242
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
O RAZŠIRJENOSTI ORGANIZACIJE JUGOSLOVANSKIH NACIONALISTOV NA SLOVENSKEM
DO SREDINE LETA 1924
BRANKO ŠUŠTAR
Po prvi svetovni vojni se je iz težnje po močni, na-
rodnostno enotni jugoslovanski državi iz mladinske
organizacije osnovane marca 1921 v Splitu pod vpli-
vom Demokratske stranke razvila Organizacija ju-
goslovanskih nacionalistov (Orjuna),^ zagovornica
centralizma in unitarizma. Nasprotovala je »vsakemu
plemenskemu separatizmu«, internacionalizmu de-
lavskih strank in bila nepomirjena z italijansko zased-
bo krajev zahodno od rapallske meje. V svojem na-
stopanju se ni odpovedovala tudi fizični moči svojih
članov, saj so menih, da je sila dobra in plemenita, če
je uporabljena za visoke etične ideale.^ Ta teroristični
značaj organizacije pa je naletel na nasprotovanje in
na enačenje s fašističnim gibanjem, tako pri Sloven-
ski ljudski stranki kot pri delavskih strankah, zlasti
komunistih. Orjuna je na Slovenskem poznana pred-
vsem zavoljo spopada z delavstvom v Trbovljah 1. ju-
nija 1924 ter predstavljana kot (pro)fašistična proti-
delavska organizacija najbolj v tej luči. Novejša oce-
na opozarja na neutemeljeno poudarjanje obračuna-
vanja Orjune s KPJ in naprednim delavskim giba-
njem ter izpostavlja izrabljanje Orjune s strani cen-
traUstičnih in unitarističnih sil za teroristično organi-
zacijo usmerjeno proti Radičevemu hrvatskem kmeč-
kem gibanju. Slovenski ljudski stranki, revolucionar-
nem gibanju s KPJ itd.' Opazna pa je tudi nestrpnost
Orjune do pripadnikov manjšin, pri nas zlasti nem-
ške.
Mestni odbori Organizacije jugoslovanskih nacio-
nahstov (mestne Orjune) so nastajaU z dejavnostjo
poverjenikov, ki so zbirali somišljenike dokler ni nji-
hovo število preseglo dvajset. Takšno poverjeništvo
je sklicalo nato informativni sestanek, izbralo pri-
pravljalni odbor, ki je sklical ustanovni občni zbor na
katerem so izvoliU definitivni odbor. Ta je bil dolžan
javiti »pristojni pol. oblasti, da se je ustanovil mestni
odbor za dotičen kraj.«.' Čeprav časopisne novice
omenjajo, da obstaja Orjuna v nekem kraju že, ko je
tam nastalo poverjeništvo ah so sklicali informativni
sestanek, pa je za datum nastanka bolje upoštevati
ustanovni občni zbor s katerim organizacija »prične
delovati v smislu pravil.«^ Gotovo je za pričakovati,
da so vesti v »Orjuni, organu jugoslovanskih nacio-
nalistov« o nastajanju novih organizacij tudi propa- !
gandnega namena, hkrati pa je bilo po pisanju tega
glasila sodeč, v več krajih le poverjeništvo Orjune po
pisanju njihovega glasila sodeč, ohranjena pa so potr- ¦
jena pravila mestnih (krajevnih) odborov.^ i
V primerjavi z ostalimi deli Jugoslavije, se je Orju- i
na razširila na Slovensko najkasneje,' a prav tu doži- :
vela kar presenetljiv odmev. Prve organizacije Orjune .
so omenjajo v začetku oziroma spomladi leta 1922. K :
razmahu nacionalistične Orjune iz Dalmacije v no- -
tranjost države so pripomogli zlasti dalmatinski štu-
dentje, ki so tvorili jedro v Ljubljani osnovane orga-
nizacije aprila 1922.' Prva organizacija je doživela
nasprotovanje klerikalcev, komunistov, starih libe-
ralcev in zlasti državne oblasti, saj je pokrajinski na-
mestnik Ivan Hribar menda kar štirikrat odbil, da jim
potrdi pravila.^ V drugi polovici maja so v Orjuno va-
bih tudi v Jutru, ko je Odbor Orjuna Ljubljana pozi-
val »nacijonalno čuteče Jugoslovene, da pristopijo k
organizaciji«.^"
Tako tudi ni nenavadno, da je bil prvi nastop orju-
našev vezan na študentsko življenje, ko je prišlo do :
incidenta na skupščini Podpornega društva jugoslo-
vanskih akademikov 17. maja 1922 in je bil med spio- i
šnim pretepom izstreljen strel. Slovenec je dogodek I
komentiral v članku »Prvi nastop jugofašistov v ;
Ljubljani«'^'* ter za pretep obtožil dalmatinske štu-i
dente, člane Orjune, pa tudi strel naj bi oddal eden iz- '
med njih, kasnejši urednik glasila »Orjuna«.
Pomladi 1922 sta bili osnovani tudi organizaciji na '
Bledu in v Celju. Omemba blejske Orjune je poveza- i
na z bivanjem novoporočenega kraljevskega para ju- i
nija 1922 na Bledu, ko so Aleksandru in Mariji Kara-
djordjevič v čast postavili člani Orjune slavolok z za- ;
četnicama A M. V tem času se omenja tudi Orjuna v i
Celju.^^ Konec leta 1922 je nastajala Orjuna tudi v i
Mariboru in zadnje dni januarja 1923 je bila osnova-
na mestna Orjuna v Mariboru, prva na področju ma-
riborske oblasti.^' Konec leta 1922 je nastala Orjuna
še v Radovljici in najbrž še na Jesenicah,^* pa tudi v
Šiški.'^
Največji razmah je doživela Orjuna v letu 1923. Na \
Notranjskem so osnovah podružnico Orjune v j
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
243!
Ena od naslovnic glasila Orjune
(1924)
Planini pri Rakeku 6. januarja, dobra dva tedna za-
tem pa je bil ustanovni občni zbor mestne Orjune v
Cerknici.^'' Kasneje pa je prišlo do ustanovnih zborov
organizacije še v Starem trgu (9. marca),\ Borovni-
ci (2. maja),^^ kjer so omenili, da se je organizacija
popolnoma samostojno razvila, in v Logatcu (10. ju-
nija)."
Samostojne mestne organizacije Orjune, ki so se
razvile iz poverjeništev Orjune, ko so ta številčno na-
rasla, so nastaj ale na Gorenjskem zlasti v prvi po-
lovici leta 1923. Februarja so osnovali Orjuno v
Kranju (15. 2.),'^ Kamniku (25. 2.) in v Domžalah
(25. 2.),^^ tedaj pa so napovedovali tudi ustanovni
občni zbor škofjeloške Orjune.^' Poročil o njem v
nacionalističnem glasilu »Orjuna« ni najti, a najbrž
so ga do maja, ko so predložili pravila v potrditev, že
opravili. Marca sta bili osnovani Orjuni v Bohinjski
Bistrici (10. 3.)^* in v Tržiču, kjer je prišlo do formal-
ne ustanovitve 28. marca, čeprav »je bila tukaj Orju-
na že davno na trdnih nogah«.^^ \ Poljanski dolini je
nastala organizacija sredi aprila,^^ v Lescah pa maja,
ko se je radovljiška podružnica razdeUla v dve krajev-
ni organizaciji.^' Jeseni so tekla prizadevanja za os-
novanje Orjune v Javorniku^^ in v Železnikih, kjer je
bil 28. septembra ustanovni občni zbor Orjune za
Selško dolino.2'
Ob povezovanju gorenjskih Orjun v začetku leta
1924 v zvezo »Triglavskih Orjun« pa zvemo še za kra-
jevno organizacijo Kranjska gora—Rateče in za snu-
jočo se Orjuno Kropa—Podnart.^" Če upoštevamo še
Orjuno v Žireh in v Medvodah — informativne se-
stanke so imeli sredi aprila oziroma sredi maja'^ —
ter še v letu 1922 ustanovljene organizacije, dobimo
pregled krajev, kjer je na Gorenjskem nastajala Or-
juna.
Že ob začetku izhajanja glasila nacionalistov »Or-
juna«, srečamo v Ljubljani mestno organizacijo,
Orjuna Šiška pa je februarja vabila na občni zbor.^^
Orjuna je nastajala tudi na Viču (kasneje imenovana ,
Vič—Glince), kjer je bil že maja napovedan ustanov-
ni občni zbor konec junija,^' novembra pa so ustano-
vili mestno Orjuno za Krakovo in Trnovo.^* O usta-
novnem zboru Orjune v Mostah so poročali že marca
1923, a aprila 1924 zopet vabili nanj ter pisali nato o
nastanku zadnjega člena v vrsti ljubljanskih organiza-
cij v »trdnjavi klerikalizma in komunizma«.'^
V letu 1923 sta nastali na Dolenjskem najprej
dve Orjuni v februarju — v Novem mestu^^ in v Mo-
kronogu za vso Mirensko dolino,'' dokler ni leto za-
tem prišlo do delitve v organizaciji v Mokronogu in v
Mirni.Julija 1923 se je razširila Orjuna tudi na Belo
krajino. V Črnomlju je raslo število naročnikov glasi-
la »Orjuna«, sklicali so informativni sestanek in sredi
julija ustanovili organizacijo tudi v tem kraju.'^ Ko-
nec avgusta je nastal mestni odbor Orjune še v Karte-
Ijevem pri Novem mestu.*" Vesti o nastajanju Orjune
na Dolenjskem pa so tudi od drugod. Tako se fe- i
bruarja omenjajo tovrstna prizadevanja v Mokricah, j
kjer so se čudili, da nasprotujejo njihovi organizaciji j
»celo taki, ki so po jeziku in domovinstvu pristojni v
deželo fašistov«,*^ in v Kočevju,''^ v Sodražici in v
Žužemberku,*^ kjer so Orjuni potrdili pravila maja
1923.
V Zasavju so po vesteh v »Orjuni« nastale leta >
1923 tri mestne organizacije: marca v Trbovljah
(11.3.)," aprila v Litiji (21. 4.), ko so že marca napo-
vedana ustanovni občni zbor zaradi »tehničnih
težkoč« preložili*^ in maja v Zagorju (13. 5.) »kljub
vsem grožnjam in naporom delavskih demago-
gov«,*^ kakor so pisali. Čeprav je nastajala Orjuna
tudi v Hrastniku, pa napovedanega ustanovnega zbo-
ra konec oktobra ni bilo, temveč so bili tam-
kajšnji orjunaši vključeni v trboveljsko organizaci-
jo.*' So pa jim potrdili pravila maja 1923. Do osno-
vanja podružnice Orjune pa je prišlo konec novem-
bra tudi v Radečah—Zidanem mostu.*^
V Posavju je prišlo do ustanovitve Orjune naj-
prej v Brežicah v začetku marca 1923 (4. 3.), potem,,
244 i
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
Statut in program mestne Orjune Šiška (1923)
ko SO Že V januarju začeli s pripravami,"^ v maju pa v
Krškenf in v Dobovi,^^ v začetku julija pa še v Bre-
stanici (tedanjem Rajhenburgu).^^ Vse štiri posavske
Orjune so po jesenskih prizadevanjih leta 1923 osno-
vale v januarju 1924 zvezo posavskih Orjun in s tem
pričele s povezovanjem organizacij posameznih po-
dročij
Precejšnjo aktivnost je pokazala Orjuna v letu
1923 na Štajerskem. V začetku leta 1923 so usta-
novili krajevne organizacije Orjune v Mariboru in v
Šoštanju (oboje 28. 1.),^* konec februarja pa še v La-
škem in v Celju, kjer je omenjena Orjuna že leta
1922.5= Marca je nastala Orjuna v Braslovčah, ko so
si prizadevali za osnovanje organizacije tudi v Slo-
venski Bistrici, do katere pa je prišlo šele v začetku
aprila, a tudi tedaj ne brez incidentov.^^ Aprila sta
nastali še mestni Orjuni v Rogaški Slastinv''' in na Ta-
boru pri Vranskem (tedaj Sv. Jurij ob Taboru).=° Ju-
nija 1923 je bil ustanovni občni zbor mestne Orjune v
Slov. Konjicah:'^ in v Lovrencu na Pohorju, v začet-
ku julija pa so ustanovih Orjuno Momberg—Vuh-
red^° (Radlje ob Dravi), oktobra pa je nastala še or-
ganizacija na Pragerskem.^^ V drugi polovici leta je
bila ustanovljena Orjuna v Studencih pri Mariboru,
najbrž tudi zaradi mariborske organizacije, ki je bila
po ptujskih dogodkih (19. junija) prepovedana.^^ Le
omenja pa se nastajanje Orjune tudi v Prevaljah,
Dravogradu, Rušah,^' Žalcu,^" Libehčah*^ ter v
Breznu ob Dravi.^^
Na področju med Dravo in Muro se sicer že v ja-
nuarju in februarju omenja snovanje Orjune v večjih
krajih, a nastala je le Orjuna v Ptuju konec februarja
1923.^' Maja so nastale tri mestne organizacije v Po-
lenšaku,^' Lenartu^^ in v Ormožu,^° junija (Bolfenk
pri Središču, danes Kog)'' in avgusta {Gradišče, prej
Sv. Trojica)'^ pa še po ena Orjuna. Poleg teh šestih
mestnih Orjun so nastajala še poverjeništva ali pa se
omenjajo različne (pred)priprave za osnovanje Orju-
ne marca pri Sv. Urbanu (Destrnik) pri Ptuju,'' apri-
la v Središču ob Dravi,'" v Jarenini'^ in Gornji Rad-
goni.'' Maja je bilo osnovano poverjeništvo v Št.
Janžu na Ptujskem polju (sedaj Starše)," v juniju so
napovedovah novi organizaciji v Lovrencu na Ptuj-
skem polju in v Ivanjkovcih.'* Junija napovedan
ustanovni občni zbor Orjune v Ljutomeru, pa »se je
moral vsled šikan okrajnega glavarstva preložiti«, ka-
kor beremo v »Orjuni«.''
Časopisne vesti v »Orjuni« večkrat govore o vpli-
vih madžarizacije v Prekmurju in naglašajo pomen
jugoslovanske nacionalistične organizacije v teh kra-
jih. V letu 1923 so tu nastale tri krajevne organizacije
Orjune: marca v Murski Soboti,^° maja pa v Gornji
Lendavi (Grad na Goričkem) in v Dolnji Lendavi.^^
Priprave za ustanovitev pa so tekle še v Beltincih.'^
Do spopada v Trbovljah 1. 6. 1924 so nastale le še
tri mestne Orjune (Ptuj Breg v februarju 1923, ki je
nadomestila hkrati z mariborsko prepovedano ptuj-
sko organizacijo,^' Mirna v marcu in aprila v Mostah
v Ljubljani), Akademski klub Orjuna v aprilu,'" sno-
vah so poverjeništva v Hotedršici,'^ Škocjanu in v Št.
Janžu na Dolenjskem,'' junija pa se omenjata še po-
verjeništvi v Adlešičih v Beli krajini in v Sevnici."
In kohko je bilo organizacij Orjune na Sloven-
skem? V maju je »Orjuna« prinesla podatek o okoh
sto podružnicah in poverjeništvih," konec leta 1923
pa se omenja 84 organizacij Orjune v Sloveniji." Na
drugi oblastni skupščini slovenske Orjune v Celju fe-
bruarja 1924 je bilo zastopanih 53 organizacij in po-
verjeništev od skupno 66 organizacij in 24 poverjeniš-
tev, kolikor jih je bilo po podatkih same Orjune.'"
Tudi pregled razprostranjenosti Orjune narejen po
njihovem glasilu omenja skoraj 90 krajev v katerih je
govor o Orjuni ali o njenem nastajanju.
Zanimivo bi bilo primerjati časopisne podatke s
pravili mestnih organizacij Orjune, ki so jih predložih
upravni oblasti v potrditev. V letu 1923 je bilo potrje-
nih 36 (razen enega vsi s področja ljubljanske
oblasti), eno v letu 1924 (februarja Mirna) in dve leta
1925. Za ta del Slovenije lahko rečemo, da število
potrjenih pravil ne dosega števila mestnih organizacij
Orjune, kakor jih navaja časopisni vir. So pa ohra-
njena potrjena pravila krajevnih organizacij nekate-
rih krajev v katerih glasilo omenja le poverjeništvo
(Javornik, Železniki, Ziri, Žužemberk, Hrastnik in
Radeče).
Kažejo pa datumi potrjenih pravil odnos pokra-
jinske uprave do Orjune. V januarju so bila potrjena
pravila štirih mestnih Orjun (Maribor, Rakek, Novo
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 1988
245
mesto, Radovljica), nato pa — kakor kaže — do sre-
de aprila 1923 pravil Orjune niso potrjevali. Nedvom-
no gre za reakcijo na teroristično dejavnost Orjune
na Štajerskem proti Slovenski ljudski stranki in nem-
ški manjšini februarja 1923 v Celju in Mariboru in
aprila v Slovenski Bistrici. Kaže pa, da je bila central-
na oblast Orjuni bolj naklonjena in od srede aprila
1923 so nato potrdili pravila kar enajstim Orjunam:
Litija, Bled, Bohinjska Bistrica, Cerknica, Kranj,
Domžale, Mokronog, Poljane in Stari trg, nato pa še
Tržič in Logatec. Maja so potrdili pravila še devetim
Orjunam: v Žužemberku, Lescah, Zagorju, Borovni-
ci, Škofji Loki, Hrastniku, Žireh, Dobovi in Trbov-
ljah ter v juliju še trem (Ljubljana, Javornik, Karte-
Ijevo). Avgusta sta dobih potrjeni pravili Orjuni Št.
Peter—Vodmat in Rajhenburg, septembra še Spod-
nja Šiška in Železniki, novembra pa Moste—Šte-
panja vas. Laško in Radeče.^^
Naj ob prikazu širjenja Orjune na Slovenskem v le-
tih 1923 in 1924 pred spopadom v Trbovljah pustimo
ob strani zanimivo vprašanje številčnosti članstva te
organizacije in njenega delovanja. Ob upoštevanju li-
sta Orjuna in potrjenih pravil mestnih Orjun našteje-
mo v zahodnem delu jugoslovanske Slovenije (ljub-
ljanska oblast) kakšnih 50 Orjun: za 3/5 teh so oh-
ranjena pravila, za 1/5 navaja časopisni vir nastanek
krajevne organizacije, in za zadnjo petino so na voljo
le podatki o nastajanju poverjeništva. Kljub upravi-
čeni skepsi do poročil v »Orjuni«, ki so lahko tudi
propagandnega značaja, pa slika dobrih 60 krajev v
katerih je nastala organizacija Orjune in še okoli 25
takih v katerih so tekle priprave za njeno ustanovitev
ponuja pregled razprostranjenosti Orjune. Za na-
tančnejši prikaz bi morali upoštevati predvsem delo-
vanje posameznih organizacij. Poleg Ljubljane so bi-
le številne organizacije Orjune ob italijansko—ju-
goslovanski meji na Notranjskem in Gorenjskem —
tu tudi v krajih ob Savi od Kranjske gore do Kranja
ter v Tržiču, Domžalah in Kamniku, v večjih krajih
Zasavja in Posavja, manj na Dolenjskem in v Beli
krajini, zato pa več na Štajerskem. Tu je imela Orju-
na svoje organizacije na področju spodnje Savinje,
okoli Slovenske Bistrice in zlasti ob Dravi do
Ormoža. In še v precej krajih med Dravo in Muro, pa
tudi v treh—štirih v Prekmurju. Tako ne preseneča
ocena, da je bila Slovenija »številčno in akcijsko naj-
močnejše orjunaško področje«.?^
OPOMBE
1. Temeljno delo za poznavanje Orjune je prispevek B. Gli-
gorijeviča, Organizacija jugoslovenskih nacijonalista (Orju-
na), v: Istorija XX veka, Zbornik radova V, Beograd 1963,
str. 315-396, (odslej Gligorijevič). Prim, še prispevek istega
avtorja Profašistička organizacija »Orjuna« i revolucionar-
246
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
ni radnički pokret Jugoslavije, v: Revolucionarno delavsko
gibanje v Sloveniji v letih 1921—1924, Ljubljana 1975, str.
123—134. Sumaren pregled delovanja Orjune na Slovens-
kem je pripravil tudi B. Mlakar (Elemente des Faschismus
in einigen politischen Bewegungen in Slovenien, v: Faschis-
mus in Osterreich und Internacional, Jahrbuch für Zeitge-
schichte 1980/81, Wien 1982, str. 151 — 165, posebej 153—
155). — 2. Orjuna, organ jugoslovanskih nacionalistov 7. 1.
1923. Statut Orjune, ki ga je konec leta 1922 potrdila cen-
tralna vlada, je v § 2 predvideval tudi uporabo fizične sile.
(Statut in program Organizacije jugoslovenskih nacionali-
sta, Ljubljana 1923). —3. M. ZeSevič, Na zgodovinski pre-
lomnici, Slovenci v politiki jugoslovanske državel918—
1929, I.,Maribor 1986, str. 116—118. —4. Gligorijevič, str.
333. — 5. Orjuna 7. 1. 1923. — 6. Arhiv SR Slovenije,
Zbirka društvenih pravil. —7. Gligorijevič, str. 330—331.
— 8. N. Bartulovič, Od revolucionarne omladine do Orju-
ne, Split 1925 (odslej: Bartulovič), str. 87, 93; Gligorijevič,
str. 326. — 9. Bartulovič, str. 100. Svoj odnos do Orjune
omenja Hribar tudi v svojih spominih. Prim.: Ivan Hribar,
Moji spomini II, Ljubljana 1928, str. 510—513. — 10. Ju-
tro, 17. in 18. 5. 1922. —11. Slovenec, 18. 5. 1922 in Jutro
19. in 20. 5. 1922. —12. Jutro 11. 6. in 15. 9. 1922, Slove-
nec, 23. 5. 1922; Bartulovič, str. 93. Gligorijevič, str. 330
omenja, da so bile prve organizacije »brzo razturene«. —
13. Jutro 17. 2. 1922 in Orjuna 4. 2. 1923. Vse navedbe iz
časnika Orjuna so odslej označene le z datumom. —14. 28.
1. 1923. — 15. 18. 2. in 25. 2. 1923. — 16. 21. 1. 1923. —
17. 28. 1. 1923.-18. 18. 3. 1923.-19. 6. 5. 1923. —20.
7. 6. 1923. -21. 18. 2. 1923. -22. 4. 3. 1923. -23. 25. 2.
1923. - 24. 18. 3. 1923. -25. 1-4. 1923. -26. 22. 4.
1923. —27. 20. 5. 1923. —28. 16. 9. 1923. —29. 16. 10.
1923. —30. 13. 1. in 23. 2. 1923. —31. 22. 4. in 20. 5. 1923.
-32. 18. 2. in 25. 2. 1923. -33. 28. 6. 1923, 9. 2. in 25. 2.
1924. -34. 18. 11. 1923. -35. 11. 3. 1923. - 19. 4. in 3.
5. 1924. —36. 4. 3. 1923. —37. 11. 2. 1923. —38. 2. 2. in
15.3. 1924.-39. 29.4. in 22. 7. 1923.-40. 12. 8. in 2. 9.
1923. —41. 1.2. 1923. —42. 18. 2. 1923. —43. 29. 4. 1923.
— 44. 18. 3. 1923. —45. 29. 4., 25. 3. in 29. 4. 1923; 14. 6.
1924 označena kot Orjuna Litija—Šmartno. — 46. 20. 5.
1923. —47. 4. 11. 1923. —48. 30. 11. 1923. —49. 18. 2.,
14. 1. in 11. 3. 1923. -50. 25. 2. in 13. 5. 1923. -51. 13. 5.
in 27. 5. 1923. — 52. 8. 9. 1923; 24. 3. 1924 se omenja kot
Orjuna Rajhenburg—Senovo. —53. 11. 2. 1923. —54. 4.
2. 1923. —55. 4. 3. 1923; Bartulovič, str. 93.-56. 18. 3.
1923, 15. 4. in 11. 11. 1923. Nastajanje Orjune v Slovenski
Bistrici je bilo povezano s t.im. »bistriškimi dogodki«. —
57. 15. 4. 1923. —58. 6. 5. 1923. —59. 24. 6. 1923. —60.
28. 6. 1923. —61. 16. 10. 1923. —62. 10. 6. in 12. 12. 1923,
23. 2. 1924. —63. 1. 1. 1923. —64. 20. 5. 1923.-65. 5. 9.
1923. —66. 25. 2. in 19. 8. 1923. —67. 4. 3. in 3. 6. 1923.
-68. 13. 5. 1923. -69. 20. 5. 1923. -70. 6. 5. in 25. 5.
1923.-71. 10. 6. 1923. —72. 27. 5. in 19. 7. 1923. —73.
11.3. 1923. —74. 29. 4. in 6. 5. 1923. —75. 22.4. 1923. —
76. 29. 4. 1923. —77. 20. 5. 1923.-78. 3. 6. 1923. —79.
10. 6. 1923. —80. 25. 3. 1923. —81. 27. 5. 1923. —82. 25.
3. 1923. — 83. 16. 2. 1924. — 84. 3. 5. 1924. Več o aka-
demski Orjuni: S. Kremenšek, Študentsko gibanje 1919—
1941, Ljubljana 1972, str. 376. -85. 19. 4. 1924.-86. 15.
3. 1924. -87. 14. 6. 1923. -88. 20. 5. 1923. -89. 12. 12.
1923. —90. 9. 2. 1924.-91. Kot opomba 6. —92. Gligori-
jevič, str. 349: »Slovenija je bila masovno i akciono najjača
orjunaška oblast«.