naj dela samostojno in brez strokovnega nadzorstva le tedaj, če je delovna skupnost po svojih organih in odgovornih posameznikih prej na primeren in zanesljiv način ugotovila, da je delavec usposobljen za delo in za uporabo predpisanih varstvenih sredstev in ukrepov, ki se morajo izvajati na določenem delovnem mestu. 38. člen Za spolnitev osnovnih predpogojev za razporeditev delavca na delovno mesto, ki so navedeni v prejšnjih 2 členih, skrbi neposredni vodja delovne enote, v katero je delavec napoten na delo. Neposredni vodja delovne enote lahko izvršitev posameznih opravil s tem v Odgovorna strokovna služba oz. pooblaščeni delavec se mora predhodno zvezi poveri tudi kakemu prepričati o tem, da je tisti, drugemu delavcu, vendar je ki naj bi nastopil delovno za dejansko in pravilno izvršitev osebno odgovoren. 39. člen Delavcev, ki še niso iz- mesto, kjer je predpisana uporaba zaščitnih sredstev, usposobljen zaščitna sredstva uporabljati in o tem, da ________ _ __ _______ delavec pozna ukrepe, ki jih polnili 18 let, in žensk ni do- je treba podvzeti zaradi var-pustno razporejati na de- nosti pri delu. lovna mesta, ki lahko škod- Dokler služba oz. polj ivo in s povečano nevar- oblaščeni delavec iz prejš-nostjo vplivajo na njihovo njega odstavka ne izreče zdravje in življenje glede na mnenja o taki sposobnosti, njihove psihofizične spo- lahko delavec dela na takem sobnosti, zlasti ne na na- delovnem mestu samo pod slednja delovna mesta: strokovnim vodstvom in pod - na delovna mesta, kjer nadzorstvom drugega de- se prenašajo ali premikajo lavca, ki je za delo na takem težka bremena; delovnem mestu že uspo- — na delovna mesta, ki so sobljen. stalno ali pretežno izpostavljena visoki vročini ali veliki vlagi; 42. člen Na delovna mesta, na katerih je izpolnjevanje delov-— na delovna mesta, ki so nj]1 nai0g povezano s po-stalno izpostavljena moč- Večano nevarnostjo obolenj in poškodb, se lahko razporejajo samo delavci, ki izpol- nemu prepihu ali dimu. Taka delovna mesta so konkretno določena v pr a- njujejo posebne zdravstvene vilniku o varstvu pri delu. Mladi delavci oz. delavke, ki so v nasprotju s temi do- zlasti: pogoje. Taka delovna mesta so ločbami razporejeni na delovna mesta, ki bi lahko ogrožala njihovo zdravje, imajo pravico odkloniti delo in zahtevati, da jih odbor za medsebojna razmerja raz- — topilci — livarji — kaluparji — jedrarji — čistilci — dela v šumu in ropotu, - dela v lakirnici varilci delo v galvani delo v bakelitni stiskal- poredi na ustrezno delovno & presega 80 fonov mesto. 40. člen Nosečnico, ki je bila redno razporejena na delovnem niči mestu, kjer se opravljajo težja fizična dela ali ki bi sicer lahko škodljivo vplivalo na njeno zdravje, je delovna varilci pri varenju večjih praskupnost dolžna razporediti filov ter njihovi pomočniki. S posebnim sklepom določi komisija za varstvo pri delu, v kakšnih časovnih obdobjih, krajših od 1 leta, se morajo ti delavci redno — dela s svincem in legu-rami - elektro in avtogeno za čas nosečnosti na lažje delovno mesto s pravico do osebnega dohodka, ki ji je pripadal na prejšnjem delovnem mestu. Taka delavka ima pravico, javljati na zdravstvene spe-da se vrne na prejšnje de- cialistične preglede. lovno mesto, ko je po izvidu zdravstvene službe to delo spet sposobna opravljati. 41. člen Na delovna mesta, kjer je predpisana uporaba posebnih zaščitnih in varstvenih sredstev in kjer je potrebna posebna usposobljenost ter poznavanje varnostnih ukrepov, in ki so kot taka navedena v pravilniku o varstvu pri delu je lahko delavec razporejen samo pod pogoji, ki jih določa pravilnik o varstvu pri delu. 43. člen Delavca, ki mu je po zakonu ali pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati dela na določenem delovnem mestu, ni dopustno razporediti na tako delovno mesto, dokler traja prepoved. Če pride do take prepovedi v tem, ko je delavec že delal na takem delovnem mestu, je dolžan delavec o prepovedi takoj ko zanjo zve, obvestiti odbor za medsebojna razmerja. 44. člen O razporeditvi delavca na določeno delovno mesto se izda odločba, ki mora vsebovati zlasti: — glavne osebne podatke delavca; — naziv delovne enote in delovnega mesta; — število točk, s katerimi je ocenjeno delovno mesto in druge bistvene podatke glede osnovnih meril za ugotavljanje osebnega dohodka; — pravni pouk. Odločbo o razporeditvi delavca na delo izda direktor TOZD na podlagi sklepov odbora za medsebojna razmerja in odbora za osebne dohodke. 45. člen Če delavec ob razporeditvi na delo ugotovi, da delovno mesto ni zavarovano po predpisih in mu zaradi tega preti neposredna nevarnost za življenje, ima pravico delo na takem delovnem mestu odkloniti, vendar mora o tem takoj obvestiti svojega neposredno nadrejenega starešino in komisijo za varstvo pri delu. Za čas, ko tak delavec ne dela in ni razporejen na drugo ustrezno delo, mu pripada nadomestilo osebnega dohodka po določbah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, pod pogojem da pristojni organi naknadno ugotovijo, da je bila njegova odklonitev upravičena. 46. člen Delavec je lahko med delom v temeljni organizaciji razporejen na drugo delovno mesto pod naslednjimi pogoji: — če to zahteva delovni proces; — če so podani splošni predpogoji, ki jih določa ta samoupravni sporazum; — če pogoji, ki se zahtevajo za novo delovno mesto, na katero se delavec razporeja, ustrezajo delavčevim strokovnim in drugim delovnim sposobnostim. 47. člen Na delovno mesto, ki terja manjše strokovne in druge delovne sposobnosti, kot jih delavec ima, se sme delavca razporediti le z njegovo privolitvijo, če delavec na svojem delovnem mestu uspešno izvršuje delovne naloge. 48. člen primeru razumeti požar, sprejeto v temeljni orga- izobraževanja, ki jih podrob- Tudi brez njegove pri- P°P\av°» potres, nenadno nizaciji ali če o njegovi neje ureja pravilnik o šti- volitve se sme razporediti *^arjenje surovin, materiala zahtevi delavski svet ne od- pendiranju in strokovnem delavca na drugo delovno delovnih sredstev in po- loči v 30 dneh, ima pravico izobraževanju delavcev, mesto, ki terja manjše stro- dobno: ... v nadaljnjih največ 30 dneh kovne in druge delovne spo- ” izjemnih okoliščinah zahtevati varstvo svoje pra- sobnosti kot jih delavec ima, (če ni surovin ali drugega vice pri pristojnem sodišču, če delavec na svojem delov- mater'ala> če Je treba na- 3. Razvijanje delovnih Iti nem mestu ne izvršuje uspešno delovnih nalog. Razporeditev v smislu l domestiti nenadoma odsotnega delavca, če ni dela, oz. ni dovolj dela na delav- upravljalskih in 57. člen V planih TOZD se vsako leto v skladu s samouprav-psiho- njm sporazumom o delitvi fizičnih sposobnosti delav- dohodkov in osebnih do- odst. tega člena je dopustna devem . stalnem delovnem le na podlagi predhodne niestu in podobno) se sme cev. hodkov predvidijo sredstva za izpopolnjevanje delovnih sposobnosti delavcev. 58. člen 53. člen ugotovitve”,~*da ddavec"na delavca brez njegove pri- Delovna skupnost je dolž-svojem delovnem mestu ne volitve začasno razporediti na po svojih potrebah in izvršuje uspešno delovnih na drugo delovno mesto ki možnostih zagotoviti delav- EFHEE EFEFtE ss-^-k lovnem mestu uspešno iz- sobnosti, kot jih terja de- razvijati svoje delovne, k t zahtevaio večie vršuje delovne naloge na l?\no mesto na katerem upravljalske m psihofizične ™ovne in d ug? delovne obiektiven način usotovi dela» vendar le za toliko sposobnosti. stroKovne in aruge aeiovne ODjeKnven način ugotovi dokler traiain take Dolžnost vsakem delavra sposobnosti, kot na delov- posebna tričlanska stro- c.asa’ ?oWer trajajo take uoiznost vsakega delavca d kovna komisiia ki io za vsak okoliščine. je, da med delom nenehno nem mesru, Kjer aeia, ce je v merja izmed strokovniakov oz- skupne službe pnstojen zahtevami, ki izvirajo iz ! Je za oagovornejse aeiovne iste stroke iz temeline^orea- izdati odločbo brez pred- izpopolnjevanja delovnega mesto usposobljen m ce je nizacije ali iz drugih orga- hodnega sklepa odbora za procesa v podjetju. tako delovno mesto prosto, nizacij, ki imajo najmanj medsebojna razmeija. Zahte-enako stopnjo strokovne va za var.s.tv0 PraLc ,Z0Per 54- člen b) Skrajšan delovni £•* 61. člen .... Na delovnih mesttii-katerih se opravlja del posebnih pogojih, škodljivi vpliv na df*°(jf sposobnost in zdrav)6 J jtj lavcev z varstvenimi ne da popolnoma od^ delajo delavci skrajšan lovni čas. j Delovna mesta iz , P | njega odst. in trajanje ^ lovnega časa na teh j116 se urejajo v aktu o sist zaciji. Pogoji in način, uvedbo skrajšanega nega časa na drugih del^ ^ k •p mestih, kjer postane ta* f. lovni čas potreben, in k k k Delovna skupnost je dolžna svojemu članu, ki si je s ustreznih novih del° ^ mestih pa so določeniv” vilniku o varstvu pri delu-Delovni čas, skrajša smislu 1. in 2. odst. 1 člena je izenačen s P° p ^ delovnim časom. Dela'^^ delajo na teh delovni*1 ^ izobrazbe, kot jo ima de- tak? od!°čb? ne odloči nje- Na delovnem mestu mora svojo prizadevnostjo izpo- stih imajo glede pravic^. lavec. 49. člen Odločbo o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto izda direktor TOZD 4. Delovni čas in njegova razporeditev a) Razporeditev polnega delovnega časa 59. člen Delavci opravljajo delo v temeljni organizaciji v dnev- ne izvršitve in se je delavec zlasti neposredni vodja s polnil delovne in strokovne dolžan po taki odJocbi rav- praktičnim delom in nasveti sposobnosti, omogočiti raz-nati takoj, čim jo prejme. ter sprotnim opozarjanjem poreditev na odgovornejše ria napake izpopolnjevati in prosto delovno mesto pred M. člen razvijati delavčeve delovne drugimi kandidati, ki niso Odbor za medsebojna raz- in psihofizične sposobnosti, člani delovne skupnosti, na podlagi sklepa odbora za meija lahko na podlagi pred- Temeljna organizacija lah- potem ko objektivno in stro-medsebojna razmeija. hodno pridobljenega mnenja ko napoti delavca na stro- kovno ugotovi, da delavec Če gre za razporeditev na pristojne zdravstvene službe kovno izpopolnjevanje, na zahtevam odgovornejšega drugo delovno mesto v drugi delavca razporedi na dmgo dopolnilno šolanje, na spe- delovnega mesta res od-temeljni organizaciji v okvi- delovno mesto brez njegove cializacijo . oz. na druge govarja. ru podjetja, izda odločbo privolitve tudi takrat, ko oblike pridobivanja večje direktor tiste temeljne orga- delavec iz zdravstvenih raz- delovne usposobljenosti, nizacije, ki delavca sprejema logov ne more več opravljati Če temeljna organizacija — na podlagi ustreznih skle- dela na svojem delovnem trpi celotne stroške uspo-pov obeh odborov za med- mestu. sabljanja delavca in če de- sebojna razmeija in izjave lavec ni prikrajšan pri svojih delavca v smislu čl. 8 tega 52. člen osebnih prejemkih v času sporazuma. Delavec, ki misli, daje bil usposabljanja, delavec brez Če zahtevajo delovni pro- razporejen na drugo delovno utemeljenih razlogov ne ces in organizacija dela ter ■ mesto v nasprotju z določili more odkloniti napotitve na nem delovnem času, dolo-druge okoliščine prerazpo-! tega sporazuma ali da traja usposabljanje izven de- čenem na podlagi 42. urnega reditev delavca na drugo ta razporeditev še po tem, lovnega mesta, delo v okviru istega delov- ko so razlogi zanjo že pre-nega mesta (npr. monteija, nehali, lahko v 15 dneh po 55. člen čuvaja, šoferja, strojepiske), i prejemu odločbe o raz- Temeljna organizacija takole: pri tem ne gre za razpo- poreditvi oz. po prenehanju občasno organizira razne ponedeljek, sreda, četrtek reditev na dmgo delovno razlogov vloži zahtevo za oblike pridobivanja splošne in petek po 8 ur mesto in je delavec dolžan varstvo pravic na delavski družbeno-ekonomske iz-ustreznemu nalogu svet TOZD. obrazbe za svoje delavce. Pravočasno vložena zahte- Prav tako organizira šemi- tistih sobot, na katere se va zdrži izvršitev odločbe, narje ali posvetovanja za dela zaradi izpolnitve predvi-če delavec to zahteva, razen poglabljanje upravljalskih de nega števila ur v koledar-Brez njegovega pristanka ce gre za nujno ali začasno sposobnosti in za študij skem letu (delovne sobote se sme delavca začasno raz- razporeditev v smislu 62. organizacije TOZD in pod- so razvidne in delovnega ko-porediti na vsako delovno člena tega sporazuma. je tja ter medsebojnih raz- ledarja). mesto v podjetju v primeru Ce delavski svet zahtevi merij, ki izvirajo iz zdru-višje sile, ki je že nastopila delavca ne ugodi in jo kot ženega dela. ali se neposredno pričakuje, neutemeljeno zavrne, je de-vendar samo za toliko časa, lavec dolžan takoj nastopiti 56. člen kolikor je nujno, da se višja delo na novem delovnem TOZD pridobiva in razvija sila odvrne, rešijo človeška mestu, na katero je bil raz- strokovne kadre tudi s šti-življenja ali delovna orga- porejen. pendiranjem, izpopol- konča, nizacija zavaruje pred škodo. Če delavec ni zadovoljen njevanjem v tujini in z dru- v času od — do, od — do Kot višjo silo je treba v tem z dokončno odločitvijo, gimi oblikami strokovne ga vezane na delovni čas, pravice kot delavci, -s polnim delovnim & k * I delovnega tedna. Tedenski delovni čas je razporejen na 5 delovnih dni slediti pristojnega starešine. torek po 10 ur sobote so proste, razen 50. člen 60. člen Dnevni delovni čas se praviloma ne deli (je deljen oz. se dela v izmenah) dnevni delovni čas se začne in 62. člen v Če delavka z otroko11^ treh let zahteva, ima P{i jt delati štiri ure dnevn° ({j ■ sicer v sledečih primeri pod naslednjimi pogoj*- — delavka z otroko**1 8 mesecev starosti irijj *j]d j( vico do osebnega d°a°Jil po vseh osnovah in rie ^ za štiri ure dela in d° jj:S ^ domestila osebnega do*l 64. člen u^rajšani delovni čas se <# j., 0 dela tudi na naslednjih f !ov°Vnih mestih, ker ta de- L1*3 mesta ne zahtevajo Cl„ s polnim delovnim 4%m: " čiščenje poslovnih in &h prostorov; urejanje arhiva; na delovnih mestih v ‘ahh družbene prehrane; $ klavci, ki delajo na na- JJ delovnih, mestih, so |/°Pravni člani delovne igPčosti in imajo vse pra-Pri upravljanju ne glede 6y °> ali so v preostalem de-i,erri času zaposleni še v v ,&h delovnih »j,,;6*11 delovnih organi-j Mh. Obseg drugih pravic f a> ki jim pripadajo, ure-ta ^ sporazum in drugi fakti. 0 bseg pravic teh delavcev il* k °cialnega zavarovanja se i'Ja Po skupnem delovnem 1^ stfeu’ ki ga taki delavci do-f v vseh svojih zapo-^ po posebnih predaj F 65. člen i!) delavec na de- V - mest*^ 12 Prejšnjega V v« ij' Itg/ ruanj kot polovico polič/ delovnega časa ima ra-Ki^rav*c upravljalca tudi c° do varstva pri delu s S'n Je socialno zava-lou1 ža nesrečo pri delu ali le/Cn° bolezen, do teden-Vg Počitka, do polovice jijil, dopusta po krite-X ki veljajo za druge de-le]0 n.a enakih ali podobnih I. i'i f mestih in pravico ' ^v/dsotnosti z dela brez V j do nadomestila oseb-dohodka. *“) Nadurno delo 66. člen 1 ižf Vni čas lahko traja le f ih primerih več kot i ''ovni čas. Delavci so % * opravljati nadurno naslednjih primerih: — če zadene delovno organizacijo nesreča ali se taka nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, kolikor je nujno, da se rešijo človeška življenja in obvarujejo materialna sredstva, — kadar je nujno, da se začeto delo nadaljuje zato, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi povzročila materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje ljudi; ali da se z delom prepreči kvarjenju surovin ali materiala, ali da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, vendar v vseh teh primerih največ toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se preprečijo ali odvrnejo škodljive posledice. Delo, ki naj traja dalj kot polni delovni čas v primerih iz tega člena, odredi pristojni vodilni ali vodstveni delavec. Ugovor zoper tako odločbo ne odloži njene izvršitve. Delavec, ki odkloni nadurno delo v navedenih primerih, stori hujšo kršitev delovnih dolžnosti. V drugih primerih sme delavec odkloniti, da bi delal dalj kot polni delovni čas. 67. člen V primerih, ki sicer niso določeni s tem sporazumom, vendar pa se delo na določenem delovnem mestu in v določenem časovnem obdobju iz upravičenih razlogov ne more opraviti v rednem delovnem času, odredi nadurno delo direktor TOZD oz. pristojen vodstveni delavec z ustnim ali pismenim nalogom, v katerem navede tudi koliko sme skupaj v določenem časovnem obdobju trajati nadurno delo. V nujnih primerih sme po predhodnem pooblastilu direktorja TOZD odrediti nadurno delo tudi vodja delovne enote, vendar pod pogoji iz prejšnjega odstavka. 68. člen Nadurno delo se ne sme odrediti delavcem, ki iz kakršnihkoli razlogov ne delajo poln delovni čas. Prepovedano je nadurno delo: — za nosečnice in matere z otrokom do 1 leta starosti; — za delavce, ki bi jim po izvidu zdravnika pristojne zdravstvene službe tako delo Nočno delo lahko uvede s poslabšalo zdravstveno sklepom delavski svet TOZD stanje. na podlagi poročila komisije Za nadurno delo matere, za varstvo pri delu, da so iz-ki ima otroka do 7 let sta-, polnjeni vsi pogoji za uved-rosti, je potrebna njena pri- bo nočnega dela. volitev. 74. člen 69. člen Nadurno delo nadzorujejo , rNU' j j riorir) • in ugotavljajo njegove reZul- _ ' - delavke in tate vodje delovnih enot, , . - . , , , , vodje strokovnih služb ali ,™a) °tr°ka d° ‘ druge od njih pooblaščene _[a /el’flure kj še niso 5. Odmori, počitki, letni dopust in odsotnost z dela. a) Odmori med delom 78. člen Delavec ima v teku dnevnega dela z enkratnim pol- osebe. Delavski svet TOZD nim delovnim časom pravico Nočno delo je prepove- do 30 minutnega odmora. Razporeditev tega odmora med delom določi delavski svet TOZD. Praviloma se odmor razporedi na sredino polnega mora na za delavce, ki še ondiaeT ‘nreietih stari ^ *et (v tem primeru delovnega časa. analiz redn^ raznraSiati o se šteje za nočni delovni čas, čas odmora se šteje za analiz redno razpravljati o čas med 22. in 6. uro); čas, prebit na delu. — za delavce, katerim bi Med odmorom lahko depo zdravnikovem mnenju javec zapusti delo oz. širši problematiki nadurnega dela v preteklem tromesečnem obdobju in z ukrepi preprečevati more bitno naraščanje tega dela oz. nasploh skrbeti, da je mtrp7nimi r ---- lavec zapusu ueiu oz. sirs 'ati more- nočno 0 poslabšalo pr0St0r, v katerem dela, le 1 zdravstveno stanje; primeru, če niso za korišče- - za tiste delavke, kate- nJe odmora v enoti podjetja nadurnega dela v temeljni rim bi delo v nočnem delov- Pos®bej urejeni prostori. Za- nem času onemogočilo uve- muda pri povratku na delov-ljavitev pravice do najmanj no mesto po tridesetminut-7-urnega počitka v času med nem odmoru pomeni zamu- organizaciji čimmanj. 70. člen C, je delavec zadržan na ^ in 7. uro naslednjega službeni poti, ali ko mora sicer v izjemnih primerih delati na določen dan, ki je za druge delavce dela prost gle- 75. člen Samo če gre za višjo silo de na prerazporeditev de- ali za preprečitev škode ter 81. člen Kadar mora zaradi nuj ne- enakovredno kršitev delovne dolžnosti. 80. člen Če je v TOZD vpeljan delovnega časa (prosta so- če nočno delo terjajo poseb- ^fn P°^n delovni čas, preki-bota), mu direktor TOZD ne ekonomske ali socialne n^ev dela ne sme biti krajša oz. pristojni vodstveni de- okolnosti, o čemer mora koten0 uro. lavec na njegovo zahtevo do- dati soglasje pristojni organ, Ta prekinitev se ne šteje loči sporazumno drug prost je mogoče razporediti na za čas, prebit na delu. dan v tekočem ali sledečem nočno delo tudi mladega de-mesecu. lavca, kije dopolnil 17 let. Če gre za višjo silo ali za 71. člen preprečitev škode, lahko od- sli dela delavec biti na delu Osnove in merila za de- redi nočno delo tudi vodja tudi v času odmora in zato litev osebnih dohodkov za delovne enote brez predhod- ni mogel izkoristiti odmora nadurno delo ureja samo- nega sklepa delavskega sveta, v za to določenem času, ga upravni sporazum o delitvi če bi opustitev uvedbe takš- sme izkoristiti po tem času. osebnih dohodkov. nega nočnega dela in z njo Nujnost dela ter korišče- zvezana neizvršitev določe- nje odmora izven določene-d) Nočno delo nih nalog lahko povzročila ga delovnega časa odredi de- znatno materialno škodo; lavcu neposredno nadrejeni _ ’ c cn nočno delo lahko v tem pri- starešina. Delovni čas med 22. in 5. meru traja samo toliko časa, uro naslednjega dne se šteje kolikor je to objektivno res 82. člen za nočni delovni čas, delo v potrebno. Delavec, ki dela skrajšan tem času pa za nočno delo. ^ delovni čas, ki se prizna kot 76. člen poln delovni čas, ima pra- Osebni dohodek za nočno vico do odmora, in se mu ta Če namerava TOZD delo se obračunava po do- čas šteje za delovni čas. upeljati nočno delo, morajo ločbah sporazuma o delitvi biti poprej izpolnjeni vsi po- osebnih dohodkov, goji, ki jih določajo zakon in 73. člen predpisi, izdani na podlagi zakona, zlasti pa: — da narava dela in nujnost izvršitve dela v nočnem času zahteva uvedbo nočnega dela; e) Delo v izmenah 77. člen Če je uvedeno delo v izmenah, mora delavski svet 83. člen Vozniki motornih vozil imajo pravico do 30 minut odmora po vsakih štirih urah vožnje brez prestanka. b) Dnevni počitek 84. člen Delavec ima pravico do da so podani vsi objek- zagotoviti periodično menja-tivni pogoji, da bo delavec nje izmen, ob normalni pazljivosti v Samo po lastnem pristan-nočnem delu lahko delal ku ali na lastno željo lahko dnevnega počitka med dve-brez nevarnosti za svoje delavec dela dva zaporedna rna zaporednima delovnima zdravje in življenje; tedna v isti dnevni izmeni, dnevoma. — da ni pristojni organ Delo v nočni izmeni ne Nepretrgan dnevni poči-inšpekcije dela prepovedal sme trajati več kot 7 zapo- tek znaš? najmanj 12 ur, v ali omejil nočnega dela. rednih dni. sezoni pa najmanj 10 ur. c) Tedenski počitek 85. člen Delavec ima pravico do tedenskega počitka najmanj 24 ur brez presledka. Dan tedenskega počitka za vse delavce je praviloma nedelja, razen za čuvaje, vratarje ter druge določene delavce po sklepu delavskega sveta, ki imajo tedenski počitek. 86. člen Zaradi specifičnosti delovnega procesa posameznih obratov oz. delovnih enot TOZD, lahko delavski svet izjemoma sklene, da se na redni dan tedenskega počitka dela, in hkrati določi tedenski počitek na kak drug dan v tednu. d) Letni dopust 87. člen Delavec ima med koledarskim letom pravico do letnega dopusta za tekoče leto. Delavec se pravici do letnega dopusta ne more odpovedati, prav tako ga delovna skupnost zanj ne sme prikrajšati. 88. člen Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga pri podjetju v vsakem koledarskem letu. V 6 mesečno dobo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi doba, ki jo je delavec prebil na delu v drugi delovni organizaciji, iz katere je prišel v podjetje, če je prišel neposredno ali s presledkom do 3 delovnih dni. 89. člen Trajanje letnega dopusta segdoloča po naslednjih pogojih in merilih: A. Osnova: Vsakemu delavcu pripada po osnovi 18 delovnih dni letnega dopusta. B D o hd a t k i: 1. Glede na delovne pogoje: — delavcem na vodilnih delovnih mestih in delovnih mestih, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba - 4 dni; — delavcem na delovnih mestih, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba oz. izobrazba VKV-delavca — 2 dni; — delavcem na delov, mestih, za katere se zahteva srednja strok, izobrazba oz. 91. člen izobrazba Kv-delavca — 1 Delavcu, ki še ni star 18 “an; . . , let, se določi letni dopust po " delavcem, ki so stalno pogojih in merilih iz tega ah večmo leta zaposleni v li- ^ažurna tako, da se mu varni oz. pn delih pod zem- trajanje letnega dopusta po-ljo oz. drugih izredno težav- ve^a še na 7 delovnih dni. 1121 211 Delavcem, ki so sklenili s — za zdravje nevarnih de- podjetjem delovno razmerje lih, ki jih sproti določi od- za določen čas, vendar naj-bor za medsebojna razmerja manj za 6 mesecev nepreki- — še 2 dni. njeno v enem ali dveh kole- 2. Glede na delovno do- darskih letih, pripada enotni bo (oz. obdobje, ki so po za- letni dopust v trajanju toliko konu izenačena z delovno delovnih dni, kolikor mese-dobo in vpisana v del. knjiži- cev je bil delavec zaposlen, co delavca): — delovna doba do 5 let Delavcem, ki delajo s — 0 dni; skrajšanim delovnim časom — delovna doba od 5 do (vendar ne iz zdravstvenih 10 let — 1 dan; razlogov) se odmeri letni do- — delovna doba od 10 do pust po enakih osnovah in 15 let - 3 dni; kriterijih, kot drugim delav- — delovna doba od 15 do cem, vendar skrajšan v 20 let — 6 dni; ustreznem razmeiju med — delovna doba od 20 do polnim delovnim časom in 30 let - 9 dni; delavčevim skrajšanim de- — delovna doba nad 30 lovnim časom, v vsakem pri- let - 10 dni. meru pa jim pripada najmanj Pri konkretni odmeri do- polovico dopusta, odmeije-datka po tem kriteriju se nega po rednih osnovah in upošteva delovna doba, ki jo kriterijih za delavce, ki dela-bo delavec dopolnil do kon- j° na enakih ali podobnih ca tekočega koledarskega delovnih mestih, leta. Že odobren letni dopust 3. Glede na dosežene lahko izkoristi delavec tudi v uspehe delavca: primem, če dela na podlagi Delavci oz. delavke, ki s odločbe pristojnega zdrav-32. oz. 27. letno delovno stvenega organa krajši delov-dobo po navedenih kriterijih ni čas iz zdravstvenih razlo-pod tč. 1 in 2 ne dosežejo g°v. 30 dni letnega dopusta, se jim le ta prizna v višini 30 92. člen dni. Delavce, ki stopijo na de- 4. Glede na posebne so- lo v podjetje neposredno ali cialne in dmge pogoje: s presledkom do 3 delovnih — mati samohranilka z dni iz dmge delovne organi- enim ali več otroci do 7 let zacije, in sicer v prvi polovici starosti — 3 dni; koledarskega leta, pa svojega —- mati samohranilka z letnega dopusta za tekoče enim ali več otroci nad 7 do ieto še niso v celoti izrabili v 15 let starosti — 2 dni; prejšnji delovni organizaciji, — invalid nad 50 % inva- $e odmeri letni dopust po lidnosti — 3 dni; kriterijih in merilih iz tega — invalid do 50 % inva- pravilnika, pri tem pa se od- lidnosti — 2 dni; šteje toliko dni dopusta, ko- — borci NOV in interni- likor jih je delavec po pisme- ranci izpred 9/9-1943 do ni izjavi prejšnje delovne or-9/5-1945 - 2 dni. ganizacije že izkoristil med Dodatek po tej osnovi se zaposlitvijo pri njej. prizna na podlagi rojstnega Letni dopust delavca, ki lista otroka in drugih ustrez- stopi na delo v podjetje v nih dokumentov oz. na pod- drugi polovici koledarskega lagi odločbe invalidske ko- leta, se uredi na podlagi tro-misije oz. na podlagi obdobij stranskega sporazuma med NOV in internacije, ki so de- podjetjem, delavcem in delavcu priznana v delovno do- lovno organizacijo, v kateri bo in vpisana v njegovi de- je bil delavec zaposlen do lovni knjižici. vstopa v podjetje. To vpraša- nje je dolžna urediti splošna 90. člen služba obrata pred vstopom Skupno število delovnih delavca na delo. dni letnega dopusta za posamezno koledarsko leto ne 93. člen more biti večje od 30 in ne Odločbo o odmeri letnega manjše od 18 delovnih dni. dopusta izda delavcu direk- tor TOZD oz. skupne službe na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja. Iz odločbe mora biti razvidno, v kakšni višini so bili odmerjeni dodatki po posameznih kriterijih. Zoper to odločbo delavec lahko vloži zahtevo za varstvo pravic na delavski svet, ki dokončno odloči. risti pred odhodom k kom, če izpolnjuje predhodnega 6 mesi dela. S k 97. člen j Delavec sme koristiti ^ dopust, do katerega ima f vico v posameznem kole2"* skem letu, le v tem letu rikasrif mora nastopiti naj* 94. člen Časa kakršnekoli odsotnosti z dela, ki se po zakonu priznava v delovno dobo, ni dopustno odbiti od časa trajanja letnega dopusta. Če delavec v času letnega dopusta zboli, se čas po zdravniku odobrenega bolezenskega dopusta ne šteje v letni dopust. Delavec mora svoj bolezenski dopust takoj prijaviti splošni oz. kadrovski službi obrata. Delavec, ki je prekinil letni dopust zaradi bolezni, lahko nadaljuje letni dopust neposredno po _ končanem bolezenskem dopustu. tiri zadnji dan leta. ; »1 Izjemoma smejo delfjj k ki delajo v inozemstvu U1. J objektivnih razlogov n t \ mogli izkoristiti dopust* tekočem koledarskem 'e J1': prenesti letni dopust iz te* \ čega v naslednje koledar8* | leto. .j Delavec, ki ni izkon letnega dopusta v teko^ k letu po svoji krivdi, čeP.-mu je bilo to omogočen | smislu določb tega p(aL itj nika, dopusta ne more & Iti i risti ti v prihodnjem letu, ‘L nima pravice do nadome8 v >J( za neizrabljeni dopust. 98. člen Delavec ima pravico $ », ristiti letni dopust v nepr6 ganem trajanju; le na h) vo zahtevo oz. z njegovo 95. člen Delavec, ki mu preneha lastnost delavca: — zaradi tega, ker kot vodilni delavec pri razpisu ni bil ponovno izbran in ni privolil v to, da bi delal na drugem ustreznem delovnem mestu; — po volji delavca v skladu z določbami splošnih aktov; —„ po sporazumu z drugimi delavci; — po sklepu delovne skupnosti brez privolitve delavca; — zaradi nastopa invalidnosti, in sicer predno izkoristi letni dopust, do katerega je pridobil pravico, mu mora delovna skupnost do razrešitve zagotoviti ta dopust, razen če ni delovna organizacija, v katero stopa na delo, prevzela obvezo, da mu bo zagotovila letni dopust. Delavec, ki mu preneha lastnost delavca zaradi izključitve, samovoljnega prenehanja, ali po zakonu - ne-' odvisno od volje delavca in delovne skupnosti, nima pravice iz prejšnjega odst. volitvijo mu lahko organ> ^ je po tem sporazumu ph8 jen za načrtovanje letnih jvn z,u iiav/ttuvoajv pustov, določi koriš^-j, letnega dopusta v delih. 99. člen j Ni mogoče zahtevati ^ delavca, da prekine letu1 * pust, ki ga je že nastuF ( razen v primeru višje tem primeru ima dela8" pravico, da se mu p ovr< potrebni stroški, ki so nastali s tem v zvezi. 0 ki pridobijo last- - ob porodu v družini 3e^avca po tem datu- 3 dni; Pitijn?0raJ° prijavo v smislu - ob selitvi delavca |Jega odst. oddati naj- 3 dni; ----— — r-------------j- j‘ eJe v 8 dneh po začetku - ob študijskem izpitu - poseben delovni pogoj, ki se pogojih kot delo nad polnim delovnim časom (nadurno delo). Delo na dan praznika je til# ta f 0. 101. člen do 3 dni. upošteva pri odmeri osebnih Pri tem ni upoštevan čas, dohodkov. ki je delavcu nujno potreben „ in? W P°dlagi prijav delavcev za najkrajšo pot do kraja do-aS#* splošna oz. kadrovska g°dka, zaradi katerega mu je TOZD predlog načrta bil odobren ta dopust, m po- ihri, dopustov in pri tem vratek. itiBgVa želje delavcev, zla-pi> načelo, da zaradi kori- elayC! r 104/a člen js^1 j#6v, ' Odgovornost delavca 107. člen Za kršitve obveznosti v združenem delu in za povzročitev škode, ki jo je povzročil na delu ali v zvezi z [A | •vma i . 7 “ — --- v^iuvu na uciu aii v z-vcz-i z, Vo n ♦ ^ dopusta ne Delavec ima pravico biti delom, je delavec odgovoren \inj- • ati motnje v pro- odsoten z dela brez nadome- ne glede na to, kje je bila Sanii ? norma*nem P°' stila osebnega dohodka do kršitev storjena oz. kje so Cii« J tem el 1 n 6 OTP3ni7.3- rlalmrnlK dni 17 ^n/,1 pif ,e/‘ eflc ,raV A e - temeljne organiza- ...... delovnih dni v koledar- nastale posledice. . skem letu pod pogojem, da reimP a , ndl doPustov odsotnost ne bo motila pro- 108. člen delavski svet TOZD. izvodnega procesa in pošlo- Deiavec je odgovoren za 1n~ vanja oz. dela temeljne orga- kr§itev obveznosti, samo če V Clen . ™‘je v naslednjih prime- jo je kršil po svojj krivdi _ namenoma ali iz malomarnosti in je kršitev obveznosti določena v tem sporazumu ali drugem splošnem aktu. - jetju Primerih, ko se v pod- rih: k Znatno zmanjša obseg - za nego bolnega dru- Wzaradl neugodnih vre- žinskega člana ^ tržnih razmer in — za aktivno udeležbo na v JI0, lahko delavski športnih, kulturnih in drugih j# pr# & ifl. & h# A A te. “ih h spremeni načrt prireditvah h. dopustov. - za daljša potovanja Cfktor TOZD sme v Vumu s prizadetim de-Wtieg do*oč‘ti čas izrabe p dopusta glede na 104/b člen Delavec ima pravico do 109. člen Kazenska odgovornost oz. odgovornost za gospodarski prestopek ali prekršek ne izključuje odgovornosti delavca za kršitev delovne obvez- ©*> nastale okoliščine odsotnosti z ddafmed kate- ^ Že pom"ni°vole" «ts."»—Mr saesB SiiSSSš primerih in ob pogojih, ki >črt dolžnosti. 110. člen Delavcu ni mogoče izreči primerih in ob pogojih, 103. člen jih določa ustrezni akt o izo- letnih dopustov braževanju. %vblti sprejet tako, daje J te.vsaj mesec dni pred 104/c člen \ kije določen za zače- Odsotnost z dela odobra- ukrepa zaradi kršitve delov-$1) Jegovega letnega dopu- va na pismeni obrazloženi ne obveznosti, preden se ga ^ tem pismeno obve- predlog delavca odbor za ne zasliši, razen če se dela-D‘, medsebojna razmerja, v nuj- vec brez opravičenih razlo- VjVec ne sme nastopiti nih primerih pa vodja enote, gov ne odzove na poziv. 'sthp 3 brez predhodnega v kateri delavec dela. IJittPe,neSa obvestila te odločbe. svojega letnega Su dan ",> ‘:sti 5a *ahko delavec izko-'jj S te? tisti koledarski dan f) Porodniški dopust 105. člen 111. člen Delavec ima pravico vzeti si v postopku zaradi kršitve obveznosti zagovornika. Za- ti0ta Je sam določil, kar pa ima delavka pravico do po- tudi sindikalna organizacija VPoročiti pristojnemu rodniškega dopusta, ki traja na njegovo zahtevo oz. z nje-N 3nnemu de^avcu naJ" brez presledka 105 dni. govim pristankom. d dni vnanrei. Delavka sme nastopiti na Zagovornik ima pravico podlagi zdravniškega izvida pregledati spise in opraviti porodniški dopust 45 dni vsa dejanja, kijih sicer lahko Za nosečnost in porod govornika mu lahko postavi pred porodom, mora pa ga opravi delavec, najmanj 28 dni ni vnaprej. Odsotnost z dela 104. člen i Cavec ima pravico biti nast°Pl11 ,naJn i dela do 7 delovnih Pred Porodom. S fc®em k0le?ar‘ - g) Počitek > pestilo osebnega" do- ob državnih praznikih Z*11 o d ^?iodeno v sporazu- 106. člen a) Kršitev obveznosti 112. člen Delavec ima na svojem delovnem mestu splošne in posebne obveznosti do dela in j — V °v in • vi osebnih dohod- Delavec ima pravico do odgovornosti do drugih de-^tih-$1Cer v naslednjih pri- počitka ob praznikih SFRJ lavcev, do družbenih delov-...■^ v in ob praznikih republike. nih sredstev ter do dmžbene “ smrPtnmeru težJe bolezni pri odmerjanju njegovega skupnosti. at§ev zakonca, otrok, deleža pri delitvi sredstev za ^ v~~ . dni; osebne dohodke se ti dnevi 113. člen d SmrtPteru težJe bolezni štejejo kot bi delal. Kršitev delovnih obvezno- sti; 1 bratov ali sestra - 1 Delo na dan praznika se sti predstavlja vsako dejanje lahko uvede v primerih in ob ali opustitev, ki je kot tako določeno oz. predvideno s tem sporazumom in ustreznimi splošnimi akti podjetja. 114. člen Delavec je dolžan varovati družbeno premoženje, vlagati svoje strokovne sposobnosti v delo, smotrno uporabljati delovna sredstva, osebno in pod svojoodgovor-nostjo opravljati delo v temeljni organizaciji ter izvrševati delovne naloge in obveznosti, ki izhajajo iz dela. 115. člen Posebne delovne obveznosti delavca so zlasti: — da aktivno sodeluje pri samoupravljanju; — da pri delu uporablja zaščitna sredstva in spoštuje navodila in ukrepe za varstvo pri delu; — da aktivno sodeluje pri odvračanju nevarnosti, ki neposredno preti delovni organizaciji; — da na primeren način obvešča pristojne organe delovne skupnosti o nepravilnostih in pomanjkljivostih, ki jih opazi pri delu; — da stalno izpopolnjuje svoje delovne sposobnosti; — da spoštuje in razvija tovariške in socialistične odnose med sodelavci; — da podatke, za katere zve pri podjetju, čuva kot poslovno tajnost; — da ne kritizira zlonamerno naloge in postopke vodstvenih delavcev z namenom rušiti delovno disciplino; — da skrbno pazi na stvari, ki so mu bile zaupane v zvezi z delom v podjetju in ne povzroča škode z malomarnim odnosom; — da se tudi izven temeljne organizacije in podjetja vede na način, ki ne bo zmanjšal njegovega osebnega ugleda in ugleda podjetja. 116. člen Kršitve delovnih dolžnosti so lahko lažje ali hujše (lahko tudi posebno hude). 117. člen Lažje kršitve delovne dolžnosti so predvsem: — nevestno in malomarno opravljanje dela, če to nima materialnih posledic; — zamujanje na delo ali predčasno zapuščanje delovnega mesta ali opravljanje zasebnih opravkov med delovnim časom; — neupravičen izostanek z dela do 2 dni v enem letu; — oviranje sodelavcev pri delu; — nezadostna skrb za pravilen pouk in delo vajencev ter praktikantov, ki so dodeljeni na strokovno usposabljanje; — neprijavljanje nastalih sprememb glede bivališča, osebnega in družinskega stanja itd. v primerih, ko se to zahteva s splošnimi akti podjetja ali navodili ustreznih strokovnih služb; — slabo in nekvalitetno opravljanje dela zlasti opu-stitev prijave napak pri gradnji, montaži, proizvodnji ter materialih in delovnih sredstvih, če to nima hujših posledic; — vse druge manjše kršitve delovnih dolžnosti, ki povzročajo nered v poslovanju, nimajo pa hujših posledic. 118. člen Hujše kršitve delovnih obveznosti so predvsem: — neupravičen izostanek z dela nad tri zaporedne delovne dni; — nedostojno ali sicer nepravilno obnašanje nasproti sodelavcem ter prenašanje spletk in ustvarjanje nezdravih odnosov v delovni skupnosti; — namerna kršitev določb statuta, splošnih aktov ali drugih predpisov podjetja; — neupravičena odklonitev dela v podaljšanem delovnem času; — opustitev pravočasnega obvestila organa delovne skupnosti o vzroku izostanka z dela; — zavestno dajanje krivih podatkov oz. odklonitev nudenja podatkov, za katere delavec ve, in ki so pomembni za potek postopka zaradi kršitve delovne obveznosti ali postopka za ugotovitev materialne škode; — opustitev pravočasnega predloga za uvedbo postopka zaradi kršitev delovnih obveznosti ali zaradi ugotovitve materialne škode; — zloraba položaja ali prekoračitve prejetih pooblastil; — prinašanje alkoholnih pijač na delo, prihod na delo v vinjenem stanju ali pijanosti med delom; — povzročitev škode na premoženju, s katerim upravlja podjetje ali kaka druga delovna organizacija, zaradi malomarnega ali ne- vestnega opravljanja delovnih dolžnosti; — kršitev poslovne tajnosti podjetja; — prisvajanje družbenega premoženja z namenom pridobiti zase ali za koga drugega protipravno premoženjsko korist; — povzročanje škode podjetju zaradi sklenitve ekonomsko neugodnih pogodb ali drugih podov, dajanje nasvetov ali omogočanje sklepanja takšnih pogodb; lahkomiselnost pri sklepanju pogodb, nekvalitetno, površno ali nerealno pripravljanje gradiva, na podlagi katerega organi upravljanja sprejemajo sklepe; — nagovarjanje sodelavcev h kršitvam delovnih dolžnosti; — opustitev ukrepov za varnost delavcev ali zaupanih stvari oz. premajhne skrbi za take ukrepe, razporeditev dmgega delavca na drugo delovno mesto, na katero po določbah zakona, statuta in splošnih aktov podjetja ne sme biti razporejen; — neupoštevanje predpisov in ukrepov za varstvo pri delu; zlasti nepravilno ali nepravočasno prijavljanje nezgod pri delu; — neupravičena oz. nedovoljena odklonitev izvršitve delovnih nalogov, ki jih izda nadrejeni starešina ali drug pristojni organ; — odklonitev dajanja podatkov, nepoklicano dajanje oz. dajanje netočnih podatkov, ki se morajo oz. smejo po veljavnih predpisih dajati pooblaščenim organom, zavodom, organizacijam ah posameznikom; — neupravičeno obračunavanje potnih in drugih stroškov podjetju; — spanje med opravljanjem čuvajske službe ali nočnega dela; — ignoriranje ali nedosledno izvajanje sklepov organov upravljanja; — vsako dajanje ali opustitev, ki je v nasprotju s predpisi ali jasno prepovedjo oz. nalogom nadrejenega starešine, ter utegne povzročiti škodo, nepravilno poslovanje v podjetju ali nezadovoljstvo med člani delovne skupnosti; — vse lažje kršitve delovnih dolžnosti, ki povzročajo nevarnosti za življenje in zdravje delavcev ali nezadovoljstvo v večjem obsegu med delavci ali večje motnje oz. zastoj v proizvodnem za podjetje oz. temeljno or- končne odločbe ne stori no-procesu ter večjo materialno ganizacijo hujše posledice, bene kršitve delovnih obvez-škodo v podjetju, ali zmanj- Vsak izmed navedenih nosti, se izbriše izrečen šuje ugled podjetja oz. dela ukrepov razen izključitve — ukrep iz evidence in se sma-podjetja v javnosti, zlasti če se lahko izreče delavcu za tra, kot da ni bil izrečen, take kršitve predstavljajo ponovne kršitve ali podobne 126 člen kaznivo dejanje; vrste oz. težine tudi po- a , , " , . r Ce delavec, zoper katere- stopka in izrekanje ukrep6 so pri svojem delu neodvh e Postopek za ugotavljanj6 ko se je izvedelo za - ali pa mu preneha last- kršitev m storilca vendar pa nost delavca v združenem postopek zaradi kršitve ob- (jelu veznosti v združenem delu obveznosti v združenem 122. člen ni več mogoč, ko zastara ka- delu vodi in izreka ukrepe Delavcu preneha lastnost zenski pregon. odbor za ugotavljanje kršitev delavca zaradi izključitve le 125. člen obveznosti TOZD. za hujšo kršitev delovne Če delavec, zoper katere-dolžnosti ali za tako kršitev gaje bil izrečen ukrep zaradi 130. člen obveznosti, ki jo je delavec lažje kršitve obveznosti, v Organi za uvedbo postop- storil ponovno ali ki je imela roku 1 leta od prejema do ka in organi za vodenje po- predsednik odbora navo. - $6 Vabilo na obravnav® f p pošlje članom °db°|3l ugotavljanje kršitev, de^ii ’v Uld f proti kateremu je j« I postopek, delavcu, k^jfl L1 opravil poizvedbe oz. ^ ji pripravljalni postopek ^ pooblaščen na obravna jt. 129. člen Postopek zaradi kršitve stopati predlog, ter m°r # H "■m pričam in izvede” ^ g Med vročitvijo vabii^. ^ lavcu, proti kateremu Je^v0i \ den postopek in °bra^f3iii’ mora zaradi priprave o be preteči vsaj 8 dni- 135. člen glf Obravnava pred je ustna in javna, p°s fi f nje in glasovanje odo je tajno. j IZREDNA ŠTEVILKA STRAN 15 sN]f ^glasnik ■ep0'’, visD1’ C, 136. člen scartf nis«1' slcei« poS ' se med obravnavo ugotovi, C delavec storil tudi druge obveznosti, razen tiste, 1^‘ero je obtožen, lahko od-!?dloči, da bo takoj razprav-| “di o teh kršitvah ali pa od-l’ “a se razprava preloži zara-ttaljnjih poizvedb. 137. člen obravnavi se piše zapisnik, !!0ta vsebovati zlasti nasled-™datke: k Podatke o organu, ki vodi t,»avo in o vseh osebah, ki u, . favnavi nastopajo jjiti datum in predmet ob- s.ldatek potek obravnave z ‘dokazi flO*1 j, Zagovor delavca oz. njego-j/- x ''govornika m il Ostale podatke, ki so po-ii^za reševanje in odločitev 1? rite': lo f Op1 J' 'gih ^Odločitev odbora (JJjsnik podpišega predsedujta in zapisnikar. [5» š# , 138. člen CSednik odbora vodi oblo^0 in postavlja vprašanja Šit'f ’ ije,lemu delavcu, pričam in pO’ | ,0cem ter daje besedo čla-■ j^0tnisije, delavcu, ki zasto-' tQženi predlog in zagovor- *2\ o# $ iJnost predsednika odbora Veti za to, da se zadeva vse-razčisti, da se dožene CLm odvrne vse, kar bi za- m & r vuvmo Vbc, iv or Ul a a- lo postopek, ne da bi ko-■ tazjasnitvi stvari. t(j sednik odbora skrbi tudi * ,na obravnavi in lahko od-se začasno odstranijo ovirajo delo odbora. jed1" I »a (č 139. člen J6' h)^toženi delavec, ki ni pri-?th,, pravnavo, pa je izkazano, S :je bilo vabilo v redu vro-ftaj niso znani opravičljivi X.Za njegov izostanek, se V.-a opravi v njegovi od- Jd' ted1 \>čitev vabila ni izka-obravnava preloži. K 4 140. člen ji Obravnavi predsednik od-iVJPrej zasliši obtoženega At’nato pa se izvede dokaz-zr,t, v^JjPek z zaslišanjem prič in t>lS WaC?v> pregledom listin in je ^ dokaznega gradiva. 0 56 si^ta mezna priča ni prišla ff ^^navo, se na obravnavi 1 j, it v zapisnik o njenem zasli- 111 a? pravUalnem postopku, e (F TOje zadostuje, se obravnava ; f vile' Priči naloži vse stroške, J} M faradi ponovne obravna-V zoper njo začne posto-il* {, : di kršitve obveznosti, j v ebf ijVc 14L člen ' L liria pravico na obrav™ ie' ožiti vsa dejstva in iiSti1 o kršitvi delovne ob- i Vencev. uV! Fp- Predlagati < fenila' fid11' dokaze in izpovedbam j, 142. člen »11 d^Canem dokaznem po-• Im a Predsednik odbora be-*you, ki zastopa obtožni |Kg°ženemu delavcu in 'li^j^besedo ima vselej ob- 143. člen Sklep o ukrepu se objavi na koncu obravnave, potem ko je odbor na tajnem posvetovanju in glasovanju sprejel svojo odločitev. O tajnem posvetovanju in glasovanju se vodi poseben zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, vsi člani odbora in zapisnikar. 144. člen S sklepom odbora se delavec: — oprosti odgovornosti za kršitev obveznosti in se postopek ustavi, ali pa - se spozna za krivega in se izreče določen ukrep. Pismena odločba o izrečenem ukrepu se pošlje delavcu, organu ali osebi, ki je predlagal uvedbo postopka, splosni oz. kadrovski službi obrata in sindikalni organizaciji. 145. člen Odločba o ukrepu mora vsebovati zlasti: 1. Uvod: ime in sestavo organa, predlog za postopek, predmet obravnave, ali je bil obtoženi delavec prisoten. 2. Izrek: zoper koga je ukrep izrečen, ali je predlog za postopek odklonjen oz. ali je delavec oproščen, opis kršitve, vrsta ukrepa, ev. odločitev glede povzročila škode; ev. odločitev o katera dejstva je komisija smatrala za dokazna, zakaj je bil delavec oproščen oz. spoznan za krivega, zakaj se ne upošteva zagovor, olajševalne in obtežilne okolnosti, ugotovitve glede povračila škode in stroškov postopka. 4. Pravni pouk: rok, v katerem je treba vložiti zahtevo za varstvo pravic zoper odločbo in navedbo organa, ki bo o zahtevi odločal. stroških postopka. 3. Obrazložitev: Varstvo pravic 146. člen Zoper sklep odbora za ugotavljanje kršitev obveznosti lahko delavec ali njegov zagovornik vloži v 15 dneh od prejema odločbe zahtevo za varstvo pravic na delavski svet TOZD. Zahteva se vloži pismeno v splošni oz. kadrovski službi TOZD. Pravočasno vloženo zahtevo pošlje predsednik odbora z vsem gradivom in potrebnimi pojasnili delavskemu svetu TOZD. 147. člen Delavski svet TOZD odloči o zahtevi na svoji prvi prihodnji seji, na katero mora biti povabljen tudi prizadeti delavec. Na seji poroča o postopku pred odborom predsednik odbora, delavec pa lahko ponovno obrazloži svojo zahtevo. 148. člen Delavski svet TOZD, ki odloča na drugi stopnji, lahko odločbo komisije potrdi kot utemeljeno in zahtevo zavrne, ali odločbo ustrezno spremeni, ali odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponoven postopek pred odbor. Delavski svet ne more izreči ostrejšega ukrepa zopet delavca, ki je vložil zahtevo za varstvo pravic. Sklepi delavskega sveta so dokončni in izvršljivi. 149. člen Postopek o kršitvi obveznosti, ki je bil končan z dokončno odločbo organa II. stopnje (DS), se lahko obnovi samo v naslednjih primerih: — če se dokaže, da temelji odločba na ponarejeni listini ali na krivi izpovedi priče ali izvedenca, — če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo povzročiti oprostitev delavca, pa se to dejstvo oz. dokazi niso mogli uveljaviti v prvotnem postopku, — če je bil zoper delavca zaradi iste kršitve delovnih obveznosti že prej izrečen kak ukrep. delovnega mesta, mora predložiti svojo odločitev odboru za medsebojna razmerja na njegovi prvi seji. Odbor lahko odločitev o odstranitvi delavca z delovnega mesta potrdi, razveljavi ah odpravi. Za tisti čas, ko je odstranjen z delovnega mesta, lahko pooblaščeni posameznik razporedi delavca na drugo delovno mesto, ki ustreza ali približno ustreza njegovim strokovnim ali drugim delovnim sposobnostim. Delavec, ki je odstranjen z delovnega mesta, prejema ta čas osebni dohodek za delo, ki ga dejansko opravlja v tem času. Pravica do morebitne razlike se delavcu prizna v smislu določil čl. 151 /III. 150. člen 154. člen Obnovo postopka lahko zahtevajo osebe, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo pravic zoper odločbo odbora. O utemeljenosti zahteve odloča odbor, ti je v končanem postopku o isti zadevi odločal na prvi stopnji. Če je zahteva za obnovo utemeljena, se celotni postopek izpelje znova. Odstranitev z dela in iz organizacije (suspenz) 151. člen Če je delavec priprt ali v preiskovalnem zaporu, izda direktor temeljne organizacije takoj po prejemu obvestila organa, ki je pripor oz. zapor odredil, odločbo o odstranitvi delavca iz temeljne organizacije. Dokler je v priporu ali preiskovalnem zaporu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ti ustreza polovici akontacije povprečnega dohodka, ki ga je imel v zadnjih treh mesecih. Delavec ima pravico dobiti razliko do polnega nadomestila akontacije osebnega dohodka in druge pravice, ki se uveljavljajo iz dela v podjetju, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen od tožbe ali če je obtožba zavrnjena, vendar le zaradi nepristojnosti. 152. člen Delavec je lahko odstranjen z delovnega mesta ah iz temeljne organizacije, če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom, če je bil zaloten pri hujši kršitvi delovne dolžnosti in če je zoper njega predlagan postopek za izključitev, če bi s svojo navzočnostjo na delovnem mestu oz. organizaciji motil delo, uničeval dokumentacijo ali na kakšen drug način preprečeval uspešen potek postopka. Odstranitev z delovnega mesta ali iz organizacije sme trajati najdalj do dokončne odločitve o kršitvi obveznosti in delavčevi krivdi. 153. člen O odstranitvi delavca z delovnega mesta lahko odloči direktor TOZD, v nujnih primerih ali iz razlogov, ki jih terja varnost pri delu, pa tudi vodja delovne grupe, v kateri delavec dela. Pooblaščeni posameznik, ki je odločil o odstranitvi delavca z O odstranitvi delavca iz podjetja odloči odbor za medsebojna razmerja. Delavec, ki je odstranjen iz organizacije, ima ta čas pravico do nadomestila, enakega ene polovice povprečne akontacije osebnega dohodka za dobo zadnjih treh mesecev pred odstranitvijo. Če je bil delavec oproščen, mu gre razlika do polnega zneska akontacije OD. 155. člen Zahteva za varstvo pravic zaradi odstranitve ne zadrži njene izvršitve. Materialna odgovornost 156. člen Delavec, ti namenoma ali iz velike nepazljivosti povzroči podjetju na delu oz. v zvezi z delom materialno škodo, mora povzročeno škodo povrniti. Delavec, ki namenoma ali iz velike nepazljivosti ne izpolnjuje svojih obveznosti in povzroči s tem zmanjšanje dohodka, mora povzročeno škodo povrniti. 157. člen Če povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za tisti del škode, ti ga je povzročil. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, se šteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih. Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povrnitev škode. 158. člen Vsak delavec, ti ugotovi, da je nastala škoda, mora o tem brez odlašanja obvestiti pristojnega vodilnega delavca, ti je takoj dolžan uvesti postopek za ugotovitev in povrnitev povzročene škode. V postopku za ugotovitev povzročene škode je treba zaslišati prizadetega delavca. 159. člen Škodo ugotovi posebna strokovna komisija, ti jo za vsak primer posebej imenuje odbor za medsebojna razmerja. Če je bila škoda povzročena s kršitvijo delovne obveznosti, jo ugotovi organ, ti je pristojen za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti. V komisijo se imenujejo delavci, ti imajo zadostno strokovno znanje za ocenitev škode in presojo okoliščin, v katerih je škoda nastala. Če v temeljni organizaciji ni ustreznih strokovnjakov, se lahko angažira tijdi zunanje sodelavce. Strokovna komisija ugotovi obstoj škode, okoliščine, v katerih je škoda nastala, koliko znaša in kdo jo je povzročil. Višina škode se določi po ceniku TOZD oz. podjetja ali po tržnih cenah, ki veljajo v kraju na dan povzročene škode, ali po računu za izvršena opravila in odpravo škode. 160. člen Delavec je dolžan povrniti škodo, če so izkazani naslednji elementi: - dejanska škoda, - dejanje ali opustitev delavca, zaradi katerega je škoda nastala, - vzročna zveza med dejanjem oz. opustitvijo in nastalo škodo, - krivda delavca, to je njegov namen, povzročiti škodo ali njegova velika nepazljivost, zaradi katere je škoda nastala. 161. člen Na podlagi ugotovitev strokovne komisije oz. odločbe o ukrepu zaradi kršitve delovnih obveznosti, pozove splošna služba obrata prizadetega delavca, da škodo povrne oz. da podpiše izjavo, s katero dovoljuje, da se mu ustrezni zneski odtegnejo od mesečnih osebnih dohodkov. Če delavec odkloni povračilo škode, uveljavi temeljna organizacija oz. podjetje odškodninski zahtevek pred sodiščem. 162. člen Delavcu, ki je pripravljen škodo povrniti, se lahko dovoli ustrezno obročno odplačevanje dolžnega zneska, pri čemer se upošteva predvsem stopnja delavčeve krivde, njegovo socialno stanje in višina škode. Iz upravičenih razlogov je lahko delavec deloma ali popolnoma oproščen plačila odškodnine, razen, če je namenoma povzročil škodo. Sklep, s katerim se delavec oprosti plačila odškodnine, sprejme delavski svet TOZD. 163. člen Če je podjetje (TOZD) povrnilo tretji osebi škodo, ki jo je tej osebi povzročil delavec pri delu ali z delom, in sicer namenoma ali iz velike nepazljivosti, zahteva TOZD od delavca v roku 15 dni od dneva, ko je bila tretji osebi izplačana odškodnina, da povrne znesek, ki je bil izplačan tretji osebi. Če delavec odkloni povračilo izplačanega zneska, vloži podjetje zoper njega tožbo za povračilo pri pristojnem sodišču. Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu 164. člen Delavcu lahko preneha lastnost delavca: - če izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, - na podlagi pismenega sporazuma z drugimi delavci v temeljni organizaciji, - če je dopolnil pokojninsko dobo 40 let (moški) oz. 35 let (ženska), — če je ob pridobitvi lastnosti delavca' zamolčal ali dal neresnične podatke glede pogojev, določenih za delo na določenem delovnem mestu in so ti podatki vplivali na pridobitev lastnosti delavca v združenem delu, — če ne izpolnjuje obveznosti iz združenega dela in s tem huje krši skupne interese drugih delavcev oz. temeljne organizacije, — če se je začel postopek, da preneha temeljna organizacija. 165. člen Delavec impravicpo svoji želji ob vsakem času prenehati z delom in izstopiti iz delovne skupnosti. Pogoj pa je, da o tem pismeno obvesti splošno oz. kadrovsko službo TOZD in da ostane od sporočitve svojega namena na delu še toliko časa, kolikor je določeno za njegovo delovno mesto s tem sporazumom. 166. člen Svojo izjavo, da se je odločil za prenehanje, lahko delavec naknadno prekliče le s pristankom odbora za medsebojna razmerja. 167. člen Delavec se lahkd o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu sporazume z drugimi delavci. V imenu delavcev sklene sporazum odbor za medsebojna razmerja. Sporazum mora biti sklenjen pismeno in velja za sklenjenega, ko ga podpišeta delavec in predsednik odbora za medsebojna razmerja. Po sklenitvi sporazuma je delavec dolžan ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno s tem sporazumom, razen, če sporazum o prenehanju ne vsebuje takšne drugačne določbe. 168. člen Delavcu preneha lastnost delavca na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja, če je zamolčal ali dal neresnične podatke, če se ugotovi, da so podatki neresnični ali da je delavec podatke zamolčal. Kdor ugotovi, da je delavec postopal v smislu določil tega člena, je to dolžan takoj sporočiti odboru za medsebojna razmerja. 169. člen Delavcu, ki je huje kršil svoje obveznosti in mu je bil izrečen ukrep izključitve, preneha lastnost delavca z dnem, ko je postal sklep o prenehanju dokončen oz., ko mu je bilo vročeno obvestilo o dokončanem sklepu o prenehanju lastnosti delavca zaradi izključitve, če je delavec zahteval varstvo pravic. 170. člen Če se je začel postopek, da preneha temeljna organizacija ali delovna organizacija, v kateri sestavi je temeljna organizacija, lahko preneha delavcu lastnost delavca, če tako sklene odbor za medsebojna razmerja. Odbor upošteva pri sklepanju o prenehanju lastnosti delavca: socialne razmere, v katerih delavec živi, njegovo delovno dobo v organizaciji, tako da preneha delo najprej delavcem, ki živijo v ugodnejših socialnih razmerah in imajo krajšo dobo dela v delovni organizaciji. 171. člen Delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu: - če se na način, ki je pred- rok), znaša: pisan v zakonu, ugotovi, da je delavec popolnoma nezmožen za delo - z dnem vročitve pravnomočne odločbe o ugotovitvi nezmožnosti temeljni organjzaciji združenega dela, - če je delavcu po zakonu 175. člen Rok, v katerem je delavec še dolžan ostati na delu (odpovedni - določba o pravici delavca, da odhaja iz organizacije zaradi iskanja zaposlitve, pouk o pravici delavca, da 1. delavci na delovnih mestih, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba: - na delovnih mestih (kategorija A-6, A-7, A-8 — 2 meseca, - na delovnih mestih kategorije A-3, A-4 in A-5 - 3 mesece, vloži zahtevo za zaščito pravic, - pouk o pravici delavca, da se prijavi pristojni organizaciji za zaposlovanje. s povratnico. Delavec m°d podpisom potrditi p rejen1 ločbe. Jj Za vročenje odločb podrejeno načela in pravil1 kona o upravnem postopku-Če delavec odkloni sp^ij odločbe, se mu bistvena v# Varstvo pravic delavcev odločbe sporoči ustno in f, Ut oz. po pravnomočni odločbi so- .. — nadel ovnih mestih katego-dišča ali drugega organa prepo- nJe A-l in A-2 — 4 mesece vedano opravljati delo na delov- .. — na delovnem mestu katego-■ - nje A-5 mesecev; 178. člen nem mestu, na katerem dela - z dnem vročitve pravnomočne odločbe temeljni organizaciji, — če je delavec obsojen na 2. delavci na delovnih mestih, za katere se zahteva višja ali srednja strokovna izobrazba oz. zapor, daljši kot 6 mesecev — z izobrazba VKV ali KV delavca: dnem, kazni, ko nastopi prestajanje če je delavcu izrečen var- s skupno delovno dobo do 15 let — 2 meseca, s skupno delovno dobo nad nostni vzgojni ali varstveni 15 let 3 mesece; ukrep, ki naj traja več kot 6 me- delavci na delovnih mestih, secev in mora biti ža to odsoten za katere se zahteva nižja stro- z dela - z dnem, ko začne izva- lzobrazbaM* izobrazba jati ukrep PKV oziroma NKV delavca: — če preneha delovna organi- s skupno delovno dobo do 15 zacija, razen ob spojitvi in pripo- iet ~ } mesec, jitvi, preneha lastnost delavca s skupno delovno dobo nad vsem delavcem v temeljnih orga- 15 let - 2 meseca, nizacijah v njeni sestavi - z Sporazumno se lahko nave- dnem, ko preneha delovna orga- dom r°ki skrajšajo ali podaljšajo. ------ če se je začel postopek za mzacija, Delavec, ki misli, da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela, lahko zahteva, da opravi organizacija postopek za varstvo pravic. O zahtevi delavca za varstvo pravic odloča delavski svet TOZD kot drugostopenjski organ. Zahteva za varstvo pravic odloži izvršitev sklepa razen v primeru, ko je pristojni organ oz. pooblaščeni delavec odločil o uvedbi nadurnega dela ali o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto oz. delo v izrednih okoliščinah, kijih določa ta sporazum. O zahtevi za varstvo pravic mora delavski svet dokončno odločiti v 30 dneh od vložitve. delavčevi odklonitvi naprej pisnik, ki ga podpišeta dva c‘", delovne skupnosti. S tem f. j tra, da je bila odločba del veljavno vročena. »-J 182. člen vl i Zahtevo, ki jo je delavec % pravočasno, predloži _ sPy služba obrata - takoj, ko 1 vsa pripadajoča dokazila U1 v jasnila — predsedniku tiste?. gana delovne skupnosti, k1 L zahtevi pristojen dokoncn0 ločiti. 183. člen Zahtevo organ II. stopiti1 vrne, če je bila vložena^ - če preneha temeljna orga- prenehanje temeljne organiza-nizacija, razen ob spojitvi in pri- ctie> lma delavec v času, ko ima pojitvi - z dnem, ko preneha te- pravico ostati na delu, pravico 179. člen pozno, če ga ni vložila ah druga upravičena oseba ^ ■ je bilo o zadevi že dokonča ločeno. ajr Organ II. stopnje lahko moma sprejme o odločanj'^ meljna organizacija. 172. člen Delavcu preneha lastnost delavca v združenem delu, če iz tehnoloških ali ekonomskih raz- do 4-ume odsotnosti na teden zaradi iskanja nove zaposlitve. V času take odsotnosti ima pravico do nadomestila osebnega dohodka, kot če bi delal. 176. člen logov ni potrebe po njegovem J3«,!?"!? aa^azreši^DO JiKST"''0' preteku časa,’kolilcorjemorade - če mu ie temelina oreani- ostati na delu' 0 razrešitvi pravi-zacija združenega dela zagotovila loma otUo.či odbor za medseboj- delovno mesto v drugi organiza- na^™®pa; ciji združenega dela, ker ni mo- Rok za razrešitev se lahko iz-. . ... , , jemoma podaljša največ še za 30 gla zagotoviti delovnega mesta v (jni in mora delavec tudi ta čas *s.- Icmdjm ali delovni organiza- ostati na delu, sicer je odgovoren ciji. Delavcu preneha lastnost de- za škodo, ki bi nastala podjetju vca z dnem, ko začne delati v zala(ji tega, vendar le v nasled-dela organizaclJ1 zdruzenega njih primerih: . ’. J?. je delavcu nalom jn precejšnjo vrednostjo, zagotovljeno v isti ah drug, orga- _ če g de,Jav£c odgovoren Na seje, na katerih se odloča o delavčevih pravicah ali dolžnostih, mora prizadetega delavca pravočasno povabiti predsednik organa oz. oseba, ti sestanek skliče ter delavcu omogočiti, da poda pojasnilo in obrazloži svoje stališče, preden organ glasuje ali kako drugače odloči o delavčevi pravici. Delavec, ti meni, da mu je potrebna strokovna pomoč pri uveljavljanju pravic iz medsebojnih razmenj v združenem delu, se lahko za to pomoč obme na ustrezno strokovno službo v podjetju oz. temeljni organizaciji. htevo, ce je bil iz oprav^ vzrokov vložen 15-dnevnegaroka. ^ Organ, kateremu je zf?,, f> bila predložena, pa o zad® ; pristojen odločati, odstop htevo pristojnemu organu. P ?rga »i K n1’ s lih' S|tlQ 184. člen pl Organ II. stopnje, ko zahtevi, lahko sklene: - če zahteva ni utetneyt jo zavrne in potrdi odlov? gana I. stopnje, - če je zahteva uteiu6;, j odločbo organa I. stopnju j loti ali deloma odpravi. "KUi s! he< Hty S? S % !p-mč?igotou,j=b«jž nizaciji združenega dela oz. drugi organizaciji ali organu. 173. člen Delavcem, ki so bili izvoljeni v vodja delovne enote oz., če je opravljal takšna dela, kjer je predaja poslov obsežnejša, - če je delavec na vodilnem delovnem mestu, - če opravlja delavec takšna 180. člen O pravicah in obveznostih delavcev iz medsebojnih razmerij odloča pristojni organ praviloma z javnim glasovanjem in običajno večino, razen, če je za določene zadeve predpisano tajno glasovanje ali kvalificirana večina ah, če organ predhodno sam sklene, da bo glasovanje opravljeno na kvalificiran način. organom I. pek pred opravljen pomanjkljivo razveljavi in vrne zadevo °iy I. stonnie v ponovno odl° S Ni »i S 185. člen d1 Delavec ima pravico, hkrati z zahtevo, ki jo P0, 6ij< organu II. stopnje v