Obravnavati tudi ukrepe na zvezni ravni
Podobno kot v dnigih občinah, mestu in republiki, so tudi zbori naše ob&nske skupščine obravnavali pereča vprašanja ekonomske politike v ieiošnjem lciu in s lv.it. v zvezi tudi sprejelš prcdlagane ukrepe za razbremeoitev gospodarstva. Zbor združenega dela je na seji 29. maja gospodarjeenju namenil kar več točk dnevnega reda. Potem ko je predsednik izzvršnega svefa Milan Jelenc natančneje sez-nanil delegate, katerih uktrepov in aktivnosti se bomo lotili v občini, opisal pa je tudi mestni dtopolnilni program uresničevanja gospodar-ske stabilizacije, se je po zsačetnem raolku oglasilo v razpravi kar nekaj delegatov.
Danilo Jurca, preddsednik skupščine sisa za otroškko var-stvo, se je zavzel za enako nagra-jevanje na podiočju dnužbenih dejavnosti v Ljubljani, rue pa da je to po občinah različno ureje-no. Obenem je poudaril t udi po-trebo po enotni sodobni obdelavi podatkov, tako da bi vzgojite-ljica manj »delala« s papirji in več z otroki; to še zlasti zato, ker naši najmlajši preživijo v vrtcih tudi 10 do 11 ur na dan. Ni si težko predstavljati, kaj to po-meni za otroka. Menil je tudi, da ni prav na račun osivovnega zdravstvenega varstva gratditi po-rodnišnico (predlog je mamreč, naj ne bi zidali doma nsa Fuži-nah), saj smo še pred krattkim le-temu dajali prednost. V n.iaši ob-čini osnovno zdravstveno \ varstvo ni zadovoljivo urejeno.
V učinkovitost ukrepovv, ki naj bi razbremenili gospodarestvo, je podvomil delegat III. konf ference delegacij (Žito) Ivan Vukunan, ki je v podkrepitev svoje trditve navedel nekaj primerov. TTako se
na primer znižujejo tiste pri-spevne stopnje, ki v celotni strukturi najmanj pomenijo, medtem ko sisi materialne proi-zvodnje ostajajo nedotaknjeni. »Razpravljamo o ukrepih v ob-čini, mestu in republiki, tnedtem ko zvezni proračun ostaja še vedno tabu. Zahtevati bi morali vsepodatke, tudi nazvezni ravni, drugače se bomo izčrpavali le z obrobnimi zadevami. Od vseh sisov, tudi sisov materialne proi-zvodnje, in na vseh ravneh, bi morali zahtevati programe, kako in kaj zmanjševati,« je dejal Ivan Vukman.
Predsednik občinske skupš-čine Niko Lukež je govoril o tem, da pri nas obstajata dve ceni: uradno določena in neuradna, veljavna, kipa je precej višja od »uradne«. Ce hoče delovna or-garuzacija dobiti surovine, potem mora to ceno plačati. Prav delegati pa bi se morali v svojih delovnih organizacijah bojevati proti takemu obnašanju in s tem proti   izsiljevanju   višjih   cen.
Glede ukinitve občinskih glasil pa je dejal, da je to oboutljivo vprašanje, kajii z enirr samini zamahom lahko uničitno vse, kar smo dolga leta gradili. O tem naj bi se odločalo v občinskih konfe-rencah SZDL.
KAKŠNl BODO PRIHRAN-KI?
Predsednica komiteja za druž-beno planiranje in družbenoe-konomski razvoj Nina Jevšnik je delegatom poročala o rezultatih ankete, ki so jo izvedli na njiho-vem komiteju, da bi ugotovili, kaj ti novi zakoni dejansko pri-našajo gospodarstvu. Do 29. maja je na anketo odgovorilo le 25 ozdov, v glavnem manjših, tako da ugotovitve ni mogoče posploševati. Večina anketiranih je odgovorila, da bodo cene po-višali v dogovorjenih mejah in da tudi v prihodnje ne pričakujejo boljših finančnih rezultatov (ker so predvidena tudi povišan ja cen reprodukcijskih materialov). Po-sebej je omenila delovni organi-zaciji Zito in Jata, kjer tudi povi-šanje cen ne bo prineslo olajša-nja. Večina ozdov ne navaja težav z likvidnostjo, vendar je nemogoče napovedati, kaj bo prinesla prihčdnost. Samo devet ozdov je naredilo konkretne izračune glede prihrankov, ki na j bi jih prinesli novi zakoni in predpisi.
Da si gospodarstveniki od ukrepov za razbremenjevanje gospodsrstvit >;c of?e(»j« vcli-ko, kaže tudi odlomek iz raz-prave na Gospodarski zbor-nici Slovenije. Kot je bilo mo-goče prebrati v Gospodar-skem vestniku, je neki govor-nik približno takole slikovito
(nadaljevanje na 2. strani)
(nada!|evanje s 1. strani)
orisal »razbremenjevanje«: »Vsl ti ukrepi so videti tako kot prijazno gospodarjevo prigovarjanje preveč otovor-jenemu osličku. Ta pravi: Zberi svoje moči, srček, jaz pa te bom tudi razbremenil. Iz koša, ki ga nosiš, si bom vzel tobaka in si nabasal pipo, pa ti bo takoj laže.«
Predsednik zbora združenega dela Rado Tihelj se je dotaknil vprašanja dobav surovin z drugih republik, v katere so.ozdi iz naše občine sovlagali. To vprašanje je je bilo tudi postavljeno na seji mestne skupščine 7. junija.
SPOŠTOVATI          SAMOU-
PRAVNE SPORAZUME
Tri točke dnevnega reda, in sicer poslovan je ozdov, zunan je-trgovinsko  menjavo gospodar-
stva občine ter akumulativno in reproduktivno sposobnost go-spodarstva v lanskem letu je zbor združenega dela obravnaval skupaj. Vrsto pripomb na to gra-divo je imel odbor za družbe-noekonomski razvoj pri zboru združenega dela (prebral jih je namestnik predsednika tega zbora Armand Kopitar), ki je menil, da so ugotovitve, zak-ljučki in predlogi sklepov v gra-divu preveč splošni in ne nakazu-jejo rešitev. Navedli so tudi pri-mere, kaj bi bilo mogoče kon-kretneje zapisati oziroma nare-diti.
K besedi se je pri tej točki dnevnega reda ponovno oglasil delegat Žita Ivan Vukman, ki je orisal težave njihove delovne or-ganizacije in predlagal, naj naši delegati na mestni skupščini za-htevajo, da sc zavzame za izpol-njevanje samoupravnih spora-zumov, ki jih je Žito podpisal s pod jetji iz drugih jugoslovanskih
republik. Žito, ki mora oskrbo-vati s kruhom 26 občin, se pogo-stokrat znajde v zagati, ker ne dobiva dogovorjenih količin žita, koruze in drugih surovin. Hkrati je III. konferenca delegacij pred-lagala tudi uvedbo tako imeno-vanega sistemskega dinarja za razvoj mlinarske in pekarske in-dustrije v Ljubljani, da bi tako rešili razliko med predvideno podražitvijo moke, ki naj bi zna-šala okoli 60 odstotkov, in kruha, kateremu naj bi se cena povišala le za 25 odstotkov.
Delegatka XXVII. konference delegacij OŠ Ketteja in Murna Katica Kavčič je opozorila na nevzdržne razmere v šolstvu, še zlasti v naši občini, kjer so osebni dohodki pedagoških delavcev med najnižjimi v Ljubljani. V odgovor je Marijana Strubej, predsednica komiteja za druž-bene dejavnosti, povedala, da je prav zdaj v izdelavi analiza, ki naj bi pokazala stanje na tem po-
dročju v našem mestu in na pod-lagi katere naj bi se odločili za poenotenje osebnih dohodkov.
Ivan Lukman, predstavnik ob-činskega sindikalnega sveta, je seznanil delegate s stališči te družbenopolitične organizacije glede prekoračiteljev izplačila osebnih dohodkov, ki jih je bilo v naši občini lani 17. Dali so po-budo za začetek postopka, da bi delovne organizacije Vektor, Scena in Unija papir, ki so neu-pravičeno izplačale visoke osebne dohodke, vrnile višek.
Delegati so obravnavali tudi poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa v Julonu, sklep o prenehanju ukrepa druž-benega varstva v tej delovni or-ganizaciji so sprejeli že na prejš-nji seji, jn v razpravi pohvalili delo tega organa, hkrati pa za-htevali, da na mestni skupščini obravnavajo vlogo sozda Jugo-tekstil pri tej sanadji.
D. J.