a L uji i Tm: i Tj
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 3			Marec 1972	LETNIK X.
				
				1
(Foto: Stojan Kerbler)
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
O zaključnem računu
in včlanjenju v novo ustanovljeno poslovno združenje
3. marca sta bili dve seji delavskega sveta. Bil je že skrajni rok za obravnavo inventurnega stanja in zaključnega računa. Obravnava o teh zadevah je bila letos nekoliko poznejša zaradi tega, ker je bilo potrebno opraviti novo ovrednotenje osnovnih sredstev.
Na prvi, t. j. na 15. seji je delavski svet najprej obravnaval inventurni popis podjetja. Komisija za inventuro je podala poročilo o opravljenem inventurnem popisu, iz katerega izhaja, da letos ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med dejanskim in knjigovodskim stanjem našega podjetja. Delavski svet je zato potrdil popis stanja na dan 31. 12. 1971 skupaj z elaboratom centralne popisne komisije, katero je imenoval odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka že 22. 11. 1971. Pri tem je delavski svet sklenil, da je treba vse sporne in dvomljive dolžnike odpisati in naj bodo vodene samo evidenčno.
Med letom je inventurni oddelek opravljal popis sredstev. O teh popisih je na predlog odbora za proizvodnjo in poslovno politiko in odbora ža finančno poslovanje in delitev dohodka delavski isvet sklenil:
—	Delavski svet sprejme in potrdi izvršeno inventuro polproizvodov in rezervnih delov, materiala za vzdrževanje in nepotrebnega in zastarele-lega materiala s stanjem na dan 31. 10. 1971, s tem, da je zadolžil komercialni sektor, da poskuša ugotoviti pri firmi BBC Baden, kdo še uporablja živosrebrne usmernike, katere smo imeli mi, in te skupaj z rezervnimi deli odproda najboljšemu ponudniku. Ko^ merciaini sektor naj tudi uredi drobljenje — mletje šamotne opeke. Za razlknjižbo vseh o-stalih ugotovitev je delavski svet sprejel predloge inventurne komisije.
—	Delavski svet je potrdil izvršeno inventuro materiala na razredu II, t.j. nedovršene proizvodnja, polizdelkov, gotovih izdelkov in denarnih sredstev na dan 31. 12. 1971. Inventurnih razlik ni bilo.
—• Nadalje je delavski svet potrdil inventuro materialnega stanja družbene prehrane
s stanjem na dan 30. 11. 1971 in zadolžil pravno službo podjetja, dja ugotovi odgovorne osebe za nastale viške in manjke.
—■ Inventura 'sredstev počitniškega doma »Aluminij«
(Nadaljevanje na 2. strani)
<3z spominov na
f3orisa iCidriča
Kot je znano, praznujemo letos 60. obletnico rojstva enega od največjih mož-gospodarstvenikov, kar jih je kdajkoli premogla naša dežela; zato gotovo ne bo od-več, če se v nekaj vrsticah spomnimo tega velikega moža in narodnega heroja, za kar imamo še posebne razloge.
Eden od najpomembnejših razlogov je ta, da se naselje Kidričevo imenuje po enem največjih sinov naše države, da se po njem imenuje: tovarna glinice in aluminija, osnovna šola in pionirski odred.
Vsem članom delovne skupnosti je tudi znano, da je svet krajevne skupnosti na 8. redni seji 10. februarja 1972 sprejel sklep, da je 10. april razglašen za krajevni praznik Kidričevega. Ta bo tudi slovesno proslavljen 8. aprila 1972 v Kidričevem, medtem ko bo tudi v Ljubljani v hali Tivoli svečana proslava ob tem pomembnem prazniku — 10. 4, 1972 — to je, na sam dan obletnice Kidričevega rojstva.
Ta dan smo sicer želeli praznovati v Kidričevem, vendar je med razgovori v Ljubljani bilo dogovorjeno drugače in bo zato proslava v Kidričevem dva dni prej kot v Ljubljani; naše proslave se bodo udeležili tudi ugledni predstavniki našega družbenega in političnega življenja iz republike.
Vsekakor pa je prav in lepo, da se tudi mi vsaj delno spomnimo našega velikega borca za prave samoupravne odnose in v nekaj vrsticah skušamo osvetliti del njegovega plodnega življenja.
Vire smo povzeli iz brošure, katero je pripravila Krajevna skupnost Kidričevo ob 60. obletnici njegovega rojstva; to gradivo naj bi dala na razpolago, da bi se z njim vsaj delno seznanila večina članov naše delovne skupnosti.
Boris Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju kot sin edinec uglednega slovenskega slavista in pre-šernoslovca Franceta Kidriča.
Že kot gimnazijec se je odlikoval s svojo nadpovprečno razgledanostjo in vsestranostjo svojega zanimanj a. Svojo vključitev v revolucionarno delavsko gibanje je utemeljeval na spoznanjih, do katerih se je dokopal s pronicljivim opazovanjem stvarnosti, ki ga je obdajala, in s proučevanjem te stvarnosti, njenih zgodovinskih izvorov in zakonitosti.
(Nadaljevanje in konec na 2. strani)
▼ ©•♦©•*• * ©•-¥-©•-¥-©•♦+•+©•
0	Krajevna skupnost
♦	Odbor za organizacijo 60. obletnice
rojstva Borisa Kidriča Kidričevo

©
*
*
♦
0
*
©
*
©
*
*
©
♦
PROGRAM
ZAKLJUČNE PRIREDITVE 8. APRILA 1972 OB 19. URI V DVORANI
L Himna — godba na pihala TGA;
2.	Pozdravni nagovor — predsednik sveta KS;
3.	O liku Borisa Kidriča — slavnostni govor — govoril bo tov. Miha Marinko;
4.	Internacionala — združeni pevski zbori in godbe na pihala;
5.	Citati iz del Borisa Kidriča — recitali — izvajalo bo ptujsko gledališče in pevski zbori;
6.	Podelitev diplom in priznanj;
7.	Zaključek — »Jugoslavija« — godba in pevci.
ODBOR

►^•©★•★♦•©★•©★•©★•★•©♦•OA*
(Nadaljevanje s X. strani)
Jz spominov na f3orisa 4<Cidričo
(Nadaljevanje s X. strani)
Že kot 17-letni dijak poljanske gimnazije v Ljubljani je obvladal vrsto poglavitnih del znanstvenega socializma. Jeseni leta 1932 je bil zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na leto dni zapora, katerega je' prebil v mariborski kaznilnici. Ta čas je, kolikor mu je bilo mogoče, koristil za poglabljanje svojega znanja o družbeni problematiki. To znanje je po vrnitvi iz zapora takoj posvetil -nadaljnjemu razvijanju revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem.
Danes bi bilo zelo težko ugotoviti in zbrati vse, kar je Boris Kidrič v letih po svoji vrnitvi iz zapora na-pisalj v ilegalnem tisku slovenskih komunistov,, v .»Rdečem praporu«, v študentskem glasilu »Rdeči signali«, v raznih letakih itd. Rečemo lahko samo to, da so bili njegovi prispevki v ilegalnem komunističnem tisku zmerom hkrati pomemben prispevek k oblikovanju partijske politike na vseh področjih slovenskega družbenega življenja, kjer so se komunisti tedaj borili proti monarhistično-fašističnemu režimu, šesfoja-nuarski diktaturi in vsem njenim podpornikom na Slovenskem.
Postal je član Pokrajinskega komiteja KP Slovenije, v katerem je sodeloval s tov. Kardeljem vse do leta 1935, ko je moral zaradi nenehnega ,policijskega preganjanja emigrirati. Leta 1935 je postal sekretar CK SKOJ. Leta 1936 so ga zaprli na Dunaju. Domala leto dni je preživel v preiskovalnem zaporu, nato pa je živel kot politični emigrant v Parizu in Pragi, kjer je delal s tovarišema Titom in Kardeljem, ki sta bila prav tako v emigraciji. Leta 1939 se je vrnil v Jugoslavijo, kjer so ga spet takoj aretirali, vendar je bil po štirimesečnem preiskovalnem zaporu oproščen na procesu. Po letu 1940 je živel večinoma v ilegali, ne da bi prenehal politično delovati. Na prvi konferenci KP Slovenije je bil leta 1940 izvoljen za delegata na V. državni konferenci KPJ v Zagrebu.
Takoj po okupaciji Jugoslavije je bil Boris Kidrič poleg tovariša Kardelja glavni, neposredni ustanovitelj in organizator OF slovenskega naroda. Postal je politični sekretar Izvršnega odbora OF Slovenije, prav tako pa je bil tudi prvi politični komisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Na ta položaj je prišel Boris Kidrič med narodnoosvobodilno borbo še dvakrat: po roški ofenzivi leta 1942 do spomladi 1943 ter od konca 1944 do zaključka vojne. Na Kočevskem zboru leta 1943 je bil Boris Kidrič ponovno izvoljen za sekretarja Izvršnega odbora OF Slovenije. Vodil je slovensko delegacijo na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu — novembra 1943. Kot vodilna osebnost narodnoosvobodilnega gibanja se je Boris Kidrič udeležil tudi prvega za sedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju meseca februarja 1944. Svoje neutrudno delo je Kidrič prenesel tudi v glavno mesto svobodne Slovenije, ko je 5. maja 1945 postal prvi predsednik slovenske ljudske vlade. Leta 1946 je Kidrič postal minister za industrijo pri Zvezni vladi, kmalu zatem pa predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ.
Ves čas po osvoboditvi je bil Boris Kidrič ljudski poslanec v Zvezni skupščini in poslanec Ljudske skupščine Slovenije. V JLA je imel Boris Kidrič čin rezervnega generalnega podpolkovnika. Odlikovan je bil z Redom narodnega heroja, z Redom partizanske zvezde I. stopnje, z Redom narodne osvoboditve, Z Redom zaslug za narod I. stopnje, z Redom bratstva in enotnosti I. stopnje in z Redom za hrabrost. Za izredno požrtvovalnost pri ustvarjanju novega gospodarstva Jugoslavije je bil odlikovan tudi v Redom junaka socialističnega dela. Zaradi predvojnih in povojnih znanstvenih del pa ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti decembra 1949 izbrala za rednega člana.
11. aprila 1953 je odjeknila nepričakovana in žalostna vest za vse jugoslovanske narode: umrl je BORIS KIDRIČ, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ena od najpomembnejših osebnosti v jugoslovanskem in še posebej v slovenskem javnem, življenju v zadnjih dveh desetletjih. Z njim je umrl človek, ki je dosegel redko izjemno skladnost med poletom svoje revolucionarne volje, znanstveno preteh-tanostjo in utemeljenostjo slehernega svojega dejanja. Ta skladnost je bistveno obeleževala vso njegovo osebnost, od tistih dni, ko se je Icot dijak vključil v boj za družbene smotre proletariata —■ do njegove prezgodnje smrti.
Ime Borisa Kidriča bo zmerom ostalo povezano ne le z giganti naše socialistične industrije in električnega gospodarstva, marveč hkrati tudi z mnogimi velikimi znanstvenimi ustanovami, ki so po vojni zrasle na naših tleh in katere so nam v čast in ponos.
BORISU KIDRIČU, človeku, revolucionarnemu borcu in znanstveniku naj bo večna hvala in slava!
To pa bi naj bil tudi skromen prispevek našega kraja in naše tovarne ob 60. obletnici rojstva narodnega heroja in velikega borca za samoupravne odnose — BORISA KIDRIČA.
VIR: Boris Ziherl, Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, šesta knjiga, Ljubljana 1954, str. 161 do 16 7.
M. F.
Crikvenica, katero je opravila komisija za primopredajo počitniškega doma, imenovana po odboru za družbeni standard, ne izkazuje viškov in manjkav. Tudi to inventuro je delavski svet potrdil,
— REVALORIZACIJA OSNOVNIH SREDSTEV
Po zakonu o revalorizaciji osnovnih sredstev smo bili dolžni popraviti vrednost osnovnih sredstev. Iz citiranega zakona izhaja, d-a lahko organizacije združenega dela sklenejo, da ne revalorizirajo vseh ali posameznih sredstev, ki so trajno izven uporabe, več kot deset let staro opremo in veliko orodje. Na osnovi teh zakonskih določil je delavski svet sklenil, da ne bomo revalorizirali: osnovna sredstva skupne porabe v skladiščih, osnovna sredstva objekta plinarne, osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, nabavljena pred letom 1961, veliko orodje, opremo in material, nabavljen pred letom 1961, in ustavljene investicije.
Delavski svet je sklenil, da se zmanjša koeficient za 50% za revalorizacijo naslednjih osnovnih sredstev: strojna oprema Elektrolize »A«, . strojna oprema Glinice in sicer na naslednjih objektih: skladišče boksita, drobilnica, kalcinacija I, mešalnica, skladišče glinice, — strojna oprema organizacijske enote Kotlarne —. strojna oprema Vzdrževanja, in -sicer: strojnega vzdrževanja (glinice in aluminija), e-lektro vzdrževanja in strojna oprema gradbenega vzdrževanja.
Druga seja delavskega sveta tega dne, t.j. 16. redna seja je imela obširnejši dnevni red.
Obračun in izplačilo osebnih dohodkov po tem sklepu je treba opraviti, ko bodo na razpolago sredstva za izplačilo, pri čemer je upoštevati, da je potrebno najprej zagotoviti sredstva za plačilo uvoznih surovin.
Predlagano delitev dohodka je spremenil v toliko, da bo do zagotovljena sredstva za obračun in izplačilo osebnih dohodkov po tem sklepu na račun zmanjšanja tistega dela sredstev, ki je bil po zaključnem računu za leto 1971 namenjen za sklad skupne porabe.
—	ZAKLJUČNI RAČUN
POČITNIŠKEGA DOMA
Zaključni račun počitniškega doma za leto 1971 izkazuje 143.600 din izgube. Delavski svet je razpravljal o zaključ-nen računu in poslovnem poročilu počitniškega doma, o-boje potrdil in sklenil, da je izkazano izgubo v znesku 143.600 din treba pokriti v breme sklada skupne porabe.
—	ZAKLJUČNI RAČUN
OBRATA DRUŽBENE
PREHRANE
Delavski svet je razpravljal tudi o zaključnem računu obrata družbene prehrane, ki izkazuje nekaj manj kot 20.000 din dohodka. Delavski svet je zaključni račun obrata družbene prehrane potrdil v predloženi obliki.
—	SPREMEMBE PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije, _ katerega smo sopodpisali, ureja obračunavanje dodatkov za nočno in nedeljsko delo drugače, kot smo
vi osebnih dohodkov, ki bo š tem usklajen s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije; tega je sopodpisalo naše podjetje. Evèntuelne razlike bodo izplačane od 1. 1. 1972 dalje.
—	DODATEK ZA DOPUST
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka .in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije in na osnovi Pravilnika o izplačevanju iz sredstev skupne porabe za letni dopust članom delovne skupnosti v gotovini, bomo letos izplačali vsakemu članu delovne skupnosti 600 din kot regres za letni dopust. Tako je delavski svet odločil na predlog odbora za družbeni standard.
—	CENE V POČITNIŠKEM DOMU V LETU 1972
Delavski svet je določil ekonomsko ceno za oskrbni dan v počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici v znesku 70 din. Na osnovi tako določene ekonomske cene je sprejel naslednji cenik uslug, ki bodo veljate v počitniškem domu v letu 1972:
—	oskrbni dan za člane kolektiva z družinskimi člani, ki so po njih socialno zavarovani oz. jih člani kolektiva vzdržujejo, njihovi nezaposleni otroci stari, nad 10 let — 35 din;
—	oskrbni dan za otroke članov kolektiva do 10 1 et starosti in upokojencev — 17,50 din;
—	oskrbni dan za upokojene člane kolektiva in člane družine, ki so po njih socialno zavarovani —■ 35 din;
—	oskrbni dan za zakonce, zaposlene v drugih podjetjih
O zaključnem računu
in včlanjenju v novo ustanovljeno poslovno združenje
— ZAKLJUČNI RAČUN PODJETJA
Milan Longhino, vodja fi-nančno-računskega sektorja je najprej seznanil člane delavskega isveta in vse goste z bilanco podjetja. Vsi udeleženci seje delavskega sveta so dobili kkupaj z vabili kompletno poslovno poročilo, ki zajema tudi analizo zaključnega računa, tako da so se že lahko pred sejo seznanili z osnovno problematiko in stanjem, katerega ,smo ugotovili ob koncu leta 1971.
O zaključnem računu, predvsem o razdelitvi ustvarjenega dohodka, je delavski -svet obširno razpravljal, predvsem zaradi tega, ker sta odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka in odbor za proizvodnjo in poslovno politiko predlagala drugačno delitev dohodka kot strokovne službe podjetja.
Delavski svet je zaključni račun potrdil skupaj s poslovnim poročilom v predloženi obliki. Pri tem pa je sklenil oz. odredil dokončen obračun osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1971 tako, da bomo obračunali in izplačali osebne dohodke do višine, katero dovoljuje samoupravni sporazum. Tak obračun osebnih dohodkov je treba izvršiti za čas od 1. I. do 31. 12. 1971 po kriterijih, ki so bili uveljavljeni s sklepi delavskega sveta za obračunavanje o-sebnih dohodkov.
imeti to urejeno v naših pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov. Odbor za organizacijo dela in sistemizacijo je zaradi tega pripravil spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov in predlagal delavskemu svetu, da jih sprejme.
—	Član delavskega sveta je k tem spremembam podal na seji delavskega sveta amandma (predlagal je popravek višine dodatkov), zato je delavski svet naročil odboru za organizacijo dela in sistemizacijo, da se naj o tem amandmaju izjasni do prihodnje seje delavskega svata. Podani amandma je v tem, da bi se naj dodatek za delo na dan tedenskega počitka — koledarsko nedeljo
—	povečal od 30 na 40 % in dodatek za nočno delo od 25 na 30%.
Po samoupravnem sporazumu bi dodatke po novih merilih morali obračunavati od 1. 11. 1971 dalje. Delavski svet je zaradi tega sklenil, da je izločiti del dohodka v znesku 446.414 din in ga nameniti za obračun osebnih dohodkov — dodatkov za nočno in nedeljsko delo po merilih, ki :so določena v osnutku sprememb in dopolnitev pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, katere je predlagal odbor za organizacijo dela in sistemizacijo s sklepom št. 48 z dne 1. 3. 1972. Dodatke je treba obračunati namesto dosedanjega pavšala za izmensko delo od 1. 11. 1971 do sprejema sprememb in dopolnitev pravilnika o delit-
—• 45 din;
—	oskrbni dan za ostale goste 70 din;
—	oskrbni dan za otroke ostalih gostov do 10 let starosti — 35 din;
—	za prehodne goste: samo prenočišče — 25 din, samo hrana (trije obroki) — 45 din (ceno posameznim obrokom določi upravnik).
Cene v vikend 'hišicah so enake kot v poslopjih.
Upokojenci lahko letujejo v domu po gornjih pogojih, ko so proste kapacitete.
Delavski svet je 'sklenil, da v letošnjem letu ne bomo najeli sob v privatnih vilah.
Po določilih pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma mora vsako leto delavski svet določiti osebne dohodke za osebje počitniškega doma. Za sezono v letošnjem letu je delavski svet določil naslednje višine osebnih dohodkov:
—	sezonski vodja počitniškega doma 2.300 din mesečno,
—	ekonom 2.090 din, KV kuharica 2.000 din, PKV kuharica 1.600 din, — KV natakarica 1.500 din, — čistilka (sobarica) 1.300 din, honorarni knjigovodja 1.400 ddn v sezoni, izven sezone (od 30. 9. do 1. 5.) 540 din.
V teh osebnih dohodkih je zajeto vso nadurno in drugo delo.
Kakšne so naše perspektive?
Že dalj časa, okrog 2 leti, čutimo pri nas v podjetju precejšnjo stagnacijo pri prodaji naših izdelkov, kot tudi vedno težje pogoje gospodarjenja.
Vsi smo opazili in občutimo, da je aluminijsko tržišče nemirno in da se na tem področju nekaj »dogaja«. Razumljivo je, da se vsi pozitivni in negativni vplivi v svetu odražajo tudi na jugoslovanskem tržišču primarnega aluminija in aluminijskih izdelkov ali polizdelkov. Še prav posebej pa čutimo te vplive mi, kot edini dosedaj pomemben jugoslovanski proizvajalec primarnega aluminija in a-luminijskih legur v državi.
Pričujoči sestavek naj bi člane kolektiva skušal seznaniti s celotno situacijo aluminijske industrije v svetu in pri nas — nakazati, kje je naše mesto v tej panogi, v svetovnem in državnem merilu. Kakšni so pogoji, s katerimi se moramo spoprijeti na relaciji —: nakup surovin — prodaja naših izdelkov.
Videli bomo, da je na tej relaciji kar precej težav, katere moramo premagovati in se boriti, da bi lahko proizvajali ob enakih ali vsaj približno enakih pogojih kot ostali proizvajalci primarnega aluminija v svetu ali vsaj v Evropi.
Razvoj aluminijske industrije pri nas in v svetu bo v pričujočem sestavku le na kratko obdelan. Natančneje je bilo to področje obdelano v lanskem letniku ALUMINIJA, štev. 1, 2 in 3; zato ga tu ne ponavljamo.
I.	ALUMINIJSKA INDUSTRIJA V SVETU
Aluminijska industrija se v svetu zelo hitro razvija, saj se širi kar skokovito. Ob prelomu stoletja je bila svetovna proizvodnja le nekaj tisoč ton. V letu 1970 pa že nad 10 milijonov ton. Samo v zadnjih dvajsetih letih (od 1950 do 1970) se je povečala sedemkrat. Povečalo se je tudi število dežel —- proizvajalk aluminija, od 19 v letu 1950 na 33 v letu 1970.
Svetovna proizvodnja primarnega aluminija je razporejena tako, da velika večina proizvodnje odpade na visoko razviti svet (okrog 85 %) in le majhen del (o-krog 15 %) na nerazvita območja.
Razporeditev proizvodnje nam kaže naslednja tabela: Evropa (brez držav SEV) Azija ........
Afrika................
Amerika (od tega ZDA — Vzhodno-evropske države Avstralija............
Skupaj :
Le 20% svetovnega prebivalstva razpolaga z veliko večino tega proizvoda; tega pa v resnici drži v rokah nekaj velikih družb v najbolj razvitih deželah.
Tudi v bodoče se kažejo enake težnje, da bodo nove proizvodne kapacitete nastajale tam, kjer jih je že sedaj največ. Predvidevanja so, da bodo ZDA povečale svoj delež v svetovni proizvodnji od 35% na 40% do leta 1985. Tudi Zapadna Evropa naj bi v enakem obdobju povečala svoj delež od 19,7% v letu 1970 na 23;5%. Edinp vzhodnoevropske dežele naj bi svoj delež zmanjšale za okrog 4%.
Po podatkih OZN bi naj proizvodnja primarnega a-luminija dosegla v letu 1980 že okrog 24 milijonov ton.
Zaradi velike rasti proizvodnih kapacitet primarnega aluminija v svetu je prišlo do zasičenosti tržišča, ker potrošnja ni potekala vzporedno in je nastalo stanje, v katerem bi bilo doseženo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem le v primeru, če bi proizvodnja delala z 88% izkoriščenostjo v lanskem letu inštaliranih zmogljivosti. Nekatere dežele, proizvajalke aluminija, že delujejo v tej smeri. V ZDA proizvajata dve veliki družbi le še s 86% izkoriščenostjo. V Evropi prav tako ne izpolnjujejo predvidenih načrtov za razširitev novih proizvodnih kapacitet (načrtno zamujanje v izgradnji).
Aluminij
.	.......	19,7%
.......... .	9,1%
...........	1,6%
35 %).....46,3%
+ SZ (SEV) . . . 21,5%
..............	1,8%
100%
Vse to se močno odraža v finančni situaciji aluminijske industrije. Vedno večji stroški proizvodnje — naraščanje cen surovinam energiji, transportu in delovni sili pri manjšem povpraševanju — bodo proizvajalce primarnega aluminija spravili v brezizhoden položaj.
Današnja svetovna cena primarnega aluminija se giblje od 0,18 dol. za lb (6,75 din za kg) do 0,24 dol. za lb (9 din za kg) in bi se morala povečati do 1975. leta na 0,30 dol. za lb (11,24 din za kg), do 1980. leta pa celo na 0,35 dol. za lb (13,12 din za kg), da bi ta panoga lahko ohranila svojo normalno reprodukcijsko sposobnost.
II.	ALUMINIJSKA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI
Vse težave, ki tarejo proizvajalce primarnega aluminija v svetu, se jasno odražajo tudi v aluminijski industriji pri nas v Jugoslaviji in še celo močneje, ker je naša tovrstna industrija izpostavljena] še dodatnim notranjim tržnim pretresom.
a)	Boksiti — surovine
Že pri proizvodnji boksitov kot osnovne surovine, je nemogoče stanje. V 1970. letu smo izvozili 96,6% letne proizvodnje in sočasno uvozili 258.000 ton, kar je 12,3% domače letne proizvodnje.
K takemu stanju največ pripomore pretirano forsiranje izvoza boksita, saj so izvozniki poleg ostalih uj godnosti uživali celo poseben popust pri transportu
rude do jugoslovanske meje. Tako smo, kljub razmeroma visokemu deležu (35% evropskih rezerv boksita), morali tega uvažati, ker naši rudniki niso dobavili zadostnih količin domačim proizvajalcem aluminija.
V Evropi izvažata boksit le še Jugoslavija in Grčija. Ponekod pa je izvoz te rude celo administrativno prepovedan (Francija). Ureditev tega problema lahko tudi precej vpliva na izboljšanje situacije v proizvodnji aluminija pri nas.
b)	Glinica in primarni aluminij
Do konca leta 1971 je bila letna proizvodnja glinice
125.000	ton, aluminija pa
48.000	ton — pretežno v Sloveniji — v TGA, le del v Dalmaciji — TLM Šibe-
nik.
Delež Kidričevega v proizvodnji glinice in aluminija je bil v letu 1971:
—■ glinica 96%
—- aluminij 87,5%
Že z letošnjim letom se bo naš delež v jugoslovanski proizvodnji aluminija bistveno spremenil. S pričetkom obratovanja I. faze elektrolize v Titogradu (50.000 ton), bo naš delež le še 44,7%; ta pa bo z leti zdrknil še niže.
c)	Električna energija
Električna energija je v proizvodnji primarnega aluminija zelo močno zastopana in zato zelo vpliva na novo ceno proizvoda.
Proizvajalci aluminija so najboljši odjemalci električne energije (stalna enakomerna poraba) in uživajo
v večini dežel precejšnje ugodnosti; tako je cena za kWh od 3 par' zunaj' do 10,16 par pri nas (ob koncu leta 1971). V večini primerov je zunaj za 50 % nižja kot pri nas.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Program
PRIREDITEV V OKVIRU PROSLAVE 60. OBLETNICE ROJSTVA BORISA KIDRIČA
Odbor za proslavo 60. obletnice rojstva Borisa Kidriča je na svoji 3. seji 23. februarja 1972 sprejel naslednji program prireditev: Ponedeljek, 3. 4. 1972:
—	tekmovanje v streljanju: organizator: Strelska družina Kidričevo.
Torek, 4. 4. 1972:
—	Sindikalna športna tekmovanja? organizator: Sindikat TGA.
Sreda, 5. 4. 1972:
—	Prireditev iz programa Športnega društva Aluminij, ki bo tudi organizator.
Sreda, 5. 4. 1972:
—	Otvoritev razstave likovnih del šol iz Slovenije;
—	tekmovanje osnovnih šol Vitomarci, Dornava, Hajdina, Majšperk, Leskovec in Kidričevo — javna prireditev v dvorani s kulturnim programom — organizator: Krajevna skupnost Kidričevo.
Četrtek, 6. 4. 1972:
—	Prireditev iz programa TVD »Partizan« Kidričevo, ki bo tudi organizator.
Sobota, 8. 4. 1972:
—	Prireditev iz programa AMD Kidričevo, ki bo tudi organizator:
—	koncert godbe na pihala sindikata TGA;
—	zaključna prireditev v dvorani — po posebnem programu.
Nekaj bistvenih vprašanj ob uveljavitvi ustavnih dopolnil
V razvoju samoupravnih odnosov smo prišli do novih mejnikov, katere predstavljajo določbe 21. in 22. dopolnila zvezne ustave (enako pa tudi 27. in 29. dopolnilo republiške ustave).
Določbe obeh ustavnih dopolnil bo sedaj potrebno uresničiti v življenju — v našem podjetju, ikar pa ne bo niti enostavno niti lahko.
V čem je dopolnil?
bistvo teh dveh
Prvo dopolnilo —- XXI. — uveljavlja v organizacijske oblike delovnih organizacij vseh vrst nov pojem — temeljno organizacijo združenega dela (TOZD) kot osnovno družbeno celico, v kateri ljudje delajo, ustvarjajo dohodek in osebni dohodek. Kakor je bila prej osnovna družbena celica — podjetje ali zavod, tako je to sedaj TOZD.
Po navedenem ustavnem dopolnilu je TOZD:
»... vsak del delovne organizacije (podjetja, zavodi ipd.), ki pomeni delovno celoto, v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je lahko na tej podlagi samostojno izražen ...« in dalje:
»... z organiziranjem temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije ali z njeno izločitvijo iz sestava delovne organizacije se ne smejo kršiti pravice delovnih ljudi v drugih delih o-menjene organizacije niti interesi in pravice te organizacije ;kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi, in ne enostransko spreminjati medsebojne obveznosti...«
Te določbe ustave so sicer načelne in jasne, težje pa bota določila uresničiti, t.j. prenesti v določeno delovno organizacijo. Najtežje naloge bodo v natančnejši opredelitvi pogojev in meril za organiziranje TOZD.
Bistveno je razčistiti naslednje skupine vprašanj:
1)	Del delovne organizacije — podjetja — mora biti delovna, /tehnološka in funkcionalna celota, to pa pomeni —• delovni proces mora biti zaokrožen — celovit;
2)	takšen del mora biti ekonomsko sposoben, da se rezultat njegovega dela lahko samostojno izrazi, kot vrednost na tržišču ali v delovni organizaciji sami. To pomeni, da ga mora biti mogoče stroškovno in dohodkovno natančno eviden-
tirati in sestaviti zanj ekonomsko jasno sliko. Takšen del mora biti praviloma sposoben za razširjeno re-
produkcijo -— ne le za enostavno.
3)	Pri organiziranju TOZD ne smejo biti enostransko prizadeti niti interesi drugih delov podjetja — drugih TOZD —• niti podjetja kot celote.
Pri tem pa gre za vse medsebojne odnose, ki izvirajo iz preteklega skupnega dela, skupnih' vlaganj, skupnega poslovanja in razvoja.
Vsaka od teh skupin zase zahteva skrbne analize, dogovarjanja, razčiščevanje nejasnosti, usklajevanje različnih stališč in zahtev — skratka: zahteva daljše priprave za končni cilj, ki je organiziranje TOZD in sklenitev samoupravnega sporazuma med TOZD in s tem formiranje podjetja kot nove kategorije združenega dela.
Samoupravni sporazum bo poslej najvišji akt, tako vsake TOZD posebej, kot podjetja, ki bo sedaj v bistvu združena oblika TOZD. Statut in drugi splošni akti pa bodo v bodoče izvršilni predpisi, s katerimi bomo samoupravne sporazume realizirali in razčlenili do podrobnosti.
Drugo ustavno dopolnilo — XXII. — načelo združevanja TOZD v podjetjih, zavodih in drugih delovnih organizacijah ali drugih oblikah združenega dela nadalje razčlenjuje in dopolnjuje.
In kje smo sedaj —- v TGA?
V decembru preteklega leta
se je dejansko pri nas že začel proces, ki pelje k uveljavitvi navedenih ustavnih dopolnil.
Pri struženju
Z novo shemo organizacije podjetja kot celote, katero je sprejel DS, smo začeli že reševati vprašanje bodočih TOZD, ki naj bi jih formirali v bodoče.
Ze ta shema, katero je predložil gen. direktor, je bila rezultat proučevanj tako v podjetju, kakor v strokovni organizaciji, ki je sodelovala.
Tovarna glinice, tovarna a-luminija, vzdrževanje in skupne službe —■ to so najbrž lahko tudi dejansko tisti deli, ki bodo najbolj izpolnjevali načela o formiranju TOZD, oziroma pogoje ustave, in že v dobršni meri razjasnjujejo temeljna vprašanja, ki so navedena od 1) do 3).
Cilj, ki smo si ga določili, pa bo dosežen šele tedaj, ko bodo
sklenjeni samoupravni sporazumi med TOZD in bodo te organizacijsko tudi formirane. Rekli smo tudi, da pa bo za to — t.j. za dosego cilja potreben daljši čas! Kaj pa dotlej?
Uspešna proizvodnja, nemoteno delovanje našega podjetja in njegovih delov ter dobro gospodarjenje so vsekakor osnovni in temeljni pogoji za vse drugo, ker je od tega odvisen dohodek. To ne sme biti niti v enem trenutku vprašljivo, moteno ali ovirano. Zaradi tega ne bi smelo priti do praznin —• ne v organiziranju dela in ne v upravljanju.
Menim, da ni nobenih ovir
—	ne zakonskih, ne dejanskih
—	da sedaj uveljavimo, kar je že začeto — t.j. sprejmemo oz. spremenimo splošni akt o organizaciji podjetja i,n sistemizaciji ter v najnujnejših točkah spremenimo in dopolnimo statut, da bi s tem omogočili sprejem organizacije Tudi ni nobene ovire za izvolitev novih organov upravljanja po
dosedanjih načelih in po dosedanjih pravilih.
Potrebno bo le s sklepom DS dopolniti razdelitev mandatov in izvesti volitve organov upravljanja ali pa sedanjim podaljšati mandat, kar pa najbrž ni najbolj primerno.
Da pa bi mogli pričeti s pripravami za organizacijo TOZD in sestavo samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih aktov, bo potrebno določiti z načrtom:
—	kaj je potrebno storiti v določeni fazi;
—	kako in kje bomo načrte oz. osnutke obravnavali;
—	v kakšnih časovnih obdobjih naj bi določene faze načrta bile uresničene in
—	kdo naj vse to stori.
Načrt je potrebno sestaviti za posamezne faze globalno in v podrobnostih —- ob sodelovanju vseh organov sedanjega samoupravnega mehanizma, družbeno-političnih organizacij in strokovnih služb.
Posamezne faze bodo zahtevale določene analize tehnološkega, ekonomskega in samoupravnega značaja oz področja, usklajevanje, dogovarjanje in sprejemanje odločitev, kar vse bo zahtevalo močno angažiranje vseh sodelujočih.
Menim, da bi se morali čim-prej sporazumeti o posameznih ključnih vprašanjih, določiti naloge in imenovati nosilce posameznih del. Vse to bo naloga in skrb vseh sodelujočih, predvsem pa obstoječih organov upravljanja. Le do podrobnosti organizirano in razčlenjeno delo bo dalo rezultate, ki so potrebni, da bi lahko brez motenj in težav, ob polnem sodelovanju vseh članov delovne skupnosti, vzpostavili odnose, katere nam nalagajo ustavna dopolnila.
Vodja splošnega sektorja:
Frido KLANČNIK, dipl. iur.
Menjava
manometra
Enkrat že:
od besed k dejanjem!
V začetku decembra lani je bila izvedena volilna konferenca ZK TGA Kidričevo, na kateri je bil med drugim izvoljen tudi novi komite, kateremu na čelu bo za naslednje mandatno obdobje sekretar MILAN NEŽMAH.
Prav gotovo je na čelu organizacije mlad človek, ki ima -veliko volje do dela, vendar pa sam prav gotovo ne bo kos predstojećim nalogam in mu bo morala biti glavna opora celotna organizacija ZK v tovarni.
Do danes je organizacija imela že štiri sestanke, na katerih so poleg organizacij obravnavali! tudi ostala vprašanja, ki so v tem času zelo pomembna za nadaljnji razvoj dogodkov v podjetju, med katere prav gotovo sodi tudi 'sistemizacija delovnih mest, razprava o pravilniku o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest.
Tako je med drugim na tretji seji prišlo celo do nezaželenih razpletov, katerim je organizacija napravila konec tako, da je sprejela sklep, s katerim je prepovedala, da bi neobdelano gradivo posredovali v razpravo kolektivu, kar b:i še bolj razburkalo duhove. Zgodilo se je namreč, da je prišlo do nekaterih nesoglasij, bi so nekaterim služila za različna tolmačenja, ki pa so bila vse prej kot resnična in pravilno usmerjena, s čimer je bil pretežni del kolektiva nepravilno informiran; to je še bolj razburilo že tako napeto vzdušje.
To pa n aim tudi jasno kaže, kako veliko in pomembno vlogo ima danes pri nas v podjetju informiranje članstva o-ziroma vseh članov delovne .skupnosti.
morali pred komerkoli skrivati, ampak prav nasprotno: vse, o čemer na tem forumu razpravljamo, mora med kolektiv, kajti nič ne sme biti danes tajno, ko gre za sprejem tako pomembnih aktov, kot je pravilnik o organizaciji podjetja in sistemizaciji delovnih mest.
O tem smo poročali že v erti od prejšnjih številk in člani delovne skupnosti že domala gotovo o tem vedo bolj natančno.
Na zadnjem sestanku je bil med drugim sprejet tudi osnutek delovnega programa osnovne organizacije ZK TGA za mandatno obdobje 1971 — 1973; ta obsega dvanajst točk in bo morali tudi biti povsem realiziran, kajti zadnji čas je že, da tudi komunisti v naši tovarni postanejo resnično komunisti in da končno le preidemo od besed k dejanjem. Prav to pričakujejo od članov ZK tudi n/aši delovni ljudje.
Ne sme se dogajati, da bi člani ZK stali ob strani sedanjih dogodkov in da bi se pozneje izgovarjali na razne negativne pojave in vso krivico valili na druge.
Prav tako je na 4. rednem sestanku organizacije . ZK bil prisoten tudi SLAVKO SORŠAK, ki je kot predstavnik ZKJ navzočim članom pojasnjeval pomen zadnjih sklepov III. seje ZKS, kakor tudi sklepov 21. seje predsedstva ZKJ, katere morajo vsi člani ZK dosledno uresničevati v praksi.
odnosih — oblike in metode organiziranja in dela ZKJ — možnost revolucije danes — kdor želi Kitajsko, jo mora poznati — jugoslovanska ideja in mednacionalni odnosi v Jugoslaviji — Miao Ce Tung in preporod Kitajske —• splošni
ni šoli bodo namreč med drugim obravnavali tudi politični sistem v SFRJ, samoupravljanje, mednarodne odnose, občo sociologijo, zavestne subjektivne sile jugoslovanske družbe in tako dalje.
Ob koncu bi še rad omenil, da bomo v bodoče naše člane kolektiva skušali redno obveščati o delu organizacije kot
prakso, ne more biti pravi komunist, saj bi tako več škodoval kot koristil nadaljnjemu razvoju in napredku naše skupnosti, kot tudi našega podjetja!
Bili smo priče mnogim dogodkom okrog mas in domala povsod smo slišali za enak vzrok: neinformiranost članov kolektiva.
Interni transport
ljudski odpor — družbena samozaščita in ZK«.
2e iz teh podatkov je razvidno, da bodo omenjene teme zelo pomembne, po svoje tudi zanimive in privlačne.
Prav tako bo pričela delovati večerna politična šola, v katero bi se naj vključilo čim-več komunistov, predvsem mladih; seveda pa tako izobraževanje ne bo odveč tudi starejšim članom, čeprav so nekateri ali pa večinoma že bili slušatelji večerne politične šole. Znano je, da človek nikoli ne zna dovolj. V večer-
Razlike med lani in letos-v ptujski občini
Lanska gospodarska gibanja v ptujski občini niso prinesla v letošnje leto nikakšnih zagotovil, da bodo preneseni v
1972.	leto samo uspehi, ne pa tudi posledice. Letošnji dohodki — splošna im, kolektivna poraba bo počasnejša kot rast družbenega proizvoda. Davčne obremenitve bodo ostale take, kot so bile v 1971. letu. Sredstva za osebne dohodke bodo počasneje naraščala kot družbeni proizvod in ga ne bodo
Priznati je treba, da je bilo storjenih precej napak prav ■od zgoraj, sicer do tega sploh ne bi prišlo. To pa seveda ne 'bi smelo imeti nobenega vpli-va na izvajanje sistemizacije v
V zvezi z nadaljnjim idejnim izobraževanjem članov je bilo poudarjeno in sklenjeno, 'da bo v naslednjem obdobju treba izvesti predavanja za članie ZK in ostale člane ko-
Iz elektrolize
podjetju, čemur pa žal ni bilo tako. Vsi člani ZK, ki so bili na tem sestanku prisotni, bi morali svojim ostalim sodelavcem povedati prav vse, kar se je dogajalo na tem delovnem sestanku, ker bi potem bilo mnogo bolj jasno vsem elanom delovne skupnosti.
Mislim namreč, da elani Zveze komunistov v 'tovarni
lektiva, ki bodo hoteli prisostvovati tem predavanjem. Ta bi naj obsegala deset tem z raznih področij, ki so najbolj zanimiva in tudi aktualna. Med njimi naj navedemo le nekatere: »Integracijski procesi — nujnost današnejga časa — delovni človek v samoupravnem odnosu združevanja — ne-katere značilnosti in poseb-
tudi komiteja, saj prav v tem vidimo najosnovnejše zbliževanje med člani ZK in ostalimi proizvajalci v naši delovni skupnosti. Omenil sem že, da ne sme ničesar ostati znotraj zidov, kjer so sestanki organizacije; prav vse mora med ljudi, kajti le tako seznanjanje z določenimi problemi je lahko uspešno in vodi k realizaciji določenih sprejetih sklepov. Zapiranje vrat je zastarelo in kdor bi skušal še danes uveljavljati takšno
Da tudi pri nas ne bi kdaj doživeli podobne nevšečnosti, se raje odločimo zato, da bo naš proizvajalec, vedel prav za vse, kar se dogaja okrog njega, pa četudi M morda kdo menil, da bi bilo bolje, če kdo tega ne bi vedel! Temu se moramo izogibati in prav to je ena od važnih in pomembnih nalog članov ZK; DA KONČNO LE PREIDEJO OD BESED K DEJANJEM.
F. M.
nimajo ničesar takega, kar bi noeti v mednarodnih političnih dohitevala.
Jeklenke
VEČ SAMOSTOJNOSTI V DELOVANJU SINDIKALNIH ORGANIZACIJ:
jamstvo za boljše uspehe
Čeprav smo nekajkrat že govorili o aktivnosti ali neaktivnosti sindikalnih organizacij, tudi tokrat ne moremo mimo dejstva, da so ponekod še vedno premalo aktivne ali elastične pri svojem vsakdanjem delovanju.
Pomembnost in važnost dogodkov, ka-Icerim smo priče, zahteva od slehernega člana naše organizacije pripravljenost ob vsakem hipu, da stopi v akcijo in s svojim delom prispeva k rešitvi mnogih problemov v svoji delovni enoti kot tudi v tovarni.
V	zadnji lanski številki »Aluminija« smo brali sestavek »Konec neaktivnosti v sindikalnih organizacijah«, ki pa menda le ni veljal za vse sindikalne organizacije v delovnih enotah. Zadnji dogodki — v razpravah o sistemizaciji delovnih mest, shemi, pravilniku o organizaciji podjetja in sistemizaciji — so nam pokazali, da mnogi člani sindikata niso bili dovolj pripravljeni na take razprave, ki bi morale imeti konkreten vpliv na reševanje določenih problemov.
V	razgovorih s posameznimi člani delovne skupnosti sem prišel do zaključka, da mnogi še ne vedo, kakšna je pravzaprav njihova dolžnost pri odločanju o takih zadevah, kot je prav sistemizacija delovnih mest in podobno. Izgovori, da niso vedeli, verjetno ne bodo povsem držali, je pa nekaj: mnogi naši množični sestanki niso vnaprej temeljito pripravljeni in pač potem na takih sestankih navadno zaidemo v slepo ulico ali pa k povsem drugačni tematiki.
Če povem, na primer, da so ponekod bolj razpravljali o tem, koliko bi naj imel kdo plače ne glede na kvalifikacijo, potem že lahko vidimo, da smo z razpravo pričeli na nepravem koncu, čeprav vsi vemo, da je delitev osebnih dohodkov za vse nas pomembna, važna in zanimiva, vendar je treba rešiti najprej eno vprašanje, potem pa preiti k drugemu, kajti nesmotrno preskakovanje od enega problema na drugega, brez zveze, ima za posledico tudi brezzvezni sestanek, ki ni dosegel tistega, kar smo želeli in pričakovali.
Vendar pa je o tem bilo in bo še govora, zato bi rad povedal pravzaprav nekaj drugega. Vsi se potegujemo in borimo za to, da bi bilo več samostojnosti v delovanju naših sindikalnih organizacij v delovnih enotah, kajti prav te morajo določene probleme v svoji enoti reševati bolj samostojno, brez čakanja na direktive od zgoraj, kot še to vedno nekateri mislijo in celo trdijo. Ne smemo kriviti tovarniškega zbora sindikata, če neka osnovna organizacija v svoji enoti ni dovolj aktivna in samostojna pri svojem delu, ker to tudi ni skrb tovarniškega zbora, odkar so osnovne organizacije sindikata bolj samostojno prevzele svoje delo in poslanstvo.
Mislim, da bi predstoječe delovne konference sindikalnih organizacij, ki bi morale biti v tem ali prihodnjem mesecu (morda bodo že v času, ko bo naš časopis izšel) morale zares kritično
oceniti politično delovanje v preteklem obdobju, sočasna pa tudi sprejeti takšen akcijski delovni program za letošnje leto, ki bi kaj pomenil za nadalnje uspehe v tovarni. Sprejeti bi bilo potrebno akcijske programe, ki bodo pomenili preobrat v dosedanjem delovanju (čeprav o slednjem radi samo govorimo).
Kot vemo, bi morale osnovne organizacije sindikata okrepiti kontrolo in odgovornost za spoštovanje odnosov pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov; odnosov, ki so zapisani v naših samoupravnih aktih in sporazumih, od katerih pa v nobenem primeru ne bi smeli odstopati. Prav v tem slednjem je že jasno mogoče opredeliti vso samostojnost delovanja sindakalne organizacije v delovnih enotah, ki bodo morale, seveda skupno z ostalimi dejavniki, odločno zavzeti stališče, da bodo sprejeti sporazumi dosledno izvajani in da bo tudi delavcem z manjšimi osebnimi dohodki zagotovljen tak minimum, ki bo dostojen za njihovo življenje.
Pri tem moram reči, da so prav sindikalne organizacije v delovnih enotah najbolj poklicane za to, da skupno š tovarniškim zborom usmerjajo vse razprave k temu smotru. Priprave na delovne konference morajo biti take, da bi te bile zares delovne in ne le simbolične, brez slehernih dobrih sklepov, idej in predlogov za nadaljnje uspešno delovanje naše sindikalne organizacije. Izgleda, da se vsi le mnogo premalo zanimamo za to, da bi bili bolj aktivni in uspešni, saj je še vedno čutiti krepko mrtvilo (če ne povsod, pa vsaj ponekod).
Ni tudi prav, da delavci — člani sindikata — v določeni delovni enoti mirno gledajo, kako vse to poteka, ne da bi se zdramili in zahtevali, da je treba sindikalno delo usmeriti tja, kjer bi moralo biti prisotno! Nič namreč ne pomaga vodstvo, če nima dobre podpore od svojih članov, ki bi morali imeti bolj aktivno vlogo, posebno še pri tako aktualnih dogodkih, kot so prav sedaj. Ne morem razumeti, da se še vedno ne moremo otresti nesrečnega časa pred nekaj leti, ko smo pač mislili, da mora nekdo drug delati in misliti za nas. Žal je prevečkrat tako!
To pa ni pravi obet za boljšo perspektivo in določnejši uspeh v naših prizadevanjih, da bi prispevali svoj delež k stabilizaciji našega gospodarstva in k stabilizaciji nasploh. Še vedno nas mrtvi in hromi čas, ko smo dobivali osebne dohodke brez strahu za jutrišnji dan! Danes pa so se stvari obrnile drugače in ne bi bilo zaželeno, da bi nas doletel čas, ko tudi mi več ne bi mogli dobiti popolnih osebnih dohodkov. Ne vem, koga bi potem krivili in
na koga bi se izgovarjali: ali ne bi iskali krivce vse drugje, le med nami ne?
Poglejmo malo okrog sebe: v ostalih republikah delavci niso dobili plač že za mesec ali celo dva nazaj, ker jih nesrečna nelikvidnost tepe prav kot vse ostale, le da je mi na vso srečo še nismo občutili.
Več samostojnosti in aktivnosti v delovanju sindikalnih osnovnih organizacij nam bo prav gotovo še kako zanesljivo jamstvo za naše boljše uspehe, vendar le tedaj, če bodo delali skupno prav vsi, kajti posameznik v takih akcijah pomeni bore malo ali celo — ničesar!
M. F.
Kovač
S SEJE PREDSEDSTVA TZS:
NA ROTI K TOZD
V okviru nove organizacije podjetja so potrebne tudi spremembe v organih sindikata.
Te spremembe naj bi uveljavili na nivoju prejšnjih delovnih enot, tako da bo vsaka bodoča organizacija združenega dela imela svojo osnovno organizacijo sindikata.
Organi osnovnih organizacij sindikata, ki bodo izgubile' svoj status, se bodo vključili v delovanje drugih OOS.
V zvezi s tem predlaga vodstvo sindikata, da OOS Energetike, Prometa in nekaterih služb v dosedanji delovni enoti Osrednje službe delajo skupno z izvršilnimi odbori v tistih OOS, kamor bodo po novi shemi podjetja pripadale njihove organizacijske enote ali službe.
Tako, kot so predvidene določene spremembe v organih sindikata, je nujno potrebno upoštevati tudi ustavne amandma-
Kidričevo, 8. marca 1972.
je (predvsem 21. ustavno dopolnilo), se pravi: uveljavljanje novega pojma Temeljnih organizacij združenega dela (TOZD).
TOZD je osnovna družbena celica, v kateri ljudje delajo, ustvarjajo dohodek in osebni dohodek. TOZD je tista enota, ki pomeni delovno celoto, katere uspeh lahko ocenimo na trgu ali v delovni organizaciji. Zveza komunistov je na ravni federacije že formirala telesa, ki bodo delovala za uveljavljanje ustavnih amandmajev c statutih in samoupravnih aktih TOZD.
Konkretno pri nas, se je ta proces formiranja pričel decembra leta 1971, smoter pa bo uresničen šele takrat, ko bo dosežen samoupravni sporazum v TOZD.
SEKRETARIAT SINDIKATA
Dopisujte v ALUMINIJ
Že drugo srečanje „aluminijcev“ Jugoslavije
Na pobudo izdelovalcev in predelovalcev aluminija Jugoslavije je prišlo 10. marca 1972 do 2. srečanja na nivoju druž-beno-političnih organizacij te industrije.
Iz strojne delavnice
-k
9
M
O
•
*
O
*
o
♦
*
e
*
o
*
o
◄
o
▼o
Po 1. srečanju, ki je bilo organizirano v Tvornici lakih metala Šibenik, je bila izražena želja vseh udeležencev, da bi naj naslednji sestanek bil v TGA Kidričevo.
Sestanka so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij (sindikata, ZK in ZMS) iz Tvornice lakih metala — Šibenik, Valjaonice bakra Titovo Užice, Impola Slovenska Bistrica in Aluminijskega kombinata — Titograd.
Po ogledu tovarne so v prostorih delavskega samoupravljanja potekali razgovori o položaju aluminijske industrije pri nas, sodelovanju dnužbeno-političnih organizacij »aluminirjicev« in o statutu »aluminijcev« Jugoslavije.
Ker so razgovori o športnih igrah »aluminijcev« bili že nekajkrat organizirani v Šibeniku, je bilo današnje srečanje v glavnem usmerjeno k sodelovanju na političnem in samoupravnem področju.
Točnejše poročilo in sklepi t.eh razgovorov bodo objavljeni v naslednji številki »Aluminija«.
Kidričevo, 10. marca 1972.
SEKRETARIAT SINDIKATA
O
+
*
♦
0
*
O
*
O
*
o
♦
o
ÌOO9%*VO9VO9VQ9OV9VO9*O90§JQ%4
Odmor
Nova trgovska hiša v Ptuju
Na poslopju nove trgovske hiše »Mercatorja — Panonije« Ptuj med Trstenjakovo ulico in Titovim trgom, zraven poslopja SDK Ptuj, se iz dneva v dan vidi, da se bliža dan v 1972. letu, ko bo tudi to poslopje služilo svojemu namenu.
Prvotni datum iz programa gradnje 1. marec 1972 je pomaknjen za nekaj mesecev — v sredino letošnjega leta.
S tem novim poslopjem bo pridobil Ptuj 3.800 m2 prodaj-no-poslovnega prostora; kraj v okolici, kot so Videm, Grajena, Bukovci in Majšperg se bodo zadovoljili z adaptacijami in Gorišnica z novogradnjo svojih trgovskih prostorov.
»MP« zagotavljata potrošnikom s tega območja, da bosta svojo obljubo zanesljivo izpolnila.
Poročilo s sestanka predstavnikov družbeno-političnih organizacij podjetja in vodij TOZD — 26. februarja 1972:
INTERESANTNA PROIZVODNJA ZLITIN
DNEVNI RED SESTANKA:
1.	Samoupravna organiziranost podjetja v luči.ustavnih amadmajev
2.	Informacija o poslovanju podjetja v zadnjih obdobjih K 1).:
Vsem udeležencem je bila posredovana pismena informacija: »Nekaj bistvenih vprašanj ob uveljavitvi ustavnih dopolnil«t katero je sestavil direktor splošnega sektorja Frido KLANČNIK.
Po uvodnih besedah generalnega direktorja., krajšem dopolnilu Frida KLANČNIKA in Janeza ARTENJAKA, se je razvila daljša razprava, v kateri so udeleženci zastavljali
ganizaciji in sistemizaciji podjetja, ki so še v javni obravnavi, je treba sprejeti v pristojnih organih, da bi tako omogočili uveljavitev predvidene organizacije.
2.	V rokih, določenih s statutom, naj bi izvedli volitve v organe upravljanja po novih organizacijskih enotah — s tem, da bi mandate članom CDS na novo razdelili na osnovi predstavniškega načela, t.j. po enakopravnem zastopstvu vseh organizacijskih enot, o čemer je treba še razpravljati v odborih.
3.	Začeti je treba s pripravami in postopkom za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in
Dizel voziček
vprašanja in razložili probleme v zvezi z organizacijo in upravljanjem podjetja — z realizacijo organizacije podjetja v zvezi z XXI. in XXII. ustavnim dopolnilom;
Po razpravi so vsi udeleženci sprejeli naslednje sklepe:
1. Spremembe in dopolnitve
statuta in pravilnika o or-
je treba centralnemu delavskemu svetu predlagati, da sprejme ustrezne sklepe, u-stanovi organe in določi naloge za izvedbo priprav — potem, ko bodo dale svoje predloge in mnenja družbe-no-palitične organizacije v podjetju.
4.	Izobraževalni center podjetja naj pripravi in izvede seminarje. za vse člane
organov upravljanja v podjetju na vseh nivojih in člane družbeno-političnih organizacij ; na teh se naj udeleženci seznanijo z u-stavnimi dopolnili, načeli in pripravami in postopkom za organiziranje TOZD.
K 2):
Generalni direktor Milan KRAJNIK im pomočnik generalnega direktorja Franjo ing. GNILŠEK sta seznanila navzoče z gospodarjenjem v preteklem obdobju, od zadnjega sestanka sem. Pri tem sta u-gotovila, da je nova organi-
zacija,' sprejeta v. decembru preteklega leta., dala v tem kratkem času sorazmerno zelo ugodne rezultate in da se je izkoristek električne energije povečal na 85 % po peči, proizvodnja glinice pa je v okviru planirane proizvodnje za to obdobje.
Nadalje, da so se strokovnjaki, ki so se z novo organizacijo vključili v neposredno proizvodnjo, zelo dobro vključili v novo okolje im da so ustvarjeni za proizvodnjo, zelo ugodni medsebojni odnosi.
Pri finančnih rezultatih pa
trenutno še ni dosežen bistveni' premik, ker sp cene še vedno maksimirane in povsem ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Podjetju je uspelo, da so se dolžniki ustalili in da že kažejo tendenco k rahlemu upadanju.
Podjetje je proizvodnjo za leto 1972 v glavnem razprodalo, po — za sedanjo situacijo •—-sorazmerno ugodnih pogojih. Predvsem je postala interesantna proizvodnja zlitin, za katere dosegamo zelo ugodne cene, proizvodnja pa je precej visoko nad planirano.
Iz naše klišoteke: Zanimiv detajl ure v Pragi; ogledali so si jo tudi člani našega kolektiva. .
Mnenja Iz krajevnih skupnosti ptujske občine
Mnenja občanov z zborov volilcev od 5. do 15. marca 1972 obetajo Skupščini občine Ptuj in njenim organom objektivno oceno priprav kra-
jevnih skupnosti in občinske skupščine na letošnji realen proračun dohodkov in izdatkov. Do 20. marca 1972 zbrana mnenja iz vseh krajevnih
skupnosti bodo omogočila, da bo lahko nastal na seji skupščine 30. marca 1972 dokončen predlog proračuna za 1972. leto.
PROGRAMSKE MOŽNOSTI
za razvoj rekreacijskega centra Kidričevo za leti 1972173
OPIS STANJA:
Z urbanističnim načrtom Kidričevega je določena rekreacijska cona, ki zajema južni del od ceste grad — železniška postaja v skupni površini 15 ha. Na tej površini je v uporabi in urejeno sedanje letno kopališče (3 ha), parkirni prostor za 400 osebnih avtomobilov in samopostrežna trgovina s parkom. Tako je urejenih okoli 5 ha zemljišč, kar predstavlja tretjino vse površine.
Letno kopališče ima večji bazen 25x12 m in manjši bazen 8x6 m, zunanje prhe (5 kom.), ležišča za 100 kopalcev, urejeno igrišče za odbojko in ruski kegljišči, namizni tenis in travnike. V poslopju kopališča je prostor za garderobne omarice (96 kom.), 3 kabine za preoblačenje, skladišče inventarja in prostor za bife, kakor tudi za minimalne sanitarije.
Ob kopališču je urejeno mini golf igrišče z 18 igralnimi stezami.
Obisk kopališča iz leta v leto narašča in se je lani povzpel nad 80.000 kopalcev (pred petimi leti le 26.000 kopalcev). Ker ima kopališče priključek na toplo vodo iz tovarne, je letna kopalna sezona od 1. maja do 30. septembra. To je zlasti pomembno za izvajanje učnega programa osnovne šole, ki v šolskih mesecih z redno telesno vzgojo na kopališču nauči plavati slehernega učenca.
Obisk mini golf igrišč je v lanskem letu, ko so začela obratovati, bil zadovoljiv, saj je bilo od junija do septembra 7.500 obiskovalcev — igralcev mini golfa.
NUJNOST RAZVOJA — ODPRAVA POMANJKLJIVOSTI:
Da b<> kopališče mogoče uporabljati tudi vnaprej, je nujno potrebno ukrepati, da bi tako rešili kritična vprašanja, ki se iz leta v leto še stopnjujejo:
1.	Urediti — povečati je treba sanitarije, saj so te za obisk mnogo premajhne. To je mogoče urediti z dozidavo objekta; v njegovem prizidku bi povečali kapacitete in izboljšali notranjo opremo.
2.	Voda v bazenih je na meji uporabnosti, saj je s pretokom, ob dnevih največjega obiska, ni mogoče več zadostno fizično, niti kemijsko čistiti. Zato ugotavljajo, da že postaja nevarna za zdravje številnih obiskovalcev.
Rešitev obstaja v tem, da bi dogradili filter naprave večje zmogljivosti, da bo prečiščevanje vode hitrejše; ali pa povečali vodne površine in tako zmanjšali gostoto kopalcev na kubik vode. Pri drugi rešitvi ie treba upoštevati dejstvo, da se bo število kopalcev še znatneje povečalo in da bo treba predvideti montažo čistilnih naprav, saj te omogočajo, da se voda v 2 do 4-urnem ciklusu povsem očisti.
3.	Dokončati je potrebno ureditev travnatih površin, s planiranjem in sejanjem trave ter ograditvijo novih zemljišč. Na povečanih površinah pa je potrebno urediti še prostore za šport in povečati kapaciteto lesenih ležalnikov.
4.	Urediti je treba novi dohod — vstop na prostor kopališča ob mini golf igriščih tako, da bi bil skupen vhod zaradi zmanjšanja režije v času predsezone in ob slabo obiskanih dnevih (med tednom in v dopoldanskem času).
5.	Povečati je potrebno prostor za garderobe in urediti družinske garderobe kot skupen objekt ali posamezne objekte.
6.	Sedanji prostor bifeja je treba povečati. Ob novem vhodu bi bilo smotrno urediti nove prostore bifeja s teraso, pod katero bi lahko, bile garderobe.
7.	Do kopalne sezone je potrebno sedanja bazena obnoviti, ker sta v tako slabem stanju, da sta domala neuporabna; prav tako je potrebno opraviti tudi nekatera pleskanja na poslopju.
PREDSEDSTVO KRAJEVNE SKUPNOSTI
VAŽNE IZBOLJŠAVE
v Šolstvu
PTUJSKE OBČINE V programu izgradnje šolstva ptujske občine do 1973. leta najdemo potrebna zagotovila za dozidave in generalne obnove osnovnih šol Videm pri Ptuju, Zavrč, Cirkovci, Rodni vrh in Trnovska vas, gimnazije »Dušan Kveder« Ptuj, dijaškega doma Ptuj, osnovne šole Juršinci, Ptujska gora, Hajdina, Tone Žnidarič — Ptuj, Žetale, Leskovec, Po-lenšak, Stoperce in Lovrenc na Dravskem polju.
Novogradnji v .Podlehniku in Gorišnici sta potrdili pravilnost prednostnega vrstnega reda izgradnje novih šolskih poslopij, sedaj pa so na vrsti Dornava, Markovci in Vito-marci.
Livar
O zaključnem računu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Delavci počitniškega doma (razen honorarnega .knjigovodje) imajo v času zaposlitve tudi pravico do brezplačne hrane in stanovanja.
— USTANOVITEV POSLOVNEGA ZDRUŽENJA INDUSTRIJE ALUMINIJA JUGOSLAVIJE
Zaradi .skupnega nastopa in skupne zaščite interesov proizvajalcev in predelovalcev aluminija so že' nekaj časa potekale razprave o ustanovitvi poslovnega združenja industrije aluminija. Predista-vniki zainteresiranih proizvajalcev in predelovalcev aluminija so pripravili samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovnega združenja industrije aluminija Jugoslavije. Ta samoupravni
sporazum je delavski svet našega podjetja potrdil in sklenil, da pristopamo kot član k temu poslovnemu združe>-nju.
V zvezi z ustanovitvijo združenja nastajajo tudi stroški, zato je delavski svet odobril kot posojilo združenju 33.000 din za osnovna sredstva in
15.000	din za obratna sredstva. Za podpis samoupravnega sporazuma in za člana upravnega odbora je določil generalnega direktorja Milana Krajnika, dipl. ekonomista, za njegovega namestnika pa Branka Mlinariča, komercialnega direktorja podjetja.
— SPREJEM PRIPRAVNIKOV
Pravilnik o pripravnikih obvezuje delavski svet, da vsako
leto v začetku leta sprejme program za sprejem pripravnikov. Delavski svet je za letošnje leto sprejel naslednji program sprejema pripravnikov: za finančno-računski sektor enega diplomiranega ekonomista ali ekonomista, za kadrovsko-socialni sektor enega socialnega delavca, za tehnični sektor dva kemijska tehnika, za tovarno glinice enega diplomiranega strojnega inženirja in tri tehnike (.kemijskega, strojnega in elektro), za. tovarno aluminija pa1 enega diplomiranega inženirja kemije, metalurgije, strojništva in elektrotehnike in enega metalurškega tehnika, za vzdrževanje pa enega diplomiranega inženirja strojnika-energetika, strojnika-tehnologa, elektro-jalki tok, elektro-šitofci tok. e-nega strojnega tehnika in enega elektro tehnika.
Iz strojne delavnice
SKLEPI
KRAJEVNA SKUPNOST KRAJEVNI ODBOR NASELJA I KIDRIČEVO
Sklepi I. seje Krajevnega odbora Naselja I — Kidričevo; bila je 28. februarja 1972 ob 17. uri ob navzočnosti "*9 delegatov hišnih svetov, predsednika KS, predsednika in podpredsednika KO SZDL in tajnika krajevne skupnosti:
I.
Za predsednika Krajevnega odbora je bila izvoljena tov. Ana VRABIČ, stanujoča v Kidričevem št. 6, za prvega namestnika tov. Miro DUGOLIN, stanujoč v Kidričevem št. 37, za drugega namestnika pa delegat iz hišnega sveta Kidričevo 13.
II.
Svet krajevne skupnosti naj posreduje organom samoupravljanja našo enotno zahtevo, da bi se stanovanjski fond Kidričevega osamosvojil in da bi ustanovil ustrezne službe za vzdrževanje tega fonda, ki iz leta v leto občutno propada.
III.
Delegati hiš naj skličejo sestanke stanovalcev do 10. marca 1972. Na sestankih naj se dogovorijo o sprejetih sklepih in načinu sodelovanja med stanovalci, hišnimi sveti in krajevnim odborom, pa o sklicu zbora volivcev, ki bo
10. marca 1972 ob 18. uri v dvorani in za katerega se je potrebno dogovoriti in seveda zagotoviti udeležbo.
IV
Med prvimi programskimi nalogami je potrebno sestaviti predlog za obnovo že zgrajenih naprav in objektov, kakor tudi o vzdrževanju in čuvanju teh naprav. Delovne organizacije je potrebno zadolžiti za boljše urejanje okolice lokalov in še zlasti za večjo čistočo. Tudi notranjost javnih prostorov je treba bolj negovati, zagotoviti večjo kvaliteto in asortiman blaga in storitev.
V.
Ponovno je treba preučiti stanje prometa v naselju in predlagati ukrepe za u-rejen in varen promet, organe milice pa spodbuditi k večji učinkovitosti pri opozarjanju in kaznovanju kršiteljev.
VI.
Kmetovalce iz okolice je treba vzpodbuditi, da bodo prinašali ob določenih dnevih več vrtnin na našo tržnico, katero naj bi uredili in povečali.
VII.
Odbor soglaša z zvišanjem najemnine —odškodnine za vrtove; odškodnina naj bi znašala 15 par za en kvadratni meter
— do 150 kvadratnih metrov, 30 par pa za presežek površine vrtov.
Družinam z manjšimi dohodki naj bi na njihovo prošnjo najemnino znižali ali je povsem oprostili.
Na licitaciji pa bodo komisijsko oddane vse druge površine, ki ne bodo urejene kot parki — za pašnike najmanj 2 pari, za travnike pa najmanj 4 pare za kvadratni meter.
Vlil.
Preučiti je potrebno vprašanje prostora za klub upokojencev; ta bi bil nujno potreben za številne upokojence. - Cim-prej je treba organizirati društvo upokojencev za območje krajevne skupnosti.
IX.
Preučiti je treba možnost za ureditev centralne kurilnice za naselje; sedanji način ne ustreza in je za naš kraj, ki je že pod vplivom prašnih delcev iz tovarne, zlasti v zimskem času — pod škodljivim delovanjem te nečistoče.
X.
Naslednja seja odbora bo v drugi polovici marca; vsak delegat naj do te seje sestavi predlog potreb za svoje okolje.
Kidričevo, 28. februarja 1972.
Predsednica KO:
Ana VRABIČ, I. r.
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa §tane Tonejc, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Rokopisov in slik ne vračamo.
—	PREDLOG ZA IZKLJUČITEV IZ DELOVNE SKUPNOSTI
Komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti pri delavskem svetu je predlagala delavskemu svetu, da izključi iz delovne skupnosti Alojza Princla, delavca v nabavnem skladišču. Delavski svet ni sprejel predloga komisije, ampak je tov. Princlu izrekel zadnji javni opomin.
—	RAZNO
Za obrat družbene prehrane je delavski svet odobril nabavo novega plinskega kotla, ki stane okrog 16.000 din. Kotel bo nabavljen v breme sredstev sklada skupne porabe.
Delavski svet je sklenil, da lahko delavke in vabljeni na proslavo »Dneva žena« zapustijo podjetje 8. marca 1972 ob 12. uri.
Za organizacijo proslave-»dneva žena« v naselju Kidričevo je delavski svet odobril brezplačno koriščenje dvorane v Restavraciji Kidričevo. Proslavo je v naselju organiziral Krajevni odbor Socialistične zveze Kidričevo.
Na predlog odbora za' družbeni standard je delavski svet izjemno dodelil Mariji Fi-ležovi trisobno stanovanje v Kidričevem št. 8. To je praktično zamenjava stanovanja, ker je tov. Filežova dosed a j stanovala^ v- Kidričevem št. 25.
Delavski svet se je seznanil s poročilom o dodeljeni socialni pomoči posameznikom v letu 1970 in 1971 v primerjavi z odobreno socialno pomočjo v preteklih letih.
Ob koncu seje je delavski svet še razpravljal o odgovorih na vprašanja članov delavskega sveta.
K.-m