ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 58 SADJARSKA PROIZVODNJA LETA 1952 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO8 po stanju 25. XI. 1952 ZAVOD ZA STATISTIKO N EVIDENCO j LR SLOVENIJE DOKUMENTACIJSKI ARHI*/ Iimminu llcvllkt: Arhirik« BTcatinu _ / f llcvllkt: D Lfglo «L_ ArhiTska piMtb«; 3^3 3 LJUBLJANA 1953 AVGUST T*-" ' , ^T' ■ '' vir* •** . " - r. ■*-, ■■<* '-•. ' -V ■r£f* !^' a? 6+ :s *, Vi. ■ • :y=7-' ^:: .-• -■••J >. ; j ' :a^^. ^3s s^K ; v" : :. ; '%&%?*? '" r» .. . rfT' * f-v rjŠS' - • fcr**£W$:v^ ■ '/. ;; . ' •>. . -. '♦•" ^ •w .' 1 rv. f. -scn i-' * . n:.r^i. V' . -» >«: :^r•: . i. : ~ 'M^-' - "• ;^r :>ri< sr i&T. ' t. . . >. • ^ . . 't' . : ' ,-r*. /. S V' "rvT ■ -^. -i. -r. F. T-* IrA* £di ' . « "*/ ^ *" ;ir - 1 .-f. -. r a -•-i' , .. irifi : ^r*v" * .1 ^ ^s3?r^ ^ - .v r. * . s . r. -. p* - . ; 5 x * . i >' '« •• ^ t»cr 'S' :-X L V' *' '*■ > :■ ^ . -S-i _ S< .' " '-. V ?» .• * •* Ir -J *• -C-? i' ' «-:-, " \ ^-' V • s" - *-< * ' h" C ■>-•*. v - tS i?. ' : ■ • v * ^; ; :^r ■■■ -%Ml riA> fc • j' ' ;' . • ;. •. ,:•' ^ *■■■ :•». ; . p V. . * i>. * -' ifi -tr f??< >. v-!^. ^. t^ V?Vr^Wi^s-, - ^ • :>V. r . .?" - v. . " •< - .•• r. -?-. ! * -»L-* *' - .-• - -I* ' V. -i '«^ .. . ,•<. *• ■> . ctj, . '*!: ,v; ^•; . •: , • m. -iičšlt .n> »i v Vi. ■*\:A*V-< ••■-" ^č; - , •• :> ••. . . • •' -. ." -i. 1 * '-' ' V' ' ' fHŠHt' " - '" ^" v ' " ' ^ »" •" , . '. '•>" .--V ' ^ • GR*1' - r '4 : ^. " ■A' - -/ ••' •' > s' Ss. ■ ^ , ■> - • • • '-' -" ' lV. - - ••' : uV^if li? ^ ■^--• " '" Sv^r ' . »i sffl. H. . . . ', _ ,:wv ii • /CrTkovt 1. / Površine sadovnjakov 4 2 ./ Število sadnega drevja 4 3 ./ Struktura sadnih vrst g 4. / Rodna in nerodna drevesa 5 5. / Pridelek sadja v 1« 1949 / 52 g 6. / Sadna letina 1952 ^ - h. h 7. / Analiza sadnega pridelka po vrstah, letih in okrajih. . . . . 12 d. / Struktura sadnega drevja po sektorjih 20 9. / Predelava sadja ^ 21 10. / Odkup in izvoz sadja 22 TABELARNI PREGLED SADJARSKE PROIZVODNJE PO OKRAJIH V L. 1952 A. / Zgodnje, pozno in južno sadje po Številu dreves, pridelku in vrstah. . 26 2. 3. / Število dreves in pridelek sadja po vrstah in okrajih .. . . . . . . . . . . . . 2733 4. / Število in odstotek rodnih dreves, ki so rodila 1. 1952 34 5. / Pridelek in predelava južnega sadja 35 6. 7. / DomaČa predelava sadja po okrajih * 36 - 37 .. 1 t, , + f M > ■:!, •V :. " ■v' - tr ?' - * i' . ' f, -f • « - .i•. •' -r ' V. ' ; ^ . -. !• >' ' 3 '■; > / ■V9 .-tr«. '. . icfes ; " V. " . '. ' ' ' 7? ^ 'Salru ; •' • . v ' .i v .-. v. , ' • - v. . :. : .e. v •. >w^ -' . S' " -V •' •• 'r~*P: -A ■ 'v' /' " :■ ; :-. v. .■ .■««. . . ;. ■ .. cv; •>. , .vinč' ' :" ir .* < a i i i ■rv . / ■U. y )S >: -■ t1, C *>*■ Jf %i - • v!' v M •* ( r) . A •» .-š* '' v . »f ■ '■' ■' • '• ^ ' v* ■' 1 •■' ■" i v " V ,■^' 5-1' " .{■' . ■ .v. ' ' - '^7" ; . ■' *. '" •' " •I ]■. ' •»•' ■ vV' . -, ► "' ' v/1* s; . ' ' ••« ^ ; v. , ' , ■ "jktfc 1 ■•••>* */-% ■ A ^ v. v' Š :^r; i. ' 'h : ^ ' ' .t: * ; . •! ^ > f-. '. '. V, ^ Vi" ' V* 1 '» *fi ^ U U: " -»*i ^ '2h _i^. ^ . m<. *\ * , t U. T 0. D Kratka vsebina V tej publikaciji objavljamo pc^atke o sadjarski proizvodnji leta 1952 v JR Sloveniji po okrajih /po upravni razdelitvi •& dne 19 = 4. 52/. V uvodnem delu podajamo kratko analizo o pridelku aadja po posameznih vrst ali v letih 1949 — £952 z raznimi analitičnimi tabelami, Tabelarni del obsega razne' tabele o številu sadnega drevja po vrstah in okrajih, o sadnem pridelku ter o predelavi sadja. Metodološke pripombe Podatke o številu sadnega drevja in o sadni letini zbiramo vsako leto preko osnovne kmetijske statistične službe /obrazci PO - 8/. Ta 1 služba je z manjšimi spremembami ali dopolnit*vami ustaljena že več let. ; Y primeru z letom 1951 je bil 1. 1952 spremenjen kritični datum / dan opazovanja / za zgodnje in pozno sadje, kakor tudi izbor sadnih vrst, ki jih prištevamo k zgodnjemu sadju. Med tem ko je bil 1. 1951 kritični dan 15. julij in je bilo treba k zgodnjemu sadju pri. šteti vse, kar je dozorelo do tega dne, je ; bil ta način razmejitve v 1. 1952 opuščen, ker ; ne dozoreva zgodnje sadje v vseh ljudskih re1 publikah ob istem -času. 7 tem letu 1952 ni bil več določen za razmejitev rok dozorevanja, tem* več je zvezni zavod za statistiko in evidenco uvrstil med zgodnje sadje vse češnje, vxšnje in marelice. Na ta način so izpadlazgodnja jabolka ter zgodnje hruške in breskve« Ta sprememba za SI oveni, nI poaanbtia^kfir odpade nanje scmo nekoliko odstotkov oč. skupnega števila sadnih dreves, V letu 1951 je namreč bilo ; zgodnjih jablan ls 6 $ zgodnjih hrušk 4, 5 $ zgodnjih breskev 3 »5 $ K poznemu sadju smo 1, 1952 prištevali i jablane, hruške, kutine, cešpl je in slive ,bres-, kve in orehe. K južnemu sadju pa spadajo : limone, pomaranče, sraokve, oljke, mandlji in kaki ji. Zaradi različne dobe dozorevanja navedenih treh skupin sadja so bili tudi dnevi opazovanja /kritični dnevi/ različni, in sicer : a/ zgpdnje sadje : za predhodno oceno 25. junij 1S52 za končno oceno ■ 31* julij 1952 h/ pozno sadje : 25» november 1952 c/ južno sadje ; 10. januar 1953 Za vse vrste sadja se je ocezrjevalo : skupno število dreves, število rodnih dreves, število rodnih dreves, ki so leta 1952 oturo - dila, dalje pridelek sadja na rodno drevo ter skupni pridelek sadja. Poleg tega so komisije ocenjevale tud4/do-„ mačo predelavo sadja. Enota opazovanja je "bilo področje občinskega /mestnega/ ljudskega odbora. Organi opazovanja so bile občinske /mestne/ ' in okrajne f. Ani ki so bile ustanovljene z razpisom Gospodarskega sveta LR Slovenije / št. 464/1 z dne 16. V. 1952/, poslovale pa so po navodilih zveznega in republiškega zavoda za statistiko in evidenco. Posebna naloga teh komisij je bila, da so predelale podatke osnovne kmetijske statistične službe iz leta 1951 po novi upravni razdelitvi z dne 19. 4. 1952 po okrajih in občinah / iz bivših krajevnih ljudskih odborov/. Tako so okrajne in občinske cenitvene komisije dobile osnovno gradivo, ki so ga uporabile pri ocenjevanju števila sadnih dreves in sadne letine v letu 1952. Da bi bile ocene čim boljše, je bilo v navodilih naročeno, naj člani komisij obiščejo važnejše sadjarske okolice in zbirajo podatke o sadni letini; zastopniki državnih kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug pa so komisijam dali neposredno podatke o pridelku sadja. V letu 1952 je Zavod za statistiko in evidenco LRS uvedel posebno kmetijsko opazovalno službo za okraje, ki jo vodijo referenti za kmetijsko statistiko pri okrajnih statističnih uradih. Referenti sproti beležijo važnej2 'še podatke o vremenu, vegetaciji, o škodljivcih o pridelkih itd, skratka vse, kar vpliva ha letino. Namen te opazovalne sliiižbe je, da daje dopolnilne gradivo za esnovne kmatijsko statis ticno službo. Iz encletnih cpazcvanj soveda še ne moremo presoditi, v koliko se je kmetijska sttistika zbeljšala, ker je zate petrebne več let. Vsekakor pa bede taki zapiski, sčasoma pripomogli k zboljšanju statistične dokumente ci je . V kmetijski statistiki imamc težke če ns samo pri ocenjevanju letine, temveč tudi z oceno esnevnih sredstev. Zadnjič je bile namreč sadno dreVje popisano 1. 11. 1949, cbenem s popisom živine. Od takrat se je stanje precej spremenilo j ameriški kapar uničulje vsako leto na tisoče in tisoče dreves. Samo število jabla se je zmanjšalo v treh letih za pel milijona, kar predstavlja ve čstomil jonske škodo. Vendar o izkrčevanju uničenih dreves ter o novih nasa dih nimamo točne evidence, Čeprav spada tudi to med naloge cenitvenih komisij. Našo kmetijsko statistiko pogosto ocenjujejo kot prema lo zanesljivo. Toda vedeti je treba, da je te mu v veliki meri krivo pomanjkanje zanesljive opore, ki jo more dati le dobro izveden popis Do takrat pa smo navezani na ocene, ki ostanejo tudi pri najbolj točnem poslovanju cenitvenih komisij še vedno le oceae » Navajamo še številke razpisov in navodil za navedene akcije : Prva ocena zgodnjega sadja : Zvezni ZSE, gt. 2200 z dne 21. V. 1952 Eeputliški ZSE, Št. 130/2 z dne 28 .V. Končna ocena zgc&njega sadja : Zvozni ZSE, št, 2553 z dne 9. VI, RepuMiški ZSE. št. 130/17 z dne 16 .VII. Kcncna ocena poznega sadja: Zvezai ZSE, št. 5509 z dne 3. XI. Republiški ZSE, št .17/66 z dne 20 .XI. EcnSna ocena južnega sad^a Zvezni ZSE, št. 6205 z dne 8. XII. Republiški ZSE, št. 2/515 a dne 13 .XII. t • Analiza podatkov Površine sadovnjakov, V osnovni knatijski statistični služ" bi ocenjuj eno pri akciji c skupnih površinah zenljišč tudi površine sadovnjakov /po" stanju 31. uaja/. Tako je "bila površina strnjenih nasadov sadnega drevja : 1949 21, 820 ha 1950 22. 646 " * 1951 22. 504 B 1952 22. 172 " Površina sadovnjakov je torej že dokaj stalna oz. je nekoliko nazadovala, kar je z ozi ron na znatno število uničenih dreves po anerišken kaparju razunljivo. Verjetne je površina sadovnjakov še bolj nazadovala r toda cenitve ne konj sije niso na to dovolj pazile. Ponankl jivost te statistične službe je, da ne vodi posebne evidence o številu sadnega drev ja v strnjenih oz. števila dreves v nevezanih nasadih. Pri popisu sadnega drevja 1. II. 1949 so ugotavljali samo število dreves »površine pa ne. Tako še do danes ne razpolagamo s tečnimi podatki, koliko sadnih dreves imamo v sadovnjakih in koliko izven njih. Pomagali si bcmc zato z izračunom. Če računamo pc splošnem poznavanju naših razmer na 1 ha povprečno 100125 dreves, tedaj bi odpadlo na sadovnjake 2, 220. 000 do 2, 260. 000 dreves, kar predstavlja 27 - 33 $ od skupnega števila sadnega drevja. 4 Seveda je ta račun le približen# kaže nam pa vendar le, da je naš t sadjarstvo še precej ekc tenzivno. Število sadnega drevja Od pepisa v 1. 1949 dalje smo število sadnega drevja samo ocenjevali. Kako se je v posameznih letih spreminjalo številc dreves pc sadnih vrst h, nam prikazuje naslednja razpredelnica i Število vseh sadnih dreves / tisoči / Vse vrste Jablane Hruške Kutine Češpl je Češnje Višnje Marelice Breskve Orehi Mandl ji Smokve Oljke Kaki ji Povpr. j 1952 * 7 60 7 20 5 » 4 4217, lj 4014, 9 927. 8)' 936, 5 9, oj 8, 7 1305, 8! 1284, 7 403, 7! 353, 6 21, l| 18, 4 34, 8| 28, 3 224, 7| 217, 8 323. 9] 303, 1 0, 81 0, 4 33, 6| 32, 3 3|lj 3, 3 2, 9^ 3, 4 1951 751873 42655 2 918, 9 8, 5 1308 p 6 403, 2 20, 7 33, 3 206. 6 320. 7 0, 2 26, 3 3*8 2, 3 1950 4472 „2 925, 9 9, 4 1313 , 6 429, 1 22, 5 39?2 238, 4 336, 8 1, 2 37, 9 2, 7 1949 787376 453 J, 9 929, 8 9 r 4 1316; 4 428, 8 22, 7 38, 3 235, 8 335, 0 1, 2 37, 7 2, 6 Iz tabele že na prvi pogled opazimo, da pada število sadnega drevja iz leta v leto. V treh letih smo izgubili 668. 000 sadnih dreves ali 8, 5 fo v primeri s stanjem v .1^ 1949. Glavni vzrok propadanja naših sadovnjakov je nevarni škodljivec ameriški kapar, ki se je razširil že v vseh važnejših sadnih okoliših Jlovenije. Najbolj so pri tem prizadete jablane, katerih število se je zmanjšalo v zadnjih treh letih za pol miljona dreves. Zmanjšanje je še bolje razvidno iz nasledi, nje tabele, kjer smo številčno stanje vi. 1949 označili kot 100 . Indeksi številčnega stanja sadnega drevja / 1949 = 100 / Vse vrste Jablane Hruške Kutine Češpl je Češnje Višnje Marelice Breskve Mandlji Smokve Oljke Orehi 1952 1951 1950 91, 5 95, 5 99, 4 88, 9 94, 4 99 >0 99, 6 98, 8 100, 7 92, 6 90, 4 100, 0 97, 6 99, 8 99, 4 82, 6 100, 3 ,2 81, 1 99, 1 91, 2 86, 9 73, 9 102 , 4 87, 6 92, 4 101, 1 16, 7 33, 3 100, 0 69, 8 100, 5 85, 7 126, 9 i 146, 2 103, 8 100, 5! 90, 5! 95, 7 Na splogno zaznamuje jo povsod padec števila sadnega drevja, kar pomeni občutno znižanje narodnega dohodka v kmetijstvu. Poleg navedenih sadnih vrst se goje v Sloveniji tudi limone in pomaranče, toda v tako majhnem obsegu, da nimajo pridobitnega pomena. Večjega pomena ima za nas kostanj, ki ga prištevamo pravzaprav h gozdnemu drevju. V 1. 1951 se je pojavila v Sloveniji nevar na glivična bolezen " kostanjev rak V Zato je Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije vključil to leto v osnovni obrazec PO - 8 še kostanj, da bi tako dobili točne jši pregled nad kostanjevimi nasadi. V Sloveniji je bilo po takratni oceni okoli 346. 000 kostanjevih dreves i od tega jih je odpadlo največ na sedanja okraja Ljubljana - mesto in Ljubljana okolica, in sicer 42 $ ; njima sledi okraj Nove mesto z 22 96. Za oceno razširjenosti sadjarstva v FLR Jugoslaviji in LR Sloveniji imano na razpolago samo delne podatke, in sicer le za redna drevesa v 1. 1952. Od skupnega števila rednih dreves je odpadlo t c leto na Slovenijo ; 34 $ jablan, 14, 6 # hrušk, 8, 8 56 orehov, 8, 3 $ breskev, 1, 5 io Češpelj Delež Slovehije je pri jablanah štirikrat 5 večji, kot je npr. naš delež od skupne površine / 8. 4 c/o /» tudi delež hrušk je precej nad tem pcvprecjeia, zelc nizek pa je naš delež pri cošpljah. Slovensko sadjarstvo predstavlja torej pomemben faktor v naši državi, vendar izgublja na pomenu, kot bomo videli pri nadaljrji analizi. Struktura sadnih vrst ■" ajvažnejša sadna vrsta so pri nas jablane, ^anje odpade dobra polovica vsega sadnega drevj v Sloveniji / oziroma ena tretjina v vsej državi /. V naslednji tabeli prikazujemo strukturo sadnega drevja po vrstah za 4 leta : Struktura sadnega drevja p c vrstah Vse vrste Jablane Hruške Kutine 5egpl je Češnje Višnje Marelice Breskve Orehi 6 * Rvpreč | 1950 951 li/52 1952 1949 19 io6fo7ioo»o 100, 0 100, 0 100, 0 57, 1 56, 7 | 56, 7 57, 55, 7 11, 8 12, 2 | 12, 2 11, 8 13, 0 0, 1 0, 1 0, 1 0, 1 0, 1 16, 8 17, 4 17, 2 ifl ,8 16, 7 5, 5 5, 3 5 5, 4 4, 9 H 0, 3 0, 3 0, 3 0, 3 0, 3 0, 4 0, 5 0, 5 0, 5 0, 4 2, 7 3, 1 3, 0 3, 0 3, 0 4, 3 4, 3 ,2 4, 3 4, 2 1949 6, 0 0, 5 C, C Kljub padanju števila je delež jablan še vedno prevladujoč. Na drugem mestu so češplje, katerim slede hruške. Na navedene sadne vrste je 1. 1952 odpadlo skupno 86, 5 $ i dreves. tfodna in nerodna drevesa. Dokler sadno drevje ne začne donašati sadu, ga smatramo kot nerodno, ostale pa prištevamo k rodnemu drevju ne glede na to, ali rodi vsako leto ali ne. Eo. dnih dreves je na splošno več kot nerodnih, njihov delež pa se v posameznih letih spreminja. To zavisi pač od tega, koliko dreves je bilo nanovo posajenih in koliko izkrčenih. Vendar so razlike odvisne tudi od subjektivnih pogojev, t. j. od bolj ali manj natančne ocene pc cenitvenih komisijah. V naslednji tabeli podajamo število rodnih drevesii n jih odstotek / delež /od skupnega števila sadnega drevja. Pcvpr. ^andel ji Smokve Oljke Kaki ji 0, 1 0, 4 0, 0 c, o 1952 0, 6 0, 4 0, 1 CM 1951 | 1950 0, 0 t 6, 6" 0, 4 { C, 1 | 0, 0 0, 5 C, o • • • Število in odstotek rodnih dreves Števil c rednih dreves /tisoči/ ^ 194^i 195 2441, 3 595, 7 6, 7 789, 2 292, 4 16, 1 24, 9 153, 1 203-, 9 C, 6 29, 8 2, 1 0, 9 2611, 634, 6, 864, 298, 15, 22, 156, 204, ( , 29, 3, 1, 1951 1950 i 1949 2441, 5 ; 594, 0 j 6, 6 j 799, 8 | 293, 0 | 16, 3 ! 23. 1 139, 5 202, 2 0, 1 23. 2 ] i 3, 2 [ 0, 7 ! 2339, 3 583, 1 6, 8 750. 4 290. 5 16, 2 27, 5 159. 6 204, 6 0, 9 33, 11 1*0 Odstotek rodnih od skupnega števila ^1949^21 2372, 9 572, 0 6, 7 741, 9 287, 5 16. 2 26. 3 153, 0 204, 2 1 c , 9| 33, 3 jj $ .i, cf 56, 7 64. 2 74, 5 60, 5 72, 5 76. 3 71, 5 67, 2 63, 0 75, 0 88*7 67, 7 31, 0 1952 65, 0 67. 7 76. 2 67. 3 84, 5 84, 5 81, 0 71. 8 67, 5 85, 0 91, 0 90, 2 30, 0 1951 57. 3 64, 5 77, 2 61. 1 71, 5 78, 5 69, 5 67. 4 63, 0 68, 4 88. 2 84, 0 33, 8 i 1950 52, 3 63 jO 72, 1 57. 1 67, 7 72, 0 70. 2 67. 0 60, 7 76, ( 87. 1 37, 0 1949 52, 5 61. 5 71. 6 56, 4 67, 0 71, 0 68. 7 64, 9 61, 0 77, 4 88. 2 37. 3 Znane je, cla pri nas sadje ne rodi redno. Zate se ocenjuje vsako leto poleg drugega tudi število rednih dreves, ki so v ten letu obrodila Ža lažje princ rjave sne te podatke preračunali v odstotke : inrodnih dreves je rodilo ž Jablane Hruške Češpl je Češnje Višnje Marelice Breskve Orehi 1950 1949 1952 1951 63, 1 51, 7 52, 3 39, 0 53 , C 62, 8 77, 9 51, 4 55, 4 86, 8 51, 0 42, 3 78, C 92, 8 78, 4 89, v 86, 5 8 :, 7 79, 91, 0 80, 0: 65, 0 84, 0 77, 0 cc 89, 2 86, 6 77, 0 87, 0 o o, 68, ( 65, 5 74, Pri stalni negi sadnega drevja rodi sadje več ali nanj redno. Toda iz prednje ta^ '' " bele je razvidno, da rodi pri nas vsako leto seno polovica jablan ali drugače povedano : : rodijo vsako drugo leto. Tenu pojavu pravino alternacija aliiznenična rodnost. Geografsko analizo alternacije pri ja blanah beno prikazali pri" pcglavju o sadni le' A 8 tini 1952. Najbolj redno rodijo češnje in višnje. Pridelek s-s. dja v letih 1949 do 1952. Pridelek sad ja izražanc v kEetijski: statistiki z dvojnin številem t. j. skupni pridelek in pridelek na redno drevo. V praksi so cenitvene konisije ocenile povprečni pridelek na rodno drevo in dobljeno kor ličino pridelka pennožile s Stevilon vseh rodnih dreves. Tako so dobile skupni pridelek sadja. Skupni pridelek sadja , V naslednji razpredelnici prikazujemo skupni pridelek sadja in strukturo pridelka po vrs/tah za zadnja 4 leta/na str. .. . / Pridelek jabolk je v teh letih zelo močno variiral* medtem ko je bil pridelek hrušk bolj ^ ; stalen. Tudi Češpl je kažejo precejšnje kolebanje, nasprotno pa so Češnje rodile bolj redno. Tudi orehi na splošno dokaj redno rodijo, so pa občutljivi za spomladanske pozebe. Skupni pridelek vseh vrst, sadja je bil najvišji 1. 1949 in sicer dobrih 10. 400 vagonov, najnižji je bil 1. 1951, in sicer okoli 5600 vagonov § štiriletno povprečje je 7. 260 vagonov. Pripomniti moramo, da leta 1949 niso ocenjevale pridelka statistične cenitvene komisije, temveč organi odkupa, ki so šli v oceni pridelka jabolk, mestoma previsoko, kar je treba pri primerjavi posameznih sadnih letin upoštevati. Izmed vseh vrst sadja odpade največ pridelka na jabolka / največ 7500, najmarij pa okroglo Skupni pridelek sad^a v letih 1949 do 1952 Pridelek ^ 1949/55 1952 Vse vrste skupa; Jabolka HruSke Kutine Češplje /slive/ Češnje Višnje Marelice Breskve Orehi Mandlji Smokve Oljke Kakiji 726297 476186 88744 584 62719 56647 1568 2309 13971 20725 27 2543 176 98 724269 506794 74125 715 47696 55919 2148 2584 14398 17646 21 2005 102 116 / / pridelka po vrstah % Struktura 01949/52 1950 1952 1951 1949 1949 1951 1950 563936 100, 0 100, 0 i 100, 0 574851 1041934 100, 0 100, 0 60, 4 ! 71, 8 65, 6 747848 70, 0 53, 7 302867 347235 9, 6 16, 0 i 99670 15, 8 12, 2 10, 2 89181 91999 465 581 0, 1 0, 1 574 0, 1 0, 1 0, 1 8, 1 6, 6 8. 6 36195 8496 82020 6 .-3 14*5 6, 2 8, 7 64504 7, 8 7, 7 9, 9 55874 50295 0, 1 0, 2 0, 3 0, 3 0, 2 1293 1531 1300 0, 6 0, 4 0, 3 0, 2 3168 0, 3 1561 1924 1, 7 1, 8 2, 4 2, 0 17823 1, 9 10163 13498 4, 6 * i 2, 0 3, 2 26548 17800 20905 2, 9 » -+ ! 0, 0 0, 0 0, 0 ! 40 0, 0 0, 0 0, 2 3981 0, 7 2402 1785 0 , H 0, 3 0, 3 ! 0, 0 0, 0 0, 1 96 0, 0 j 0, 0 496 10 0, 0 0, 0 [ 80 0, 0 « • • « • 9 3000 vagonov / ali v odstotkih s leta 1949 skoraj 72 sž, leta 1951 samo 54 v povprečju pa 66 torej okoli dve tretjini. Pridelek hrušk je dosegel 1. 1949 skoro 1000 j 1. 1952 pa komaj 740 vagonov. Nekoliko manjši je "bil pridelek češpelj / 360 - 850 vagonov/ in češenj /500 - 645 vagonov /. Pridelek orehov se gihlje okoli 200 vagonov /178209 /, pri "breskvah pa okoli 140 vagonov /100178 /. Ostale vrste sadja niso toliko pomembne, ker odpade nanje komaj Ijž od skupnega pridelka ali okroglo 70 vagonov. Pridelek sadja na rodno drevo Pri proučevanju sadnega pridelka je lažje ocenjevati sadno letino, če primerjamo pridelek sadja na rodno drevo; ta je razviden iz spodnje tahele s sadja. na rodno drevo / kg / 0 49/52! 1952 1951 i 1950 1949 2 1974' !" 14, 8 19, 5 12, 4 31, 5 14, 9 11. 7 15, 8 15, 0 17, 4 8, 7 10, 8 i 8, 7 8, 6 6, 9 7, 9 5, 5 4, 8 10, 3 11, 5 9, 7 13, 8 8, 0 9, 4 8, 0 6, 8 9, 3 11, 3 11, 5 7, 3 9, 2 8, 4 9, 2 7, 3 11, 7 8, 6 10, 2 8, 8 12, 9 10, 2 Jcholka Hruške Kutine Čošpl je Višnje Marelice Brestve Orehi 10 1951 nadaljevanje 0 49/52 1952 i LZE Mandlji j 4, 8 j 6, 7 ] 3, 6 Smokve 8, 5 6, 8 j 7, 7 Oljke ; 8, 6 | 3, 5 | 15, 4 ii i 11, 5 j 11, 2! 11, 9 1950 4, 5 12, 0 1, 0 1949 5 • 7, 2 9, 9 Kot smo že pri skupnem pridelku sadja poudarili, kažejo posamezne sadne letine v Slcvenij ji velika odstopanja od večletnega povprečja. Posebne velja to za jabolka, r na katere odpadeta. dve tretjini pridelka, ^aradi tega težko ocenimo bodoče sadne letine, kar povzroča težkoče pri organizaciji sadne trgovine, predelovalne industrije, sklepanju pogodb za izvoje iti. Če primerjamo pridelek našega sadja z naprednimi sadjarskimi deželami, moramo ugotoviti , da precej zaostajamo za njimi. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli raziskovati vse vzroke. Nekoliko le -^eh smo navedli pri poglavju o sadni letini 1952. Poleg sodobnih in skrbno urejenih sadovnjakov imamo pri nas Še nešteto nasadov, ki so zelo zanemarjeni ter nam povprečni pridelek precej znižujejo. Obnova sadovnjakov je postala sedaj pereča, tako kot nekdaj obnova vinogradov, ki jih je uničila trsna uš* Imamo že nekoliko sodobnih nasadov, organi« ziranih po enotnem proizvodnem sistemu. V "bodo* če "bo treba primerjati pridelek s takih nasadov s povprečnimi pridelki starih nasa^dcv, czi■rcma preiti na preračunavanje pridelka na 1 ha, da "bc rentabilne st lažje izračuni jiva. Sadna letina 1952 V zadnjih letih opažamo precejšnje vremenske spremembe, ki znatno vplivajo na sadno letino. Tudi leta 1952 so neugodne vremenske razmere povzročile znižanje sadnega pridelka. Okrajni uradi za statistiko in evidenco, ki vodijo posebne zapiske o tem, so nam podali v svojih poročilih dokaj dobre obrazložitve sadne letine. Iz teh poročil posnemamo naslednje : Pozna spomladanska slana / 18 - 23 maja / je v vsej Sloveniji nastopila v času, ko je bil del sadnega drevja še v cvetju. Cvetenje je namreč zakasnilo zaradi dolgotrajne zime. Kasneje je dolgotrajna poletna suša skoro v vseh okrajih. vplivala na zmanjšanje pridelka. Razen tega je ponekod napravila precej škode toča / v novomeškem, /sežanskem, šeštanjskem in tolminskem okraju /. Sneg je še pozimi polomil več tisoč dreves v okrajih Kočevje, Ljubljana okolica, Postojna in Sežana, medtem ko je žled napravil podobno škodo v nekaterih občinah okrajev Sežana in Gorica, Toda mnogo večjo škodo povzročajo vsako leto razni škodljivci in bolezni. Na prvem mestu je vsekakor ameriški kapar, s katerim so oku ženi naši najvažnejši sadjarski okoliš i. Njvečje okužbe imamo na Štajerskem in v Pr^kmurju. Kapa. r 80 3e razširil tudi na Dolenjskem, v Beli Krajini, na Gorenjskem in na Tclninskem. V Prekmur ju se je pojavil še nev škodljivec nurvin prelec* Čigar gosenice objedajo listje raznih vrst drevja. Poleg tega nam delajo večjo ali manjšo škodo še cvetožer, jabolčni zavijač ter Češnjeva muha / posebno v zadnjih 3 lotih / Izmed bolezni je na jpogeste jši škrlup /fuzikladij / ^aj omenimo pri tem še enega Škodljivca, ki nam dela pozimi veliko škodo v sadovnjakih, to je divji zajec. Zrcli dolgotrajne zime in debele snežne odeje v 1. 1951 /52 je zajec poškodoval ali uničil na tisoče sadnih dreves. Da sadno drevje redno in bogato obrodi; ga je treba stalno in pravilno negovati. Poleg gnojenja je najvažnejše opravilo škropljenje, ki pa se ne izvaja povsod v zadostni meri« Tako navajajo npr. , da sadnega drevja ne čistijo in ne škropijo dovolj v okrajih : Črnomelj Gorica, Kočevje, Kranj / kjer so poškropili le 10 <$> /, delno v okraju Ljubljana okolica, dalje Novo mesto, Postojna, Ptuj / polovica / in Trbovlje Kot vzroke omenjamo najčešče t pomanjkanje primernih škropilnic / zlasti za strma pobočja /, neenotno škropivo, visoke cene škropiva in zaradi tega ne zanimanje kmetovalcev za škrop 1 jenje. Ob slabo izvedenih zatiralnih ukrepih okuženo sadno drevje slabše rodi in končno propade 11 V Ptujsken ckraju so npr. yLeta 1952 izkrcili 4Q. «jD00 jatlan, v ncvcnešken pa 9000. Podobno je tudi t drugih okrajih, Fič čudnega ni, če sadne drevje ne rodi ve 5 redno vsrJcc leto. Pri nas je že dolge znana iznenična rodnost / alternacija / sadnega drevja, ker inano v isten kraju dohro sc. dno letino k ona j vsako drugo leto. Dasi je priner java po ekrajih in letih nekoliko otežkočena / zaradi upravne sprenenbe leta 1952 /, je vendarle nožno zaslediti, , kako se vršijo dobre sadne letine v nekaterih predelih. ^a priner javo beno vzeli pridelek jabclk v letih 1949 dc 1952. Dobra letina 1952 jabolk po okrajih ozironc okoliših' : n 1950 1951 in 1949 Preknur je Slov. Gorice /v okrajih Ljutomer, Ptuj, Mari bor okolica okraj ^aribor okol. Okraj Slovenj Gradec /sano 1952 / Dolenjska: okraji Krško, Novo nesto, Kočevje, Črnonelj /sano 1952/ okraj Trbcvl je/l950/ Gorenjska / delno/ okr. Tolnin z Idrijo 12 Haloze /okr. Ptuj / Savinjska dolina /ves okraj Celje okolica in Šoštanj /. okraj Trbovlje /l 1951/ okr .Ljubi jana okol. Kočevje / 1951 / okraja Postojna in Sežana / sano 1949 / okraj Gorica Zanimivo je, da so imeli v Beli krajini dobro letino jabolk 1. 1952 it 1951, slabo pa v letu 1950 in 1949. Na splošno torej lahko rečemo, da je alternacija pri jablanah dokaj stalna, t. j. da se ponavlja - z malimi izjemami, - dobra letina jabolk v istih okoligih redno vsako drugo leto. Seveda je ta ugotovitev zelo splošna in daje le občo karakteristiko o stanju današnjega sadjarstva v Sloveniji. S podobno analizo po posameznih okoliših bi dobili verjetno nekoliko drugačno sliko r vendar se na tem mestu ne moremo poglabljati v lokalne posebnosti. Analiza sadnega pridelka po vrstah, letih i n okra jih , V tem poglavju prikazujemo posamezne vrste sadja po pridelku na rodno drevo, po skupnem pridelku v* letih 1949 - 1952, indeks skupnega pridelka v posameznih letih v primeri s štiriletnim povprečjem / označen kot 100 / ter posebnosti po okrajih oz. okoliših. Ker je teritorij okrajev za splošno analizo premajhen pz. se zaradi raznih upravnih sprememb ne dajo primerjati podatki za več let, se včasih poslužujemo nekdanjih nazivov Štajerske, Kranjsko, Primorsko, Dolenjsko itd. Tako smo izračunali površino za bivšo Štajersko, kateri smo dodali vse Preknur je in Slo. Koroško. Ker pa se meje sedanjih okrajev ne ujemajo s starimi, smo k Štajerskemu računali polovico okraja Krške in. eno tretjino okraja ^rbevlje. Površina je okoli 745. 000 ha ali 37 # LR Slovenijo. Za Primorsko sne vzeli ne jo med loti 1918 - .1941. Sen spadajo sedanji ckrc. ji Tolnin, Gorica in Sežana v eoleti ter dobri dve tretjini /70 %/ okraja Postojna, v skupni površini 41700 ha ali 21 $•/ točno 20, 8 0/o /\ ostalih 42 $ odpade na "bivšo Kranjsko. Po izračunu skupnega števila vseh vrst sadnega drevja je odpadlo 1. 1952 v odstotkih od LR Slovenije: 55. 6 °fo 28. 7 k 15, 7 % / da ina Štajerska več kot po lovico vsega sadnega drevja Slovenije. Delež sadnega drevja po okrajih nan da nas lednjo sliko : na Štajersko na Kranjske na Princrsko Iz tega sledi, Struktura _o številu sadnega drevja po okrajih 1 1952 ffiarihor okol. Celje okolica Ljubljana okol Ptuj Gorica Postojna Krško Kranj Ljutoner Novo nesto Murska Sobota 17, 0 13, 1 7, 0 6, 0 5, 6 5, 1 4, 6 4, 5 4, 5 4, 2 3, 5 Tolnin Šoštanj Sežana Kočevje Slov. Gradec Radovljica Maribor nesto Čr nonel j Trbovlje Ljubljana n. Oelje nesto 3, 5 3, 4 3, 0 2, 4 2. 4 2, 3 2, 0 1, 9 1, 8 1. 5 0, 7 Na dva štajerska okraja -Maribor okolica in Celje okolica odpade torej 30 <$, vsega sadnega drevja v Sloveniji, med tem ko imajo drugi okra ji znatno manjši delež. Vendar nam ta prikaz še ne da prave slike o razširjenosti /intenzivnosti / sadjarstva po okra jih, ker moti različna velikost okrajev. To smo izločili pri naslednji tabeli, v kateri pri kazujemo gostoto sadnih dreves ;J3^_l_, ha obdelovalne površine 7 k obdelovalni površini prištevamo njive, sadovnjake, vinograde in travnike. / Število sadnih dreves na 1 ha obdelovalne površine v 1. 1952 po okrajih ; Maribor mesto 33, 6 Kranj 15, 0 Sežana 31, 6 Kočevje 13, 3 Gorica 26, 7 Povprečje LRS 13, 1 Tolmin 24, 5 Slovenj Gradec 11, 3 Cel j e mesto 24, 0 Ljutomer 10, 3 Maribor okol. 23, 3 Ptuj 10, 1 Šoštanj 19, 8 Črnomelj 10, 1 Radovljica 18, 9 Ljubljana mesto 9, 7 Postojna 16, 3 Krško 9, 0 Celje okol. 15, 8 Novo mesto 8, 8 Trbovlje 15, 4 Ljubljana okolica 7, 8 Murska Sobota 4, 1 Preseneča nas velika gostota sadnega drevja v treh primorskih okrajih. V okrajih Sežana in Gorica gojijo precej sadnega drevja tudi v vinogradih, v tolminskem okraju pa je malo obdelovalne površine. Nasprotno pa je v Prekmurju gostota manjša Earadi velike površine njjiv. Ta način prikazovanja gostote gotovo ni najboljši, ker se sadno drevje goji v glavnem 13 v glcvnem v sadovnjakih iti na travnikih. -Ponekod pa immc mncgc dreves tudi v vinogradih, na njivah cb cestah in petih, zate smo vzeli za podlago obdelovalne površino. Akc "bi izključili njive' ia vinograde, "bi dobili nekolike drugačne sliko. V tc:EL primeru odpade v LRS Sloveniji na 1 ha sadevnjakev in travnikov 28, 4 v Prekmurju 12, 1, v okraju Sežana pa 133 dreves. Ce izlošimc v sežanskem okraju sadno drevje ki je v vinogradih in na njivah, dobimo še ved« no okoli 100 dreves na 1 ha, kar se približuje gostoti v intenzivnih nasadih. Pridelek jabolk Povprečje 1949/ 1952 1952 1951 1950 1949 irevo tg 19, 5 19, 4 12. 4 14, 8 31. 5 Ves g. = Indeks 476. 186 506. 794 302. 867 347. 235 747. 848 100 106 64 73 157 V štiriletnem povprečju smo pridelali letne 4762 vagonov jabolk. Najboljša letina je bila leta 1949, najslabša 1. 1951. ^gjtina 1952 je bila nekoliko nad tem povprečjem nam kaže indeks Indeks za leto 1949 je zelo visok, kar dokazuje, da je bila ocena za to leto previsoka 14 /izvedla 80 3° organi odkupa. /. . Donosi na drevo so bili 1. 1952 pc okrajih zelo različni. Medtem ko je dalo rodno drevo v L jut c cerskem okraju 65, 7 kg /v Murski Soboti 41, 8 in v Maribor nesto 34, 9 kg /, je dalo v radovljiškem okraju komaj 1, 3 kg / v Sežanskun 1, 8, v Celju mestu pa 2, 0 kg /. Razlika med povprečnim in najvišjim donosom je trikratna, nad povprečnim in najnižjim pa 15 kratna. Največ jablan je v okraju Maribor okolica /19, 8 io/^ sledita Celje okolica /16, 5 ia / in Ljubljana okolica / 7, 3 i* A Štajerska ima 72, 3 $ vseh jablan v Sloveniji. Največ jabolk za lete 1952 so pridelali v okraju Maribor okolica / 35, 3 io /, sledi Ljutomer / 21, 8 $/ in nato Ptuj / 7, 9 # /. Pridelek hrušk Povprečje 1949 /1952 1952 1951 1950 1949 Ha ' drevo Ves kg 88744. I9t9 74125 11, 7 89181 15, 0 15, 8 91. 999 99670 17, 4 Indeks 100 84 100 104 112 Povprečno smo pridelali v 4 letnem povpreč ju 887 vagonov hrušk. Razliko mg d leti niso znatne. Pridelek na rodno drevo 3^ hraškah pravzaprav precej nizek. Bolje "bi "bilo, Se bi prikazali pridelek noštnic ločeno cd ostalih vrst, toda teh podatkov nirionc. Razlike ned okraji niso tako velike kot pri jablanah. Najvišji donos na drevo je "bil 1. 1952. v okraju Ljutcner / 37, 2 kg/, na jniž ji v okraju Šoštanj /3»4 kg /. Razlika ned cbena jo 11 - kratna /pri jablanah celo 56 - kratna /. Po deležu števila dreves je največ hrušk v okraju ^aribcr okolica / 14, 9 $ /, kjer so tudi pridelali največ hrušk v 1. 1952 / 33, 6 $/ Polovica vseh hruškovih dreves je na Štajer sken. Pridelek kutin Povprečje 1949 - 1952 1952 1951 1950 1949 "[" Na 3revo" V I kg 8, 7 10, 8 8, 7 8, 6 6, 9 Ves — su 584 715 574 581 465 i Indeks 100 122 98 99 80 Povprečni pridelek kutin se giblje oko6 vagonov letno. Leta 1952 je bil najvišji pridelek na redno drevo 15*5 kg / Maribor ne sto /»najnižr ji pa 1, 2 kg / Celje nesto /j razlika je 13kratna . — - ^jveč kutin gejije v okraju Cilju okolica . 21, 6 $, Gorica 13>8 /» ki nu sledita Postojna /9, 9^ / in Celje okolica / 8, 7 / itd. Leta 1952 so jih pridelali največ v okrajih: Krško / 12, 2 $ /, ^aribor okolica / 9, 9 %/ » Novo mesto / 9, 3 $ itd. ^ajvišji pridelek na drevo je to leto "bil v okraju Maribor mesto / 25 kg /, najnižji pa v Kočevju / 4, 1 kg /. 18 Pridelek mandljev "No drevo ves kg Indeks Povprečje 1949 - 1952 1952 1951 4, 8 100 27 6, 7 78 21 3, 6 15 152 4, 5 41 1950 1949 4Č 148 4, 2 ^andlje prištevamo sadju. Gojijo jih samo v Sloveniji k južnemu v okrajih Gorica /91$/ in Sežana / 9 # /. Leta 1952 smo pridelali 21 q j od tega je odpadlo na okraj Gorica 20 q, na oktaj Sežana pa 1 q. . Pridelek na drevo je "bil v okraju Gorica 7, 1 kg, v okraju Sežana pa 3 kg. . Pridclok smckev / fig / Povprečje 1949 - 1952 1952 1951 i 950 1949 drevcl kg | 8, 5 ! 6, 8 | 7, 7 j 12, 0 j 7, 2 1 ves 4 2543 2005 1785 3981 2402 Indeks 100 79 70 157 Tudi smckve spadajo k južnemu sadju ; povprečni pridelek je "bil v zadnjih 4 tletih okoli 25 vrgoncv. Leta 1952 je odpadle na okraj Gorica 77 fo dreves, pridelka pa 67, 5 fo f ostalo odpade na ekraj Sežana. Pridelek oljk Povprečje j 1949 - 1952 1952 1951 1950 1949 Na drevo: frg 1. 8, 6 | i 3, 5 15, 4 1, 0 9, 9 ves JL. 176 102 496 10 96 Indeks 100 58 282 6 55 Oljke so gospodarsko zelo vašno sadno drevo, toda v Sloveniji rastejo samo v okra ju Sežana. Pridelek je "bil v zadnjih 4 letih zelo neenakomeren. Oljke so občutljive za pezebe; tajveč oljčnih dreves je po zeblo v hudi zimi 1928 / 1929, vendar je "bil obnovljen samo del nasadov. 19 Pridelek Jcaki^ev j i Na drevc; ves ! j kg ! o, I Indeks ! 1 PCVprcČje !. ::==ss::=^ I 19S>1 - 1952 I 11, 5 ! 98 i 100' ! • : i i i : i • ! : 5 | 1952 11, 2 I 116 I 118 j I 1951 | 11, 9 L §0 •_ I _ 82 | ^akijo so zacoli gojiti na Goriškem po prvi svetovni vojni, teda podatke imamo samo za zadnji dve leti. Od 3444 dreves je 82 $ v goriškem in 12 fo v sežanskem okrajU. Od pridelka 1. 1952 je odpadlo na goriški 87 <$>, ostalih 13 $ pa na sežanski okraj« Struktura sadnega drev ja_po sektorjih. Večina sadnega drevja odpade na privatni sektor / 90 / njemu sledita zadružni /5*4^/ in državni sektor ter konono še ohignice/l, 6$/ Številčne stanje po sektorjih je bilo naslednje t 20 Število sadnih dreves v tisoS« in struk. ppfeekt. Vse vrste J ablane Hruške Kutine Češpl je Češnje Višnje Marelice Breskve 0i\. hi Smokve 01 jke (Vse vrste j j Jablane j Hruške j j Kutine ! Češplje \ Češnje Višnje Marelice i Breskve Orehi j Smokve ! Oljke - i •Skupaj! drž. izadr. ! ohiš. l priv. 7205; 4j^^ 4014, 9i 146, 1; 237, 5 936, 5) 23, 9| 30, 5 8, 7! 0»^! 0»2 1284, 7| 24, 2 1 32, 4 353, 61 5, 11 27, 4 18, 4| 0, 6; 0, 5 28, 3! 1, 0 j 1, 3 217, 8! 10, 6! 50, 1 303, l! 4, 2 1 4, 5 32, 3} 0, 7| 3, 8 3, 3; - i 0, 7 67, 9 13563, 3 14, 2 j 867, 9 0, 2 j 19, 4 6, 1 0, 6 0, 6 6, 4 3, 7 0 , 6 050 struktura / skupaj = 166 J 3, 0 j 3, 5! 2. 5! 4» 61 2 ,0 ! i, i| 3, 3! 3, 8i 5, 5, 3, 2, 2, 7, 2, 4, 4, 7! 23, 1, 31 1, 2, 1| 11, - I 21, 1, b 1, 7 1, 5 2. 2 1, 5 1, 7 3. 3 2. 1 3, 0 1. 2 1, 7 0», 5 7, 9 1208. 6 315, 0 16, 7 25, 4 150. 6 290. 7 27, 3 2, 6 90, 0 88, 9 92, 7 91, 0 94, 0 89. 4 •90, 8 89. 5 69 r 3 96, C 84, 5 -78, 5 lOpomba : akiji in mandlji so le v priv .sektor ju Delež ohianic je sicer majhen, toda v okviru vsega zadružnega sektorja je le prece jšen/23>6$/r Pridelek na rodno drevo je v državnem sektorju na splošno ve 5 ji kot v privatnem, vendar zaradi majhnega deleža od vsega pridelka ne pride toliko, do izraaa. Isto velja za zadružni sektor. Pridelek češenj in marelic je 'bil v zadružnem sektorju nižji kot v privatnem. Razlike po okrajih so cesto precejšnje, toda "brez natančnejših obrazložitev / za posamezne enote socialističnega sektorja /podrobnejša analiza ni mogoča. , Predelava sadja. Kot predelava sadja je tu upoštevana samo domača j zato je industrijska predelava sadja izključena. wajvažnejši sidni izdelek je v Sloveniji sadjevec / jabolčnik, tepkovec, tolkovec itd. /, nato suho sadje in sadno žganje, medtem ko Izdelava pekmeza tli posebno razširjena. V zadnjih 4 letih je bila proizvodnja sadnih izdelkov naslednja : sadnih izdelkov Sadjguec hI Sadno žganje hI Suho sadje q. ' "iz" sliv iz drug. sa Pekmez o, iz Tz^ačug, sliv sa 2£ 49/52 1952 1951 1950 1949 130978 1090 49 68703 111477 234683 6044 3639 9679 5859 4997 1495 1070 1994 1340 1577 5012 3493 4766 ; 5202 j 6585 773 318 1797 322 655 416 289 377 368 629 Pridelek sadjevca je bil v letu 1949 prevej visoko ocenjen, zato je 4letno povprečje razmeroma veliko. ;-r* leta 1952 je bil slabši pridelek vina, zato pa se je spričo ugodne sadne letine /zlasti v Slovenskih goricah / znatno povečala proizvodnja sadjevca. Razmerje med pridelkom vina in sadjevca je naslednje / vagoni / : % vino sadjevec 1952 3372 1310 1951 6207 1090 1950 4650 1115 1949 4448 Ž347 , -Tudi pridelek sadnega žganja se je 1. 1952 povečal, kar je v zvezi z dobro sadno letino /čeprav je bil pridelek češpelj slabši / Za leti 1952 in 1951 imamo podatke o proizvodnji sadnega žganja razčlenjene na pridelek slivovke in drugihr. vrst žganja f tako je bilo proizvedeno. : v 1. 1952 958 hI slivovke ali 26, 4 # celotne proizvodnje žganja, leta 1951 pa 3037 hI ali 31 #4 Proizvodnja suhega sadja postopoma padaj v zadnjih 4 letih je bila letna proizvodnja 55 vagonov, v letu 1952 pa samo $5 vagonov. Kuhanje pekmeza v Sloveniji ti v navadi in dosega na leto povprečno okoli 12 vagonov , /leta 1952 samo 6 vagonov / . 21 Odkup in izvoz sadje. Okusnost slovenskega sadja je že dolge znatna , toda v zadnjih letih pada sloves našega sadja. Zaradi manjšega pridelka se zmanjšuje odkup, še "bolj pa izvez. Medtem ko smo pred 2. svetovno vojno in prva leta po njej izvažali predvsem jabolka, se je struktura izvoza v naslednjih letih meč no izpremenila. Ai&iški kapar se je tako razširil v glavnih sadjarskih okoliših, da nimamo več kvalitetnih jabolk za izvoz. Podatki c odkupu v naslednji tabeli niso urejeni po kolendarskih, temveč po gospodarskih letih / razen za 1952 /r kar omogoča boljšo primerjavo s proizvodnjo. Odkup sadja v Sloveniji / vagoni / 11932 i JO/51 J 4-1 _ Jabolka 12262, 1 ] 956, 4j 2T21, 612407, 0 11730, 6 j I » i t * i i [' Lunkc Cešplje ; češnje j I ^aralice i ! Breskve i . Orehi "22 ; j 2 47 , 2 3i> 4 5»1 0, 5 19bl 3J» ^ 2. " »i? 10 y 4 59. 4 16, 0 15. 5 0, 7 195C 09. 4 16. 5 > J 6> ; 2 13, 5 13, 2 43, 2 1949 406, 9 34, 0 « • • 79, o 43, 6 19 iO 627, 2 13, 9 19 O »«• cusvilC: o pcdiajL. izvoza dokazujejo, da prelivi ns. Se sud jtri i; vc resno Icri^o. Kaa js, du so je nekoliko povohal Izvoz "bresksv in cešanj, toda to povejiinje je n::art:tnc v priiacžri 25 iarcdniiu padceE. irivovsa jabolk, i-k o da, ki jo troi pri TJOtri a&ae n^ro. no go pod&ratvo, je o&roana. Po trfibt. l "bodo cilci napori, du se slov - vensko sadjarstvo izkool je iz te^ks krizo, ki traja lie voj let. ZAVOD Ljubljana, ZA STATISTIKO IN EVIBENCO julija 1953 LE SLOVENIJE. 23 rrir^Vt. jr. TT l* •' ??^-; ' ^ •' t v, -, - .. :. '•■ •• •» . . ., tK '. _ ,* v % • • » •. !■ >. •» V' 1 1 '• 1 W' v/ ' / 'i1 ' '> Ji' - " t r •' v. T-" O-T !; « < ! . ' i •j • ; ,-i. * ► !• ' ' 4 <4 " • >■■*• ,* - ji - -* _ »*. »->• ." •« ^ •. Tj . . •. f 4 . > ^ • r "i. V:' . S Hft I*, , '• t " r ' ., * ■ - . "1 *■ l' rl* . I '*>, , !V. .' - ' V>; .; , • kU - V z' ' . FlV ■' ^ « 4' " . £ ' Št " "V' ' " "v ' .v " * - ^ • L-; : • - v : . 'S >■ : ; " ' . >■■■' VV. ' ji' » }. * - .K " . tir - • w & -n ' t ' ' K "J ', ••• - ■■' .i /; ■* : ;. " .■v' L •> : vr' • ^v, ; ' v ■' ■••4 ■" jifl .' ' -i '/■; •-■■-• V •. ■<' ^ '' u' > _ * i' / ■ > , .»C :«•. » •' ^' ViV . :; . r , - -1 " V 7 1 ' 5 -V .' i , , L y ' / V* A'' »• ■ >, •/. , ^, , 2 k - , j i* ,v; i . " ' v* ■ ' >■ '-. ' J •<>>' 3*1 ■' ■• ,iM r i' • \ K" ' ,' - f ;■ -T. . .. , j. ,, š&; < ■zi-' ' ' i ip i .■>' : . v ••■ ,■/ [/' '» l jfi "4 "i ' 1 _ '■t; ' t*l?r - M V " . f. -r V - . -T V ::. V' ■ 1-1" - i -!r .' •' ; "* ■' . Vti {3^-' ' J" ' '1 f 1"U ■ O' ' ■ '■ ' .■ •. - •' '■ v,t •** ^ 'V -" v1 ^ ;" nf^ Ji . --r-. - ' '' fc ' ^Tt *' ' jO« r* , *' .J. . •* ■* t . •■. 'S-; ^^•r. -. , .• . . ' ■S' ' v /^4. ; '' ••» v^i 'f 'i ;> - - v!* 1 ? L }v d '• ' 4» '■} ' • 1 " '■ ■ ' ■ • - j -> . » v ^ i " vt f . 1 , /' 'Ji '' I1 " > y :, 1; m ' '•S' 1' ' , '' €:&> y, : ^ • .-. «' c TABEL AKNI PREGLED © sadjarski proizvodnji po okrajih leta 19 5 2 Pripomba : Manjše razlike pri seštevanju dreves izvirajo iz zaokroževanja podatkov na tisoče . 1. Zgodnjej pozno in južno s&dje po številu dreves, pridelku in vrstah 1. 1952 Drevesa vrste Jr. tolka ' Hruške Zutine Oešpljein slird Češnje Višnje Marelice BreskveOrehi Mandl ji Smokve Oljke Kaki ji Limone 26 vsa 72052 49 4014853 93^512 85S7 1284667 353552 18380 28331 217769 303109 369 32301 3268 3444 7 rodna število 4849087 2611589 634102 6622 864824 298719 15535 22944 156377 204695 314 29381 2950 1032 7 j 62, 7 | j 65 jO j [67, 7 | [75, 2 ! 1 : 167, 3 | M*5 1 |84, 5 | {81, 0 j 171, 8 | [67, 5 | t t 185, 0 ! |91, 0 i<90|2 130, 0 i I 100 j nerodna število 1 Pridelek na rodnoi ves drevo^ kg i <1 2356162 j 32, 81 - 14032154 ! 35, o( 19, 4! ? it • 302410 2065 419843 54833 2845 5387 61396 98414 55 2920 318 2412 7242 69 506794 i ? ? O i J č? i :i 23 >8 1| 32, 7| 15, 51 15, 5| 19, Of 28, 2| 32, 51 15, 0| 9, 01 S 9, 81 70, 01 11, 71 74125 10, 8 5? 5 18. 7 13. 8 11, 3 9, 2 8. 6 6. 7 6. 8 3, 5 11, 2 6, 0 715 47696 55919 2148 2584 14398 17646 21 2005 102 116 0 Struktura drevesa ! I S ne vsa j? o dna j rodnaj 10C, 0j 100, o! 100, 0! 55, 7| 53, 9| 59, d 13, 0) 13, 1! 12, 8! ! *. 0, l! O, !1 0, l| 1 : 17, 8| 178 j 17, 8| 4f9| 6, 2; 2, 3| 0, 3; 0, 1) 0, 5! pri delek; j. 00, p| 7011 0, 3| 0, 4! 3. 0I t 4, 2j 0, 0) 0, 5i o, o| 0, l| 0, 0i 0, 3 3, 2! 2, ^ i i 4, 2} 4, 2 0, 0! 0, 0 0, 6| 57, l! 0, 1 0, 0 0, 0 1 0, 1 0, 0 i 2. Število dreves LR Slcvtinija Celje - ntfstc Celje -ckclica Črncnel j Goitica Kooevje Krcnj Krške } Ljubljane, nest o ljubi j a na ckcl. Ljutcner Maribor nest o ^ariber okolica Murska Sobota ITcvo nest o Peste j ne. Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolnin Trbovlje in. -pridelek sačlj. . ?. Jablane Drevesa rodna štev. 4014853 j 2 511589! po vrstah in okrajih vša iPridelek 1 na I dre vri % I kg ,. v. . letu. . . . l3^2. . . . . . . Hruške Drevesa Pridelek ves "" s^cTT^i " "5CS794I 35^8 J Slo 5 j 49997 57335 91777 181432 151 "90 57(59 291849 232544 71230 792049 133347 142513 185423 277135 76583 73349 1C 152454 113834 „, . , 715. 91 18591) 3723041 33073 | . 4 j717j 50 540 j 82581! 1C' 3472 j 388 2r j 178501 } 1590171 59200 j 555472 | 95578 | 95085 | 94128 | 2390 60 j 35235 j 53266 j 56557 | 100419 I r 70 340 ! 52, l| 2, C| 55, 3? 3, 8! 55, 1} 25, 31 81, 51 5, 4j 55, 0 1 10f2| 45, 5l 12, 5| j8 , 2 ! K , 4j 58, oi 13, 5 51, 21 7, 3 72, 5§ 55, 7 83, if 34, 9 7C, l| 32, 3 71, 8| 41, 8i 65, Tp 14, 4 5*" »Sf 3, 0! 86, 3! 16, 71 45, 9| 13, 9} 72, q i, i 63, 71 15, 7 6lf8|i 3, 4 51, 8| 8, 6 .. 60. ^ lil 375| 141251 837ll 25081 5! 58 jj 10355! K 7 52| 52 5f | 1312i J llllo Hj 20 684 17944o| 399591 140 49l 279311 39804! 48 90 j 5931 1112 9| 34081 5024| 17851 vsa 935512 5194 820 76 11957 48334 32824 7( 974 35959 237(1 19931 172( ( 139207 24755 34504 41422 33Cf5 38450 19797 40827 35916 56085 25590 rodna štev [ 6341021 319l! j 51593! 870 6] 41028j 22951 3520 41 2525l! 15497! ' 'J. 5278 d 13758] 149 60 j 99S9d 1895^ 25391] 26037! 256CC 2236: 15242695r 21344 380 68 17411 £ | 57, 75 5! , 4| 53, o!) 72, 7| 84, 9!! 70, o!! u a 51, 01! 58, 31 55, ^1 54, ^1 69, o| S 7, 0)1 71, di 75, ^1 76, 311 52, 77, d 58, i 77, Oj 65, Ol 59, 4 67, 55, 51 na drev kg 11, 4, 0 4, 17, 7, 8, 7, 7, 5»8[ 5, 2 37, 2 18, ^ 25, o| 23, 3! 8, 41 10, 4) lo, 8i 7, ^ 13, 91 3, 4) 11, 21 3, 8! ves a 74125 128 2130 1551 2950 1852 2518 1888 903 3898 5112 2823 24918 4422 2219 If 66 2557 2424 1151 3747 725 4256 655! 27 I JPriclelok sad. ia po vrstah iti okra. jih v letu 195* Kutine / nadaljtvanje/ LR Slcveaijc. Colje nosto Celje ckclic; Črncnelj Gr. ricr. Kočevje Kranj Krake Ljubljana nest O Ljubljana okoli Ljutoner Maritor ne sto j Maribor ckol, j Murska Sobota j Novo nesto j Postojna ] Ptuj ) Radovljica Sežana Slovenj Gradeo j Šoštanj Tolmin ^rb ovije 28 2. ssplje m slive L Pridelate. . . . i Pridelek .. . . ^ ! , v i drevo i Drevesa i ročl ! s te v' " Dreves i na ; drijvo r odn ves ves vsa vs stev .a. . « p » ■ V • - « • « • 57, 3! 5622 75, 2 12(34557 65482 47595 ic ,tn 5, 5 715 fl : 'T l 84 1, 2! 51, 3! I 82, 3 5135 3149! 1C2 Se 58C, ! &: 2 54, 1 1875 2, '•! 32 11215 1313 5, 21 37559! 76 09, 7 82, 9 53996 4j488 I 5, 7 55, 2 5, 8! 3144 52213 89, r mi 795 55 1138 51, 1 42844 16 26199 1 15 |1C0, 0 6, 2 ! t* 12, 5 251 20111 I 51, 1 C C 8, C! 39302 76 85, 8 o J 77736 55584! 71, 5 508 C, 9 81, 8 28 781 539 t, t ; 70 63! 55, 9 7, 1 502 60, 7 10 552 85 5, 9} 140 1884 1, 6 n o 8518 46212! 57, 4 81, 4 17 1C5 129 tj 57, 9 1217 41899 28 t h 0! 302 288 87, 0 10 , 6 331 rt T, 15850! 18600 85, 3 25, 2 64 15, 5 414 450 90, 0 77, 5 223996 173833! 22487 54 12, 9 589 77, 2 9, 0 753 C, r: 2725 57291 23 72, 1 208 75, 6 11, 1 11322 ! 275 J, o 5!?, 6 82554 54251! 460 57, 8 5, 8 17 428 0, 8 29C 10 92 55, 1 1, 6 70147! 127347 1, 4 67, 5 208 308 452 0, 9 65010 ! 79, 1 52210; 4, 41 12 80 , 7 255 315 1301 8, 0 45, 2 15811! 35011 i 68 8, 0! 55, 4 104 465 52 s 1 54255 ] 1, 2 39908! . 78 8, 9! 963 91, 3 879 /* ) r\ t 00^2 13618! 9, 8 19975 i 1343 65, 6 63 3, 1! 96 362 55, 7 2, 1 25113 ! 17153! 89, 0 2, 2! 10( 89 5446 ! 12 7<. 4, 6| 58, 3 4, 1 31057! 70, 0 100 74, 5 80 69! 59, 3 238 4|Ci 13509 i 47 35 2, 9 _2 Število čir o ve s 2. £. . . . . Y?!. §. . ^^. . ' Se Saje Dreves; LR Slovenija Celje nesto Celje okolica Črnomel j I Gorica KoSevje i Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor nesto Maribor okolica Murska Sobota Novo nesto Postojna Ptuj Radovljica ( Sežana j I Slovenj Gradec j Šoštanj ■ | Tolmin j Trbovlje vsa •. v. vv. vsm-. v. v. v. " . -. 353552 lu21 2o3Cl 1J55 12o 9oo 2304 14315 1507(3. rodna ItevT" " " ] % 1 kS • i 29<371J | 04. , 5 j 10, 7 Pridelek i aa ; [drevo1 VuS 15141 9930 7750 20411 11744 12235 3^19 lj395 5399 2703J 1519 5199 3C91 6201 1252 j 17055 ! 1599 I 17(36! 957(3 ! 50, 0 1 11 , 5 63, lj21, 5 05, 2)30, 9 90, 2111, 3 .t A \ i 7257 i 11250 ! 0434 | 5750 j 17319 | 9701 j 10200 I 2370 j 12030 ! 3043 j 23101 j 1299 | 43 ^7 | 2205 | 5364 | 77, 5 67, 5 •~) A /I u*tf V 72, 1 7. « * ^ t ^ 11, 5 21, 0 20, 0 40, 0 30, 0 I 'C ; jv f v 0 5 , T ] 4(j , ( 37, 1 o 84, 9 02, 5 20, 2 27, 5 » w j21, 5 03 j 4 1 3 "T , 62, 0 [ 5, 7 1 65, 4|23, 0 ! 60, C 124, 0 i 05, 5| 7, 9 | 05, 5! 14, 0 j 04, 4 j 24, 91 71, 4 | 16, 3 j 05, 4 1 13 , 5 ! 55919 144 3055 495 14314 20 5 2029 4092 2907 3370 4073 190 4 4762 2009 3554 134 2065 9O0 1039 103 350 732 in okra. jih v letu 1952. / nad . / Višnje Drevesa vsa rodne i štev. i fo lo30C 152 912 30 479 25 72 742 797 271 3104 117C /i .i - T T. 114 327 1495 100 301 39 20 9 99 102 15535 122 020 21 450 15 45 564 712 178 2042 1C70 2705 3672 90 265 ICO r 103 371 35 201 75 01 i i 1 R : vr > J t j 00, 3 j 90 ,0 I 70, (• | 93, 9 | 64, 0 j 52, 5 i 75, 0 S 09, 3 ! 65, 7 09, 3 >91, 5 190, 1 j 01, 6 j 05, 0 101, 0 156, 9 | 54, 0 j 97, 4 |09, 7 I 95, 2 [75, 0 179, 4 " "tla dgevo 13, 0] 7, M 10, 4! 14, 2! M 6, 2j 10, 0! 22, Cj 10, 0!, 19, ^ ves 20, 9 5, 0 14. 2 13. 4 15. 3 5, 7 9, 0 15, 0 10. 5 .*> r f J 15, 0 10, 5 0, 5 2140 | 7 I 05 I 1 3 j 33 j i 1 j 5 | 129 72 ! 34 ! 594 j 64 ! 396 | 492 I 15 j 15 1 ■ 90 | 15 j ; 39 i : 3 | 30 j o i 29 Br e ekve LR vsa Slovenija Calje ne ste Celje okolica Čraoneli Gorica Kočevje' Kranj Krško Ljubljana n&stel Ljubljana ckcl . Ljutcner Maribor ne sto Maribor okel* Murske. Sobota Novo nest o Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolnin Trbovlje. 30 217769 3155 i^ui 5320 f f ^ /1 rt 1 247 1C 63 21533 45 J 3 452J 7545 .15 5C<: 19937 5c 50 ic 50 5 127 170 jO 435 K. XCr Drevesa rodna štev-, i K. 57 4492 379 20 < 1 i Pridelek na | ve s •I drevc j Jasu«. 155373 j 17471 13193 1 49551 49331! 1J9 j M 13514! 31351 32471 470 4 j 13110 I 10315 j 4550 j 0152 | 73 I 13J5C i 157 ! 5505! 802 j 3393 1 174i 1547! j 71 55, 4 57, 7 73. 4 75. 5 75, 5 9, 2 3, 2 47 »o 62, 5 58. 3 71, 7 51, 5 84. 0 51, 7 75, 5 75, 9 57, 5 81. 1 38. 4 01. 5 75. 2 75, 5 45, 9 77. 3 ! 8, 3 I 111, 5 | I | I 3' 7 i Ar} i -frfC | I 8, 9 i I 5, 1 j i 5, 7 1 l1^' 5 I | 7, 2 S In. ' ! ] ** \ \ 1' , o I 5, 7 | i 3, 1 1 | 12, 2 j ! 8, C ! t 5, 8 j I 8, 9 1 ! 7, 8 1 i 2, 9 I i 5, 1 1 1439 j: 144 10 97 575 4527 ? 20 120 7 192 218 873 95C 977 501 549 2 1597 15 325 72 255 5 79 P. P vrstah in okrajih v letu 1952 / na d/ Marelice Drevesa vsa I 28331 1 450 ! 2002 I 99 I 3575 J 31 i 355 j 2158 | 559 | 905 j 977 S 5520 1025 807 58 1770 1845 574 118 203 96 753 roda; štev. 22944 345 1335 83 3620 24 443 1J35 310 704 347 4550 3362 913 597 58 1353 lC j 98, 5 177, 4 I 57, 6 1 84, 7 cg a I i 54, 5 i 10 ,0 177, 7 j ! 85, 7 11, 3! 1, 5| 10, 5 1 12, 0 ! 0. 5\ 8, 3 vJ , o 15, c .0/ 9, 7 13, 5 i ! jv, i| 85, 7 j 89, 1 | I ••>5 a | i UO, T j iia »o. j ! 75, 4. 1 10, 9 12, 8 8, 3 11, 3 5, 1 7, 9 59, 0! 23, 0 . : i 92. 3 93. 2 78. 4 56. 3 42, 2 5. 5 1 .1 LT f kT 7. 3 7. 4 5. 6 2584 5 141 IC 345 2 38 297 31 58 115 50J 432 76 79 3 107 251 34 A 1 T 12 4 12 Število dreves in pricltilek sadja pc vrstah in c krajih v 1. 1j52 rchi IR S levo ni 3 a Cbljo nesto j Celje ckolica Črncnelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okel. L jutener Maribor nesto Maribor okol . Murska Sobpta Novo nesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec F oš tanj Tolnin Trbovlje Drevesa vse redu: štev % Pridelek i drevo! v-s .j kg. i a 3r31r J Sr 5 3oC 55 75as 1SCJ5 4995 15717 22953 15ug 27154 7 700 37SC 24555 9361 21SC4 9564 1955C 7733 7973 6595 3227 31113 9C32 2( -»■695 325 23333 5135 12916 23 5j 3313 16333 1134 19322 5046 30 90 17039 7353 150 61 5029 14545 4003 6262 4553 5403 19594 6373 j57, 5 |53, 7 1 62 1 j> 157, 7 130 .3 157. 4 149. 3 171. 4 171. 4 ]71, 2 |73, 5 132, 2 159. 5 j74, 4 j 59, 7 j 52, 5 T t 'r '51, 4 73, 5 59, 0 55, 7 163, 0 i 7CV, 6 : > r ; ^ f O I 5, ; | j 4, 5 I 115, 9 I i 4, 5 i 1 4, 1 1 ! 3, 2 1 ii3, e 1 * ' ;■ , O j !• 7, 8 | ! 16, 4 i I 25, 0 : i ic-, 2 | 11|5 I 10, 3 i 6, 0 1 7, 3 ! 12, 0 ; 4 > | 7, 3 ! 6, 5 t | 6, 3 ! '>3, 2 17546 16 1 31 321 604 117 531 2135 77 1517 994 773 1755 o 50 1634 3" ' o 10 65 301 334 351 1234 520 /-. T' . ' ^ / 3 . LR Slovenija Celje ncato Celje okolico. Črticnelj Gorica Kocavje Kranj Krško Ljubljana nesto Ljubljana okol. I jutoner Marilaor nesto Maribor okolica Murska Sofeota Ncvo nesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolnin Trbovlje 32" ; t zvile. iaDrici Struktura Jatlane 1 Hruške Srevesr • | prii. . drevesa vsa irodnai člolelš vsa rodna Icc^jiec^lLcr^ Sirr ,r|ir; ,r prii drevesai pril drevesa ! prii drevesc. j prij lielekj vsalrodnbelekl vsa IrodnaičLeleki vsa irodnadelek ! ' * ' K ,dl jUC ^ i ,5 t o i J f 2 ' 1 3 ! -' »I 36, 5 jl4, 3 I 2tu 1. 2 | 1, 3 I 1, 7 I 1, 3 | 1, 4 1. 4 j 1, 3 U ,5 j 5, 2 j 3, 5 2. 3 j 2, 3 j 1, 2 4. 5 I 3, 2 ! 2, r 3. 3 1. 4 7, 3 5, 3 1, 3 13, 3 3, 3 3. 5 i r t-, J 5, 9 1, 9 1, ^ 2, 5 A .2, o 1, 3 j 2, 1 ,5 I l9r ,3 I 2, 5 5, 5 | 21, o ,3 | 4, 1 1, 3! 35, 3 3, 7; 7, 9 3, 5] 2, 3 3, 51 r , 5 9, 2) 7, 9 1, 3! Itt 2, ci 0, 1 2, 5| 2, 2 3, 31 1, 7 2, 7| 1, 2 1 , 5i V , 't I 3, 5 | 3, 6 7, 5 j 5, 7 3, 9 ! 4, " 2, 5 ! 2, 4 1 ,3 j 9, 9 2, 1 j 2, 2 1, 3 | 2, 4 .4, 9 0. 5, 7 2*5 | 3, 0 3, 3 j 4, 2 4, 4| 4, 1 3, 5 | 4, 0 T, ' 1 1 3 , 5 j 2, 1 I 2, 4 I 1, 5! 5, c | lM 5, 7! 2, 3 i 2, 7 i 0, 9! sadja po, .. vr s t ah. . . . in .. . okra. .V. . . . 1. . . 1. 952 po okrajih : Kutine ČeSpl je jta slive 1 Če, ša. ie ; /| c ,2 i 2, 9 | 2. 1 ! 4, r 2, 5 | 3, 5 j 2, 5 I 1. 2 i 5. 3 | 7, 0 | 3, 3 | 33, 5| . 5, 0) 3, H 1, 4) 3, 5| 3, 3! ^ / : "■ O T1 Tf £ 3, 3 I 3, 4 5, ! 5, o 1. 2 21, 5 C, 9 13, 3 0, 2 <" , 9 9. 0 1, 6 1, 5 3. 3 5, 3 3, 9 3, 2 4, 9 3, 5 3, 5 1, 2 11, 1 1. 1 1, 1 1, 1 . o#5 % pC1 . ,■ iti -, 1 i ■,4 19, ^ 4, 5 | 3, 7 1, 0; i, 5 ; 4, 2 12yq 7, 7 I 4, 1 , 2j 0, 1 | 3, 3 1. 0 r ,7 | 3, 1 9ti 3, 9 I 5, 1 1. 1 0, 7 ! f ,3 1, S 2, 4 i 5, 3 4, 3! 42, 2j 3, 3 5, 3! 9, 0! 1, 4 (L c , op. ' . ,01 10 r ,r i 1 •» 4 j — j 1 , 5 ! 7, 0 jI, 3 j o , C [ 4, 4 jO, O jo, 5 ! 5, 4 j 5, 5 135, 5 I 3, f ! 2, 4 j | 2, 3 ! 5, 2 | I 5, 4 |l, l | I 7 6, 4 0, 7 2, 4 0, 2 1, 3 0, 5 0, 5 IK ( ,0 jlCCV 1 0, 3! 1, 4, 0) 7, 0, l| 0, 1, 51 13, 0 0, 0| 0, 0, 2; 6, 1! 3, 4| 2, 7, 2, 0 1, 6! 27, 7| 3, 0! 19, 18, 4! 13» 22, 9\ 0, 7! 0, 7| 4, 7! 0, 7! 1, 8\ 0, l| . 1, 4| 0, 4: 0, 3) 3, 3, 3, 2, 0, 6, 6, 2, 0, 0, 0, 2, lo r ,r 1, 5 5. 8 0, 4 15, 8 0, 1 1. 9 8. 0 1, 4 3. 1 3, 7 20, 3 14, 6 4, 0 3, 0 0, 3 5, 9 4, 7 2, 7 0, 5 0, 7 0, 2 1, 4 prij delekf vsa' ' lro' dt^' ld prilok IT, C j 0, 2i 5, 5 0, 4 13. 4 0, 1 1. 5 11. 5 1, 3 2. 6 4, 5 19, 7 16, 7 2, 9 3, 1 0, 1 4, 1 9. 7 1, 3 i 0, 2 0, 5 0, 2 0, 5 k c ,n 1»4 j 8, 9! 2, 9 j 29, 6j 0, 1! 0, 5! 9, 91 2, 1! 2, 1! 3, 5! 7, 2! 9, 2) 2, 8 1 4, 9! 0, 0! 7, 8 | 0, 2! 3, 2} 0, 5 j 2, 1 j 0, 2 j 0, 9! iCC-. fjlrr ,1 1, 1! 1, 0 8, 4j 7, 6 3, 2 31, 5 0, 1 0, 3 8, 6 2. 0 2. 1 3. 1 8, 4 6, 6 3, 0 5. 2 0, 0 8, 9 0, 1 3, 6 0, 5 2, 2 0, 1 1, 0 4, 0 32, 1 0, 0 0, 1 8. 4 1. 3 1. 5 6, 2 6. 6 6, 8 3, 5 3, 8 0, 0 11, 8 0, 1 2. 4 0, 5 1, 8 0, 0 0, 5 Orehi "drevesa" "vsa" frodhi: V i ,i 0, 2 12, 6 2. 5 5, 3 1. 6 •5, 5 7, 6 0, 5 9. 0 2. 5 1. 2 8. 1 3. 3 7. 1 3. 2 6. 4 2. 6 2. 6 2, 2 2. 7 10, 3 3, 0 j in , r I 0, 2 i ii, ? I 2, 5 i 6, 3 ! 1, 4 I 4, 1 ! 8, 0 0, 6 9, 3 3. 0 1. 5 8. 3 3. 6 7. 4 2. 5 7. 1 1, 9 3. 1 2. 2 2. 6 9, 6 3, 1 pridelek 1: 0, l| 6, 1! 4, 7; 3, 4 j 0, 7 j 3, 91 12, 2 ! 0, 4! 8, 6! 5, 6 1 4, 4! 9, 9) 4, 8 | 9, 3 I ■ 1, 7 j 6, 0 ! 2, 7! ' 1, 7 j 1' 9! 2, 0l 7, 0! 2, 9! ■iV Število in odstotek rodnih dreves, ki so rodila 1. 1952, po vrstah in okrajih vsa' rodna drevesa = TOG Jablanč Hruške itisoči <%> jtisoci Češplje ) Češnje LR Slovenija Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo m^st o Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj TolminTrb ovije 34 1367, 7 52 & 126, 451, 4 3, 6 59, 0 21, 0 34, 0 19, 9 38, 8 49, 7 21, 3 82, 3 156, 1 45, 6 379, 5 92. 5 74, 9 39. 6 119, 7 27, 2 7, 8 30, 1 , 25 0 28, 1 11. 7 19, 4 0, 6 15, d 12, 3 63 , i 4, 6 72, d 36, 6 32, 9 6, 2 47, d 16, 1 48, d 14, 9 54, i 10, 8 46, 3) 28, 7 92, 11, 5 77, Ci 10, 5 68, i 46, 7 96, 7) 18, 2 78, 8j 17, 2 42, 11 13, 8 50, al 11, 9 77, i 15, 8 14 »6j 9, 4 45, ]) 12, 2 24, i 4, 3 39, ^ 17, 7 27, d 5, 8 18, 8 23, 8 55. 1 89. 2 27, 0 44, 5 59, 0 69, 7 45. 7 83, 6 70, 2 46. 8 96, 0 65. 2 53, 0 46. 5 70. 6 61. 7 33. 0 20. 1 46, 5 33. 3 tisoči ^ ifcisoči $ tisoči 14 354, 241, 0] 266, 089, 0 i j 1, 1 187, 9 14, 5123, 9; 0, 0 36. 7 9, 9 15. 8 8. 4 5. 5 24. 0 12. 9 11. 1 85. 5 38. 7 10, 3 22. 8 14. 9 11, 8 8. 6 5, 0 4, 2 10. 6 3, 0 15, 6 i87, 6 0, 01 1, 5 193, 8 78, 91118, 8 ]93, 8 37, 8! 0, 8 144, 8 78, 61 8, 3 185, 8 15, 4! 10, 6 174, 4 77, 2) 6, 1 [83, 9 51, 9; 9, 1 180, 8 45, 4! 7, 8 191, 9 70, o) 6, 6 |97, 6 49, 2] 15, 0 [86, 6 93, 7| 9, 7 IlOOp 19, oj 9, 2 |90, 1 32, 41 1, 1 |46, 4 28, 5! 10, 1 183, 0 74, 61 3, 2 183, 3 21, 6| 20, 5 (88, 9 36, 7j 1, 0 177, C 24, 51 3, 3 175, 2 34, 1: 2, 1 195, 2 37, 2; 4, l|76, 4 Višnj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 2 3 0 0 o C C C o o o 91. 4 82, 0 96, 6 0, 0 88, 9 0, 0 0, 0 70, 9 84, 3 91, 0 91. 5 100, d 4, 5 Marelice tisoči '/o 19, 2 0, 0 1, 1 0, 1 2, 9 0, 0 0, 3 1, 4 0, 1 0, 5 0, 7 89, 7 100, 0 92, 9 37, 7 30, C 97, 1 95, 1 65, 7 90, 0 80, 0 91, 4 3, 2 0, 8 0 , 6 0, 0 1, 1 0, 9 0, 5 0, 1 0, 1 0, 0 0, 3 83, 7 0, 0 82, 4 71, 1 80. 1 0, 0 67, 7 76, 3 32, 3 71. 0 82, 6 96, 6 95. 2 87. 6 86. 1 0, C 81. 3 82. 7 60. 4 90, 9 61, 3 0, 0 94, 3 Breskve tmsoci Orehi tisoči ^ 1 30, 5(83, 7 1, 3 [74, 4 10, 9 82, 6 3, 7 (74, 7 46, 6 0, 2 0, 2 10, 6 2. 8 1. 9 4. 2 9. 8 6. 9 4. 3 6 , 'r C, C 12, 1 o, l 4, 3 0, 6 2, 3 0, 1 1, 1 94, 5 L00?P 39, 4 78. 4 89, 3 58. 5 89, 3 74, 8 6. 6, S 92, 78 , 0, 0 7. 4 9, 9 76. 7 74. 8 67, 7 7. 5 71, 1 138, 1 0, 1 12, 1 3. 3 11. 8 1. 0 5. 1 12, 4 1, 0 12, 7 5, 5 2, 8 11, 4 7. 2 11, 0 3. 4 8. 2 3, 4 4. 7 2. 3 2. 8 11. 9 4, 0 67. 5 30. 8 50, 7 64, 3 91, 34, 9j 61. 3 75, 71 88, 2 65, 7! 91, 0; 90. 6 65. 7 97. 9 73, 0 67, 6 56. 4 84, 9 75, 9 50, 5; 51. 8 60 ? % 62, d 5. Pridelek in. predelava južnega sadja 1. 1952 , Limone LR Slovenija Gorica Sežana Smojcve Oljke Mndlji Kaki ji Okraj LE Slovenija Gorica Sežana LR Slovenija Gorica Sežana LR Slovenija Gorica Sežana LR Slovenija Gorica Sežana Drevesa vsa rodna 7 7 32301 25007 7294 "3268 3268 369 335 34 2444 3026 418 na ves dr Štev. fa 100 100 0, 4 0, 4 29381 22421 6960 2950 2950 314 280 34 1032 757 275 "91 90 95 '90 90 85 84 100 30 22 61 Eridelefe. '6, 8" 6, 0 9, 4 375 3, 5 "6, 7 7, 1 3, 0 1172 13, 1 5. 6 2005 1351 654 102 102 21 20 1 116 101 15 truktura po sektorjih /skupaj = 100/ vsa drevesa drž. zadr. priv. 276" 2, 5 0, 1 13, 5 14' , 5 9, 4 2175 21, 5 100 100 84, 5' 83, 0 90, 5 _ 2, 5 0, 1 78' , '5' 78, 5 100 100 100 100 100 100 rodna drevesa drž. zadr. priv, - j 100 100 14, 0 15, 5 8, 9 '2" 2" , " 3 22, 3 84, 0" 82, 0 91, 0 Y7; T 77, 7 "100 100 100 100 100 100 pridelek drž. zadr. priv. 2, "6 3, 8 0, 6 1973 24, 4 8, 7 25, "5 25, 5 100 100 7871 71, 8 90, 7 .7. 475 74, 5 "100 100 100 100 100 100 Struktura po sektorjih /skupaj =:10c7 Predelava sadja Okraj LR Slovenija Gorica Sežana Pred oljke iJLi 102 1C2 Dobljeno olje hI. 18, 719, 3 18, 7 trop 19, 3 Nasušene .suhe fige . . . ' <1 1, 7 1, 7 suhe fige drž zadr . olje tropine nv. drž. izadr. pnv drz^zadr 28, 0 72, 0 28, 0 72, 0 28. 0 72, C 28, 0 72, C 100, 0 ICC. C 35 6, Domača predelava sadja po okrajih 1. 19i?2 Suho sadje q "iz : iz ' dra jSešpel^Jli0?^ LR Slovenija Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer MariToor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Radovljica Sežana Slovenj Gradec Šoštanj Tolmin Trbovlje Maribor mesto 36 1070 16 320 59 11 5 57 86 142 146 54 19 14 16 1 14 9 22 2 77 sacga 3493 103 175 528 201 267 106 28 340 401 161 301 497 18 82 50 4 11 30 137 6 47 4563 119 175 848 260 278 111 28 397 487 303 447 551 37 96 66 5 25 39 159 8 124 Pekmez Tz <1 :rz frii ~ „ ,1 gega cespelo gadj 318 5 23 11 7 3 50 46 5 1 1 3 1 162 289 35 4 1 4 66 10 36 22 51 2 17 2 32 Sadno žganje ! siivovka 31^53^0250^3 25° hI vrste 607 40 4 1 27 77 17 39 72 97 11 3 18 3 2 2 194 377 j 581 38 f i 10 355 6 8 19 22 14 29 117 56 12 41 3 18 15 3 17 19 7 143 2 681 8 88 51 30 169 133 202 38 193 211 320 474 275 35 131 107 13 41 37 96 23 skupaj 3639 8 126 51 38 198 155 202 38 211 240 .792 536 287 76 134 125 28 44 54 115 32 Sadjevec hI 109049 176 7357 396 536 1993 3715 1015 17807 48742 3773 2921 389 5900 677 53 4340 1217 2367 925 149 I 4750 1. ° Pomaga predelava sadje, po okrajih 1. 1952/ Muri S oho ta Novo mesto Postojna Pti. j Radovljica Sežana Slovenj Gradee Šoštanj Tolmin Trbovlje Pekmez ■" O" *" Suho^ sad je iž Sel iz | |lz češ lz pelj^jTo^^3i ^aipa^ pel j druge iskupt ga s a d i LR Slovenija Celje mesto Celje okol. •Črnomelj Gorica Kogev je Kranj Krško Ljubljana mesto Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. 100, 0 1. 5 9, 7 6. 4 1, 0 0, 5 5, 3 8, 0 7. 2 3» 2 13, 4 5, 0 lr8 1. 3 1. 5 1, 3 0, 1 0, 8 2, 0 gi sad ja 100, 01100, 0 2, 9 5, 0 15, 2 5. 8 7. 6 3, 0 0, 8 9. 7 11, 5 1, 3 4r 6 8, 6 14, 4 0 r 5 2. 3 1. 4 0, 1 0, 3 0, 9 3. 9 0, 2 2. 6 3, 8 18. 6 5. 7 6, 1 2. 4 0, 8 8, 7 10. 7 2. 7 6, 6 9. 8 12, 1 ! 0, 8 s ' I 2, 1 | 1, 4 j 0, 1 ? 0, 5 0, 8 3. 5 0, 2 100, 0 1, 6 7, 2 3, 5 2, 2 0. 9 50, 9 15, 8 14, 5 1, 6 0, 3 0, 3 0, 9 0, 3 100, 01 100, 12, 1 1, 4 0, 3 1. 4 22, 8 3. 5 12, 5 11, 1 7. 6 17, 5 2, 1 0, 7 5, 9 0, 3 0, 7 6, 6 0, 7 0, 2 .1 /> Hj T 12, 7 2, 8 6, 4 32, 0 11, 9 15, 9 1, 6 0, 5 3, 0 0, 51 0, 3! Sadno žgaaje sliY. 9. v; k^. druge g^paj do25 n::d25u vrste do25 100, cj 100, 0 - | 6, 5 2, 6 1, 4 3, 3 3, 8 1. 1 124, 0, 3 j 1, 6 2, 4 5, 0 6 94, 2 pO, l 0, 5 i 9, 6 - - I 2, 1 - ! 7, 1 - ! 0, 5 - ! 3, 1 - [2, 6 - |o, 5 - j 2, 9 - i 3, 3 1, 2 100, 0 Oj, 3 3, 3 1, 9 1. 1 6. 3 5, 0 7, 5 1. 4 7. 2 7, 9 0, 2 11, 9 17, 7 10, 3 1. 3 4, 9 4, 0 0, 5 1. 5 1. 4 3. 6 0, 8 i 100, 0 0, 2 3, 5 1, 4 1. 0 5. 4 4. 3 5. 5 ' 1, 0 5. 8 6. 6 4. 1 21, 8 14, 7 7. 9 2. 1 3. 7 3. 4 0, 8 1. 2 1. 5 3, 2 0, 9 Sadjevec :^v:i ^ V$4? • "•*" i\y • > ' te^■sf«; ■, ■ fcJf1' :. . \& . ' : r v ' \ \ , MSh. f ;" ■1® :f ■*®' ;/tf • l: si 5». ■ l?»?^ (• . ' . ' > " *, - ■ t >' ,* ' i ' . \r S /' . ' j-" ». •' J/ • . 'k/ - * '. . 'r r. ■ ^ v. V * " , s 7 f r? r± «r■ Fir :•. ? ^ . • jr ; ^-r .i**«" 1 > :? I' ^. . V. -fd «♦«. « - ♦ V ' S. t, ^! .f _ >_ . £^»:kfe Ž ■' -»Si t.* ». I i ■»_ " * ' »T5*:, "-. ^r H iV jifetisSA - »« ili&i ^•. - Vr -»r, " a *. > ». •, i. -. . ; ^ ^ ■ - * _>i _ »» r\' At ' ^ ' ' ' ' ^ri ■ ^ 'm^ ' t. , ■:" .. V*' -. . ■■■' VS^. - ti j? ■A - ^v:. x ^asiK • • •; . » .• ^. v , r-»' '*V ■t*' " r*1, T <" ^_T. s 21 ' • ;. i^ .j«. ' ♦ -•V: ■^■im ,:-*■ Cf ^ •: : .v' -. * ■ v ^ "-. C '" . i .' ^ ■>. a * ^ v \ -* ' •lrX »te ' . 'H*-* .« •L' , ' - f' -i Jtt-S-! v: .^: T ' X ' -« i* >*«. »s* 'r' ' /T c1 nV^ V/^sj. T • ', ^ ¥ r ^3»: *> '■■•■ >% .' ■ t*. •>. ; T Bf :a "• "t ■ IV, - : v>.. Si tr' * \ FZrr« "-t. • ^ *3Siš "•••' • j &« l ■. >&*!. ■■ - ♦ - . -js" • 2r r«; • , '5^ ?. -' C, r-v SS^ >\ & ^•' rf" ' ! . — A. * gM # V * yf. JT 1 «» .-. vi •*^. , .v-. ' i .. l : :~rfi -v Y^r' \ ^ '• r•: BftfSŠŠffiVf-' - -v' " ' -. , - ■ *. ' 7» »v :ic -•fC Si ;«C : - ?:-' • --. V .VJ-' . , , < ' '« trc-«. -^. ^. . • *S-■ ^' " " •VTrT, •" l r Vi-: V71 l-: • • . - Tt ^ vir' 31 Bi ?fJ' ■■; . :• L . • .-»j rS iir^. -«i*» ' ^vi' 3 -^. . ijfe" . . J: ■::■■*£ -. . L*, ' . - v; - ,: >' •% lL tV5 • ■ .j • ^ ? v/ ■** >. • . *?' <>. ;«: --i. ' hszk. . A vvJrfCjV1" " r " ; - ■ v' . ■■ 0 * f i r^r A ^*:¥. E> ^ •: .£• 4»I\ '. •' «. .. ' - **-V . ^ "jrV rv^iZ:' ' " *■* ■f -: < "/:•. <-' . - '-. v. - •' .v •> *. •. . ffi , r. ir< ;. , • -. •»• i; v' V' ^' ' < .r "X. ' ' -v .; ■■ -; -V ;. p > ^ * "v '4 -' i ( -f. '' " i '. -»i ': * '. ' •. . . ' v . ■>. ■/{ >T v -v* ' •» " .. . " .»tjSv - ., -' i _ :^vnrAv' . : v - "•' •S '" iH - ' > .• . fih j ,< f^ ■»v .■ i" v . . . .* r-. -. V is Vf v t - j* --fe. « • .-. vt ,J J5