Posamezna številka 120 K. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 107. v Ljntjijanl, v torek ie 26. foliji 1921. Leto xlix. • SLOVENEC« velja po pošti a« vg9 strani Jugoslavije in t Ljubljani: aa oelo leto naprej. K 240-— za pol leta n .. „ 120 — za četrt leta H • • » 60-— za en mesec „ .. „ 20-— Za inozemstro oelo!e!no Kf^jK B Sobotna izdaja: 5 Za oelo leto ..... E 40 — za inozemstro.....55 — Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. tetoi. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Rnostolpna petltrrsta (59 mm širok« ln 3 mm visoka alt nje prostor) z« enkrat . . • , po K Odposlana itd. ... po K 9«— Pri večjem naročila popust Najmanjši oglas 5 9/0 mm K13. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dnova po p raz. nlkB »b 5. uri zjutraj. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — Račim poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ia češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hero, 7o63. Dr. H. Nove žrtve kapitalizma. Pariška mirovna konferenca nam je ustanovila Zvezo narodov, koje glavna naloga bi morala biti, da skrbi za mir med narodi in da izvede razoroženje. Toda Se-verno-ameriške države niso hotele pristopiti k Zvezi in čeprav so Francozi in Angleži skrbeli, da Zveza ni ostala samo na papirju, temveč se je začela tudi posvetovati, vendar je bil navzlic temu vsakdo prepričan, da ostane Zveza narodov tako dolgo mrtvorojeno dete, dokler ne pristopijo k Zvezi tudi Severnoameriške zvezne države. Danes je jasno, da Severnoameriške zvezne države ne bodo prišle v Ženevo, kjer je sedež Zveze narodov, kajti one pozivajo ta mesec velesile in druge interesirane države na ameriško konferenco za razoroženje, ki bi se naj na jesen vršila v Washingtonu in ki bi imela še drugo važno nalogo, da donese razdelitev Daljnega Iztoka v interesne sfere amerikanskih, japonskih in angleških imperialističnih krogov. Za Evropo se Severna Amerika desintergsira, njo prepušča francoskemu militarizmu in angleškemu kapitalu, da jo ozdravita, kakor jo znata in moreta. Severnoameriške zvezne države hočejo urediti vprašanja v Tihem morju. Še ni dolgo, da je druga velesila hotela urediti vprašanja na Daljnem Iztoku, to je bila Rusija. A zadela je ob tak odpor, da se je sama stresla v svojih temeljih. Japan je branil Iztok, ker Japan je danes Iztok. Za to jp pravilno zamišljena severno ameriška Id leja o razoroževanju. Ako se z Ja-panom ne more najti aranžma, potem so priprave za vvashingtonsko konferenco le priprave za grupacijo vesesil in interesira-nih držav za gigantski dvoboj med Ameriko in Japanom, obenem med belim in žoltim plemenom. Kaj išče Severna Amerika ob Tihem oceanu? Išče petrolej za svojo industrijo in odjemalce za svoje produkte. Rocke-feller ima nafta-vrelce že v Tschili in Schansi, a Morgan gradi železnico Niu-tschwang—Saigun ob Amuru. Tehnični progres nam vsaki dan bolj jasno kaže, da bo premog bodočnosti — olje, petrolej. Stara in dalekovidna Anglija se v svetovni vojski ni borila za Wilsonove ideale, ampak za Bagdad, za petrolejske vrelce, za žito in za trg v Mezopotamiji, za premoč ob Indijskem oceanu. Angleški imperij se razteza od Kapstadta preko Kaira do Perzijskega zaliva, tako da bi se indijski ocean mogel zvati tudi Britansko morje. Amerika ima petrolejske vrelce v Mehiki, a oni še niso v rokah severnoameriškega kapitala, čeprav se bije za nje ljut boj med kapitalisti. In z mehikanskimi petrolejskimi vrelci bi Severna Amerika še ne bila sa-turirana, njen pogled pada dalje, pada na iztočno Azijo, na ogromni kompleks kitajske države. Tam je dovolj petroleja, a tudi dovolj velik trg za ameriško industrijo. Proti Angliji skuša nastopati boljše-viška Rusija. Ljenin prav dobro ve, da mu je treba spuntati vse narode in zemlje do perzijskega zaliva, ako hoče Anglijo zadeti smrtnonevarno. Toda Ljenin ima za seboj bolno Rusijo, ki se mora prej konsolidirati, bodisi v socialističnem ali starokapitali-stičnem smislu, predno hoče uspešno izvajati tako velike poteze, Vendar ne dvomimo, da je Ljenin s svojim protiangleškim načrtom indikator bodoče ruske zunanje politike. Bolj nevarnega tekmeca ima proti svojemu kapitalističnemu imperializmu Severna Amerika. Isto kar želi Amerika želi tudi Japan. Kitajska je edino mogoče torišče japonske ekstenzivne politike. Njemu je raditega vvashingtonska konferenca skrajno neljuba, kajti v Washingtonu nima ničesar dobiti, ampak le zgubiti. Te dni menda nihče toliko ne obžaluje, da leži Rusija ob tleh kakor Japan, kajti imel bi na njej dobrega, kar najmanj nevarnega druga. Toda na kojo stran se bo nagnila Anglija in vse one evropske državice, ki pospHujejo svoje kolonije v Tihem oceanu? Cel >pa ne dobi od Amerike iste pod bi }o trebala in ki jo zahteva, vendar se cela Evropa trese pred ameriškim kapitalom, Japonski izgledi niso najboljši. Kapitalizem, ameriški, japonski in angleški, je torej na potu, da znova vznemirja svet in ga spravlja v nevarnost novega krvoprelitja. Kako majhni so ob takih pogledih naši social in policajdemokrački, ki kričijo: Klerikalizem je naš sovražnik! Ne, kapitalizem je največji sovražnik nas vseh, krvoses malih in velikih narodov po celem svetu. A socialna preuredba v smis- lu krščanskih principov je edina, ki more človeštvo rešiti propasti. Za to je treba krščanskemu socializmu novega poleta in nove propagande. A začeti je, to velja za vsak krščanski narod, pri sebi doma. Smrt krvosesu kapitalizmu, življenje narodom! Za narode je ista nesreča, ali zmaga ameriški ali koji drugi kapital. To smo videli v Evropi, Vsi narodi so kaznovani po vojski, premagani in zmagovalci. Le kapitalisti, nekaj posameznikov, so srečni in zadovoljni. Belgrad, 24. julija. Pogrebnega sprevoda pokojnega ministra Milorada Draškoviča so pričakovale ogromne množice naroda na vseh ulicah, po katerih se je pomikal. Med njimi niso bili samo Belgraj-čani, temveč tudi seljaki, ki so prišli iz okolice in drugih okrajev. Potem, ko so ob 9. uri 13 min. prinesli krsto iz Oficirskega doma ministri dr. Kumanudi, Pribičevič, dr. Kukovec, dr. Krizman in nekateri poslanci ter postavili krsto na lafeto, je godba zaigrala Chopinovo žalobno koračnico. Ob tej priliki se je poslovil od pokojnika polkovnik Dragotin Grozič, šef generalnega štaba vojnega ministrstva, v imenu celokupne vojske in mornarice. Sprevod je nato krenil po ulicah po določenem programu. Spredaj so nesli križ in žito, nato 120 vencev, redove pokojnika, zatem je korakala vojska z godbo, sledila so pevska društva s svojimi zastavami, dijaki, duhovščina (28 svečenikov, 4 dijakom in episkop Hilarij Zadonie). Za duhovščino je prišel voz s pokojnikom, za njim so šli kraljevska vlada, poslanci, predsednik in člani državnega sveta, predsednik in člani kraljevskega sodišča, predsednik in člani glavne hontrole, zastopniki sedrik in člani glavne kontrole, zastopniki akademije znanosti in u metnosti v Zagrebu, rektorji in profesorji belgrajskega vseučilišča, odposlanstvi zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča, uradniki ministrstva za notranje stvari, predsednik občine mesta Belgrada, častniški zbor, načelniki in šefi oddelkov vseh ministrstev, uradniki ostalih oblasti, zastopniki in odposlanci raznih društev, uradništvo in meščani. Za njimi je korakal oddelek vojaštva z godbo in baterija topov. Truplo pokojnega ministra Draškoviča so prinesli v cerkev poslanci in ministri na razpoloženju. Opijclo (zadušnica) sc je pričelo ob 9. uri 45 min. z obredi bisku-pa Hilarija, ki mu je asistiralo 28 svečenikov. Opijelu je prisostvoval tudi Nj. Vis. princ Gjorgje v uniformi majorja z genera- lom Hadžičem, Navzoči so bili tudi ves diplomatski zbor z vojaškimi atašeji, zastopniki vseh belgrajskih korporacij in zastopniki vojaških enot belgrajske posadke. Po končanem obredu se je poslovil od pokojnika episkop Hilarij v imenu vzhodne cerkve. V imenu kraljevske vlade se je poslovil od pokojnika minister dr. Kumanudi. V imenu demokratskega kluba je govoril Ljuba Davidovič. Za tem se je poslovil od pokojnika v imenu parlament.i dr. Janjič. Nato se je poslovil v imenu radikalnega kluba Marico Gjurišič. Po govorih je izrazil svoje sočutje pokojnikovi družini episkop Hilarij, za njim pokojnikovi soprogi min. predsednik Nikola Pašič ter ostali ministri in njegovi prijatelji. Nato so izjavili svoje sožalje .pokojnikovi družini tudi vsi inozemski zastopniki za svoje osebe. Iz cerkve so prenesli krsto s pokojnikovim truplom na voz načelniki ministrstva za notranje stvari in šefi pokrajinskih oddelkov za notranje stvari. Sprevod je krenil ob 11. uri 15 min. izpred cerkve do pokopališča. Na prvem vogalu ulice Kralja Petra so izkazali pokojniku čast srbski častniki izpred vojne v mac^donskih bojih z besedami: »Slava padlemu Draškovi-ču!« Pred vseučiliščem se je v imenu akademske omladine poslovil od pokojnika absolvirani jurist g. Raič. Na T racijah se je poslovil od pokojnika v imenu občine mesta Belgrada predsednik Dobra Mitro-vič. V imenu invalidov se je poslovil podpredsednik invalidskega udruženja Nedič. Na pokopališču jc prvi govoril bivši ban dr. Tomljenovič v imenu Hrvatov. Za njim minister za kmetijstvo Ivan Pucelj v imenu Slovencev. V imenu pokojnikovih volivcev odvetnik iz Milanovca, Tihomir Mehin, in končno pokojnikov tovariš in prijatelj naš opravnik v Budimpešti Milojevič. Po tem govoru so krsto spustili v grob. Pokojniku se je izkazala poslednja čast, izpaljeni so bili streli iz baterije topov. Pogrebna svečanost se je končala ob 13. uri. Kongres III. internacionale se je končal s popolno zmago Ljeninovih nazorov. Voditelja skrajne komunistične levice, Trockij in znana madam Kolontajeva, sta se morala v vseh glavnih točkah udati. Predsednik izvršilnega odbora III. internacionale ostane Zinovjev, ki spretno lavira med Ljeninom in Trockim in se skrbno iz-ogiblje odkritega konflikta z Ljeninom. Ljenin in njegovi prijatelji izdelujejo širo-kopotezni program, ki znači v bistvu 'po-vrat h kapitalističnemu proizvodstvu pod kontrolo države, oziroma k državnemu socializmu. Japonska se pi Od našega inozemskega poročevalca. Japonska je sicer sprejela povabilo Zedinjenih držav Severne Amerike na washingtonsko konferenco, na kateri naj bi se določile v sporazumu z Anglijo in Francijo skupne smernice glede politike velesil na Daljnjem Vzhodu, obenem pa skuša svojo pozicijo izboljšati s tem, da se približuje Rusiji. Medtem ko je predsednik Harding v zelo energični obliki odklonil vsako zvezo s sovjetsko vlado v Moskvi, si hoče Japonska pridobiti naklonjenost Rusije. Sklenila je pogodbo z daljnje-vzhodno rusko republiko v Čili, glasom katere si je Japonska zagotovila eksploata-cijo rud, kot protikoncesijo pa je Japonska pustila popolnoma na cedilu monarhi-stičnega generala Semjonova in njegovega tovariša barona Ungerna, ki je organizo-val protiboljševiške čete v Mongoliji in je užival dozdaj protckcijo Japoncev. Japonska fe celo pripravljena odpoklicati svojo Pariz, 23. julija, armado iz Poamurja in Primorja. S tem bi Japonska izvila Ameriki iz rok najboljše orožje, ki jo le-ta izrablja proti Japonski, češ da si hoče zavojevati Sibirijo. Kar pa se tiče japonskih gospodarskih pridobitev v daljnjevzhodni ruski republiki, ne more Amerika veliko protestirati, ker je znani Vanderlip od čitske republike kupil 40.000 kvadratnih milj ozemlja na Kamčatki in tako ameriškim akcijskim družbam zagotovil neizčrpna gozdna bogastva zlasti za produkcijo papirja, zraven tega pa jc s tem dana možnost, da Amerika s časom severno od Vladivostoka ustvari bazo za svoje brodovje. Zato se Japonska ne bo zc!o ustrašila, ako bo Amerika zahtevala popolno evakuacijo Dalj-njega vzhoda. An eriitanci, kakor znano, zahtevajo, naj se razveljavi separatna pogodba, ki se je med vojno sklaniia med baronom Iski in Lansingom in ki priznava posebne pravice Japonske na Kitajskem in v Sibiriji, zato pa Japonci zdaj zahtevajo, da se razveljavi Vanderlipova pogodba p Čito. Nekateri japonski listi gredo celo tako daleč, da naglašajo nujno potrebo, da se na washingtonsko konferenco povabi tudi Rusija kot glavni interesent! Kakor se vidi, japonski državniki spričo ameriškega načrta niso izgubili glave in hočejo v Wa-shingtonu izigrati nasproti Ameriki rusko karto. V nedeljo smo čitali v borzni/i poročilih. da notira naša krona (deviza Zagreb) na curišiki borzi 3 franke 65 centimov. Z drugimi besedami: Naša krona je »dosegla« svoj najnižji nivo, odkar jo notirajo na švicarskih nevtralnih borzah v obliki zagrebške devize. Ta nizka številka mora navdati s strahom vsakega mislečega človeka, kateremu je še nekaj mar ne samo njegov lastni žep, ampak tudi dobrobit države. Čc je država revna, so državljani še vedno lahko bogati, kakor nam to dokazuje milijardni letni deficit v državnem proračunu Nemške Avstrije in na drugi strani milijardna premoženja Dunajčanov. Čc so pa državljani revni, mora biti revna tudi država in to je zlo, veliko zlo in obenem tudi velika nevarnost za ohranitev reda in miru v državi, čegar najsolidnejša podlaga je zadovoljnost in ugodno matcrijelno stanje državljanov. Zato nas ta številka 3,65, navdaja z odkritosrčno skrbjo za bodočnost in naloga javnosti je, da napne vse sile, da najde in odpravi vzroke neizogibni finančni nesreči, ki ogroža državo, če se la usodna devalvacija pravočasno ne zaustavi. Danes je prišla zelo v modo neka nova finančna veda, ki med drugim uči, da je prenaglo izboljšanje valute v narodnogospodarskem oziru škodljivo izvozu domačega blaga zaradi prevelike konkurenčne možnosti tujih držav. Kolikor nižja je vrednost kakega denarja, toliko lažje se iz tiste dežele prodaja blago v inostran-stvo, in velik izvoz je za državo dobrota. Ta teorija je navidezno jako lepa, samo eno veliko napako ima, da je — dunajska! Ne da hočemo s tem reči, da je slaba sama na sebi; to ne. Za Dunaj in za Nemško Avstrijo je v gotovih ozirih naravnost briljant-na in genijalno zasnovana, Avstrijci bi morali plačati vojno odškodnino. Kaj so naredili, da se sitnostim neprijetnega plačevanja izognejo? Napravili so posameznike za bogate, državo pa (na papirju) za ban-kerotno in danes se smejejo celemu svetu in pravijo »nimamo«! A ne samo to — oni celo groze, da se priklopijo k Nemčiji, če antanta njim ne da denarja, kamoli, da bi o n i kaj plačevali! Ta manever sc jim je sijajno posrečil s pomočjo nizke valute. Nemško-avstrijska industrija dela ceneje kakor vsaka druga, čeprav plačuje surovine v inozemstvu po istih cenah kakor njeni sosedje, in sicer zato, ker avstrijskega delavca redi država s tiskanjem novih bankovcev in z ogromnimi doplačili na kruh in mast i. t. d., našim in drugim delavcem pa država ne doplačuje nič! Po nemško-avstrijskem vzoru, ki je za Dunaj v danih razmerah edino rešilen, naša država ne sme in ne more uravnavati svojih financ. Res da smo mi v prvi vrsti agrikulturna država z razmeroma obsežnim izvozom poljskih pridelkov; ne smemo pa pozabiti, da potrebujemo sedaj in bomo potrebovali še dolgo let ogromen industrijski uvoz, čedar cena in vrednost je znatno višja kakor vrednost izvoza naših poljedelskih produktov. To nam dokazuje statistika. Višja cena za uvozne produkte kakor za izvozne nas pa naravnost sili k temu, da dvignemo ceno našega denarja z vsemi razpoožljivimi sredstvi in na ta način zmanjšamo državni deficit in tudi marsikak privatni primanjkljaj! V cilju zvišanja vrednosti našega denarja je naša državna oblast sicer marsikaj ukrenila, uspeha pa navadno ni bilo ni-kakega. Nam se zdi, da so gospodje v Belgradu preveč prepričani o tem, da je za določanje vrednosti denarja merodajna e d i - n o 1 e borza (ozir. »Bane 2 Franco-Ser-be« v Belgradu) in zato so izdajali večinoma le tozadevne naredbe borzno-tehnične-ga značaja. Pozabili pa so, kakor izgleda, na stari rek izkušenih finančnikov: Delajte mi dobro politiko in napravil vam bom dobre finance I Če bi bila naša državna uprava v nekoliko boljšem redu kakor je, bi cenili v inostranstvu tudi vrednost našega denarja vse drugače kot danes. Dobremu in varčnemu gospodarju, ki ve, kaj ima, in ki pozna natanko svoje dohodke, in svoje stroške uravnava po svojih dohodkih in ne po namišljenih ali celo mega-lomanskih željah, ne omaje njegovega kredita nobena borza! Če pa beremo v listih, da je finančni minister obljubil davčnim uradnikom posebne nagrade za redno iztir-jevanje davkov, katerih se poprečno vplača le 60 procentov (v Sloveniji vse!) — kaj Lakota Po točnih podatkih iz boljševiških virov Je sedanja lakota v Rusiji hujša nego vse prejšnje, kar jih ljudstvo pomni. Skoro nič se ni pridelalo v vseh gubernijah, ki leže ob Volgi od njenega izvira do izliva, kar kaže, da je tu slaba letina v zvezi z elementarnimi klimatičnimi dogodki. Zapadno od Volge je ostala letina pod povprečnim srednjim iznosom, gubernije okoli Črnega morja pa so doživele enako katastrofo kakor povolžke. Okoli Moskve je letina srednje dobra, še bolj proti zapadu in v centralni Ukrajini ter na severu je letina nad srednjim iznosom. Na vzhodu, Orenburg, južni Ural, je letina srednja, v Sibiriji pa so letino uničile po nekaterih krajih kobilice. Najhujše je v samarski, saratovski in simbirski guberniji, na Donu, na Kubanu in Krimu. Samara je dala samo 2 milijona pudov žita, eno četrtino tega, kar je treba za prehranitev, Saratov ravnotako, Simbirsk pa je pridelal celo samo 700 tisoč pudov mesto 4 milijonov, kolikor jih rabi! Še slabša je letina krompirja, katerega se je pridelalo 37 in pol milijona pudov namesto 161 milijonov. Moskovska »Izvestja« so izračunala, da je v Sibiriji samo v okrajih Turinsk-Botohol-Kokčet-Sergjipol 150 milijonov desjatin črne neobdelane zemlje na razpolago! Toda tjakaj bi se dalo naseliti 1 milijon kmetov komaj1 do konca oktobra meseca, vseh gladujočih pa je 20 do 30 milijonov. Pariz, 25. julija. Dopisnik lista »Daily "Express« poroča, da se ceni število beguncev iz lakotnega ozemlja ob Volgi na več, kakor 30 milijonov. Bežeč si vzamejo vsa živila z naskokom in zakoljejo vse živali, katere morejo dobiti Osvajajo si že- Zaroka regenta Aleksandra. Zagreb, 25. julija. Kakor doznava dopisnik »Riječi«, trdijo diplomatski krogi, da se je regent Aleksander zaročil v Parizu z yojvodinjo Zofijo D' Ysa. 0 tej zaroki se doslej še ni uradno poročalo. Danes pa je ministrstvo za zunanje stvari prejelo brzojavko, ki to vest potrjuje. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 25. julija. (Izvirno) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 1. ure popoldan. Na seji je prvi poročal minister Pribičevič o notranjem položaju v državi, nato pa so prešli na razpravo o zakonskem načrtu za,zaščito države. Belgrad, 25. julija. Jutri dopoldne se Bnide ministrski svet k seji, na kateri se definitivno redigira zakonski načrt o za-Žčiti države. Računa se, da bo dopoldne, LISTEK. Slavnostno zborovanje ob priliki 700 Selnice III. reda frančiškanskega. iVcličastna manifestacija katoliške misli. V nedeljo, dne 24. julija 1921 se je Zbralo v Ljubljani okoli 6000 tretjeredni-kov, da proslave sedemstoletnico te svetovne institucije, kar moč slovesno. Naj sledi kratek oris cele slavnosti, da se raz-vesele in navdušijo tudi oni, ki niso imeli prilike, da se udeleže izrednega slavlja. Že ob 8. uri dopoldne je bila napolnjena mogočna frančiškanska cerkev, okusno ovenčana in okrašena, malone do poslednjega kota. Pri glavnih vratih je samostanska družina sprejela ljubljanskega vla-diko, ki se je podal pred glavni oltar, da od tam posluša slavnostni cerkveni govor odličnega propovednika, kanonika dr. Mihaela Opeke. Ker bo govor v celoti tiskan, ne bom navajal vsebine, pač pa je umestno, da se poudari mojstrsko izpeljavo in morda fie bolj mojstrsko prednašanje. Po govoru je Prevzvišeni takoj pristopil k oltarju, da služi sv. mašo. Prelepo petje in številna asistenca je cerkveno slavlje zelo povišalo. Po končani masi, nekako ob četrt na naj poroča domov angleški in francoski zastopnik svoji vladi, na katero se obračajo tamošnji finančni krogi za informacije, predno dovoijo kakšna posojila? Mi bi skoraj rekli, da je kratkobesedni Anglež telefoniral domov, ko je to notico prečital, samo eno besedo: Kaosi Učinek te besede je bila ominozna številka 3.65! Zato pravimo: Prvo, kar potrebuje naša država, ni ustava — gre tudi brez nje! — še manj centralizem, ki ustvarja slabo politični razpoloženje, ampak glavna stvar jeredv upravi, zlasti v finančni in davčni stroki. V privatnem gospodarstvu velja isto pravilo. Pregled nad stanjem imovine, natančna ugotovitev dohodkov in strogo varčna odmera stroškov so osnovni principi vsakega dobrega gospodarja. Državno gospodarstvo je vsota privatnih gospodarstev, Zato veljajo isti principi tudi za državo. v Rusiji. lezniške vlake ter jih plenijo in na ta način povzročajo nered v prometu. Ogroženi kraji so prosili za vojaško zaščito. 2e poročajo o spopadih med stradajočimi in četami. Moskva, 25. julija. (Brezžično) Spričo čimdalje bolj razširjajoče se kolere, je dovoljeno potovanje v Ukrajino, v severni Kavkaz, Turkestan in Sibirijo samo službeno z osebno odgovornostjo predsednika dotičnega gubernijskega izvrševalnega odbora. Moskva, 25. julija. (Brezžično) Na ozemlju, kjer razsaja lakota, bi bilo treba 12 milijonov pudov žita za posetev do septembra. Za prvo potrebo bi bilo treba najmanj 2 in pol milijona pudov žita, 100.000 pudov takoj za mesec avgust. Odpošiljatev naj se izvrši čimprej. Vsaka zamuda pri odpošiljatvi bo strogo kaznovana. Moskva, 25. julija. (Brezžično) Caricin je po meščanski vojski poponoma opusto-šen. Žetev je vsled suše uničena. Položaj ie strahovit. Otroci begajo stradajoč okoli in prosijo za košček kruha. Delavci zapuščajo obrate in beže. — Saratov: Mestno prebivalstvo beži na vse strani. Mesto samo je kakor tabor gladujočih. Na trgih umirajo ljudje. Prebivalstvo na deželi si namesto žita melje lubje in živalske kosti. Živino prodajajo po slepi ceni. Nemška naselbina je obdelala 70% zemlje, sedaj pa je vse uničeno. Za vso zimo preti najstrašnejša lakota. V vsaki vasi umrje po 60 ljudi na dan. Prebivalstvo beži na vse strani. Iz severnega Kavkaza, Sibirije in Turkestana je prišlo mnogo nemških kmetov v Moskvo in hoče potovati dalje v Nemčijo. ko se sestane zakonodajni odsek, že lahko razpravljal o njem. Prva seja zakonodajnega odbora. Belgrad, 25. julija. (Izvirno) Jutri bo imel zakonodajni odbor svojo prvo sejo. Najprej bodo volili predsednika in podpredsednika, potem pa pride takoj na razpravo vladni zakonski načrt o zaščiti države. Ostra cenzura na Hrvatskem. Zagreb, 25. julija. (Izvirno) »Narodna Politika« je danes že tretjič zaporedoma zaplenjena. Zaplenjenih je tudi mnogo drugih opozicionalnih listov. Opozicionalno časopisje ne prinaša skoro več drugih vesti, kakor samo uradne. Mnogi sodijo, da namerava zagrebška vlada na ta način opozicionalno časopisje sploh onemogočiti. enajst, se je podala vsa ta množica v prostrano dvorano hotela» Union« in jo napolnila docela z galerijami vred. Udeležili so se tega zborovanja presvetli gospod knezo-škof ljubljanski, visokočastiti provincijal zagrebški in provincijal ljubljanski poleg mnogih drugih odličnih gostov-tujcev in domačinov. Provincijalni komisar III. reda p. Sal-vator je nato v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče brate in sestre v sv. Frančišku. Za tem je poudaril, da je inicijativa za ta slavnostna zborovanja izšla iz sv. očeta, ki stavi vse svoje nadeje v III. red sv. Frančiška. Ker pa je po odredbah sv. stolice dovoljeno predsedovati takim zborovanjem le višjim predstojnikom, je prepustil p. komisar vodilno besedo preč. p. provincijalu Avguštinu Čampa. Visokočastiti p. provincijal pa je zaprosil takoj po uvodnih besedah Presvetlega, da podeli vsem zborovalcem svoj višje pastirski blagoslov. Prekrasen je bil pogled na šesttisočglavo množico, ki je vdano sklonila glave pred svojim vladikom. Za tem je provincijal v kratkih besedah obrazložil pomen in upravičenost izrednega slavlja in omenil prizor iz avdi-! jence sv. očeta, ki je letos meseca maja ob priliki generalnega kapitelja naročal iz celega sveta zbranim frančiškanskim pro-vincijam, da razširjajo in povzdignejo III. Albanska vstaja. Belgrad, 25. julija. Vlada je podvzela vse korake, ki jih nalaga opreznost, da albanske čete ne bi prekoračile naše meje. Mejo je zastražila z vojaštvom. To je bilo potrebno zaradi vstaje miriditov, ker bi nam sicer pretila nevarnost, da kak oddelek vstašev prestopi mejo in na našem ozemlju pustoši vasi. Doslej ni bil prijavljen še noben slučaj spopada med našo vojsko in albanskimi vstaši. Skader, 25. julija. Albanska vlada pošilja čete v Skader, ki naj ojačijo meje proti Jugoslaviji, ker se boji, da naša vlada ni intervenirala v korist miriditov. Albanska vlada je morala poslati vojake namesto orožnikov, ker so ti vsled slabih plač vsi zapustili svoja mesta. Doslej je prišlo okoli 1000 mož na mejo in so zamenjali orožnike. Industrijska kriza na češkem. Praga, 25. julija. (Izv.) Industrijska kriza postaja vedno hujša. Razna velika industrijska podjetja že odpuščajo delavce in izjavljajo, da bodo, ako se tekom avgusta razmere ne zboljšajo, morala s 1. septembrom odpustiti sploh vse delavce. Več podjetij je obrat že popolnoma ustavilo. Druga podjetja pa naznanjajo, da bodo prisiljena znižati delavske plače za 20 odstotkov. Boji med italijanskimi kom " nisti in fašisti. Rim, 25. julija. Po vesteh iz Grosseta so med Roccastrada in Santofortinom napadli komunisti okoli 50 fašistov, pri čemur je bil en fašist ubit. Nato so fašisti zasle-dovali bežeče komuniste ter je došlo dt novega spopada, pri čemur je bilo ubitih nekoliko oseb. Več hiš, last komunistov, je bilo zažganih. PolItKne novice. -f Največja kmečka občina v Sloveniji v rokah SLS. V nedeljo dne 24. t. m. so se vršile ponovne volitve v občini Šmihel-Sto-piče. Nasprotniki so napeli vse moči, da dobijo v roke največjo občino v Sloveniji. Vse to pa jim ni prav nič pomagalo. Rezultat današnjih volitev je namreč sledeči: SLS 396 glasov, 15 odbornikov; Kmetska zveza 107 glasov, 3 odbornike, SKS 330 glasov, 12 odbornikov in Delavska kmetska republikanska zveza 75 glasov, 2 odbornika. Pri zadnjih volitvah, ki so bile razveljavljene, so dobili samostojni 357 glasov, so torej nazadovali za 27 glasov, dočim je naša stranka napredovala za 75 glasov. Pri zadnjih volitvah je namreč dobila SLS 428 glasov, dočim imata SLS in KZ sedaj 503 glasove. -f- Nemški list o naših razmerah. Znani nemški dnevnik »Prager Tagblatt« pri-občuje 23. t. m. na uvodnem mestu dopis z Dunaja pod naslovom: »Večna kriza v SHS.« Dopisnik se norčuje iz raznih lega-cijskih svetnikov in drugih k. u. k., iz črno-žoltih Časnikarjev v pok. in podobnih ljudi, ki se zbirajo v jugoslovanski kavarni na Dunaju in v klubovih prostorih avstrijskih monarhistov v bivši Berchtoldovi palači ter od dneva do dneva čakajo trenutka, ko bodo z veteransko godbo na čelu vkorakali v Jugoslavijo. Ti ljudje pazijo na dogodke v Jugoslaviji in ob atentatih stikajo glave. Toda jugoslovanska resničnost je čisto drugačna, nego si jo predstavljajo ti restavracijski fanatiki z očali na nosu. »Tisti ljudje — piše list —, ki gledajo stvari v Jugoslaviji realno in ne romantično, prav dobro vedo, da niti slovenski federalist (!?) Ko- red do najlepšega cvetja. — Z željo, da se duh evangelija razširi ravno po III. redu, je zaključil p. provincijal uvodni govor. Sledil je kratek nagovor častnega podpredsednika g. Karola Polalta, ki je podal z malo besedami nekako zgodovino ljubljanske skupščine, ki ji vzorni tretjerednik že malone štiri decenije pripada. Končal je s prošnjo, da se tretji red po celem svetu prav tako razcvete kot se je razvila ljubljanska skupščina iz neznatnega početka. Za tem je deklamirala gdč. Asta Vo-duškova »Slavnostnopesemza 700-letnico III. reda« (zložil p. Evstahij Berlec OFM). Z lepim poudarkom, mično prednašana deklamacija je izzvala živahno odobravanje. Nato je p. provincijal dal besedo g. cand. iur. Mirku Kejžarju. V lepo zasnovanem govoru: Kulturno delo tretjega reda je mladi akademik, vnet tretjerednik, podal pomen III. reda za svetovno kulturo. Mladi govornik je žel od strani zborovalcev živahno ploskanje in odobravanje. P. provincijal je nato poudaril, kako bi bilo potrebno, da se zlasti naša akademska omladina oklene III. reda. Za vzor so nam lahko zagrebški akademiki Mil. g. prošt p. Valerijan Učak, prior nemškega viteškega reda, je v svojem govora: Tretji red in moški, mar-kantno začrtal vse vzroke, zakaj se moški svet , več ali manj ogiba III. reda. {Glavni rošec niti hrvatski avtonomist Laginja ne vpletata v jutranjo in večerno molitev prošnje »za habsburško hišo« in da se niti so-> cialnorevolucionarni kmetski voditelj Radie ne čuti kot predbojevnika »kralja« Karla, ampak da vsi skupaj hočejo Jugoslavijo, samo ne Velike Srbije. Nato očrtava do. pisnik boj med »belgrajskim centralizmom in jugoslovanskim federalizmom« (?) in zaključuje: »Kdaj se bo končal in kam bo privedel, kdo ve? Samo v slepo ulico dunajskega Strudelhofa (bivša Berchtoldova palača) čisto gotovo ne, kajti od Jelačiče-. vih dni do nikdar zgrajenih dalmatinskih železnic so bili ravno »moji zvesti Hrvatje, Slovenci in — Srbi pastrki habsburške hiše.« Glasilo čeških Nemcev opozarja tiste prismojene bivše hofrate, veterane in oboževat el je nedalekoumnega Karla na to, da nimajo od notranjih ustavnih borb v Jugoslaviji ničesar pričakovati, kajti tudi cen-tralisti čisto dobro vedo, da v Jugoslaviji ni nobenega avstrijakantstva in se tega strašila le poslužujejo v to, da »zamašijo usta neljubim borilcem za avtonomijo.« —1 Tako pametno presoja položaj nemško-nacionalni časnikar. Noben človek, ki ima svoje možgane v redu, ne bo jemal resno tisto pest penzionistov, avanturistov in padlih veličin, ki v Strudelhofu zdihujejo za enim najbolj perfidnih režimov v Evropi. + Enodnevni katoliški shodi. Iz Češkega nam pišeo: Ker nameravajo jugoslovanski katoliki prirediti letos več enodnevnih katoliških shodov, za to bo menda naše kroge zanimalo, kako se prirejajo taki shodi drugod. Zapadnočeški Nemci so imeli v nedeljo 17. julija katoliški shod v Hebu. Njegov program je bil tako sestavljen, da se je katoliški shod vršil v treh sekcijah, ki so istočasno na razlčnih prostorih zborovale in sicer za može, za žene in za dekleta. Manjkalo je zborovanje za mladeniče, znamenje, da je med češko-nemškimi katoliki mladeniško gibarne v povojih. Natančen program je bil ta-le: V soboto popoldne: Zborovanje visoko in srednješolcev. Cerkvena slovesnost. Pozdrav in konstituiranje katol. shoda. V nedeljo dopoldne: Cerkvena slovesnost. Zborovanja mladeniških društev (obrtnih in trgovskih pomočnikov ter kmetskih mladeničev). Občni zbor Tiskovnega društva. Posvetovanje tretjerednikov. Godba na javnem trgu in prodaja cvetic za dobre namene. V nedeljo popoldne: a) zborovanje za može: Kat. svetovno naziranje in naša doba; krščanstvo in družabni red; zahteve in na loge nemških katoličanov na Češkem; b) zborovanje za žene: zahteve in naloge nemških katoličanov na Češkem; J^fpliški ženski pokret; pomen krščanske dobrodelnosti v našem času; katoliška omladin-ska organizacija; c) zborovanje za mladenke: katoliška mladinska organizacija; re-ligijozna in znanstvena izobrazba ženske mladine; mladina in katol. ženska zveza; kongreganistični duh v ženski mladinski organizaciji. Proti več-jru: telovadba kršč. nemških telovadcev. Zvečer: Komerz in akademija visokošolcev. V pondeljek dopoldne: zborovanje delegatov vseh organizacij in posvetovanje o časnikarstvu in o organizacijah; zborovanje kršč. nemškega učiteljstva; zborovanje zveze dobrodelnih društev. Popoldne izleti.— Da še poročamo o udeležbi: hebskega katoliškega shoda se je udeležilo okoli 20.000 ljudi. + Vprašanje zapadne Mažarske in Pe-čuha, »Morningpost« piše, da žele zavezniki, naj Mažarska izroči na podlagi tria-nonske pogodbe Avstriji zapadne mažarske. županije. Ako bi Mažarska ne hotela izro-čuti teh krajev Avstriji, je verjetno, da bodo zavezniki dopustili, da obdrži kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Pečuji. vzrok pa je poleg drugih postranskih gotovo le nevednost in n e p o z n a -n j e. Edino sredstvo, da se to odpravi, so po mnenju g. priorja duhovne vaje za moške. (Živahno odobravanje.) Za tem je nagovarjal govornik žene-soproge, da vplivajo na svoje može ne z besedami, temveč z dejanjem in življenjem svojim, ki sili moža do občudovanja in naposled do posnemanja. Treba nam je duha molitve, naše delo in naš trud ni nič brez blagoslova od zgoraj. Že prihaja renesansa verskega življenja — naj pride kmalu — in 700 letnica bodi prvi korak in prva stopinja do tja. Mojstrsko zasnovan in izpeljan govor je izzval vihamo ploskanje in pohvalo od strani občinstva. Za tem je prosil za besedo tretjerednik, preprost kmet iz Prekmurja. Čudovito razpoloženje je zavladalo po dvorani, ko je v svojem domačem narečju govoril besede ljubezni — neuk, preprost mož. Tako-le nekako so se glasile njegove besede: »Ljubezen ne pozna gorja in ne teme in ne težav in ne sile, doline in hribe — vse premaga. In ta čudovita ljubezen je gnala vas in je gnala mene, da smo prišli slavit sv. očeta Frančiška. Bodimo ponižni služabniki Gospodu Bogu mi in naša deca. In zakaj bi ne služili Gospodu Jezusu, saj je to vendar prvo na zemlji... Tretjeredniki pa naj vzorno živo in kdor ljubi Jezusa, naj hodi pogosto k njemu, ker on sam nas kliče: Orožnik streljal v vlaku. Ena oseba mrtva, dve ranjeni. Zagreb, 25. julija. Včeraj zvečer sta v Dugem selu vstopila v vlak, ki vozi iz Koprivnice ter prihaja v Zagreb ob 21.24, brata Rudolf in Fran Horvatič, prvi uradnik davčnega urada v Zagrebu, drugi tipograf. Navedenca sta prepevala in vzklikala. V njiju vagon je prišel radi tega orožnik s puško, ki je pričel prigovarjati Franu Hor-vatiču in pripomnil, da ga bo aretiral, ako bo še nadalje prepeval. Nato se je razvil oster prepir. Za nekaj časa je orožnik Dušan Krušič odšel iz vagona, ko se je pa vrnil, je napovedal Franu Horvatiču aretacijo. Horvatič je sedel na klopi poleg bančnega uradnika Zlatka Arnolda iz Zagreba, medtem ko je poleg njega stal Ivan Kasandra, ki je prišel v vlaku v njegovo bližino. Rudolf Horvatič je stal med vrati kupeja. Medtem se je nadaljeval prepir, v katerem je rekel orožnik vsem sopotnikom, da so komunisti. V nadaljnjem prepiru je stopil orožnik Krušič v kot kupeja, ki je bil slučajno prazen ter oddal proti Franu Horvatiču strel iz puške. Strel pa je zadel njegovega brata Rudolfa Horvatiča, Zlatka Arnolda in Ivana Kasandro. Zlatko Arnold je obležal na mestu mrtev. Rudolfa Horvatiča so prepeljali težko ranjenega v državno bolnico, medtem ko so Ivana Kasandro, ki je bil lahko ranjen v bok, odpustili v do-' mačo oskrbo. Orožnik Krušič je bil usluž-ben pri komisarijatu železniške policije v Koprivnici ter je bil po tem činu oddan v zapore tukajšnjega vojaškega sodišča in se bo postopalo proti njemu z vso strogostjo zakona. Vsled sklepa ministrskega sveta se bo pogreb pokojnega Zlatka Arnolda izvršil na državne stroške. norice. _Pogreb dr. Josipa Marinko se je izvršil včeraj dopoldne v Preski. Pogrebne obrede je opravil prevzvišeni g. knezoškof ob številni asistenci duhovščine. Obilna udeležba prebivalstva pri pogrebu priča, kako je bil pokojni priljubljen. Posebno lep utis je napravila lepa vrsta šolske mladine pod vodstvom šolskega voditelja g. Kržiš-nika. Odposlanstvo kat. rokod. društva v Ljubljani in Izobraževalno društvo v Preski sta se udeležila pogreba z zastavo in sta zapela pred hišo žaJosti in na pokopališču genljive žalostinke. Ob odprtem grobu se je poslovil v prelepih besedah od pokojnika g. vladni svetnik dr. Detela. Med udeleženci smo zapazili gg. kanonike Erkerja, Stroja, dekana Mraka. gimn. ravn. vladnega svetnika Fajdiga in več nekdanjih učencev pokojnika, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo Čast svojemu nekdanjemu učitelju. — Poslanec Gostinčar je obiskal nesrečne kraje pri Sv. Duhu pri Krškem, kjer je pretekli teden toča pobila. Ugotovila se je škoda po posameznih vaseh in gospod poslanec je zagotovil, da bo storil vse korake, da se oškodovancem nakaže izdatna državna podpora. Gospodu poslancu se tem potom najlepše zahvaljujemo za njegov trud, * — Duhovniki - sošolci, ki smo dovršili bogoslovje leta 1906, imamo sestanek na Brezjah v torek 9. avgusta. Ob desetih bo skupna sv. maša z blagoslovom. Prihod kar mogoče že v ponedeljek zvečer. Prosim vse gg. tovariše, da takoj sporoče podpisanemu, kdaj nameravajo priti na Brezje, da se pravočasno vse oskrbi glede hrane in prenočišča. — J. Kogovšek, kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — Iz Kranja. Mrzlica je tresla kranjske demokrate cele tri tedne, ker je prvi gorenjski orlovski tabor dne 3. t. m. sijajno uspel. Storili so vse, kar so mogli, da bi dne 24. julija »Sokol« premagal » Orla Pa je bil ves trud zastonj. Naraščaja so res spravili iz raznih krajev in šol dokaj skupaj, ker so jim plačali vožnjo in kosilo. Orli po svojih pravilih iz drugih krajev na tabor ne vabijo naraščaja. Sokolov in So-kolic je bilo pa v Kranju manj, kakor prej Orlov in Orlic, drugega občinstva, zlasti v narodnih nošah, pa petkrat manj, kakor na orlovskem taboru. To je bilo za na-prednjake, ki so mislili, da so že vse zmagali, najbolj mučno, saj je celi Kranj pričal, da je bila orlovska prireditev na glavnem trgu veliko bolj impozantna. Rekli so ljudje: Kaj šele bo, ko bo »Orel« obhajal pet- pridite k meni vsi, ki se trudite in ste ob teženi... Hvaljen bodi Jezus Kristus.« Preprosti govor je naredil na vse globok vtis. Definitor in župnik viški p. Teodor Tavčar je v svojem izredno aktualnem in zanimivem govoru: Komunizem in tretji red, v jedrnatih potezah očrtal in zarisal zgodovino, izvor, pomen in namen komunizma v naši dobi. V prelepi in duhoviti paraleli je podal sliko komunizma krvi in komunizma krščanske ljubezni. Vir prvega je razkošje in beda in nezadovoljnost — vir drugega Kristusov evangelij ubogih. Prvi je neizvršljiv, zakaj be sede Kristusove »Uboge boste imeli vedno med seboj,< so večne, drugi naj postane ideal — neskončno lep in dosegljiv celemu človeštvu. Za prvim hodi obup in gorje in lakota in solze, za drugim rosi blagoslov in se razširja blagovest. Še sicer teko solze — pa ne brezupnega gorja, temveč mirne vdanosti, še je bolest, pa ni nošena več s kletvijo na ustnih — ampak s pokojnim srcem. Vsa dvorana se je razgibala v živahno zahvalo za globokozasnovani govor. Nato je p. provincijtl razložil sliko p. Blaža za sedemstoletnico in za tem zr.klju-čil dopoldansko zborovanje z molitvijo: Angel Gospodov je oznanil Mariji... Vsa ogromna množica je pobožno odgovarjala. (Dalje prihodnjič). indvajsetletnico! Svoji nevolji nad premajhno udeležbo ljudstva so sokolski govorniki dali duška s političnimi zabavljicami, kar je slavnost le kvarilo. Glavni starosta je trdil, da bo »Sokolstvo šlo naprej preko vseh pastirskih pisem in drugih pamfle-tov«. S tem je posnel izjavo »Jutra«, ki je isti dan v članku trdilo, da so vsi jugoslovanski škofje na napačni poti. Na pravi poti so seveda samo »Sokoli«. To pot je bolj natančno označil župan Ciril Pire, ko je rekel v pozdravnem govoru, da »Sokol ponese svoje ideje med narod v češko-hu-sitskem smislu«. No, sokolski naraščaj v Kranju je že v dobri šoli in je že toliko izvežban, da je par dni preje na grobu nekega husita, ki je po češko umrl, na poziv načelnika zaklical: »Na zdarl« — Pripovedoval je župan Pire tudi nekaj o tistem orlu, katerega ima »prestolica Gorenjske« od nekdaj v svojem grbu in o katerem je dr. Korošec na taboru omenil, da so stari kranjski meščani pod tem orlom šli v boj za »krst častni i slobodu zlatnu«. Spomin na krst častni liberalce bode. Zato so stari oče župan dali sneti z mestne posvetovalnice grb z orlom in so ga nekam zaprli. Belega srbskega orla pa novi župan tudi še ni kupil, ker je sploh hud na orle in ker se nadeja, da bo tudi v državni grb prišel sokol, če bo zmagal po šolah sokolski duh. Na orle je župan tako hud, da je oni dan šel okoli mesta v kavarno kvartat, ker je visel na trgu lično naslikani društveni »Orel«, Vse se je smejalo njegovi nervoz-nosti. Orla je dal potem po policajih sneti in ga je hotel zapreti, pa mu je ušel. Povemo g. Krču: Orlov naj nikar ne draži! Ta gorenjski tič raste in ima že hude kremplje. Lahko enkrat zapodi z rotovža vso hu-sitsko »žlahto«. — Smrtnoncvarno je zbolel g. Engelbert Berlan, župnik v Zagradcu na Dolenjskem. V Žužemberku ga je v nedljo 24. t. m., ko je asistiral pri novi maši, zadel mrtvoud in se od tistega časa nahaja v zelo opasnem stanju. Duhovnim sobratom ga priporočamo v memento! — Državni vpokojenci. Minister za fi. nance dr. Kumanudi je sprejel odposlanstvo udruženja državnih vpokojencev, ki so se pritožili radi nepravično odmerjenih pokojnin. Ob tej priliki je minister dr. Kumanudi obvestil odposlanstvo, da bo naknadno izdal odlok, da se priznajo dvojna službena leta vsem vpokojencem, ki so bili v vojni od 1. 1912 do 1. 1920 kot vojaški obvezniki uradniške vrste. — Za penzijski sklad Jugoslovenskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana so darovali: Ljubljanska kreditna banka in Jadranska banka po 5000 K, Slovenska es-komptna banka 3000 K, Ljudska posojilnica 600 K in splošna prometna banka 500 K Odbor se vsem darovalcem zahvaljuje za naklonjene zneske in upa, da bodo tudi naši ostali denarni zavodi po vzgledu zagrebških in belgrajskih denarnih zavodov in drugih podjetij podpirali velevažno humanitarno ustanovo- — Shod na Prežganjem. V nedeljo dne 24. t. m. se je vršil na Prežganjem dobro obiskan javen shod, na katerem je govoril posl. Gostinčar. Zborovalci so soglasno sprejeli predlagano zaupnico Jugoslovanskemu klubu. — Odlikovan je gosp. Ignacij Merhar v Dolenji vasi pri Ribnici z redom Sv. Save IV. razreda za veliko zasluge kot načelnik gasilnega društva in kot bivši župan skoz 30 let. — Iz Sinjega Vrha se nam poroča: Dno 19. julija se je po neznosni sopnri in vročini naenkrat okrog 5. ure stemnilo, zadivjal je cel orkan, 66 vlil dež, nato klestila kot orehi debela toča, ki je v nekaj minutah uničila večini tukajšnje občino poljske in drugo sadeže, da rž in pšenico kose, drugo vse zbito, da se ne loči pesa od zelja itd. Ljudstvo obupano. Kraj siromašen, taka šiba ga še ni zadela! Prosimo nujne pomoči zadevnih oblasti, naši poslanci naj posredujejo! Sila najhujša 1 — Iz Mavč pri Kranju. Naše šolsko poslopje, moderna cnonadstropna stavba z dvema traktoma, ki smo jo dali pred vojno zgraditi, smo po vojni popolnoma plačali. Poslopje je zgrajeno za triraz-rednico. Sedaj imamo še dvorazrodnico, v par letih pa bo število otrok že narastlo toliko, da jo bo treba razširiti v trorazrednico, saj že sedaj g. naduči-telj in gdč. učiteljica težko zmagujeta. — Za gasilna društva na deželi, ki imajo težavno nalogo, bo treba pričeti pri državi akcijo za izdatne podpor« kakor jih jo prej dajal deželni odbor. — Mavški župljani so sklenili, da bodo naročili dva nova bronasta zvonova, pa ue v tistem »mijavkastenu molu, kakor jo stara trojica pela! In čemu ljudje z na-ročbo čakajo, ker je blago vsak dan dražje! Torej lepo terco v »duru« v zvonik, pa bo takoj lepše zvo-nenje! — V Prašah so si nabavili železna zvonova. Zvoni, kakor bi pijanec po kosah tolkel. Ali ni škoda. — Pretekle dni so začeli posipati cesto od Medvod do Mavč, ali s takim gramozom, da bi ga zmogel udelati in zdrobiti le ljubljanski parni cestni valjar. Pa, kaj se briga cestni odbor za droben materijal, da le sam po >gladkem< hodi! — Lansko leto smo imeli ob tem času tu grižo. Ker so otroci strastni »snedežk pri sadju, naj se stariši brigajo za to, da ne bodo otroci jedli nezrelega in črvivega sadja. In pa — snažnost pri jedi! Griža, kolera, hripa, so bolezni, ki imajo svoje gnezdo v nesnaž-nosti v hrani in pijači, v posodi in tudi obleki. — Upokojeni državni železničar s štirimi družinskimi člani, prosi usmiljena srca za kakšen mi-lodar. Njegova pokojnina znaša mesečno 37 kron. Naslov: Štefan Skok, Kandija pri Novem mestu št. 80. — Suša po Gorenjskem. Med Kranjem in Medvodami vlada po polju, zlasti po sor-škem vsled tanke plasti zemlje, uprav uničujoča suša. Krompir se ne more debeliti, fižol in drugi pridelki venejo, ker ni dežja. Žita, razen rži, so dobro obrodila. Sadja je v kranjskem okraju letos sploh malo. Drugače pa dobro kaže; manjka le izdatnega dežja. — Detomorilka. V Zagrebu so te dni aretirali 18 letno Heleno Završnik iz Šoštanja na Štajerskem, ker se je dognalo, da je svojemu gospodarju ukradla dva prstana. Tekom preiskave se je tudi dognalo, da Završnikovo zasleduje državno pravdništvo v Celju radi detomora. Oddali jo bodo v celjske zapore. — 35 oseb aretiranih. Dne 20. t. m. je bilo v Zagrebu od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer aretiranih radi raznih delilt-tov 35 oseb obojega spola. — Okradcl svojo zaročenko. Trgovski pomočnik Kari Klinger iz Dunaja se je zaročil v Osijeku in je bil določen že tudi dan poroke. Par dni preje pa je izvabil od zaročenke 9000 kron, da kupi opravo in z njimi odšel ter se ni več vrnil. Policija ga zasleduje. — Vranglova častnika obsojena na smrt. V Osijeku je te dni končal proces proti dvema častnikoma Vranglove armade, ki sta umorila in oropala ruskega begunca, advokata iz Moskve, dr. Aleksandra Bolatnikova in njegovo soprogo. Svojo krivdo sta oba obtoženca priznala. Bila sta obsojena na smrt na vešalih, vendar pa bosta še preje predložena v najvišjo milost. — Trgovski pomočnik, brez vsakih sredstev in pomoči, ostarel v službi, prosi blaga srca kake podpore. Event. prispevke sprejema uprava >Slovencac. —■ Požar vsled suše. Vsled suše in silne vročine se je na več krajih na Češkem vnelo žito na polju, Požari so napravili velikansko škodo. — Izdaja civilnih oblek. Opozarjajo se vsi upravičenci do civilnih oblek, ki se niso odzvali svoječasnemu pozivu občinskih uradov, da je vsaka osebua in pismena prošnja na vojaško intendanco za Slovenijo brezuspešna. Civilne obleke se bodo dostavile upravičencem samo potom občinskih uradov. Naknadno se morajo javiti lo sedaj se vračajoči ujetniki, ki pa morajo imeti potrdilo občinskega urnda, da so se vrnili resnično šele po 31. maju 1921. — Dijaki rele kraljevino nastopajo počitniška potovanja. Tako obiskujejo tudi Ljubljano v precejšnjem številu. Lokalni odbor FS sc obrača na vse one meščane, ki uvidevaio važnost potovanja glede izobrazbe in medsebojnega zbliževanja in ki zamorejo sem in tja utrpeti hrano za enega dijaka, da to javijo na naslov: FS na I. državno gimnazijo v Ljubljani. Tako bodo dobili dijaki dober vtis v gostoljubni Ljubljani. Predvsem opozarjamo dobrotnike, da pogoste le one dijake, ki se izkažejo s potrdilom lokalnega odbora; almanah sam ne zadošča. — Velik vlom v Logatcu. Skozi okno je bilo vlomljeno v skladišče Antona Jelenca na Brodu, občina Logatec. Vlomilcem se je delo posrečilo, ker so odnesti 165 kg rumovega eteričnega olja, vrednega 48.000 kron. m . ?,r,]<>Ilydra« z znamko št. 173. Kdor jo pripelje lastniku v gostilno Cinkole, dobi nagrado. ©pSoMskš vesSaiik. Seja okr. sveta za ljubljansko okr. se vrši v sredo ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. — Predsednik. Zastopstvo Orlovske zveze na mednarodnem zletu katoliških telovadcev odpotuje v Strassburn v ponedeljek, dne 1. avgusta 1921 z osebnim vlakom, ki odhojn iz Ljubljane ob 12. uri opoldne. Potuje preko Dunaja, Solnograda in Monakovega, vrača se čez Švico in Tirolsko, Koroško in Jesenice. Delegacija šteje 24 članov, med temi 12 tekmovalcev iu zastopniki O. Z., SKSZ in pa Pevske zveze. Češkoslovaška orlovska zveza odpošlje 100 člansko deputacijo, med temi 16 telovadcev in telovadkinj. Udeležba od slrnni slovanskih katoliških organizacij bo torej nad vse častna, po.ebno radost izraža br. francoska organizacija, da pride v Strnssburg jugoslovanski, Frauco/.om dobro znani ljubljanski presv. škof dr. A. Jeglič. Gospodarstvo. Dunaj, 25. julija. Budimpešta 270, Berlin 1200, Italija 4100, London 3320, New Yovk 940, Pariz 7200, Praga 1195, Curih 15.100, Bukarešt 1245, Zagreb 542J4, Varšava 45. Valute: Ogrsko krone 271, marke 1210, lire 4085, š»crlingi 3310, dolar 989, francoski franki 7980, češkoslovaške krone 1195, švicarski franki 15.880, iei 1230, dinar 2130, poljske marke 44. Curih, 25. julija. Budimpešta 185, Berlin 780, Italija 2645.—, London 2181, Ne\v York 009, Pariz 4705, Praga 780, Dunaj 0.75, Bukarešt 825, Zagreb 370,, Varšava 0.33. Zagreb, 25. julija. Budimpešta 51, Berlin 215^—216^, Italija 738-789, London 592, New ,York cable 165^-167, čeki 163-164, Praga 214M —215'/;, Dunaj 1895—1905, Curih 27, Napoleoni 548-550. Valute: Marke 216, lire 732, funt šterlingov 570, dolar 16254—162J4, nemško-avstrijske "krone 2070, lei 226.—. g Ljubljanski veliki semenj. Kako velik gospodarski pomen pripisujejo vlade vseh velikih držav prireditvam, kakor so vzorčni semnji, je razvidno iz ogromnih podpor, ki jih vlada daje za te prireditve. To se posebno opaža v Nemčiji. Nemški državni zbor je pred kratkim sklenil povišati podporo za vzorčni veliki semenj v Lipskem na dvanajst milijonov mark. Veliki semenj v Frankfurtu dobi dva milijona, v Bratislavi en milijon, in v Stutlgartu pol milijona mark. Vzorčni veliki seui-nji so pač prireditve, ki so v velik, splošen prid. Tudi za Ljubljanski veliki semenj, ki se vrši v času od 8. do 12. septembra 1921 in ki je prva taka prireditev v naši državi, se državni in drugi javni činitelji zelo zanimajo. Kakor čujemo, iuu je zagotovljena tudi denarna podpora naše vlade. Naš vzorčni veliki semenj je važen tudi za mesto Ljubljano samo, ker mu lahko postane vir novim znatnim stalnim dohodkom iz poseta tPii vzorčnih velikih semnjev. Zato naj bi tudi prebivalstvo Ljubljane z vsemi svojimi močmi podpiralo to važno gospodarsko prireditev. g Gospodarska kriza t Združenih Državah. Koncem junija je nudila newyorška borza ravno nasprotno sliko tega, kar se jc godilo jeseni leta 1919. Še novembra 1. 1919 je vse verjelo, da bodo cene šle višje in višje in temu primerno je bilo tudi borzno razpoloženje. Eno industrijsko podjetje za drugim je deklariralo dividende na podlagi svojih rezerv ter si tako samo izpodkopavalo tla, samo da bi pognalo navzgor cene svojih akcij. Nakopičene množine različnih surovin, bombaža, žita in drugega blaga so smatrali skoraj za gotov denar, saj so mislili, da jih bodo izčrpane evropske dežele le prerade kupile po tedanjih visokih cenah. Toda zgodilo se je drugače. Obubožana Evropa si vsled neugodnega stanja svoje valute in slabega kredita tega daleko ni mogla dovoliti v toliki meri. kot so pričakovali, dočim so tudi doma v Ameriki le prehitro nastopile posledice medvojne razsipnosti in so cene padale, da je bilo groza. Tako je n. pr. kot posledica 50 reprezentativnih akcij, in sicer 25 železniških in 25 industrijalnih, ki so začetkom novembra 1. 1919 nolirale povprečno 99.50, padlo okoli 25. junija t 1. na 58.45 in v znani Wall Street je vladala večja panika kot ob kateremkoli času izza finančne krize 1. 1907. Brez dvoma bo težko prizadetih tudi več velikih tvrdk, vendar pa število konkurzov Se ni tako veliko, kot bi bilo pričakovati, ker so vse večje, zlasti narodne (emisijske) banke na podlagi takozvanega federalnega rezervnega sistema tesno zvezane po gotovih, v gospodarskem oziru opredeljenih okrajih, ter se medsebojno izdatno podpirajo. Vendar se pa mora priznati, da Amerika preživlja izredno težko gospodarsko krizo, in kar je še najbolj tragično, vsled izdajstva lastnega bivšega predsednika Wilsona, ki je v Parizu sicer imel svetohlinske sladke besede za male narode in široke ljudske mase, v praksi jih je pa z mirno vestjo pustil na cedilu ter jih izročil na milost in nemilost kapitalističnim mogotcem. Vsled krize so se tudi denarne pošiljatve evropejskih izseljencev zelo zmanjšale. Baš čudno je ob takih razmerah, da je momen-tano kurz dolarja zopet izredno visok, ker Nemči-za išče dolarje za vojno odškodnino. A povdariti je treba, da ta visoki kurz koristi le srečnim posameznikom, narodno gospodarstvo pa niti tu niti lam nima od tega ničesar, ker ovira razvoj trgovine in zopetno gospodarsko zbližanje z Evropo, ki bi bilo v obojestranskem interesu. Mefeorologično poročilo. Ljubljana 30G m n. m. vlš. Uas OpilEO- vauja Buro-motor v mm Termo-motor v U L'diurom diloronon v U Nobo, vetrov; i'aiaviU'j v mm 23.,7. 21 h 733-7 22-5 3-8 jasno 24./7. 7 h 734-2 21-5 2-6 jasno 8. — 24./7. 14 h 7324 31-5 3-6 jasno z. 24./7. 21 h 733 2 23-4 3 jasno 25,/7. 7 h 735-8 2C-5 1-9 jasno — 25. 7. 14 h 731-8 29-7 5-1 jasno v. (Za dvakratno obiavo ▼ tedna «e računa 16 kron.) ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Pristou Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 ČRKOSLIKAR. Bricelj Franc, Šelenburgova ul. 6. FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KLEPARJI Korn T* Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Priporočajo se stedefe domače tvrdke: KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod TranČo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MODNI SALONI Kvas Janko, Miklošičeva c, št, 5. (Akademski dom.) MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PARNA PEK ARIJA Jean Schreya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr, 5 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9, STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, mestni stavbenik, Novo mesto—Gradac. SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12. TAPETNIŠKA DELAVNICA; Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom). TELOVADNE POTREBŠČINE. Kunovar Ivan, Stari trg 10. TOVARNA FURNIRJA, žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., Wolfova ulica 3, ZALOGA OGLJA IN DRV Paljevec Izidor, Slomškova ul.21. Bolniška strežnica z dobrim spričevalom želi vstopiti v službo najraje v Ljubljani. Naslov pove nprava ..Slovenca* pod St. 2625. Hišo, hlev in vrl v kamniškem okraju, 20 minut od državne ceste in 80 m višji. Pripravno za krojača ali Čevljarja, katerih v vasi ni. Cena 85.000 K. Več pove ustmeno Luka Pestotor, St. Vid pri Lukovici. Spretna prodajalka manufakturne in Špecerijske stroke, ki bi ppravljala tudi mesto blagajničarke, se sprejme z nastopom 15. avgusta. Prošnje, opremljene s spričevali in sliko, je poslati na Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni. Sprejmejo se: tkalke i« sukalke (veberce in Spularce) v tovarni plelenin in tkanin Josip Kune & Kom?. Ljubljana, Poljanski nasip 40. (Cnkrarna.) Zahtevajte proračun za objavo oglasov. Vr. VIII 306/21. Uradno potrdilo. Ivan Možina, roj. 31./8.1901 v Dalnji vasi, pristojen v Rudnik, je bil osumljen, da je februarja 1921 umoril svojo mačeho Ivano Možino. Kaz. postopanje se je proti njemu ustavilo vsled pomanjkanja dokazov, vendar pa sc neznani storilci še zasledujejo. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Vili., dne 25-/7. 1921. (Za dvakratno ooiavo v iednu se računa 16 kron.) TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«. Valvasorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta ".i. URARSKA POPRAVILNA DE- LAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev, 10. (Ceno in točno-) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F, FajdiSa sin, Sv. Petra cesta 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schusier Aoton, Stritarjeva ul. 7, Večja množina zlih preMev M razoili HrssooceoosH m preioj. Poizve se pri Avg. Nariilo, Škofja Loka, izurjena v špeceriji se sprejme v veletrgovini Brdajs v Mariboru. Prosijo se pismene ponudbe. se sprejme takoj na rjrajščini na Dolenjskem. Plača po dogovoru. — Naslov v upravništvu „Slovenca" pod St. 2639 ako je priložena znamka za odgovor. Bančni uradnik išCe mesečno za takoj ali najpozneje s 1. avgustom. Ponudbe na postni predal 138. vešča delu z zlatom in kavčukom, se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo ua naslov: Ana J. Vasiljevič Tuzla, Bosna. Priporočam svoj moderni ca lahek 720°—725° po K 23 za kg, srednjetežak 735"—740" po K 21-50 za kg, strojno olje po K 15 za kg, petrolej za snažen j o po Iv 16 za kg, mast po K 36 za kg, vžigalne svečo Doseli, tripolske, po K 70 komad, zračnice Tedeschi 820/120 po K 4S0 komad, nekaj železnih sodov razne velikosti po K 700—800, ter nekaj lesenih sodov po K 150 do 200 se dobi franko skladišče pri autoreferalu, Ljubljana, Du-v naj tka cesta 50. posestnikom v okolici za mlatenje žita na dom. NaroČila sprejema upraviteljstvo gradu Codelli, Ljubljana. fta prodaj dve Zahvala. Preminula je moja iskreno ljubeča soproga, oziroma mati as" H _ po dolgi in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 22. julija 1921, ob 5 uri 30 minut popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Iskreno se zahvaljujem v svojem in imenu svojih sinov vsem spremljevalcem na zadnji poti, posebe pa še častiti duhovščini, gospe Battelino, društvu krščanskih mater, za tolažbo v polgi in mučni bolezni, in za podaritev krasnih vencev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja in v kapeli v Spodnji Šiški. Spodnja Šiška, dne 22. julija 1921. Ivan Božič, sopnog ZRHVRLR. Vam vsem, ki ste nam v bolezni in ob izgubi naše nepozabne Ljudmile Dolenc roj. Pučnik izkazali toliko ljubavi in sočutja, iskrena zahvala! KRANJ, 23. julija 19BL Rodbini Dolenc in Pučnik. iS .Rabe* 3 tonski dobro ohranjen na prodaj. Ogleda sc lahko na dvoriSCu Gospodarske zveze. Istotam sc kupijo mali SanSona cd kissve kisline. s skupnim dvoriščem ob dveh najbolj prometnih cestah in v sredini Ljubljane. Cena K 850.000 za obe hiSi. Kupcu zesigurano stanovanle eventuelno tudi lokal. Ponudbe pod »Ugoden prostor 35« na upravništvo >Slovenca'. in vso zalego uničuje zanesljivo iit br?o samo m tinktura. Poskusna steklenica K 15__ poliiterska steklenica K 60.— enoliterska steklenica K 100 — Predprodajalci popust. M. JUNi&EB, Petrinjska ul. 3. Zagreb. SPE3S(ySKA TVRDKA V na RJUtEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. r o stori primerni za banko, zavarovalnico ali slično (centrum Zagreba-nova zgradba). Ponudbe naj se pošljejo pod „Uredske prostorije" na Medjunarodni prometni i novinski zavod d. d., Zagreb, Ilica 21. proda Jerše, Ljubljana, Grajska pl. 1. zajamCeno pristen, v sodčkih in steklenicah nudi na debelo Parna veležganjarna Bobert Diehl, Celje. ludi začetnika sprejmem takoj ali pa pozneje, dr. Franc Frlan, odvetnik v LJubljani, Miklošičeva cesta Stev. 4. Večja spedicijska družba potrebuje za Jugoslavijo Brezpogojno potrebno je znanje slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, i Plača in ostali pogoji po dogovoru. Po-! nudbe pod imenom »Hkviziter 2563« sprejema upravništvo lista. Redka prilika! Redka prilika! Velika strojarsko-meliaiiična delavnica v srediS"u velikega mesta Jugoslavije na zelo prometnem kraju, popolnoma moderno urejena z vsemi stroji, orodjem in materijalom sc proda za zelo ugodno ceno. Resni ponudniki nnj naznanijo svoj naslov radi nadalinih pogo;ev pod šifro „Badiona II—B. 74" na Blocknerjev zavod za oglaživanje v Zagrebu, Jurjevska ulica 31. Iltikt okroglo, voglato, vezno, nosilce, tračnice, pločevino vsake vrste se dobavi takoj pod ugodnimi pogoji od nemške velctvrdke. — Vprašanja pod šifro »JMi. E. 7048« na Rndolf Mosse, Niirnberg. Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESKOMPTMR BRNKR Rezerve okrog K 6,000.000. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- I K |R1 1F\NR SFI R f iCR ŠTF\? 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ-NO BANKO IN SBRSKO BANKO V ZAfillMII J J111111/ v. L. L. L. I . Ul\ v VI ____.____ KULANTNEJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VAT. L' KULANTNEJE 'v O MPT MENIC. TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA .