ŠTEVILKA 3 - LETNIK 25 - JULIJ 2018 GLASILO OBČINE VIDEM OBČINA VID občina zri rVaanHm* yi> TJ. Dbr)ws Vidam In videvam OBČINA VIDEM 06CINA ZELENEGA razvoja 35 let Folklornega društva v. ,, " ' prunuiTdH Znbmi) uMv :,SS V3-Liinki> ibMiju Stran 2 ^ l V VABILO na prireditve ob 21. prazniku Krajevne skupnosti Sela Sobota, 21. julij • 10.00, cerkev sv. Družine in kulturna dvorana Sela: srečanje starejših krajanov KS Sela (maša, po maši družabno srečanje) • 16.00, kegljišče ob Polskavi: tekmovanje v visečem kegljanju med ekipami KS Sela Nedelja, 22. julij • 15.00, travnato igrišče ob OŠ Sela: vaške igre med vasmi KS Sela Petek, 27. julij • 19.00: gasilska vaja PGD Sela • 21.00, asfaltno igrišče ob OŠ Sela: nogometni turnir med vasmi KS Sela Sobota, 28. julij • 20.00, kulturna dvorana Sela: osrednja prireditev ob 21. prazniku KS Sela Nedelja, 29. julij • 10.00, cerkev sv. Družine: tradicionalna aninska nedelja, po maši blagoslov obnovljene fasade in pogostitev (slovesnost bo vodil novi provincial slovenske minoritske province p. Igor Salmič) Vljudno vabljeni. Vabilo na Magdalensko in Avguštinovo žegnanje v Veliko Varnico Nedelja, 22. julija, ob 10.30 sveta maša v cerkvi svete Magdalene - Magdalensko žegnanje Sobota, 25. avgusta, ob 19. uri sveta maša, po maši procesija s svečkami Nedelja, 26. avgusta, ob 10.30 sveta maša, maševal bo novomašnik br. Vladimir Rufin Predikaka Obvestilo uredništva Prihodnja številka občinskega glasila Naš glas bo izšla konec oktobra, v začetku novembra. Članke in fotografije lahko oddate do 15. oktobra 2018. Pišite na e-naslov: tatjana. mohorko@gmail.com ali vabilo, članek oddajte na sedežu Občine Videm. Uredništvo Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Pater Tarzicij Kolenko je častni občan Občine Videm, Rado Škrjanec. Naldada 2150 kosov. Povzetek osrednjega nagovora župana Občine Videm Friderika Bračiča na slovesnosti ob letošnjem 12. prazniku Občine Videm Župan Friderik Bračič Foto: RŠ V tem času smo skupaj prehodili pomembne poti. Povezovali so nas želje in zastavljeni cilji, vse z namenom razvoja naše občine. To obdobje je prineslo številne izzive, tudi nepričakovane zaplete in težave. Pogosto je bila na preizkušnji naša sposobnost, da poiščemo premišljene in učinkovite rešitve. Vendar nam je uspelo, saj različnost pogledov daje širino in razširja nabor možnih ukrepov in rešitev. Ko pogledam rezultate, ki jih je občina dosegla v tem obdobju, nam ti dajejo odgovor, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, v nekaterih primerih smo celo presegli pričakovanja, saj smo z dobrim poznavanjem potreb naših občanov in s pravilnimi odločitvami prišli do želenega rezultata in spoznanj za nove projekte, ki bodo razvoj naše občine še pospešili. Z dobrim timskim delom občinskih svetnikov, svetov krajevnih skupnosti, občinske uprave in ne nazadnje tudi z vami, spoštovani občanke in občani, smo sposobni tudi v prihodnosti peljati našo občino v smeri razvitejših občin v slovenskem prostoru. Povzel bom samo najpomembnejše pridobitve naše občine v obdobju od zadnjega občinskega praznika. Obnovili smo cestno infrastrukturo in dokončali 31 cestnih odsekov. Zgrajeno je kanalizacijsko omrežje v naselju Pobrežje, delu Vidma, Dravinjskega Vrha, Tržca in Jurovcev, skupaj okoli 13 km kanalizacijskega voda. Gradnja se bo v prihodnje nadaljevala v delih občine, kjer kanalizacija še ni zgrajena. Obnovili smo vodovodni sistem v Pobrežju in Tržcu, zgradili kabelski sistem v Popovcih in Šturmovcih ter javno razsvetljavo v naseljih Lancova vas in Pobrežje. Začeli smo zamenjavo dotrajanih svetilk na obstoječi javni razsvetljavi. V naslednjih treh letih bomo zamenjali pribl. 650 svetilk javne razsvetljave in 120 reflektorjev na raznih javnih objektih. Obnovili in uredili smo kulturne in vaške domove — domačijo Kočar v Pobrežju, Petrovo domačijo v Šturmovcih, Dom krajanov Dolena, letos načrtujemo še prizidek k Domu krajanov v Doleni, obnovo stropa v kulturnem domu Sela, pridobivamo pa tudi gradbeno dovoljenje za sanacijo in prizidek k dvorani v Vidmu. Uredili smo žarne grobove, smo pa tudi ena redkih občin, ki ima na pokopališču v Vidmu urejen prostor za raztros pepela. Na pokopališču v Zgornjem Leskovcu smo obnovili mrliško vežico in zgradili oporni zid, letos pa bo tam urejeno tudi parkirišče. Sofinancirali smo ureditev kegljišč na Selih, v Tržcu, Pobrežju, Vidmu, Leskovcu in Vareji. Sanirali smo plazove po neurjih - plaz na Dravinjskem Vrhu, plaz Osterpergerjevo v Doleni in plaz v naselju Belavšek. Sanirali smo tudi 14 mostov, letos pa bomo izvedli še sanacijo brežine Dravinje ob igrišču v Vidmu. Uredili smo Športni park Videm (namakalni sistem, pokrita tribuna, nadstrešek idr.) in tribune v Tržcu. Dograjen je zdravstveni dom z zobno ambulanto v Vidmu, v Leskovcu pa so pridobljeni novi prostori za zdravnika. V OŠ Videm je urejeno novo prezračevanje, občina pa je v celoti odplačala tudi vrtec v Vidmu. Končale so se aglomeracije v Lancovi vasi, v izvajanju pa so komasacije 3 na območju KS Sela. Skupaj z vinogradniki smo ustanovili Vinarsko zadrugo Haloze z namenom povezovanja vinogradnikov in trženja njihovih proizvodov. Redno zagotavljamo sredstva za delovanje gasilskih, kulturnih, športnih, upokojenskih in drugih društev z našega območja. PGD Tržeč in PGD Leskovec smo sofinancirali nabavo novih vozil. Sprejeli smo nov Občinski prostorski načrt in Občinski podrobni prostorski načrt za poslovno-logistično cono Videm. Pošta v Vidmu bo dobila nove prostore. V prihodnje načrtujemo izgradnjo tematskega parka na območju za OŠ Videm, širitev območja obrtne cone v Lancovi vasi, izgradnjo doma upokojencev oz. medgeneracijskega centra z možnostjo dnevnega varovanja starejših in veliko projektov, ki jih že imamo vključene v načrte razvojnih programov Občine Videm. Prav tako so za Občino Videm izrednega pomena projekti, ki jih sofinancira država: končana je izgradnja avtoceste, urejene so vzporedne ceste s krožišči, izvedena je bila sanacija regionalne ceste, križišča in avtobusnega postajališča pri Varejskem bregu, sanirana bo reka Polskava — tako bo urejena poplavna ogroženost na tem območju. Občina Videm z Občino Kidričevo sofinancira projektno dokumentacijo. Veliko je bilo doseženega in narejenega. Kot sem že omenil in poudarjam še enkrat, nam vse to ne bi uspelo brez sodelovanja z vami, spoštovani občanke in občani, ki v okviru svojega političnega, društvenega in družbenega delovanja pomagate soustvarjati prelepo zgodbo razvoja naših krajev. Za svoj kraj se moramo potruditi vsi. Vsem nam pripada ta občina in vsi smo njeni občani. Kot domačin sem navdušen nad lepoto pokrajine, odprtostjo naših občanov in zgodbami, ki jih skupaj pišemo že 24 let. Spoštovani občanke in občani, vsem iskreno čestitam ob občinskem prazniku, ki naj bo praznik vseh nas. Želim, da se skupaj veselimo vseh pridobitev in da skupaj načrtujemo nadaljnji razvoj občine. Naj bo obdobje do prihodnjega praznika čas modrih odločitev in pogumnih dejanj, ki bodo zagotovila razvojni zagon, solidarnost in zaupanje. Prav posebej se zahvaljujem in iskreno čestitam letošnjim občinskim nagrajencem. S svojim prizadevanjem in delom ste veliko pripomogli za skupno dobro, vsak na svojem področju. Priznanja naj vam bodo spodbuda za nadaljnje delo. /2^ / Vaš župan Friderik Bračič Videmski občinski svet na julijski seji ''t Tsejni sobi Občine Videm je 3. julija potekala 30. redna V seja Občinskega sveta Občine Videm, na kateri so svetnice in svetniki med drugim razpravljali o Predlogu Odloka o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, tokrat v drugem branju, in predlog tudi potrdili. Velik del razprave so posvetili obravnavanju Predloga dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora P18-M1 območje poslovno-logistične cone Videm. Nekaj vsebinskih podrobnosti je predstavil Robert Simenko iz Skupne občinske uprave; svetnikom je tudi pojasnil, da v območju poslovno-logistične cone ob avtocesti niso predvidene nobene okoljsko sporne dejavnosti, pa tudi sicer so parcele majhne, največ do 30 arov. Občinski svet se je brez večjih pripomb strinjal s predlogom dopolnjenega osnutka, nanj pa je pozitivno mnenje podal tudi odbor za okolje in prostor, ki ga vodi Bojan Merc. Ob obravnavi dopolnjenega osnutka OPPN je občinski svet obravnaval tudi stališča do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve. Na podlagi sprejetih stališč občinskega sveta bo v nadaljevanju postopka pripravljen predlog OPPN, k predlogu OPPN pa bo občina nosilce urejanja prostora zaprosila za podajo mnenj. Po pridobitvi pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora bo predlog odloka uvrščen na dnevni red ene od naslednjih sej občinskega sveta, je pojasnil župan Friderik Bračič. Videmski občinski svet je potrdil tudi Predlog za pripravo predpisa in projekta za lokacije za postavitev usmerjevalnih tabel. V razpravi je svetnik Brane Kolednik dejal, da bo v občini treba najprej proučiti želje in predstaviti celostno podobo občine, šele nato se bodo lahko odločili za primerne table. Občinski svet je potrdil tudi predlagani Predlog obliko- Videmski občinski svet je na predpočitniški seji razpravljal tudi o dopolnjenem osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah za območje poslovno-logistične cone Videm. vanja oddelkov vrtca za šolsko leto r-u/19 in povečanja števila otrok v oddelkih za dva otroka, Predlog sistematizacije delovnih mest v vrtcu OS Videm za šolsko leto r-u/19 ter Predlog poslovnega časa v vrtcih pri OŠ Videm za šolsko leto r-u/19, seznanili so se tudi s predlogom finančnih sklepov. Med pobudami in vprašanji je svetnik Andrej Rožman izpostavil izgradnjo nove cestne povezave med Ormožem in Ptujem, pri kateri je soudeležena tudi Občina Videm. Predlagal je, da bi bilo v prihodnje veliko bolj smiselno zagovarjati traso, ki ne bo speljana skozi vasi, konkretno tudi skozi Šturmovce, in ne čez polja, temveč bi stroka po njegovem morala razmišljati, da ta odsek ceste spelje pod jezom ali nad njim. Prepričan je, da bo o tej problematiki še veliko govora. Besedilo in foto: TM SPOROČILA SVETNIŠKIH SKUPIN SDS Za nami so še ene državnozborske volitve. V OO SDS Videm smo zadovoljni, da je Slovenska demokratska stranka na predčasnih volitvah 3. junija 2018 prejela 24,92 % glasov vseh volivcev in s tem 25 poslanskih sedežev v parlamentu. Izjemo ponosni pa smo, da je med izvoljeni poslanici tudi predsednica OO SDS Videm Suzana Lep Šimenko. Suzana Lep Šimen-ko je v 8. volilni enoti, 11. okraj, dosegla izjemen rezultat, saj jo je podprlo kar 34,66 % volivcev, prejela je 3265 glasov. Ob ponovni izvolitvi ji iskreno čestitamo in se veselimo, da bomo skupaj delovali tudi v prihodnje. Pred poletnimi počitnicami smo aktivno sodelovalni na dveh rednih sejah sveta Občine Videm. Kljub deljenim mnenjem so svetniki potrdili Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm. Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejel občinski svet, je gotovo tudi imenovanje članov in namestnikov okrajne volilne komisije. Vsem občankam in občanom želimo lepe poletne dni. Naberimo si moči, saj nas čaka pestra (politična) jesen. Svetniška skupina SDS Katja Svenšek POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani Uvodoma se vam zahvaljujem za vaše zaupanje in za glasove podpore na državnozborskih volitvah 3. junija 2018. Iz volilnega okraja Ptuj III, ki zajema območje občin Videm, Zavrč, Cirkulane, Podlehnik, Žetale, Majšperk in Kidričevo, sem bila v Državni zbor ponovno izvoljena le jaz, kot kandidatka SDS. V celotnem okraju mi je podporo zaupalo skoraj 35 % volivcev, v občini Videm pa blizu 42 %, za kar se vsem resnično iskreno zahvaljujem. Res je, da nas vsakokratne volitve pozivajo k izbiri in opredelitvi po strankarski pripadnosti, vendar si kot poslanka ne predstavljam, da ne bi delala za dobro vseh nas. Tako bom delovala tudi v prihodnje. Do trenutka mojega pisanja je Državni zbor zasedal le na ustanovni seji 8. sklica Državnega zbora, ki je bila 22. junija 2018. Na njej so bili potrjeni mandati vseh poslancev in izvoljen je bil predsednik Državnega zbora. Pred nami je nova seja, na kateri bodo potrjeni odbori, ki bodo vsaj začasno omogočili normalno delovanje Državnega zbora. Tudi v tem mandatu sem izrazila željo po sodelovanju v delovnih telesih, ki so po moji oceni ključni za izboljšanje stanja v državi. Gre za področja gospodarstva, financ, dela, družine in kmetijstva. Na teh področjih ste me že in me boste lahko tudi v prihodnje spremljali. Izjemnega pomena je dobro sodelovanje z lokalnimi sku- pnostmi in z vsemi vami. Tudi v prihodnje si želim obojestranskega sodelovanja in pretoka informacij, saj bom le na ta način lahko zagovarjala dejanske potrebe in reševala težave, s katerimi se v naših koncih soočamo. Spoštovani, želim vam čim lepše poletne dni in polno preživljanje dopusta. Napolnite se s pozitivno energijo in si naberite novih moči za premagovanje izzivov, ki nas v čakajo prihodnje. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Krožno gospodarstvo X /zadnjem času prihaja čedalje bolj v ospredje vizija kro-V žnega gospodarstva, v katerem okoljevarstveniki, vse bolj pa tudi politiki in državotvorni organi vidijo obetavno pot za prehod na trajnostno ravnanje s surovinami, s ciljem zmanjšanja obremenitve okolja z raznovrstnimi nevarnimi odpadki. Svet za okolje je 25. junija 2018 sprejel sklepe o uresničevanju akcijskega načrta Evropske unije za krožno gospodarstvo. Svet želi doseči naslednje učinke: proučiti potrošniške navade kupcev, zmanjšati uporabo okoljsko nevarnih surovin, spodbuditi načrtovalce embalaže in drugih proizvodov k uporabi obnovljivih surovin ter vzpostaviti učinkovit trg sekundarnih surovin. UČINKI KROŽNEGA GOSPODARSTVA Krožno gospodarstvo preprečuje izgube vrednosti snovnih tokov in nudi/ustvarja gospodarske priložnosti ter konkurenčne prednosti na trajnostni podlagi kot: manjša odvisnost evropskega gospodarstva od primarnih virov surovin, možnost odpiranja novih, zelenih delovnih mest, prispevek k varova- nju biotske raznovrstnosti, manjši izpusti toplogrednih plinov, blaženje podnebnih sprememb, manjša poraba surovin, izkoristek obnovljivih virov energije, okolju prijazne inovacije, krepitev sociološko-etnološke samopodobe naroda, boljša kakovost življenja vseh živih bitij na Zemlji idr. Naloga človeštva je, da razmisli o tem, po kakšni razvojni poti se bo v prihodnje razvijala naša civilizacija, da se iz netrajno-stnega razvoja družbe vstopi v družbo, prijazno do okolja in človeka - čas je za holistično družbo. Mag. Ivan Božičko Praznično ob 12. prazniku Občine Videm TJetkov popoldan, 22. junija, je bil v Občini Videm slav-.L nostno obarvan. V prireditvenem šotoru je bila osrednja slovesnost ob 12. prazniku Občine Videm in ob dnevu državnosti. Se pred slovesnostjo je bila v sejni sobi Občine Videm slavnostna seja, na kateri je zbrane nagovoril župan občine Videm Friderik Bračič. Po slavnostni seji je nastala skupinska fotografija svetnikov, ki so delovali v občinskem svetu v letih 2014-2018. Štiri leta so pretekla od zadnjega občinskega praznika in v tem času se je zgodilo marsikaj pomembnega, zanimivega in tudi enkratnega, kar je veljalo izpostaviti ob letošnjem občinskem prazniku. V dobrih dveh desetletjih samostojne Občine Videm se je nabralo ogromno spominov, številni so povezani z napredkom in dosežki občine, je v slavnostnem nagovoru med drugim povedal župan Bračič. Predstavil je tudi načrte za prihodnost in dejal, da se v občini dosežkov in napredka veselimo s pogledom v prihodnost. Prazničnega dogodka v Občini Videm so se poleg številnih občank in občanov, članov sveta Občine Videm, predsednikov krajevnih skupnosti, društev in političnih strank udeležili tudi gostje iz - V polnem prireditvenem šotoru je bilo ob domačinih tudi kar nekaj gostov iz sosednjih občin. Župan Občine Videm Friderik Bračič je bil slavnostni govornik na osrednji slovesnosti. sosednjih in prijateljskih občin, ravnatelj OS Videm mag. Robert Murko, patri iz Župnije sv. Vida ter častna občana Občine Videm Ivanka Brglez in Franc Kirbiš. V kulturnem programu so nastopili učenci OS Videm — otroški pevski zbor OS Videm pod vodstvom Mateje Krajnc, solistka Maja Ferk in mladi glasbenici. V Občini Videm so ob občinskem prazniku s ponosom spregovorili tudi o ljudeh, ki so v teh krajih pustili pomemben pečat in veliko doprinesli k napredku na vseh področjih. Z veseljem so ob prazniku predstavili uspešna društva, jubilante in posameznike z dosežki. V znak zahvale in spoštovanja so jim župan Friderik Bračič, podžupan Marjan Selinšek in vodja občinske uprave Nada Kolednik podelili posebna občinska priznanja. PRIZNANJA OBČINE VIDEM OB JUBILEJU Priznanja Občine Videm ob jubileju so prejeli: Osnovna šola Videni ob 150-letnici, Športno društvo Tržeč za 40 let uspešnega delovanja, Etnografsko društvo Haloze za 20 let uspešnega delovanja, Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah za 20 let uspešnega delovanja, Planinsko Prejemniki priznanj Občine Videm ob jubileju društvo Haloze za 20 let uspešnega delovanja, Planinsko društvo Naveza za 10 let uspešnega delovanja, Etnografsko društvo Tržeč za 10 let uspešnega delovanja in kletarji iz Pobrežja za 10 let uspešnega dela. Letošnji županovi nagrajenci DOBITNIKI ŽUPANOVIH PRIZNANJ Župan Občine Videm Friderik Bračič je županova priznanja ob 12. občinskem prazniku podelil: ekipi mladincev PGD Sela za osvojen naslov državnih prvakov na kvizu gasilske mladine GZS, Alojzu Auerju za večletno aktivno delovanje v društvih in lokalni skupnosti, Slavici Domine za večletno aktivno delovanje na področju društvenih dejavnosti, mag. Robertu Murku za večletno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja, Jožetu Milošiču za večletno uspešno delovanje na področju gospodarstva in kulture, Vladimirju Sitarju za večletno aktivno delovanje na področju športa, Franciju Drevenšku za večletno uspešno delovanje na področju gospodarskih dejavnosti, Jožetu Smigocu za večletno uspešno delovanje na področju kmetijstva in vinogradništva, Darku Cafuta za večletno aktivno delovanje na področju kulture in etnografije ter Bernardki Galun za večletno aktivno delovanje na področju humanitarnih dejavnosti. LETOŠNJI PREJEMNIKI PRIZNANJ OBČINE VIDEM Priznanje Občine Videm so ob 12. občinskem prazniku prejeli: pater Jože Petek za požrtvovalno delo na področju duhovnega in društvenega življenja, Jana Potočnik za večletno požrtvovalno in uspešno delo na področju kulture, Etnografsko društvo Orači O kič za večletno uspešno delo in ohranjanje etnografske dediščine, Kulturno društvo Sela za večletno uspešno delo na področju kulture, Frančišek Tominc za večletno požrtvovalno delo v društvih, Športno društvo As za večletno delo in dosežene uspehe na področju športa, samostojni podjetnik Mitja Šibila za uspešno delo na gospodarskem področju, Jakob Mlakar za večletno uspešno delo na področju kmetijstva ter Gostilna Svenšek s Sel za dolgoletno uspešno delo na področju gostinstva in turizma. Prejemniki priznanj Občine Videm PODELJENI ZLATA, SREBRNA IN BRONASTI GRBI OBČINE VIDEM Bronasti grb Občine Videm je prejelo Športno društvo Videm za večletno uspešno delo na področju športnih in tekmovalnih dejavnosti ter za aktivno delo pri športni vzgoji mladih v Občini Videm. Bronasti grb Občine Videm so podelili Idi Vindiš Belšak za večletno uspešno delo na področju kmetijstva in prispevek k večji prepoznavnosti občine Videm z nagrajenimi živilskimi izdelki. Bronasti grb Občine Videm je prejelo Folklorno društvo Lancova vas za dolgoletno uspešno ohranjanje kulturne, etnološke in etnografske dediščine ter za promocijo Občine Videm v domovini in tujini. Srebrni grb Občine Videm so podelili Janku Jerenku za dolgoletno uspešno ohranjanje kulturne in etnološke dediščine ter za promocijo Občine Videm v domovini in tujini. Srebrni grb Občine Videm je prejelo PGD Leskovec za dolgoletno uspešno delo na humanitarnem področju, področju zagotavljanja požarne varnosti in za ohranjanje vrednot slovenskega gasilstva. Zlati grb Občine Videm je prejel Renato Bračič za dolgoletno uspešno delo na športnem in gospodarskem področju. Ob prazniku Občine Videm so bili podeljeni zlata, srebrna in bronasti grbi občine. Zlati grb Občine Videm je prejel Danilo Turk za dolgoletno požrtvovalno delo na področju družabnega in športnega delovanja občine, prispevek k razvoju KS Lancova vas, delo na področju etnografije in za promocijo Občine Videm v domof vini in tujini. PATER TARZICIJ KOLENKO POSTAL ČASTNI OBČAN OBČINE VIDEM Zupan Občine Videm Friderik Bračič je naziv častni občan na osrednji slovesnosti ob 12. občinskem prazniku podelil patru Tarziciju Kolenku za vsa dobra dela, ki jih je skrbno in premišljeno opravil, velik doprinos župniji in Občini Videm ter v znak zahvale in spoštovanja do njegovega duhovniškega dela in literarnega ustvarjanja. Pater Tarzicij Kolenko je prišel v župnijo sv. Vida leta 2006 in vse do danes je župnik moderator. Kljub bolezni in obiskovanju dialize se je p. Tarzicij veliko zavzemal za napredek v župniji. Posebej mu je pomembno, da je župnija živa, da delujejo razne skupine, ki župnijo poživljajo in jo delajo duhovno mlado. Sam je bil ustanovitelj tudi nekaterih novih skupin, med katerimi velja omeniti Frančiškov svetni red, ki Pater Tarzicij Kolenko je prejel naziv častni občan Občine Videm. je zelo pomemben za minoritske župnije, ker so vanj vključeni naj ožji sodelavci patrov minoritov. Z velikim veseljem p. Tarzicij dela z zakonskimi skupinami, kot župnik moderator pa je voditelj župnijskega pastoralnega sveta, župnijske Karitas, vodi gospodarski svet idr. Pomembno je njegovo zavzeto delo pri obnovi tako župnijske cerkve kot ureditvi doma p. Mihe Drevenška. Pohvalno je tudi njegovo dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in društvi v Občini Videm. TM Praznični utrinki ob 12. prazniku Občine Videm Fotografije: Rado Škrjanec It Župan čestital najuspešnejšim devetošolcem uša Stoklas, Nika Princi, Mila Kodrič Cizerl, Jernej -L Maroh, Klara Vaupotič, Teja Žumer, Maja Ferk, Žara Muzek, Nuša Beranič in Andrej Brusar so letošnji najuspešnejši devetošolci OŠ Videm in podružnice Leskovec. V dneh občinskega praznika je bil v prostorih občine Videm tudi županov sprejem za učence z najboljšim uspehom. V prazničnih junijskih dneh je najuspešnejše učence na sprejem v prostore občine povabil župan Friderik Bračič in jim čestital za izjemen dosežek ob zaključku osnovne šole. Na sprejemu so se nagrajencem in županu pridružili ravnatelj OS Videm mag. Robert Murko, razredniki Stanka Veršič, Mateja Krajnc in Davorin Horvat ter vodja občinske uprave Nada Kolednik. Da so v občini Videm zelo ponosni tudi na letošnjo generacijo devetošolcev in še posebej na najuspešnejše učence, je v nagovoru poudaril župan Friderik Bračič, ob tem pa povedal, da so s tem dejanjem dobili dobro popotnico znanja za življenje in veliko izkušenj. Pri nadaljnjem šolanju jim je zaželel veliko uspeha in novih znanj, s katerimi se bodo radi vračali v domače okolje. Zupanova čestitka najuspešnejšim učencem ob zaključku devetletke Učencem je čestitala tudi vodja občinske uprave Nada Kolednik in jim za darilo poklonila zbornik Občine Videm. Ravnatelj OŠ Videm mag. Robert Murko se je županu in občini zahvalil za sprejem in dobro sodelovanje, tistim, ki so bili vseh devet let osnovne šole uspešni, pa je namenil nekaj lepih besed in pohvalo, ki si jo zaslužijo za izjemen uspeh, trud in prizadevno delo. Poleg ocen in znanja so si pridobili življenjske izkušnje, na katerih bodo gradili svojo prihodnost tudi v nadaljevanju šolanja, je dodal Murko. Razredniki so bili kratki, a so povedali, da je bila ta generacija zelo fleksibilna, da so se zelo trudili, da so ponosni nanje, in slišati je bilo, da je to generacija, ki si jo bodo zapomnili. Besedilo in foto: TM Spominski posnetek na generacijo najuspešnejših učencev 2017/18 Župan čestital nagrajencem za vino in druge domače izdelke /'"'V bčina Videm se zadnjih nekaj let ponosno predstavlja tudi z občankami in občani, ki dosegajo odlične rezultate na ocenjevanjih kmečkih dobrot, pa naj si bo na Vino Ptuj ali na Dobrotah slovenskih kmetij. Letošnje nagrajence je župan občine Videm Friderik Bračič v dneh občinskega praznika povabil v Vidovo klet na sprejem in druženje ob izbranih dobrotah. Po kratkem nagovoru jim je župan Bračič čestital in podelil priložnostna priznanja ter darilo občine Videm, ob tem pa zaželel uspešno delo in trženje tudi v prihodnje. Vinarjem in drugim nagrajencem je ob tej priložnosti čestital še predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Edvard Hojnik, za vse prisotne pa je pripravil tudi posebno degustacijo vin nagrajenih vinarjev. Na letošnji sprejem so bili povabljeni: vinar Jakob Svenšek s Sel, Vinogradništvo Šmigoc iz Repišč ter drugi nagrajeni vinarji na Vino Ptuj 2018, ob njih pa tudi letošnji nagrajenci na 29. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij: kmetija Zavec iz Vidova kletje bila znova prostor za prijetno druženje. Nagrajencem z letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij iz občine Videm je čestital videmski župan Friderik Bračič. Na skupni fotografiji v Vidovi kleti, kjer je bil slovesni sprejem nagrajencev, so se jim pridružili tudi nagrajeni vinarji z Vino Ptuj 2018. Lancove vasi, Maks Kostanjevec iz Pobrežja, Janko Marok iz Tržca, Čebelarstvo Repič iz Vidma pri Ptuju, Čebelarstvo Šibila iz Tržca, Andrej Rožman iz Šturmovcev, Andrej Šimenko iz Lancove vasi, Srečko Drevenšek iz Sp. Leskovca, Boris Svenšek, Oljarna Sven-šek s Sel, Lda Vindiš Belšak iz Sp. Leskovca in Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca. TM Foto: TM, RŠ Občina Videm je tudi letos za nagrajence pripravila posebna priznanja in darila. Na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo srečali tudi občane občine Videm. Nekateri so bili obiskovalci ali nastopajoči, nekateri pa razstavljavci in tudi nagrajenci. Razstava ročnih del videmskih Zankic 'l /prostorih občine Videm je bila 16. in 17. junija na ogled V bogata in zanimiva razstava ročnih del, ki so jo pripravile članice sekcije Zankice KD Franceta Prešerna Videm. Razstavo so Zankice, ki jih vodi Marta Milošič, posvetile letošnjemu občinskemu prazniku in praznovanju vidovega. Na ogled so postavile delo pridnih rok, dela, ki so jih ustvarja- Ustvarjalke sekcije Zankice so ob prazniku pripravile zanimivo razstavo ročnih del. Videmčankam seje na razstavi pridružila Silva Lukač s svojimi izjemno lepimi izdelki, narejenimi izperlic. le v zadnjem obdobju, poseben kotiček na razstavi pa je imela Silva Lukač, ki ustvarja s perlicami in je v tem prava mojstrica. Ustvarjanja s perlicami je učila tudi videmske žene. Ob letošnji razstavi so obudile spomine na prva druženja in delavnice, ob tem pa spomnile, da so se prvič srečale leta 1997. Besedilo in foto: TM Zven pesmi in harmonik pod zvezdami 1 folklorno društvo Rožmarin Dolena je v petek, 15. juni--I- ja, v sklopu praznika občine Videm organiziralo koncert z naslovom Večer pod zvezdami. Ideja o pevskem večeru na prostem se je v društvu porodila pred dvema letoma, letos pa je zgodba dobila tretje nadaljevanje. Poslušalce sta v uvodu pozdravila in nagovorila videmski župan Friderik Bračič in predsednica FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik. Predsednica folklornikov iz Dolenc je v svojem nagovoru spomnila tudi na letošnje leto, ki je posvečeno kulturni dediščini: »Kulturna dediščina je zelo pomembna za posameznika, za skupnost in za družbo. Treba jo je ohranjati in prenašati na mlajše rodove. Naša dediščina — kjer preteklost sreča prihodnost.« V toplem poletnem večeru je nato pred Domom krajanov Dolena zazvenela pesem. V letošnjem večeru so nastopili: mlada harmonikarja Jure Majcen in Tilen Jerenec, podmladek harmonikarskega orkestra Modras, ki jih vodi Tomaž Vidovič, zapel in zaigral je Dani Polajžer iz KD Cirkulane, Janez Jerenec iz TD Podlehnik se je predstavil z igranjem na trsten-ke, Marica in Janez iz skupine Šeg in navad TD Podlehnik v šaljivem skeču, ob koncu so nastopili še člani vokalne zasedbe Melos s Ptuja pod vodstvom umetniškega vodje Tomaža Mohorka, ob zvokih harmonik pa so se veselo zavrteli člani Občinstvo je z veseljem prisluhnilo podmladku harmonikarskega orkestra Modras. FS FD Rožmarin Dolena. Prireditev je povezovala Zdenka Golub in med nastope posameznih skupin prepletala misli o ljubezni. Idejna vodja projekta je Maja Glaser Bedenik, v FD Rožmarin Dolena pa se že veselijo prihodnjih večerov pod zvezdami, saj je prireditev postala tradicionalna. Besedilo in foto: PK Naj se sliši glas sv. Vida 'V Ta predvečer praznika farnega zavetnika sv. Vida, 14. -L junija, je v občinski dvorani v Vidmu odmevala pesem. Vokalna skupina Glasniki je namreč pripravila koncert, na katerem so predstavili novo zgoščenko, dogodek pa poklonili 12. prazniku občine Videm. Skupina Glasniki iz Vidma je bila ustanovljena pred osmimi leti, danes pa v zasedbi prepevajo: p. Janez Ferlež, Jože Krsnik, Rok Simonič, Jernej Simonič, Jernej Muzek in Sandi Potočnik. V tem času so nanizali veliko pevskih nastopov na župnijskih in občinskih prireditvah, prepevajo pri mašah, na različnih dogodkih, z veseljem pa se odzovejo na povabila tudi izven meja naše občine. Ob letošnjem občinskem prazniku in prazniku zavetnika naše župnije so se odločili, da posnamejo nekaj pesmi in jih izdajo na promocijski zgoščenki. Z veseljem so pesmi z zgoščenke, ki so jo poimenovali Naj se sliši glas sv. Vida, predstavili tudi domačemu občinstvu v Vidmu. Večerni koncert so popestrile tudi gostje — Zenska vokalna skupina KD Leskovec, ki jo vodi Srečko Zavec. Zgoščenka, na kateri je 12 pesmi (ljudskih priredb, črnsko duhovnih, tudi dalmatinskih in drugih), pa je bila darilo tudi za vse obiskovalce, ki so ta večer uživali v njihovem petju. PK Glasniki so na koncertu predstavili novo zgoščenko. Foto: Jožef Kozel Z goste so povabili Žensko vokalno skupino KD Leskovec, ki jo vodi Srečko Zavec. Foto: PK Zazvenele besede Sladke tamburice "ji jf aja Glaser Bedenik, profesorica slovenščine, kulturni--i-VJLca in folklornica, doma iz Doklec pri Majšperku, je v začetku maja izpolnila svojo dolgoletno željo - napisati in izdati knjigo. Svoj knjižni prvenec z naslovom Sladka tamburica je konec maja predstavila tudi v Vidovi kleti. Predstavitev knjige Sladka tamburica je potekala 30. maja, dogodek pa je bil lep kulturno-literarni uvod v praznično dogajanje ob 12. prazniku občine Videm. Roman je izšel v samozaložbi, skozi pogovor z mlado avtorico pa ga je predstavila Zdenka Golub. Avtorica je sebe opisala kot nekoga, ki mu misli vrejo iz dneva v dan. Nato pride v življenju čas, trenutek, ko je treba dati vse to iz sebe, preliti na papir. »Ljudje smo vse prevečkrat samokritični, prevečkrat si govorimo, da smo za stvari, ki bi jih lahko storili, prestari. Potem ugotoviš, da moraš tisto, kar imaš, dati na piano. Če čutiš ta talent, če čutiš, da bi lahko pisal, napiši, ne glede na to, kaj bodo povedali kritiki,« je dejala. Do izdaje knjige je vodila dolga pot, potrebnega je bilo veliko odrekanja, zagnanosti in volje, da se doseže tak uspeh. Snov za roman na 135 straneh je našla v domačem okolju — v Halozah in Zagorju, ki so znane po bogati kulturni dediščini in neokrnjeni pokrajini. V knjigi se prepleta ljubezenska zgodba, v Maja Glaser Bedenik (desno) je v pogovoru z Zdenko Golub v Vidovi kleti predstavila svoj knjižni prvenec. Foto: Blaž Vinkler zgodbo so vpeti motivi plesa in igranja na tamburico, zgodba pa odpira tudi marsikatero bivanjsko vprašanje. Večer sta z glasbo obogatila pevka Mili in Janez Jerenec iz TD Podlehnik, avtorici pa je za uspeh čestital tudi videmski župan Friderik Bračič. Iskrene čestitke avtorici in dober sprejem pri bralcih! PK Blagoslovljena obnovitvena dela v cerkvi sv. Vida "X Ta vidovo nedeljo, 17. junija, je minoritski provincial p. -L 'l Igor Salmič blagoslovil vsa obnovitvena dela v župnijski cerkvi sv. Vida. Somaševali so p. Janez Ferlež, gvardijan, p. Tarzicij Kolenko, župnik moderator, in p. Benjamin Mlakar. Slovesno na vidovo nedeljo v obnovljeni župnijski cerkvi V začetku oktobra 2017 smo začeli dela v cerkvi sv. Vida. Omet je bil preperel, zato je bilo v cerkvi vlažno in zatohlo. V enem tednu so zidarji nadomestili preperele zidove v višini 2 m z novim sušilnim ometom, ki ima značilnost, da vleče vlago iz zidov. Med tem časom je bila urejena nova elektrifikacija. Zidovi so se sušili tri mesece, v začetku februarja pa smo začeli pleskarska dela. Izvajalo jih je pleskarstvo Tolič, ki je specializirano za obnove cerkva. V času del je bila sprejeta odločitev, da obnovimo pet fresk in da naprej ne raziskujemo, čeprav so jasne sledi, da so v naši cerkvi še starejše freske. Ker ni mogoče predvideti, v kakšnem stanju so, smo se odločili za te, ki smo jih restavrirali. Novi minoritski provincial p. Igor Salmič je daroval praznično mašo in blagoslovil vsa obnovitvena dela v župnijski cerkvi sv. Vida. Pater Tarzicij Kolenko seje za pomoč pri strokovni obnovi odkritih fresk posebej zahvalil restavratorki Ireni Čuk. Obnovili smo tudi križev pot, angela, ki je bil nekoč na prižnici, štiri evangeliste, ki so prav tako bili na prižnici. Namestili smo jih na mesto, kjer je bila nekoč prižnica. V prezbiteriju cerkve so nameščene nove preproge, ker so bile stare povsem dotrajane. Tudi tabernakelj je znotraj obnovljen. Na obnovo pa čaka celoten glavni oltar, posebej podnožje taber- Farno žegnanje na vidovo nedeljo. Praznično je bilo že pred mašo, ko je bil slavnostni sprevod v cerkev. Po maši so članice društev gospodinj in žena bogato obložile mize, na voljo pa je bilo tudi županovo vino. Foto: TM n atija, kjer je odpadla pozlata. Naj večja dodana vrednost naši cerkvi so freske, ki smo jih odkrili. Cerkev je z njimi gotovo pridobila privlačnost, vse nekako bolj diha, ustvarja se meditativni prostor. Novi minoritski provincial p. Igor Salmič je v pridigi lepo orisal življenje teh svetnikov. Posebej je zanimiva zgodba o sv. Avguštinu, ki je bil v svojem času najbolj učen in izobražen človek. Živel je le za svojo slavo, v uživanju in iskanju resnice v poganskem svetu, daleč od Boga. Njegova mati Monika pa je molila več kot trideset let, da bi se sin spreobrnil. Ko je prišel v Milano, kjer je bil znamenit govornik in nadškof Ambrozij, se je Avguština dotaknila beseda velikega govornika Ambrozija in se je spreobrnil, se dal krstiti in je sam postal škof. V svojih Izpovedih je opisal svojo pot. VIDOVA CERKEV STAREJŠA, KOT SMO PREDVIDEVALI Na vsa opravljena dela je provincial p. Igor skupaj z nami klical blagoslov, tudi na tiste, ki so prispevali k temu, da smo tako lepo obnovili našo Vidovo cerkev. Vsi se veselimo opravljenega dela. Pokazali smo, da zmoremo toliko ljubezni do svoje cerkve, ki je ponos našega kraja. Ob tej obnovi smo prišli tudi do novih spoznanj o zgodovini naše cerkve, ki je veliko starejša, kot smo predvidevali. Osrednji del, kjer so nameščene freske, je najstarejši, saj so vidni znaki romanike. Letnica, ki je na vhodnem slavoloku, je originalna, saj so slavolok prenesli na sedanje mesto, ko so cerkev drugič podaljšali. Tudi na zidovih okrog cerkve so bili nagrobniki rimskih vojščakov, ki so jih leta 1929 odpeljali v ptujski muzej. Replika enega od tej spomenikov je pri Vidovi kleti. To priča, da je bil Videm že rimska naselbina. Vidova nedelja je bila letos zaznamovana z lepimi dogodki, ki bodo vpisani v našo kroniko. K lepemu praznovanju je prispevala tudi občina Videm, ki je na vidovo nedeljo skupaj obhajala občinski praznik. Hvala tudi vsem društvom, Veselim Jožekom, ljudskim godcem iz Vidma in Hajdoš, plesalcem FD Rožmarin Dolena in vsem, ki so pomagali, da je bilo praznovanje lepo in naše. Pater Tarzicij Kolenko Zahvalna maša za 50 let duhovništva Vsaka maša, ko sem ministriral ali jo sam daroval, mi je bila zlata maša. Foto: arhiv župnije sv. Vida 'XTedelja, 24. junija 2018, bo zapi--1- ^1 sana v kroniko župnije sv. Vida kot velik, praznični dan. Tukajšnji dolgoletni župnik moderator p. Tarzicij Kolenko je na nedeljo rojstva Janeza Krstnika praznoval zlati jubilej - 50 let duhovništva. Jubilejno slovesnost je zlatomašnik obhajal s številnimi sobrati duhovniki in redovniki, sorodniki in prijatelji, s svojo navzočnostjo pa so ga počastili tudi mnogi farani iz domače župnije in od drugod. Pater Tarzicij Kolenko se je rodil 16. januarja 1942 v Novi vasi pri Ptuju, leta 1968 pa je v Mariboru prejel mašniško posvečenje. Svoje dušnopastirsko delo je v župniji sv. Vida začel opravljati leta 2006 in si v vseh teh letih prizadeval, da bi župnija »dihala«, kot sam večkrat Slovesnost je z ubranim reče, da bi živela kot živo oltarno obče- petjem obogatil MeCPZ sv. stvo. Vida pod vodstvom Srečka Zlatomašnikovo življenje in delo, nje- Zavca, ob koncu maše pa gova številna prizadevanja in sadove na so zazvenele še stare Mari-pastoralnem in družbenem področju je jine pesmi okteta Zven iz v pridigi zaobjel p. Ernest Benko iz Oli- Črnuč. Slavje se je nato mja. Spomnil je na njegovo zvesto služe- nadaljevalo v prireditvenem nje Bogu, kjer koli je služboval, naj bo šotoru, za vesele viže pa so to na Ptujski Gori, pri sv. Petru in Pavlu poskrbeli tudi Veseli Jožeki. na Ptuju ali zadnjih 12 let v videmski župniji. KO SE PRETAKA SRČNA KRI Ob letošnjem jubileju je v založbi Salve izšla tudi pesniška zbirka p. Tarzicija Kolenka z naslovom Ko se pretaka srčna kri. V knjižnem prvencu je avtor predstavil svoje literarno ustvarjanje — pesmi, ki so se rodile v zadnjih 12 letih, ko hodi na dializo. Iskrene čestitke zlatomašniku p. Tarziciju Kolenku in obilo blagoslova tudi v prihodnje! PK Srečanje zakoncev jubilantov v cerkvi sv. Andraža "X Tnedeljo, 17. junija, je bila v cer-V kvi sv. Andraža v Halozah maša še posebej slovesna. Na ta dan so praznovali zakonci jubilanti okroglo obletnico poroke - od pet pa vse tja do petdeset let skupnega življenja. Srečanja se je udeležilo 21 parov, med njimi pa sta bila tudi zakonca Ivanka in Alojz Emeršič, ki sta praznovala petdeset let skupnega življenja. Pri maši so si zakonci ponovno izmenjali zaobljube in prosili Boga za nadaljnji blagoslov. Pater Jože Petek je skozi vso mašo zakoncem namenjal čudovite besede, misli in spodbude, pred koncem maše pa jim je pred oltarjem podelil še spominske diplome. Po maši je sledilo veselo druženje in dan se je čudovito končal. Besedilo in foto: DC Letošnji zakonci jubilanti v leskovški župniji Srebrna maša župnika Edvarda Vajde X Tnedeljo, 24. junija, je v cerkvi sv. V Andraža v Halozah tukajšnji nekdanji župnik Edvard Vajda obhajal srebrno mašo. V leskovški župniji je deloval 20 let in tako pri nas preživel več kot štiri petine svojega delovanja. Ko je leta 1997 prišel v Leskovec kot novi župnik, je bil pogled na cerkev in župnišče bistveno drugačen. Z veliko voljo do dela in podporo ter veliko pomočjo krajanov je v dvajsetih letih v našem kraju naredil veliko dobrega in lepega, sadovi njegovih pridnih rok pa so še danes vidni na mnogih področjih in zapisani v srca leskovških vernikov. Slovesnosti srebrne maše so se udeležili številni domači farani in na ta način nekdanjemu župniku izkazali svojo hva- Z leve: pater Jože Petek, srebrnomašnik Edvard Vajda in naddekan Marijan Fesel Nekdanji leskovški župnik Edvard Vajda je obhajal srebrno mašo. ležnost in spoštovanje. Ob srebrnoma-šniku sta somaševala pater Jože Petek in naddekan Marijan Fesel, ki je imel pri maši tudi osrednji nagovor. Po maši je sledilo druženje pred gasilskim domom v Leskovcu. Za pogostitev in vso organizacijo je s sodelovanjem z občino Videm in vsemi društvi iz Leskovca poskrbela Krajevna skupnost Leskovec. Župniku Edvardu Vajdi iskreno čestitamo in želimo še veliko let uspešnega mašniške-ga delovanja. Besedilo in foto: DC Veselo druženje s slavljencem seje nadaljevalo pri leskovškem gasilskem domu. Tebi pojem X /nedeljo, 3. junija, je bil v cerkvi sv. V Andraža v Leskovcu že tradicionalni koncert Zenske vokalne skupine KD Leskovec. Skupino že deseto leto zelo uspešno vodi zborovodja Srečko Zavec. Koncert je tudi letos potekal pod naslovom Tebi pojem, nanj pa so pevke povabile tudi goste. Letos so se jim pridružili Haloški muzikantje in člani vokalne skupine Toti štirje iz Dornave, skupine, v kateri prepeva in jo vodi Srečko Zavec. Z zelo uspešnim in kakovostnim petjem so nastopajoči poslušalcem polepšali nedeljski popoldan in jih tako popeljali v začetek dogodkov ob praznovanju Vidovih dni in občinskega praznika. DC Utrinek s koncerta leskovške ženske vokalne skupine. Foto: arhiv društva 35 let Folklornega društva Lancova vas eto 2018 je jubilejno leto za Folklorno društvo vas in fol-vklorniki so ob 12. občinskem prazniku in vidovih dneh Ua slovesni način proslavili jubilej. Devetega junija je bil v Lancovi vasi slavnostni koncert FD Lancova vas z naslovom Večer za haloškimi vrtami, nedelja, 10. junija, pa je bila v znamenju mednarodnega srečanja folklornih skupin. Ob jubileju so čestitko prejeli tudi vsi dolgoletni in prizadevni člani FD Lancova vas, Franci Pivec, predsednik NO Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pa je društvu podelil Maroltovo plaketo za pomemben prispevek pri raziskovanju in poustvarjanju folklornega plesnega izročila. Folklorniki so se v prvem dnevu praznovanja predstavili z nekaj izjemnimi dosežki — s folklornimi spleti zadnjih let. Nastopili so muzikanti, pevci, pevke in plesalci, v spletih pa so bili predstavljeni vsi plesi, ki so bili zapisani na območju Lancove vasi in okolice; zapisala pa sta Nežka Lubej in Mirko Ramovš. FD Lancova vas je ob jubileju pripravilo slavnostni koncert. Ob letošnjem jubileju je društvo predstavilo svojo tretjo knjigo z naslovom Fašenk za haloškimi vrtami, katere avtor je Andrej Brence, ob tej priložnosti pa so v vaškem domu odprli še jubilejno razstavo. FD Lancova \as je prav gotovo ena od bolj prepoznavnih folklornih skupin v slovenskem prostoru. Za seboj ima izjemna ustvarjalna desetletja, ko so folklorniki z neverjetno vnemo in ljubeznijo do kulturne dediščine ohranjali ples, ljudsko glasbo, šege in navade svojega pa tudi sosednjih krajev, na ravnici Dravskega polja ter na obronkih vinorodnih in gričevnatih Haloz. OB JUBILEJU TUDI MEDNARODNO FOLKLORNO SREČANJE V nedeljskem popoldnevu so obiskovalci lahko uživali ob spremljanju nastopov folklornih skupin z različnih koncev Slovenije ter skupin iz Hrvaške in Slovaške. Vse folklorne skupine, ki so nastopile v Lancovi vasi, tam niso bile naključno, ampak zaradi prijateljstva in dobrega sodelovanja med lan-covovaškimi folklorniki, s katerimi se pogosto srečujejo na nastopih in folklornih srečanjih doma in po Evropi. Predstavili so se: otroška FS FD Lancova vas, FS Prežihovci iz FD Lancova vas je prejelo Maroltovo plaketo JSRS za kulturne dejavnosti za pomemben prispevek pri raziskovanju in poustvarjanju folklornega plesnega izročila. Wit j* Maribora, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, Akademska folk klorna skupina KUD Študent Maribor, FS FD Anton Jože Stra-fela Markovci, ki letos slavijo častitljivo 80-letnico delovanja, FD Rožmarin Dolena, KUD Radine Siče iz Hrvaške v spletu kola, običajev in pesmi sela, FS Anice Cernejeve iz Makol in FS Tradi' cia iz Dražoviec na Slovaškem. Nedeljska utrinka z mednarodnega folklornega srečanja Spominska darila je predstavnikom folklornih skupin predala predsednica FD Lancova vas Barbara Sitar, Iva Ferlinc, vodja ptujske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pa je nekaterim članom FD Lancova vas podelila bronaste, srebrne in zlate Maroltove značke. Janko Jerenko, ustanovni član FD Lancova vas, je na jubilejni prireditvi prejel društveno priznanje za 35 let. Vse čestitke FD Lancova vas ob letošnjem jubileju! TM Foto: Klemen Mohorko, Rado Škrjanec Podelitev Maroltovih značk dolgoletnim članom FD Lancova vas Posebno priznanje ustanovnemu članu FD Lancova vas Janku Jerenku je priznanje izročila predsednica Barbara Sitar. Fašenk za haloškimi vrtami Z leve: Andrej Brence iz PMPO, predsednica FD Lancova vas Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi knjige, v kate- Barbara Sitar in strokovni vodja lancovovaških folklornikov Janko ri je avtor opisal čas med svečnico in pepelnico v Lancovi vasi in Jerenko okolici. [folklorno društvo Lancova vas je letos obeležilo 35 let -L ustvarjalnega delovanja, jubileju pa so se poklonili tudi z izdajo nove knjige Za haloškimi vrtami etnologa Andreja Brenceta iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož (PMPO) in priložnostno razstavo. Publikacija na 112 straneh opisuje čas med svečnico in pepelnico v Lancovi vasi in okolici, javnosti pa so jo predstavili v petek, 8. junija. O knjigi, ki je opremljena tudi z bogatim slikovnim materialom, tako arhivskim kot novejšim, je spregovoril njen avtor Andrej Brence. Vsebina obsega sredozimsko šemsko obdobje (obhode Lucij in Miklavža) in pustno šemsko obdobje, velik del pa je namenjen pustnim maskam iz Lancove vasi in okolice — korantom, ploharjem, pustnim plesačem iz Pobrežja, Jiireku in Rabolju idr., s posebnim poudarkom na oračih iz Lancove vasi. Obiskovalci so si nato z zanimanjem ogledali tudi razstavo, sestavljeno iz treh sklopov - Najboljše odrske predstavitve, S folkloro in koranti po svetu ter Dober glas vabi v Lancovo vas — s katero so predstavili najvidnejše uspehe društva. Besedilo in foto: PK Etnografsko društvo Tržeč navdušilo z delavnicami starih obrti | ,etnografsko društvo Tržeč je v počastitev praznika občine vVidem 16. junija na Djočanovi kmetiji pripravilo delavnice starih obrti, 6. junija pa so pripravili tudi dan odprtih vrat. Obiskovalci so se tokrat lahko preizkusili tudi v vlogi lončarja, kovača, pletarja košar, izdelovali so rože iz krep papirja, ostrili orodje in na domačiji v prijetnem okolju preživeli nepozaben dan. Andrej Gašpar, predsednik ED Tržeč, je povedal, da sta lončarstvo predstavili Suzana Rajh in Petra Najvirt iz Lončarskega centra Maribor, tistim, ki jih je to posebej zanimalo, pa sta predstavili tehnike oblikovanja gline in potek dela na lončarskem vretenu. Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas je sodelovalo z delavnico izdelovanja rož iz krep papirja, Bernardka Kancler iz FD Lancova vas pa je prikazala izdelovanje povoskanih rož. Kovaštvo je pobliže predstavil Lranc Kirbiš, pletenje košar iz šibja je prikazal Alojz Božičko, kako se pravilno vzdržuje tesarsko orodje, kakšne so tesarske spretnosti mojstra in kako pravilno naostrimo orodje, pa je predstavil Ivan Božičko. NA DJOČANOVI TUDI STARODOBNIH ED Tržeč je v okviru evropskega leta kulturne dediščine gostilo tudi ponosne lastnike starodobnikov, od traktorjev, motor- Na Djočanovi kmetiji so pripravili delavnice starih obrti. nih koles do osebnih avtomobilov, ki dosegajo častitljivo starost. Lastniki so jih na ogled postavili na Djočanovi kmetiji, nato pa je sledila kratka panoramska vožnja po KS Tržeč in KS Lancova vas. Udeleženci so bili mnenja, da bo druženje treba ponoviti še letos. TM, ED Tržeč Podiranje mlaja v Šturmovcih f | hi k o kot smo mlaj v Šturmovcih na Petrovi domačiji -L konec aprila postavili, ga je bilo treba spraviti tudi nazaj na trdna tla. V začetku junija, kmalu po srečanju Šturmovčanov, smo se vaščani spet zbrali. Mlaj so fantje podrli tako, kot so ga posta- Postavljanje mlaja v Šturmovcih vili - tradicionalno, na roke. Šturmovčan Stanko Rogina je poskrbel za ribjo pojedino, Denis in Jože pa sta spet poskrbela za glasbo. Besedilo in foto: LRK Po srečanju Šturmovčanov so mlaj pospravili. Igre brez meja in ribji piknik v Pobrežju v Oportno društvo Pobrežje in Turistično društvo Koranti kJ Pobrežje sta uspešno organizirala že 18. Igre brez meja in ribji piknik v Pobrežju. Dobro organiziranih iger, demonstri-ranih s pomočjo mladih nadobudnežev, se je letos udeležilo 12 ekip. Že stalnim ekipam se je letos pridružilo nekaj novih ekip, kar pove, da se dober glas širi naokoli in da tudi obiskovalci od drugod radi pridejo v Pobrežje. Voditelj programa Marjan Nahberger je pred začetkom predstavil vsako igro, demonstrirali pa so jih otroci iz domačega kraja. Ob močni podpori, spodbujanju, dobri volji in v prijetnem vzdušju so se ekipe pomerile v osmih zanimivih igrah, ki so jih skrbno spremljali sodniki in njihovi pomočniki. Pred glasbeno-zabavnim delom je potekala še podelitev pokalov. Prvo mesto so osvojili Vsestranski talenti, drugo Koranti Destrnik, tretje mesto pa je osvojila ekipa Sama žlahta. Tekmovalci v finalni igri Sodelujoče ekipe Organizacijski odbor Poskrbljeno je bilo tudi za ohladitev in okrepčilo. Za odlično pečene ribe so poskrbeli člani turističnega društva, po koncu iger pa je sledilo še veselo druženje z živo glasbo. Andreja Vidovič Četrto srečanje krajanov Sovič, Dravcev in Vareje V: "aščani KS Soviče - Dravci - Vareja si imeli 25. junija, ob dnevu državnosti, četrto srečanje na Poslančecevi doma- čiji. Na srečanju se vsako leto zbere več domačinov, ki se skupaj veselijo napredka v svojem okolju, veselje in druženje pa sta na prvem mestu, je povedal Zvonko Korpič, ki mu tovrstna srečanja veliko pomenijo. Med druženjem so izvedli še šaljive igre, pomerila pa so se društva iz krajevne skupnosti. Tekmovalo je pet ekip: KTD Klopotec Soviče - Dravci, Demoni, ŠD As, kegljači in člani sveta KS. TM Kosci so se zbrali v Repiščah V kraju Repišče v Halozah so možje poprijeli za kose in že po tradiciji kosili z dobrim namenom. I Jrvi vikend v juniju je bil namenjen košnji na star način. .L V Repiščah je Beno Vidovič ob sebi zbral prijatelje, ki še znajo poprijeti za koso, in zgodaj zjutraj ob 5. uri so se kosci že zbrali na travniku. Letošnja košnja v Repiščah je bila že štiriindvajseta zapovrstjo, udeležilo pa se je je deset koscev. Med delom so dobili tudi okrepčilo, saj jim je gospodinja Lojzika prinesla gibanico in oprešak, na koncu pa so se družili ob bogato obloženi mizi in nazdravili uspešno opravljenemu delu. TM Pestro poletje za člane KTED Koranti Demoni Tuhuhu, poletje je tu, so 22. junija zakričali vsi učenci. I Poletja se prav tako veselijo naši člani, saj se v tem času dogaja veliko zanimivega. Člani in članice KTED Koranti Demoni se v poletnih mesecih udeležimo kar nekaj karnevalov, prireditev in srečanj. Udeležil smo že se karnevalov v Ivanič Gradu, Pančevu, Banji Koviljači in Beli Crkvi. Končali smo poletno ligo malega nogometa pri Športnem društvu As. Bili smo na Igrah brez meja v Pobrežju, na prazniku krajevne skupnosti. Člani KTED Koranti Demoni so bili letos že na kar nekaj poletnih festivalih. Foto: arhiv društva koli pomagajo pri našem delu. Letos je bil piknik poseben predvsem za našega predsednika Darka Cafuta, saj je prejel priznanje župana občine Videm Friderika Bračiča za večleten trud in doprinos v lokalni skupnosti. Tudi vsi V juniju tradicionalno organiziramo tudi piknik, na katerega smo povabili vse člane, partnerje, sponzorje in skupine, s katerimi sodelujemo vrsto let in ki nam kakor preostali člani smo ponosni na to priznanje. Tadej Drevenšek V videmski župniji srečanje dekanijske Karitas Ptuj - Zavrč Prostovoljnost, obogatena z dobrodelnostjo, gradi svet s človeškim obrazom, gradi svet, v katerem je več civilizacije, ljubezni in miru, ter svet medsebojnega sprejemanja brez sovraštva. 27. junija je bilo srečanje sodelavcev Karitas ptujske in završke dekanije. Prijetno srečanje so začeli v cerkvi sv. Vida z večernicami, nato pa je navzoče prisrčno pozdravil gostitelj p. Tar-zicij Kolenko, ob njem pa še voditelja Irena Luci in naddekan Marijan Fesel. Prijetno vsakoletno druženje v Vidmu pripravijo člani videmske Karitas z voditeljico Nado Galun. Pater Tarzicij je lepo povezal program s prelepim petjem in šaljivim programom, zaigrali so tudi muzikanti pod vodstvom p. Janeza Ferleža. Srečanje se je nato nadaljevalo na minoritskem dvorišču. Člani Karitas imamo vedno odprta srca za vse, ki vztrajno trkajo nanj. Prinašajo mir, novo upanje in neusahljiv vir vere. Srečanje sodelavcev dekanijske Karitas je bilo v Vidmu. Besedilo in foto: Zdenka Golub Blagoslov za varno delo kmetovalcev TJri sv. Družini na Selih je v nedeljo, 3. junija, potekal že -L 11. tradicionalni blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev. Prostor okrog cerkve je bil tudi letos dobro zaseden, saj so se srečanja udeležili mnogi kmetovalci pa tudi ljubitelji starodobnikov iz bližnje in daljne okolice. Med njimi so bili tudi člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas s traktorji oldtajmerji. Praznično sveto mašo je daroval p. Jože Petek, slovesnost pa je obogatil tudi Mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine. Pater Jože je v pridigi med drugim dejal, da je prav, da se kmetovalci priporočijo božjemu varstvu za varno delo in sv. Izidorju, zavetniku kmetov in kmečkega stanu in priprošnjiku za dobro žetev. Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik Strojnega krožka Posestnik Anton Zemljak. Zupan Bračič se je v krajšem nagovoru ob koncu maše zahvalil za ohranjanje te lepe tradicije na Selih, hkrati pa izrazil željo, da bi se kmetijstvo razvijalo tudi v prihodnje in da bi slovenske kmetije imele čim več mladih prevzemnikov. Po maši je sledil blagoslov traktorjev in drugih delovnih strojev z željo, da bi kmetovalci svoje delo opravljali varno in brez nezgod. Srečanje se je na Selih končalo s prijateljskim druženjem in pogostitvijo. Besedilo in foto: PK Pater Jože Petek je po maši blagoslovil traktorje in druge delovne stroje. Blagoslova so se udeležili tudi člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas, njihovi lepo obnovljeni traktorji oldtajmerji pa so poželi veliko zanimanja. Moto tura Baltik 2018 TJrijatelji, navdušeni motoristi Matej Munda iz Strnišča J- ter Primož Flos in Edvard Jurgec iz Lancove vasi, so se tudi letos odpravili na daljšo moto turo. Za cilj so si izbrali Baltsko morje, po 13 dneh in 5400 km pa so se 23. junija varno vrnili s še enega zanimivega motorističnega potovanja. Pobudo za letošnjo destinacijo je dal Matej; na vprašanje, zakaj so izbrali ravno baltske države (Litvo, Latvijo in Estonijo), pa se sogovornika Matej in Primož nasmehneta in kratko odgovorita: »Ker v tem delu Evrope še nismo bili.« Primož Flos, Edvard Jurgec in Matej Munda so se z motorji podali vse do Baltskega morja. Na fotografiji pred znamenito srednjeveško trdnjavo Trakai v Litvi. Vsako leto se na potovanje dobro pripravijo. Celotno traso je treba razdeliti na etape, poiskati prenočišča, izbrati znamenitosti za ogled in načrtovati vse drugo, kar je potrebno za takšno turo. Termin je ponavadi znan že leto dni vnaprej, prilagodijo pa ga tudi vremenskim razmeram destinacije. Na pot so se odpravili 11. junija in po nekaj manj kot 600 km Na Gori križev, ki je ena glavnih romarskih središč na Baltiku. Na nizki vzpetini je več kot 100.000 križev vseh velikosti. prvi dan prispeli do Ostrave na Češkem. Trsa jih je nato vodila skozi Poljsko, Litvo, Latvijo in Estonijo do končnega cilja - Baltskega morja. Domov so se vračali ob Baltskem morju, povprečno pa so na dan naredili 450 km. Celotna tura je potekala brez zapletov in nezgod, nekaj težav so imeli le z menjavo valute. Sicer pa se bodo letošnje ture spominjali predvsem po ogledih številnih gradov, cerkev, katedral idr., baltske države imajo namreč izjemno kulturno zgodovino, in naravni pokrajini. Ob tem sogovornika dodata, da je bilo trasa pravzaprav »ena sama ravnina«, najvišji vrh Baltika je namreč visok zgolj 318 m (Suur Munamiigi v Estoniji), motoristi pa raje vozijo po bolj razgibani pokrajini. Marsikje so jih presenetile revne razmere na podeželju, za Baltsko morje pa so dejali, da pravzaprav nimaš občutka, da si na morju, saj so pogrešali »slani vonj« Jadrana. Letošnja tura je uspešno za njimi, ostajajo pa nepozabni spomini in številne fotografije. Ob koncu sta mi sogovornika še zaupala, da jih prihodnje leto čaka »Alpska moto tura« (Italija, Avstrija, Francija in Švica). PK Videmski gasilci praznovali 95-letnico društva T\GD Videm pri Ptuju je 23. junija slavnostno obeležilo JL 95-letnico obstoja, praznovanje pa so združili z 22. dnevom gasilcev Gasilske zveze Videm. Osrednjo gasilsko slovesnost so začeli z gasilsko parado, praznovanje pa nadaljevali v prireditvenem šotoru, kjer so podelili tudi priznanja in zahvale društva ter gasilske zveze. Pozdravni nagovor je imel predsednik PGD Videm pri Ptuju David Kostanjevec, ki je povedal: »Ponosni smo na prehojeno pot, ki so jo leta 1923 začrtali naši ustanovni člani, ko so spoznali, da se je proti ognju treba boriti organizirano. Gasilstvo v Vidmu je globoko zakoreninjeno in visoko cenjeno. Danes je naše društvo organizirano kot gasilska enota druge kategorije in šteje več kot 80 članov, od tega 25 operativcev. Veseli smo, daje to število sestavljeno iz velikega deleža mladih, kar je dobra popotnica za razvoj gasilstva v Vidmu. Že naši predniki so s pridnimi rokami in veliko elana postavili trdne temelje, da lahko danes gradimo uspešno gasilsko zgodbo. Letos smo si v našem društvu zadali veliko ciljev in trdim lahko, da jih uresničujemo zelo uspešno. V prihodnjih letih si želimo v pokoj poslati še naše najstarejše vozilo — avtocisterno TAM — in ga nadomestiti z novo, sodobno avtoci-sterno.« PODELILI PRIZNANJA, ZAHVALE IN DRUŠTVENE PLAKETE Sledili so nagovori podpredsednika GZ Videm Stojana Koj-ca, slavnostnega govornika župana občine Videm Friderika Bračiča in poslanke DZ Suzane Lep Simenko. V kulturnem programu so nastopili učenci OS Videm, ki so prikazali glasbeno točko in odigrali zgodbo z maketo gasilskega vozila. Po kulturnem programu je sledila podelitev priznanj in zahval društva in gasilske zveze, podeljena priznanja gasilcem pa so v zahvalo za požrtvovalno delo v društvu in na intervencijah. Bronasto plaketo PGD Videm pri Ptuju so prejeli: Mateja Šmigoc, Simona Pauman, Klementina Kokol, Marta Koprek, Marinka Krajnc, Sebastjan Vinko, Jan Bračič, Rok Forstnerič, David Kozel, Miha Kostanjevec, Jože Skrila, Miha Habjanič, Renato Horvat, Robert Božičko in Marjan Jus. Srebrno plaketo društva so prejeli: Stojan Muršek, Miha Trafela, Franc Majar, Andrej Krajnc, Matej Topolovec, Matic Dajnko in Gasilska parada gasilcev in vozil GZ Videm v počastitev jubileja PGD Videm pri Ptuju Dobitniki najvišjih društvenih priznanj: Robert Krajnc, Janko Slameršek in Jože Topolovec, v njegovem imenu je priznanje prevzel njegov sin Matej Topolovec. Jurček Božičko. Zlate plakete so prejeli: Danica Rižner, Brane Feguš in Zlatko Pavlovič. V zahvalo za pet let pobratenja sta plaketo prejela PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz Republike Srbije, najvišja priznanja gasilskega društva pa so prejeli: Robert Krajnc (bronasto), Jože Topolovec (srebrno) in Janko Slameršek (zlato). Gasilci se ob visokem jubileju in po slavnostnem dogodku zahvaljujejo vsem sponzorjem, donatorjem in simpatizerjem, predvsem podjetju Sveča iz Pobrežja, Elektrotehniki Milošič in občini Videm za pomoč pri izvedbi prireditve. Zahvala gre tudi vsem obiskovalcem, ki so se udeležili gasilske parade in gasilske veselice. Videmski gasilci si želijo več takšnih srečanj ob veselih dogodkih kot pa le ob intervencijah, je ob zaključku praznovanja izpostavil predsednik Kostanjevec. TM Veseli Jožeki in donacija za PGD Tržeč X /zadnjem času je bila glasbena V zasedba Veseli Jožeki povabljena na kar nekaj prijetnih dogodkov. Skupaj z učenci videmske šole so zaigrali in zapeli zakoncem jubilantom, z glasbo so obogatili farno žegnanje in procesijo do Vidove cerkve v družbi ljudskih godcev iz Vidma in Hajdoš. Po slovesni maši so že dvanajsto leto skrbeli za veselo razpoloženje, letos pa so se jim pridružili tudi plesni pari FD Rožmarin Dolena. Jožef Hrga iz skupine Veseli Jožeki pravi, da si upa trditi, da so jih farani že vzeli za svoje, največ pohval pa slišijo od tistih, ki se na vidovo nedeljo vračajo med svoje domače. Za skupino pa je bila nepozaben dogodek tudi zlata maša p. Tarzicija Kolenka, ko so Jožef Hrga in Jože Godec sta predsedniku PGD Tržeč Mateju Bezjaku simbolično predala vrednostni bon, znesek pa Veseli Jožeki gasilcem podarjajo za nakup novega gasilskega vozila. bili Veseli Jožeki glasbeno spremstvo slavljenca v prireditveni šotor, kjer se je nadaljevalo sproščeno veselje faranov in kjer je »zlatomašno kuhlo« imel v rokah predsednik KS Videm Andrej Podgoršek. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti še na simbolno predajo donacije PGD Tržeč, ki so jo Veseli Jožeki napovedali na 11. prireditvi Veselo na jožefovo, donacijo pa so konec junija predali vodstvu društva. Sicer pa se tudi ekipa Veselih Jožekov te dni odpravlja na zaslužen dopust, med poletjem jih čaka tudi kakšen nastop, vsem pa bodo ves čas lahko igrale viže, ki jih je skupina posnela in so na zgoščenki. Besedilo in foto: TM Dogodivščine v šoli in gozdu »Ko smo prespali«, »ko smo igrali družabne igre«, »ko smo šli na nočni orientacijski pohod« - so bili najpogostejši odgovori učencev 1. in 2. razreda, ko sva jih učiteljici povprašali, kaj jim je bilo na letošnjem taborjenju najbolj všeč. Skozi raznolike dejavnosti je tudi skoraj vsak nekaj novega izvedel, so povedali. Prav vsi pa smo se počutili prijetno ter doživeli v šoli novo zanimivo in vznemirljivo izkušnjo. OŠ Sela Naša Mojca Pokrajculja Učenci gledališkega krožka OŠ Videm so v letošnjem šolskem letu pridno vadili in do junija pripravili igrico Mojca Pokrajculja. K sodelovanju so povabili tudi učence 2. razreda, ki so se pri glasbenih uricah pod vodstvom učiteljice Mateje Krajnc naučili pesmice in ritmične spremljave, s katerimi so predstavo dodatno popestrili in jo obogatili. Priprava kulise Premiera je bila namenjena bodočim prvošolčkom, sledili sta predstavi za učence razredne stopnje in starše. Slednji so s svojim številnim obiskom nastopajoče zelo razveselili. Zadnjo predstavo so »mladi igralci« zaigrali učencem OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ti so jo prav tako lepo sprejeli. Delo v krožku je potekalo v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju. Vzorno sodelovanje je obrodilo sadove - uspešno predstavo. Biserka Selak, mentorica gledališkega krožka Zaključek dobrodelnega tedna Med 8. in 15. majem je na šoli Sela znova potekal dobrodelni teden. V tem času smo učence pozvali, da se v sodelovanju s starši odzovejo na vsaj eno od akcij Podari zvezek ali Otroci pomagajo otrokom (z evrom ali dvema). Pod letošnjim slogav nom Nasmeh. Ker mi je mar. Povsod in za vsakogar smo zbrali kar 40 zvezkov in 86 evrov. Sodelovalo je 35 učencev, od tega veliko v obeh akcijah hkrati. Ustvarjali smo tudi na istoimenskem likovnem natečaju. V filmu Boj za podnebno pravičnost — živi preprosto in solidarno smo prisluhnili še zgodbi afriškega dečka Nangira, ob kateri smo lažje razumeli posledice podnebnih sprememb. Vsi skupaj smo s tem dobili novo priložnost, da se postopoma začnemo zavedati, kako lahko za sočloveka v stiski veliko naredimo že samo s prijaznim pogledom in nasmehom. Učiteljica Petra Potujoča srca od Srbije do Slovenije Videmski osnovnošolci so obiskali prijatelje v Srbiji. Foto: arhiv OŠ Videm Spoznavanje nove kulture, drugih ljudi in širjenje lastne kulture je izkušnja, ki ljudem prinese le pozitivno. Tudi zato smo se na OŠ Videm odločili za sodelovanje z OŠ Olge Petrov iz Banatskega Brestovca pri Pančevem v Srbiji. Na uvodnem jesenskem srečanju z vodstvom šole Olga Petrov smo se dogovorili za podrobnosti sodelovanja, februarja pa izvedli prvo izmenjavo —14 učencev v spremstvu ravnateljice in učiteljic je v svoje domove sprejelo 13 osmošolcev šole Videm. Ob različnih aktivnostih smo skupaj preživeli pet dni. Gostom smo želeli približati našo kulturo, način življenja, šege, navade in utrip življenja na šoli, ki je bil v pustnem času še hitrejši. Poslovili smo se s solzami v očeh, saj smo se prepričali, da prijateljstvo ne pozna meja, ne loči narodnosti, vere. A vezi so ostale in med 13. in 17. junijem smo obisk vrnili. Z nami so odšli tudi učenci OŠ Majšperk, saj je naše sodelovanje obrodilo sadove in se razširilo -povezali sta se OŠ Majšperk in OŠ Sv. Save iz Pančeva. Ob odhodu iz Vidma je bilo še čutiti strah pred neznanim, ob prihodu v Banatski Brestovac, ko so nas gostitelji sprejeli odprtih rok, pa so se vsi strahovi razblinili. V petih dneh smo med drugim spoznali šolo, šolski sistem, obiskali mesto in se udeležili karnevala. Pet dni hitro mine, nam celo prehitro. Veliko smo doživeli, videli, slišali. Tisto, kar pa najbolj šteje, je spoznanje učencev, da ni pomembno, koliko in kaj imaš. Ni pomembno, v kakšni hiši stanuješ. Pomembno je, kaj nosiš v srcu. Močne vezi, ki so se stkale med prvim obiskom, so se v teh dneh le še okrepile. Pančevo smo zapustili bogatejši za nepozabno življenjsko izkušnjo, nova prijateljstva. Tudi iz povratne informacije staršev smo izvedeli, da so njihovi otroci bogatejši za spoznanja, ki jih ne more dati nobena knjiga ali učbenik, noben izlet s starši, ampak jih lahko prinesejo le taka doživetja. Aleksandra Kukovič in Damjana Hliš, mentorici Druženje z učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka V sredo, 20. junija, so nas na pobudo ravnatelja mag. Roberta Murka obiskali učenci iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki izvaja vzgojno-izobraževalni proces za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Nepozabna izkušnja in druženje z učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka s Ptuja. Foto: arhiv OŠ Najprej smo si ogledali gledališko predstavo Mojca Pokrajcu-lja, ki so jo pripravili učenci gledališkega krožka pod mentorstvom učiteljice Biserke Selak. Pravljico so glasbeno obogatili učenci, ki so obiskovali glasbene urice pod mentorstvom Mateje Krajnc. Po ogledu predstave je sledilo druženje s četrtošolci. Na začetku so se ogreli s tekalno igro, nato pa tekmovali na pripravljenem poligonu. Učenci so ob športnih dejavnostih uživali, se spodbujali in navijali. Srečanje smo zaključili z učenjem pesmi in plesa Gradimo prijateljstvo. Sporočilna nota pesmi je, da ne glede kdo si, kaj si, od kod si, lahko vedno sklepaš prijateljstvo, ki je v življenju zelo pomembno. Stanka Vogrinec, Dušanka Škamlec Zdrav življenjski slog Projekt Zdrav življenjski slog je usmerjen v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti, pridobivanje gibalnih spretnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. V šolskem letu 2017/18 ga je obiskovalo več kot 250 učencev. Učencem sta tedensko omogočeni dve dodatni uri telesne aktivnosti. Spoznajo športne panoge, ki jih v okviru rednih ur športa ne spoznajo. Precej aktivnosti tako poteka ob sobotah in tudi med šolskimi počitnicami. Med drugim smo letos spoznali boks, šolo jahanja, veslanje, bovling idr. Gibanje je namreč prevladujoča človekova dejavnost že od prvih dni življenja, je izraz zadovoljstva, svobode, igrivosti in ustvarjalnosti. Žal je opazen trend, da je življenjski slog otrok in mladine vse bolj pasiven. K temu je treba priključiti še slabe prehranjevalne navade in pogosto sedeči način preživljanja prostega časa. Zdrav življenjski slog je tako samo ena izmed možnosti, da mladostniki spremenijo svoje navade in svoj prosti čas preživijo aktivno v družbi športa in svojih prijateljev. OŠ Videm Regijsko srečanje zdravih šol Nacionalni projekt Zdrava šola poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) že 25 let. V sredo, 27. junija, smo gostili regijsko srečanje Zdravih šol. Zbralo se je 62 udeležencev iz šol, ki spadajo v mariborsko regijo. Zadnje srečanje je bilo namenjeno predvsem skrbi za zdravje in dobro počutje učitelja. Potekale so različne delavnice: test hoje, merjenje krvnega tlaka in kisika v krvi, prav tako so strokovnjaki podali oceno o fizični kondiciji telesa. Za glasbeni utrinek so poskrbeli Denis, Tadej, David in Gal. S plesno točko so nas razvedrili učenci 5. a. Sledila je kratka predstavitev dobrih praks na naši šoli, ki so jo predstavili učitelji Beno Repič, Marko Kunčnik in Lidija Kosar. Na koncu smo se sproščali ob gongu in ob vodstvu fizioterapevta izvedli vaje, ki jih bomo prenesli tudi v šolsko prakso. Udeleženci so bili zadovoljni in polni spodbudnih besed, kar nam je potrditev, da gradimo prihodnost v pravo smer. Lidija Kosar, vodja projekta Foto: arhiv OŠ Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani Vsako leto dajemo vse večji pomen čistim zobem. V ta namen je na šoli potekalo 35. tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Da so bili naši zobki res čisti, je k nam redno prihajala gospa Brigita, nas spodbujala k rednemu čiščenju zob in nas hkrati znova poučila, kako pomembna je pri tem zdrava prehrana. Zato so se učenci našega razreda držali pregovora: Eno jabolko na dan prežene karies stran. Zmagali so učenci 3./4. e razreda. Zmagovalcem iskreno čestitamo! Janja Medvešek, razredničarka Dobrodelna akcija zbiranja hrane za brezdomne živali V dobrodelni akciji so sodelovali učenci, starši in delavci celotnega zavoda Osnovne šole Videm. Čudežni deček, fant z velikim srcem in velikim čutom za živa bitja, Gaj Železnik, je v letošnjem šolskem letu na šoli že drugič organiziral akcijo zbiranja hrane za brezdomne živali. eame Tokrat je akcija potekala na matični šoli Videm in tudi obeh podružničnih šolah, šoli Sela in šoli Leskovec. Pred zbiralno akcijo so učenci naravoslovnega krožka pod vodstvom mentorice Darje Koritnik izvedli predstavitev in predstavili pomen prostovoljnih društev, ki se ukvarjajo z zapuščenimi živalmi. V akciji, ki je potekala oktobra 2017, so zbrali 166 kg hrane, tokrat pa kar 202 kg hrane in nekaj odejic. Saj sploh ne vem, kako naj se zahvalim vsem, ki so prispevali in na ta način pomagali brezdomčkom. S ponosom priznam, da tako srčnega fanta nisem spoznala še nikoli, fanta s tako močno voljo in polnega srca. Povedal nam je, da so pred nekaj dnevi s sošolci obiskali kraje v Srbiji, kamor bo potovala donirana hrana, in videli žalostno zgodbo zapuščenih živali, ki se lačne in brez ljubezni potikajo med hišami. Ob prevzemu zbrane hrane smo 26. junija preživeli lepo dopoldne v družbi Gaja in njegovih prijateljev. Tako zelo ponosna sem na vas. Hvala tudi ravnatelju in učiteljem, da podpirate to dobrodelnost. Hvala vsem otrokom in njihovim staršem. Podpirajte svoje otroke, saj s tem delajo dobro. Učite jih ljubezni do živali. Živali so najbolj iskrena bitja in zaslužijo si vso pozornost tega sveta. Hvala. Milena Tušak Foto: arhiv OŠ Zaključna ekskurzija Torek, 12. junija, je bil vroč in poletno dišeč dan, ki je kar klical po novih doživetjih. V očeh učencev je žarelo od pričakovanj in vznemirjenja ob odhodu na zaključno ekskurzijo. Že ob 7.30 smo se odpeljali v muzej na prostem v Rogatec, kjer smo se skozi tri zanimive delavnice preizkusili v različnih spretnostih. Sledila je izčrpna in zelo poučna predstavitev celotnega muzeja, skozi katero smo izvedeli veliko zanimivega o življenju nekoč. Vmes nismo pozabili na polne nahrbtnike dobrot. Pot smo nadaljevali do Olimja, kjer smo si ogledali minoritski samostan in uživali ob okušanju čokolade v Čokoladnici. Nekoliko utrujeni, vendar bogatejši za nove izkušnje in spoznanja smo se vrnili v objem naše šole. Učiteljici Maja in Petra Uspešni dijak Miha Hebar Miha Hebar je 15-letni dijak Strojne šole ŠC Ptuj. Letos je končal prvi letnik in v tem šolskem letu dosegel velik uspeh - 3. nagrado na državnem tekmovanju iz matematike. Tekmovanje dijakov srednjih poklicnih šol v znanju matematike vsako leto razpisuje Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Miha se je naprej odlično odrezal na šolskem tekmovanju, nato pa še na državnem, ki je aprila potekalo na Gimnaziji Ptuj. Slovesne podelitve nagrad najboljšim, ki je bila v Unionski dvorani v Ljubljani, se je Miha udeležil z mentorico - prof. matematike Melito Šemrl - in ravnateljem Strojne šole Bojanom Lampretom, pridružili pa so se mu tudi starši. Iskrene čestitke za osvojeno 3. nagrado! PK w Vzgojno - izobraževalni zavodi kot skupnosti učenja Takšna je bila letošnja tema dvodnevnega znanstvenega posveta Vodenje v vzgoji in izobraževanju, ki je bil v aprilu v Portorožu. Posvet je organizirala Sola za ravnatelje RS. V večini so se posveta poleg predstavnikov Zavoda za šolstvo RS udeležili ravnatelji slovenskih šol. O posvetu smo povprašali ravnatelja mag. Roberta Murka, ki je na tem znanstvenem posvetu imel predstavitev. »Na konferenci sem predstavil način dela v našem zavodu, ki sem ga poimenoval koncept 90:10. Gre za pristop vodenja, ki ga pri svojem delu udejanjamo v našem kolektivu. Izkazal se je za dobrega iri1 je v tem obdobju postal sprejet med sodelavci. Postopoma ga kot nadgradnjo sprejemajo tudi starši in učenci. Osnova je preudarna in smiselna razporeditev časa in energije v delovnem procesu. Pomembno mesto ima pohvala — izkaže se za zelo dobro motivacijsko sredstvo, ki je gonilo napredka in pozitivne delovne klime. Pri vodenju ugotavljamo, da je 90 % zaposlenih zanesljivih, delavnih, strokovnih, da je 90 % učencev motiviranih za delo, da upoštevajo pravila, so uspešni, 90 % staršev je pripravljenih na dobro sodelovanje z zavodom. Torej nam pri vseh treh skupinah deležnikov v VIZ-procesu ostaja samo 10 %. Problem smo zaznali na podlagi povratnih informacij deležnikov, z analizo zapisnikov pedagoških konferenc in strokovnih aktivov. Identificirali smo ga s pomočjo anket in strokovnih razprav, kjer ugotavljamo, da smo preveč energi- je in časa posvečali tistim 10 % in premalo preostalim 90 %. Zato smo sistematično pristopili k novemu konceptu dela z željo, da bomo 90 % časa in energije namenili tistim 90 %. Zadali smo si cilj 90:90 in 10:10. Z nenehnim opozarjanjem vodstvenega tima na problematiko smo način razmišljanja prenesli na kolektiv, ki te ideje uspešno uresničuje pri svojem delu z učenci in starši. Primarni cilj je bil pri vseh deležnikih ozavestiti nov koncept in spoznanje, da se premalo posvečamo dobrim stvarem. Gre za velik miselni preskok, zato smo temu namenili čas na roditeljskih sestankih in pedagoških konferencah, tudi cela pedagoška konferenca je bila namenjena temu. Učitelji predstavljajo primere dobrih praks sodelavcem in staršem ter jih tako seznanjajo z delom. Zato se uspešno približujemo zastavljenemu cilju 90:90 in 10:10. Rezultati se kažejo v izboljšani komunikaciji, pri boljšem sodelovanju učiteljev, učitelji izmenjujejo več dobrih praks pri svojem delu. Pri pouku se združuje delo različnih razredov, tako učenci višjih razredov svoje delo predstavijo nižjim razredom in obratno. Predstavitvam dobrih praks sledi kritična evalvacija, kje se postavijo smernice za nadaljnje izboljšave. Primere dobrih praks smo predstavili tudi drugim šolam in predstavnikom Zavoda za šolstvo RS.« Kakšni so bili odzivi slušateljev, torej ravnateljev in predstavnikov Sole za ravnatelje in predstavnikov Zavoda za šolstvo? »Pred predstavitvijo sem se zavedal, da so omenjeni slušatelji zelo kritična Mag. Robert Murko publika. Bili so ravnatelji šol z različnih koncev Slovenije. Predstavitev je uspela, odziv pa je bil zelo pozitiven. Izkazanega je bilo kar nekaj zanimanja in izrečenih tudi nekaj pohval. Prejel sem povabilo, da bi na drugih šolah predstavil naš način dela, tudi predstavnica šole za ravnatelje dr. Tatjana Ažman je pohvalila vsebino oz. predstavljen način vodenja VIZ. To je še ena potrditev, da imamo odličen kolektiv, ki si zaupa in zna. V sodelovanju s starši uspešno pripravljamo učence na življenje, v svoje delo vnašamo sodobne koncepte dela. Ob tej priložnosti se zahvaljujem svojim sodelavcem za dobro sodelovanje, za pripravljenost sprejeti nove koncepte in jih vnašati v delo, pri tem pa ostati srčni ter to prenašati na učence. Hvala tudi staršem, ki pri tem sodelujejo in pomagajo svojim otrokom v procesu vzgoje in izobraževanja.« ŠM Učitelji OŠ Videm na SIRIKT-u SIRIKT je mednarodna konferenca, ki jo z naslovom Skupaj v izzive, ki nam jih gramske sklope: Raziskovalci lastne pra-organizirajo Zavod za šolstvo RS, Mini- postavlja pedagoška praksa na področju kse, Igrifikacija in Digitalni razkorak. S strstvo za izobraževanje, znanost in šport, razvoja digitalne pismenosti v povezavi z tem se posvečajo aktualnim temam, ki se Sola za ravnatelje in CMEPIUS. Letos vsemi drugimi pismenostmi. jih lotevajo s pomočjo zastavljenih vpra- je bila konferenca v Podčetrtku, in sicer Konferenca je bila razdeljena v tri pro- šanj. Odgovori so bili podani v predsta- vitvah in predavanjih, sledile so skupinske razprave. V njih so izmenjali različne poglede, razmislili o sedanji praksi in iskali rešitve. Skupne ugotovitve so strnili na zaključni panelni razpravi. Del programa so bili tudi tematski konferenčni dogodki. Za praktične prikaze uporabe najnovejših tehnologij za pouk so poskrbeli razstavljavci iz šol, različnih institucij in gospodarstva. Med temi praktičnimi prikazi so bili tudi trije iz naše osnovne šole. Klementina Orešek se je predstavila s prispevkom Spoznajmo najstarejše slovensko mesto Ptuj s pomočjo QR-kod, Peter Purg s primerom programiranja pod naslovom Robotize in mag. Robert Murko s prispevkom o programiranju androidov (pametnih telefonov in tabličnih računalnikov) z naslovom Programiraj, deli in igraj. Udeleženci konference iz OŠ Videm so na kratko predstavili svoje prispevke tudi za naš časopis. Klementina Orešek: »Pri izbirnem predmetu Matematične delavnice 8 smo z učenci pregledali Ptujsko matematično pot in raziskali največje znamenitosti s pomočjo QR-kod. Pri pouku smo naredili zemljevid mesta in si med sabo razdelili znamenitosti. Vsak učenec je pri svoji znamenitosti razmislil, kakšno igro bi lahko predstavil drugim učencem, da bi povezal znamenitost, matematiko, logiko, zgodovino idr. Izbrali so si Ptujski grad, Orfejev spomenik, minoritski samostan in kurenta. Vprašanja in povratne informacije pa so 'skrili' v QR-kodi. Tako so nastale izredno zanimive naloge na matematično-logičnem nivoju, povezane z zgodovino mesta in moderno tehnologijo. Naloge smo predstavili tudi na naravoslovnem taboru učencem drugih razredov, da smo preverili, ali so dovolj natančno opisane, zastavljene. Učenci so se med tem zelo zabavali, krepili kreativnost in spoznali različna področja.« Peter Purg: »Neobvezni izbirni predmet računalništvo prinese zanimive izzive tako iz računalništva, predstave prostora kot tudi matematike idr. Predstavitev Robotize igre za učenje sem si zamislil tako, da je en učenec programer, ki si lahko zamisli različno težke programske naloge in svojega sošolca spremeni v 'robota', ki sledi navodilom in s tem razpozna bloke v programu ter reši nalogo. Naloga je zasnovana kot sprehod po navideznem labirintu. Na koncu učence ob uspešno opravljeni nalogi čaka nagrada. Zraven tega, da so učenci dobro motivirani za delo, saj je nagrada na koncu potrdilo za znanje, se še dodatno razmigajo, saj jim tega pri računalništvu zna hitro primanjkovati. Učenci so tako krepili mišice kot tudi možgane z znanjem, ki so ga usvojili in ponovili.« Mag. Robert Murko: »Učenci se s pomočjo App-Inventorja naučijo programirati manj zahtevne aplikacije, ki jih uporabljajo pri pouku in za sprostitev. Okolje omogoča testiranje aplikacije v realnem času na telefonu ali tablici s prenosom QR-kode. Spoznali so osnove programiranja in algoritemskega razmišljanja. Izdelajo aplikacijo za ugibanje naključnega števila, kviz z izbirnimi odgovori, spoznajo himne posameznih držav, števec počepov, izračun indeksa telesne mase ter aplikacije za fiziko in matematiko. Izdelali so tudi igro, s katero so lahko med seboj tekmovali v številu doseženih točk. Z usvojenim znanjem lahko izdelajo še mnogo aplikacij za uporabo pri pouku.« ŠM Olimpijski festival v Lepoglavi Sreda, 13. junija, je bila za nas prav poseben dan, saj smo se udeležili Olimpijskega festivala otroških vrtcev v Lepoglavi. Tekmovali smo v petih disciplinah: teku na 50 m, štafeti 4 krat 25 m, metanju žogice, skoku v daljino in v nogometu. Poudarek festivala je na uresničevanju olimpijskih idealov, kot so spoštovanje pravil igre, spoštovanje sotekmovalcev, poštena igra, samodisciplina in samospoštovanje. Da smo dobro vadili, smo dokazali z uspešnimi nastopi v vseh disciplinah. Poleg medalj, ki so jih dobili vsi otroci za sodelovanje, smo domov prinesli tudi bronaste medalje za tretje rnesto v štafeti (deklice) ter zlate medalje in pokal za prvo mesto v nogometu (dečki). Zagotovo ste k temu pripomogli tudi številni starši, ki ste nas na festivalu spodbujali in navijali za nas. ZAJEDNICA SP0RTSKIH UPRUdA GRAPA LEPOGLAVE OC$> ; HRVATSKI OLIMPIJSKI 0P8OR j OLIMPIJSKI FESTIVAL %■ " RvCV • P3EČ0IU vrTM -rj /ib Olimpijski festival otroških vrtcev nam ki so se ga udeležili. V mislih že snuje- je prinesel nove izkušnje in nova dožive- mo načrte za prihodnje leto. tja, predvsem pa veliko veselja otrokom, Vrtec Videm X /soboto, 9. junija, je v Športnem V parku v Tržcu že štirinajstič potekala športno-družabna prireditev -nogometna tekma med Tržcem in športno družino Emeršič, ki izvira prav iz teh krajev. Kot vsako leto je tudi letos srečanje potekalo teden dni po koncu prvenstva v ligah MNZ Ptuj, kjer nastopa veliko akterjev omenjene prireditve. Letos je vreme organizatorjem precej služilo; čeprav je bilo še zjutraj oblačno, se je nato pokazalo sonce, zaradi petkovega dežja pa ni bilo pretirano vroče. Dogajanje se je začelo s tradicionalno tekmo dečkov predvsem zadnje triade osnovne šole med KS Tržeč in KS Lancova vas. Velika večina nastopajočih fantov nastopa prav v mlajših selekcijah Tržca. Letos so po streljanju enajstmetrovk slavili igralci iz KS Lancova vas. Po krajšem premoru je pozno popoldan nastopil osrednji dogodek — srečanje med člansko ekipo Tržca, »okrepljeno« z nekaj veterani, in družino Emeršič oz. »Henteki«. Srečanje je bilo izjemno športno in zanimivo, brez napak pa ga je vodil glavni sodnik Iztok Milošič. Potem ko smo bili v zadnjih letih priča remijem, so letos slavili Trževčani s 4:2. Štirinajstica Tržcu Ijjl $ ■ 1 ■ J F H|^fli' 1 Skupinska fotografija udeležencev tekme med Tržcem in »Henteki« Obe vrsti sta letos nastopili v nekoliko oslabljenih zasedbah, saj niso nastopili vsi igralci. »Henteki« po porazu že kujejo načrte, kako slaviti v naslednjem letu, ko bo prireditev dosegla že 15., jubilejno številko. Kljub porazu pretiranega razočaranja v vrstah poražencev ni bilo, za to sta poskrbeli obložena miza dobrot z žara in iz peči ter obilica hladne pijače, 150-gla-va množica pa je vztrajala še dolgo. Obujanje spominov je sedaj postalo že stalnica, obenem pa smo bili priča tudi številnim objemom in stiskom rok, saj se nekateri posamezniki iz zelo številne družine Emeršič vidijo poredko. Prav ta dogodek v Tržcu je tisti, ki jih združi in na katerega tako kot številni domačini z veseljem pridejo. TRŽEČ - DRUŽINA EMERŠIČ 4:2 (1:1) Strelci za Tržeč: Kmetec, Kozel, M. Šeliga, D. Šeliga. Strelca za družino Emeršič: Alen in Boris Emeršič. Tržeč: Krušič, M. Fideršek, Gaiser, Hrženjak, Bedrač, Kozel, Kmetec, M. Pečnik, Mlakar, T. Fideršek, M. Šeliga. Igrali so še: Pintarič, D. Šeliga, Purg, Bratušek, Topolovec. Trener: Robert Pečnik. Družina Emeršič: Jože E., Alojz E., Ivan E., Borut E., Boris E., Mirko E., Franci E., Alen E., Timi E., Marjan E., Hrga. Igrali so še: Darjan E., Jan Belšak, Bojan Merc. Trener: Darjan Emeršič. Besedilo in foto: Tadej Podvršek Milan Šeliga ima s Tržcem visoke ambicije T\otem ko je nogometašem Tržca .L uspelo obstati v 1. razredu 1. MNZ Ptuj, se je sedaj že nekdanji trener Andrej Dukarič, ki se je na klop usedel le dober mesec poprej, odločil, da poišče nov izziv. V Tržcu niso stali križem rok in ob kar nekaj kandidatih skušali reagirati kar se da modro in preudarno. Tako je bilo zahtevno trenersko žezlo ponujeno Milanu Šeligi, domačinu, ki je pred tem vodil mladino Vidma. Mladi strateg je ponudbo kluba iz njegovega kraja sprejel in tako bo v prihodnje vodja strokovnega štaba rdeče-belih. Klub in Šeliga sta se dogovorila za dolgoročno sodelovanje in vključitev čim večjega števila mladih igralcev iz lastnega podmladka, na katerega v zadnjem času v klubu ob Polskavi veliko stavijo in so obenem nanj zelo ponosni. Priprave na novo sezono bo nov strateg začel približno sredi julija. Glede na to, da so bile zadnje sezone dokaj turbulentne, so se vodilni možje kluba odločili, da ob pomoči novega stratega moštvo primerno okrepijo. Tako se je ekipi priključilo kar nekaj igralcev, predvsem mladih, ki prihajajo iz tega območja, cilji Tržca v novi sezoni bodo namreč višji kot Milan Šeliga je novi trener Tržca. v preteklih letih. V klubu so si namreč zastavili ambiciozen načrt, kako se najpozneje v dveh, treh sezonah vrniti v Superligo, najimenitnejše tekmovanje pod okriljem MNZ Ptuj. V tej zgodbi se je tako našel domačin Milan Šeliga, ki je pokazal veliko željo, da svoje, obenem pa tudi cilje kluba uresniči. Klub še naprej marljivo dela na področju mlajših selekcij in v tej smeri velja izpostaviti vzorno sodelovanje s sosedi iz Podlehnika, ki so rdeče-belim zaupali prav ves podmladek, zavedajoč se, da bodo fantje v dobrih rokah. Tako bodo rdeče-beli v sezoni 2018/2019 nastopili s kar šestimi mlajšimi selekcijami, kar potrjuje zavezanost ambicioznega predsednika Bojana Emeršiča k čim kakovostnejšemu delu z mladimi, iz katerih bodo lahko čez nekaj let črpali igralce za člansko moštvo, kar je glavno gonilo vsakega kluba. Besedilo in foto: Tadej Podvršek V Vidmu odprli kegljišče Tb^egljaška sekcija DU Videm je ob občinskem prazniku A\jorganizirala turnir v visečem kegljanju. Udeležilo se ga je petnajst ekip, skupaj z gosti in simpatizerji pa je bilo na dogodku 92 udeležencev. Pri moških je zmagala ekipa iz Tržca, drugo mesto je osvojila ekipa s Sel, tretje mesto pa ekipa iz Lancove vasi. Pri ženskah je zmagala ekipa iz Vidma, druga je bila ekipa s Sel, tretje mesto pa so osvojili kegljači iz Lancove vasi. Ob tej priložnosti smo kegljišče tudi uradno odprli. Pri prerezu vrvice sta nam pomagala župan občine Videm Friderik Bračič in vodja občinske uprave Nada Kolednik, pater Janez Ferlež pa je opravil slovesni blagoslov kegljišča. Vsem sponzorjem in donatorjem, ki so kakor koli pomagali, da smo lahko zgradili igrišče in izpeljali turnir, se iskreno zahvaljujemo. Slavko Trafela Slovesni prerez vrvice ob odprtju kegljišča DU Videm Foto: Franci Hliš Ribiška tekma za pokal občine Videm T) ibiška družina Ptuj, ki ima v upravljanju Jamo Tržeč, je -IVv soboto, 16. junija, pripravila ribiško tekmo za pokal občine Videm. Na ta dan so ribiči obeležili tudi dan slovenskega ribištva in tekmo posvetili prazniku občine Videm. Ob vodi se je na praznični dan srečalo kar 26 ribičev, a le nekaterim med njimi je bila namenjena ribiška sreča. Po tehtanju ulovljenih rib je bil najboljši Rok Vinko, 2. mesto je osvojil Zlatko Čuš, 3. mesto Stanko Rogina, četrti je bil Ivan Muzek in peti Silvo Gabrovec, vsi drugi tekmovalci pa so bili na koncu prav tako uspešni na skupnem šestem mestu. V GRAMOZNICO SPUSTILI PET KAPITALSKIH KRAPOV Največjo ribo je ujel Slavko Kolednik, vse ulovljene ribe pa so po tehtanju žive spustili nazaj v vodo, nam je zaupal Božidar Varnica iz RD Ptuj. »Da bi bilo v Jami Tržeč čim več življenja, smo letos v vodo vložili več kot 900 kg rib. Na dan tekme smo spustili še pet kapitalnih krapov, težkih med 10 in 20 kg. Krapa z imenom Vid je v Jamo Tržeč simbolično spustil župan Friderik Bračič. Foto: arhiv RD Največjega smo označili in mu dali ime Vid, simbolično pa ga je spustil župan Friderik Bračič,« je še dodal Varnica. TM Dogodki v PD Haloze in odprtje Poti med vinogradi Ob občinskem prazniku na drugi etapi Poti med vinogradi b letošnjem občinskem prazniku in v vidovih dneh smo se planinci PD Haloze 16. junija podali po 2. etapi Poti med vinogradi, ki je sicer dolga 36 km in jo prehodiš v trinajstih urah. Del poti, ki smo jo prehodili, je potekal od Zg. Leskovca skozi Belavšek, Repišče, Dravce, Varejo do Vidma, skupne hoje pa je bilo za štiri ure. Z avtomobili smo se zapeljali do Leskovca, nato smo pot nadaljevali proti Belavšku in Repiščam. Med potjo smo se ustavili pri naših dobrih gostiteljih Jakcu in Mariji Habjanič. Nato smo pohod nadaljevali proti Dravcem do Korpičevih, kjer je naša kontrolna točka KT6. Ob poti proti Vareji nas je očarala čudovita kapelica, ki jo je obnovil že pokojni gospod Bedrač. Lep dan nam je dal čas za uživanje s pogledi po lepi naravi in lepotah vinorodnih Haloz. Pohod smo zaključili v naših prostorih v Vidmu, kjer so nas čakali topla malica in tudi muzikanti. Na vrhu Snežnika V JUNIJU NA VRH SNEŽNIKA V juniju smo se skupaj s planinci PD Hajdina podali na zanimiv pohod na Primorsko, na Snežnik (1796 m). Naš vzpon se je začel pri planinskem domu na Sviščakih, od koder smo se po lahki poti vzpenjali proti vrhu tega primorskega očaka. Snežnik je zanimiv po bogatem rastlinstvu in nizkem borovju. Z vrha smo se lahko razgledali po Jadranskem morju, Kamni-ško-Savinjskih Alpah, Karavankah, Julijskih Alpah in precejšnem delu Hrvaške — Gorski kotar, Istra, Snježnik, Učka. Druženje dveh društev pa je prineslo nova spoznanja in prijateljstva. NAPOVEDNIK POHODOV Mala Mojstrovka in Slemenova Špica: 14. julij (Branko, 041 488 625) Dolomiti: 22. in 23. julij (Trafela, 041 378 345) Majda F. Haloški vinogradniki s T Tspešni in napredni vinogradniki in kletarji v Halozah so se v zadnjem obdobju modernizirali z nabavo nove opreme in pripomočkov, nekateri so se odločili tudi za nakup novih traktorjev. Z novimi in z nekaj let starejšimi so se v soboto, 7. julija, pripeljali do vinarja Ivana Kramerja v Dravinjski Vrh, kjer so pripravili blagoslov tako traktorjev kot tudi traktoristov. Zbralo se jih je 44, vsak ponosno s svojim traktorjem, slovesen blagoslov pa sta opravila hajdinski župnik naddekan Marijan Fesel in bogoslovec Primož Lorbek. Na dogodku so se zbrali okoliški vinarji, prijatelji in družina Kramer, ki so po blagoslovu srečanje obogatili tudi s pokušanjem odličnih haloških vin, ob tem pa tudi sklenili, da se ob letu zagotovo srečajo. TM traktorji na blagoslov Foto: arhiv Kramer Stran 35 ______ Petnajst ustvarjalnih let Lancovljank r'\ruštvo podeželskih žena in deklet -1—^ Lancova vas je 8. junija pripravilo krajšo slovesnost ob odprtju jubilejne razstave ročnih del, s katero so obeležile 15 let delovanja društva. V treh dneh je bilo v vaškem domu Lancova vas na ogled pravo bogastvo najrazličnejših izdelkov izpod rok pridnih članic. Zgodba DPZD Lancova vas se je začela pisati konec leta 2003, danes pa je v društvo včlanjenih okrog 80 članic in članov. Predsednica društva Katica Krajnc je v nagovoru med drugim dejala: »Verjamem, da smo v teh 15 letih naredile mnogo, bile uspešne na številnih področjih, predvsem pa navezale prijateljske stike med sabo kot tudi s sorodnimi društvi v videmski občini in izven njenih meja. In to je tisto, kar šteje v življenju ~ imeti dobre odnose z drugimi, se povezovati, družiti, si pomagati in se skupaj veseliti.« Letošnji jubilej so počastile z razstavo, Krajnčeva pa je ob tem dejala: »Ko smo razmišljale, kako počastiti našo 15-letni-c°> smo se odločile, da jo obeležimo s tem, kar najbolje znamo — s pridnimi in ustvarjalnimi rokami naših članic. Od začetka januarja smo marljivo ustvarjale na delavnicah. Pri tem sta nam z veseljem priskočila na pomoč naša mentorja Zvonko in Verena Mikša iz Dornave. Z njuno ustvarjalno pomočjo smo pripravile jubilejno razstavo, ki smo jo poimenovale Naših 15 let.« Slovesnost so izkoristile za podelitev društvenih zahval, posebno sta prejela mentorja Zvonko in Verena Mikša, vrtnice iz krep papirja pa so prijele tudi vse članice, ki so se letos najbolj izkazale na delavnicah. Blagoslov razstave je opravil p. Jože Petek, slavnostni trak pa je skupaj s predsednico prerezal videmski župan Friderik Bračič. V kulturnem programu so nastopile pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas in članica Eva Vidovič Malek. Iskrene čestitke ob jubileju! PK Na letošnjih delavnicah za razstavo so bile posebej dejavne članice: Marta Lesjak, Anica Malek, Jožica Maroh, Katica Klep, Slavica Mlakar, Katica Krajnc, Jožica Skuk, Milenka Cafuta, Danica Vidovič, Zala Klinc, Anica Gojkošek, Katica Maroh, Manica Galun, Eva Vidovič Malek, Mira Flinčec, Anica Mlakar, Julijana Stopajnik in Angela Jus. Foto: Tatjana Mohorko, PK Utrinki z osrednje proslave ob 12. občinskem prazniku